SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
K ČS
D 467/1909/1910
90
1832
COBISS •
Letno poročilo
I.	mestne petrazredne deške ljudske šole, strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti in trgovske gremialne nadaljevalne šole
v Ljubljani
za šolsko leto 1909./1910.
Na svitlo dal šolski vodja
Jakob Dimnik.
oooool oooool
d ti
Letno poročilo
L mestne petrazredne deške ljudske šole, strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti in trgovske gremialne nadaljevalne šole
v Ljubljani
za šolsko leto 1909./1910.
Na svitlo dal šolski vodja
Jakob Dimnik.
m
L' 50Z*Pil-
A.
I. mestna petrazredna deška ljudska šola.
v v
I.	Šolsko oblastvo.
1. Teodor baron Schwarz pl. Karsten, c. kr. deželni predsednik i. t. d., predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta.
2. Ivan Hribar, župan, državni poslanec i. t. d., predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta.
II. Šolsko nadzorstvo.
1. Frančišek Hubad, vitez železne krone III. vrste, c. kr. deželni šolski nadzornik.
2. Anton Maier, c. kr. vadniški učitelj VIII. činovnega razreda, član c. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole, c. kr. okrajni šolski nadzornik.
III. Šolsko zdravstvo.
1. Dr. Karel Triller, advokat, deželni poslanec, član c. kr. mestnega šolskega sveta, načelnik stalne šolske zdravstvene komisije.
2. Dr. Otmar Krajec, mestni fizik.
3. Dr. Mavricij Rus, mestni šolski zdravnik.
IV.	Učiteljstvo.
1.	Izpremembe med šolskim letom. Glasom razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. julija 1909, št. 869, je deželni šolski svet imenoval kateheta Antona Čadeža na slovensko dekliško osem-razrednico in na I. mestno deško šolo pa škofjeloškega kaplana Evgena
Legata. — Ker je bil pomožni učitelj Rudolf Poljanec imenovan učiteljem v Šmartnem pri Litiji, je c. kr. mestni šolski svet odredil z razpisom z dne 15. septembra 1909, št. 791, da stopi na njegovo mesto stalni suplent Anton Smerdel j. Namesto pomožne učiteljice Franje Triller j e ve je imenoval c. kr. mestni šolski svet z razpisom z dne 3. septembra 1909, št. 897, za dobo potrebe izprašano učiteljsko kandidatko Angelo Kokalj evo za brezplačno pomožno učiteljico. Glasom razpisa c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 31. januarja 1910, št. 3532, je bil stalni učitelj Josip Pavčič imenovan nadomestnim učiteljem na c. kr. deški vadnici v Ljubljani; na tega mesto je pa c. kr. mestni šolski svet imenoval z razpisom z dne 16. septembra 1909, št. 1035, suplentom izprašanega učiteljskega kandidata Frana Škofa. Ker je pa suplent Fran Škof moral dne
1.	oktobra k vojakom, je bil glasom dekreta c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 22. septembra 1909, št. 1127, imenovan suplentom Slavko Cepuder, bivši suplent na II. mestni deški ljudski šoli.
2. Službenostarostne doklade. Učitelju Ivanu Bel e tu je bila priznana šesta petletnica.
3. Učiteljsko osobje koncem šolskega leta 1909/10.
Jakob Dimnik, stalni nadučitelj in šolski vodja, občinski svetnik, član kuratorija mestne slovenske višje dekliške šole, mestnega dekliškega liceja in šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole, oskrbnik stalne razstave učil, razrednik I. a razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 17 ur na teden.
Ivan Belè, stalni učitelj, usposobljen iz francoskega jezika za ljudske in meščanske šole in učiteljišča, razrednik II. b razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 19 ur na teden.
Juraj Režek, stalni učitelj, član c. kr. mestnega šolskega sveta, razrednik II. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 19 ur na teden.
Jakob Pretnar, stalni učitelj, razrednik V. a razreda, varih zalogi ubožnih knjig, je poučeval razen petja vse predmete v tem razredu, po 24 ur na teden.
Luka Jelenc, stalni učitelj, usposobljen za meščanske šole iz
I.	skupine, razrednik V. b razreda, je poučeval razen petja vse predmete v tem razredu, po 24 ur na teden.
Jakob Furlan, stalni učitelj, varih zbirki učil, razrednik III. a razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 23 ur na teden.
Frančišek Galè, stalni učitelj, razrednik III. b razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 23 ur na teden.
Evgen Legat, svetni duhovnik, stalni učitelj, je poučeval v vseh razredih verouk, po 18 ur na teden. Razen tega je pripravljal šolsko mladino za sprejem sv. zakramentov.
Karel Wider, stalni učitelj, razrednik I. b razreda, varih šolarski knjižnici, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 17 ur na teden.
Vendelin Sadar, stalni učitelj, varih učiteljski knjižnici, razrednik IV. a razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 23 ur na teden.
Josip Pavčič, stalni učitelj, državno izprašan na Dunaju za petje in klavir za srednje šole in učiteljišča, je prideljen c. kr. deški vadnici v službovanje.
Anton Smerde/j, stalni suphent, razrednik III. c razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu in petje v V. razredu, po 24 ur na teden.
Marija Arselinova, pomožna učiteljica, je prideljena slovenski dekliški osemrazrednici.
Slavko Cepuder, pomožni učitelj, razrednik IV. b razreda, je poučeval od 1. oktobra dalje vse predmete v tem razredu in petje v v V. b razredu, po 24 ur na teden.
Fran Škof, pomožni učitelj, razrednik IV. b razreda, je poučeval do 1. oktobra vse predmete v tem razredu in petje v V. 6 razredu, po 24 ur na teden.
Angela Kokaljeva, brezplačna pomožna učiteljica, je bila prideljena I. a razredu.
Šolski sluga : Martin Svetè.
V.	Knjižnica.
1.	Šolarska knjižnica šteje koncem	leta 1465 knjig. Izposodilo
se je 385 učencem III., IV. in V.	razreda	2940 knjig. Po nakupu se
je letos pridobilo 81 knjig.
2. Učiteljska ročna knjižnica šteje koncem šolskega 1. 1909./10. 655 del in 832 zvezkov; koncem šolskega leta 1908./9. 643 del in 802 zvezka, priraslo je torej 12 del in 30 zvezkov. Izposodilo se je 11. strankam 29 knjig.
3.	Zaloga ubožnih knjig. Ta	zaloga se popolnjuje, oziroma vzdržuje	iz	podpore mestne občine in	raznih	založništev, in sicer so da-
rovali : C. kr. šolsko-knjižna zaloga na Dunaju 38 knjig ; Knezoškofijstvo ljubljansko 39 knjig ; Ig. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg v Ljubljani 23 knjig. Skupno število od založništev darovanih ubožnih knjig znaša 100. Vseh ubožnih knjig v zalogi je 741. Letos se je izposodilo 178 učencem 372 knjig.
VI. Statistiški pre-
koncein šolskega
II. a
II. b
III. a
III. b
III. c
IV.
IV. b
V. a
V. b
516
651
653
Skupaj 627
644
gled učencev
leta 1909/10.
Za višji razred oziroma za izpust je
Šolo jih je obiskovalo
Stanuje
Ukovino je plačevalo
V hranilnico je vložilo
O o'
>o
298
275
292
484
620
444
264
739
693
1200
1544
580
648
523
127
577
179
6853
539
582
597
125
585
153
3215
VII. Prirastek učil.
1. Veronauk : Sv. Ciril in Metod. (Podoba z okvirjem.)
2. Zdravstvo : Dr. Ernst Heimann : Internationale Sehprobetafel für Kinder.
3. Slovenski jezik: Slika Ljudevita Gaja.
4. Računstvo : Garnitura uteži ; 2 meterski palici ; trgovska tehtnica.
5. Prirodopis: Olbricht: Prirodoznanski preparati (način pridobivanja in uporabe) in sicer : a) železo; b) baker ; c) svinec; č) cin ; d) cink ; e) žveplo.
6. Prirodoslovje: Enostaven elektroskop z zlatima listkoma ; retorte, posode, svetilke, steklene cevi.
7. Nastenski ukras : Kip Jana Amosa Komenskega ; kip Miroslava Vilharja ; kip biskupa Jurija Strossmayerja.
8. Oprava : 30 tružic za učila.
VIII.	Najvažnejši ukazi in odredbe šolskih
oblastev.
a)	Razpis c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje.
Z dne 18. aprila 1910,	št. 16.500,	ki določa, da	se šolsko	leto
konča dne 2. julija in novo	šolsko leto	pa začne 9. septembra.
b) Razpis c. kr. deželne vlade.
Z dne 5. januarja 1910, št. 3545 ex 1908, ki določa, pod katerimi pogoji sme šolska mladina posečati kinematografske predstave.
c) Razpisi c. kr. deželnega šolskega sveta.
1. Z dne 4. novembra 1909, št. 6619, ki dovoljuje učiteljem znižano vožnjo po južni železnici v tej obliki, da plačajo vožnjo za
3.	razred, a se	peljejo v 2. razredu.
2. Z	dne	19. januarja 1910, št. 3863 ex	1909, ki	daje	navodila,
kako je zabranjevati uživanje opojnih pijač.
3. Z dne 21. januarja	1910, št. 393, ki določa,	komu in	pod
kakimi pogoji se izplačujejo	draginjske	doklade.
4. Z	dne	10. februarja 1910, št. 881, ki določa,	da se morajo
pri	izpitu	učne	usposobljenosti vsi kandidati	podvreči	tudi	izpitu iz
veronauka.
5. Z dne 7. aprila 1910, št. 2030, ki se tiče izboljšanja učiteljskega gmotnega stanja.
6. Z dne 11. maja 1910, št. 3101, ki ukazuje, da se morajo vse prošnje za denarno podporo tudi vbodoče vlagati potom šolskih oblastev.
č) Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta.
1. Z dne 31. januarja 1910, št. 129, ki določa, da odpadajo odslej na ljudskih šolah semestralne počitnice.
2. Z dne 1. februarja 1910, št. 134, ki naroča, da je slučaje obolenja za nalezljivimi boleznimi med šolsko mladino odslej naznanjati naravnost šolskemu zdravniku.
3. Z dne 26. aprila 1910, št. 403, ki določa, da spada beležba šolskih zdravstvenih listov v področje mestnih šolskih zdravnikov.
IX.	Kronika.
1. Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1909./10. se je pričelo dne 14. septembra z vpisovanjem, dne 17. septembra pa s sv. mašo in klicanjem sv. Duha. Takoj po maši se je vršil redni pouk.
2. God Njiju Veličanstev. God Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. je praznovala šolska mladina 4. oktobra 1909 ter se udeležila z učiteljstvom sv. maše. Dne 19. novembra se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom spominske sv. maše za Nj. Veličanstvo rajno cesarico Elizabeto. Oba dneva sta bila pouka prosta.
3. Nadzorovanje šole. C. kr. deželni šolski nadzornik, g. Frančišek Hubad, je nadzoroval šolo dne 21. maja. C. kr. okr. šol. nadzornik, g. Anton Maier, je nadzoroval šolo petnajstkrat. Stolni kanonik, g. dr. Andrej Karlin, je prisostoval dne 25. maja pri vero-nauku v III. b razredu. Šolski voditelj je večkrat med letom hospi-tiral pri pouku v posameznih razredih ter pregledoval pismene izdelke učencev in uradne spise.
4. Konference. Dne 13. septembra je bila pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika, g. A. Maier j a, konferenca voditeljev in voditeljic ljudskih šol v Ljubljani, pri kateri je naznanil gospod nadzornik opazke, ki jih je zabeležil ob priliki nadzorovanja ljubljanskih ljudskih šol ter dal navodila glede pisanja novih šolskih tiskovin. — Dne 23. septembra in 12. maja je bila okrajna učiteljska koferenca pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika g. A. Maier ja in dne 2. junija pa pod istim predsedstvom inšpekcijska konferenca. — Domačih učiteljskih kon-
fer ene je imelo učiteljstvo na I. mestni deški ljudski šoli 11. Pri teh konferencah se je obravnavalo o došlih razpisih, o zalogi ubožnih knjig, o nakupu učil, o učnih knjigah, o šolskem redu in o vedenju šolskih otrok v šoli in zunaj šole, o šolskem zdravstvu, o učni metodi, o učnih uspehih in napredku pri pouku in o drugih šolskih stvareh.
5. Poučni izprehodi. V namen nazornega in domoznanstvenega pouka so priredili posamezni učitelji s svojimi učenci 36 izprehodov po mestu, na Grad, na polje, v gozd in Štepanjo vas.
6. Šolarski izlet. Običajni skupni šolarski izlet na Rožnik se je letos opustil, pač pa so priredili posamezni razredi izlet v bližnjo okolico, višji razredi pa v Postojno in Postojnsko jamo.
7. Poučni zavodi. Učenci višjih razredov so si ogledali zbirke deželnega muzeja.
8. Izpraznjenje šole. Da se ob nevarnosti ognja, potresa ali ob drugih dogodkih šola naglo izprazni, je imelo učiteljstvo z učenci v smislu § 64. šolskega in učnega reda več vaj. V treh minutah so bili vselej vsi učenci na prostem.
9. Nerazdeljen dopoldanski pouk. Temeljem § 60. šolskega in učnega reda se je uvedel s 1. junijem nerazdeljen dopoldanski pouk, ki je trajal od osmih do dvanajstih.
10. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo jako ugodno. — Koze je cepil učencem mestni šolski zdravnik g. dr. Mavricij Rus, dne 30. maja. Poleg tega je šolski zdravnik preiskal vse učence obeh prvih razredov ter zabeležil zdravstveno stanje vsakega učenca v šolski zdravstveni list. Najmanj vsakih 14 dni je obiskal g. dr. M. Rus vse razrede ter dajal učiteljem in učencem potrebna navodila glede nalezljivih bolezni, snage, negovanja 2bt@, pravilnega sedenja v šoli, prezračevanja sob itd. ter je takorekoč vsako nalezljivo bolezen že v kali zatrl, odvrnil nevarnost in rešil marsikatero mlado življenje, staršem pa odvrnil mnogo skrbi, žalosti in stroškov. Uvedba šolskih zdravnikov se je izkazala res blagodejna.
11. Verske vaje. V teku šolskega leta je prejela šolska mladina trikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. — Prvo sv. obhajilo je praznovala šolska mladina dne 22. junija. Po cerkvenem opravilu je g. katehet pogostil prvoobhajance s pecivom in jim podaril spominke. — Prvo sv. obhajilo je opravilo 90 učencev, pri prvi izpovedi jih je bilo 100 in pri sv. birmi pa 83. — Dne 26. maja se je udeležila šolska mladina procesije sv. Rešnjega Telesa.
12. Dobrotniki. Odbor narodnih gospa in gospodičen je obdaril 240 otrok z gorko zimsko obleko in pecivom ; odbor Slovenske
Krščanske Ženske Zveze pa 10 učencev s popolno obleko. — Ljubljanski župan in državni poslanec, g. Ivan Hribar, je daroval za revne učence 45 K. — Brezplačno hrano je dobivalo v zasebnih hišah 15 učencev. — Občinski svet ljubljanski je poslal v počitniško naselbino „Zatišje“ pri Cerkljah na Gorenjskem iz
1. mestne šole 35 slabotnih in slabokrvnih učencev, ki so se v svežem in zdravem gorenjskem zraku ter ob izvrstni hrani in dobri postrežbi popolnoma pokrepčali ter se veselega duha in okrepčanega zdravja zopet vrnili v Ljubljano. — G. Josip Lavrenčič, tovarnar in posestnik v Postojni, je podaril šoli kip Miroslava Vilharja in kip biskupa J. Strossmayerja ter več knjig za učiteljsko knjižnico. — Vsem blagim dobrotnikom šole in šolske mladine bodi presrčna zahvala !
13. Šolska naznanila so prejeli učenci dne 30. novembra, dne
12.	februarja, dne 30. aprila in ob sklepu šolskega leta.
14. Sklep šolskega leta 1909/10. Šolsko leto se je sklenilo dne
2. julija 1910. Po slovesni sv. maši, pri kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in avstrijsko himno, se je vrnila mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se ji razdelila šolska naznanila, odpustnice in odhodnice, spominski listi, letna poročila in brošura „V boj proti alkoholni kugi!“
X.	Imenik učencev.
I.	a razred.
Aleš Miroslav, Ljubljana.
Babič Ludovik, Gor. Logatec. Bahovec Pavel, Ljubljana.
Bergman Josip, Ljubljana.
Brajer Fran, Ljubljana.
Cerar Miroslav, Ljubljana.
Dolinšek Ivan, Ljubljana.
Dular Vekoslav, Gradec (Štajersko). Fischer Josip, Voloska (Primorsko). Franchetti Ivo, Ljubljana.
Frece Ivan, Ljubljana.
Gregorec Ciril, Zagorje.
Grošelj Leopold, Ljubljana.
Heufel Dragotin, Ljubljana.
Hilbert Miloš, Krško.
Hribar Fran, Ljubljana.
Jelnikar Fran, Ljubljana.
Jerman Fran, Ljubljana.
Jernejčič Fran, Ljubljana.
Jeršin Josip, Ljubljana.
Jordan Andrej, Ljubljana.
Juvan Fran, Zagreb.
Kandus Josip, Ljubljana.
Koman Anton, Ljubljana.
Kosec Fran, Ljubljana.
Luznar Fran, Ljubljana.
Nežmah Avgust, Ljubljana.
Oblak Ivan, Ljubljana.
Ou trata Karel, Divača.
Pegan Avgust, Ljubljana.
Pečar Ludovik, Ljubljana. Petročnik Dragotin, Ljubljana. Pintar Anton, Kandija pri Novem
mestu.
Pivk Metod, Ljubljana. Povše Ivan, Stepanja vas. Rovšek Vladimir, Ljubljana. Rožič Anton, Ljubljana. Schein Fran, Ljubljana. Selan Ivan, Ljubljana.
Sitar Anton, Ljubljana.
Stanko Avgust, Ljubljana.
Šolar Herman, Ljubljana.
Span Josip, Ljubljana.
Štrukelj Fran, Ljubljana.
Švelc Ferdinand, Ljubljana.
Tauses Ivo, Ljubljana.
Tomšič Ivan, Ljubljana.
Trkman Fran, Ljubljana.
1.1
Adamič Oskar, Ljubljana.
Čenčur Ladislav, Trst.
Černač Ernest, Ljubljana.
Černič Josip, Ljubljana.
Čuden Miroslav, Ljubljana.
Eckert Alojzij, Borovnica.
Eleršek Ferdinand, Ljubljana.
Frigidi Rudolf, Ljubljana.
Gajeta Franc, Ljubljana.
Hribar Franc, Ljubljana.
Jerič Stanislav, Ljubljana.
Justin Gabrijel, Ljubljana.
Kessler Leon, Ljubljana.
Klančar Feliks, Ljubljana.
Kobau Gvidon, Kostanjevica.
Korče Adolf, Ljubljana.
Kos Mirko, Mengeš.
Kovačič Anton, Ljubljana.
Kremžar Ivan, Ljubljana.
Kristan Oton, Ljubljana.
Laurenčič Pavel, Ljubljana.
Loboda Vincenc, Ljubljana.
Lumbar Jakob, Ljubljana.
Marolt Viljem, Dunaj.
Murnik Miljutin, Ljubljana.
Oblak Karel, Ljubljana.
Pardubsky Hinko, Ljubljana.
Pavšek Ivan, Ljubljana.
Perdan Rudolf, Ljubljana.
II.
Berčič Rudolf, Ljubljana.
Bitenc Viljem, Gradec.
Bohak Ivan, Maribor.
Bolhar Jožef, Ljubljana.
Cedilnik Ivan, Ljubljana.
Egger Jožef, Ljubljana.
Fajon Jožef, Ljubljana.
Feldstein Stanko, Ljubljana.
pl. Trnkoczy Stanko, Ljubljana. Trost Ernest, Ljubljana.
Turk Vladimir, Draga.
Vavpotič Rudolf, Ljubljana.
Vilfan Ernest, Ljubljana.
Voj e Stanislav, Ljubljana.
Vrhovec Venosi, Ljubljana. Zanoškar Feliks, Drenikov vrh. Zavodnik Mirko, Gradec.
razred.
Peterlin Anton, Ljubljana.
Peterlin Ernest, Moste.
Pipp Viktor, Ljubljana.
Pirc Alojzij, Zg. Šiška.
Prusnik Josip, Ljubljana.
Pust Ivan, Rudnik.
Rakovec Božidar, Ljubljana.
Rebolj Hinko, Ljubljana.
Rekar Rudolf, Ljubljana.
Slapar Andrej, Ljubljana.
Supan Rihard, Ljubljana.
Svetlin Josip, Ljubljana.
Šepic Josip, Studenec-Ig.
Šporar Anton, Kompolje.
Stupica Josip, Ljubljana.
Toni Franc, Ljubljana.
Turšič Viktor, Ljubljana.
Valenčič Franc, Slavina.
Vilfan Vincenc, Kranj.
Vinšek Peter, Ljubljana.
Voj e Stanislav, Ljubljana.
Vrhovec Josip, Ljubljana.
Završnik Alojzij, Radeče.
Zoran Ivan, Ljubljana.
Zrimšek Ivan, Ljubljana.
Zupan Albert, Ljubljana.
Zupančič Franc, Ljubljana.
Žitnik Karel, Ljubljana.
Žnidaršič Ivan, Ljubljana.
razred.
Florjančič Stanko, Ljubljana. Gašperlin Stanko, Ljubljana. Geister Adolf, Ljubljana.
Gračner Jožef, Celje.
Gregorič Rudolf, Zagorje ob Savi. Grdina Stanko, Ljubljana.
Habicht Jožef, Ljubljana.
Jager Stanko, Ljubljana.
.Jezeršek Jožef, Ljubljana.
Kane Pavel, Ljubljana.
Kavečič Ivan, Ljubljana.
Klopčar Izidor, Ljubljana.
Kos Rajko, Ljubljana.
Kosem Karel, Ljubljana.
Kregar Alojzij, Stepanja vas.
Kristan Bogomil, Ljubljana.
Kristl Franc, Ljubljana.
Kruleč Franc, Ljubljana.
Kušar Viktor, Ljubljana.
Lapajne Viktor, Gradec.
Lebar Andrej, Ljubljana.
Lotrič Ciril, Ljubljana.
Lumbar Ivan, Ljubljana.
Majce Peter, Ljubljana.
Martinak Henrik, Ljubljana.
Mazi Ivan, Ljubljana.
Mejač Mihael, Zalog.
Mele Vinko, Velika Ligojna.
Ogrinc Jožef, Bruck n. L.
Okički Stanko, Moste.
Pečnik Alojzij, Stožice.
Petrič Etbin, Waitz.
Pirnat Ivan, Ljubljana.
II.
Ahčan Stanislav, Ljubljana.
Anžič Franc, Stepanja vas.
Albine Rudolf, Ljubljana.
Bitenc Franc, Ljubljana.
Blaž Franc, Ljubljana.
Bostele Jožef, Ljubljana.
Črne Franc, Moste.
Črnič Stanislav, Ljubljana.
Črnivec Bogumil, Ljubljana.
Črnjač Franc, Ljubljana.
Dobnikar Ivan, Ljubljana.
Elsner Aleksander, Ljubljana. Erbežnik Stanislav, Ljubljana.
Flegar Anton, Ljubljana.
Frece Valentin, Ljubljana.
Jančigaj Stanislav, Ljubljana.
Jerman Josip, Metlika.
Klemenc Aleksander, Rojan.
Klinc Ladislav, Ljubljana.
Korče Vinko, Ljubljana.
Križ Vinko, Ustje pri Šmartnem. Leben Maks, Ljubljana.
Leskovic Viktor, Trst.
Lipovšek Karel, Ljubljana.
Pivk Ciril, Ljubljana.
Poljanec Franc, Ljubljana.
Poljšak Franc, Ljubljana.
Potokar Alojzij, Ljubljana.
Pust Vinko, Rudnik.
Rakoš Jožef, Ljubljana.
Rebolj Jožef, Ljubljana.
Rozman Ivan, Ljubljana.
Sivec Alojzij, Ljubljana.
Škapin Ivan, Ljubljana.
Soran Jožef, Ljubljana.
Spunt Vinko, Gradec pri Litiji.
Skubic Jožef, Ljubljana.
Sporn Jožef, Loke.
Štrus Jožef, Ljubljana.
Šuster Jožef, Ljubljana.
Treven Rudolf, Ljubljana.
Trnkoezy Jožef, pl. Zaszkall, Ljubljana. Virant Anton, Ljubljana.
Voj e Ciril, Ljubljana.
Vrhovec Anton, Ljubljana.
Zalar Franc, Brezovica.
Zanet Peter, Gorica.
Završnik Maks, Radeče.
razred.
Lubej Rajmund, Grado vij e. Lukič Zvonimir, Pulj. Macoratti Lovro, Ljubljana. Maček Stanislav, Ljubljana. Maternik Ivan, Ljubljana. Meze Viktor, Ljubljana. Mohar Stanislav, Ljubljana, Mravlje Alojzij, Ljubljana. Mrše Jožef, Breg pri Ribnici. Müller Karel, Ljubljana. Okrupa Bogomir, Ljubljana. Papež Alojzij, Ljubljana. Pavlovič Ivan, Makarska. Pečar Anton, Ljubljana. Peršin Anton, Ljubljana. Petelin Feliks, Ljubljana.
Pip Ivan, Ljubljana.
Plut Alojzij, Ljubljana. Podobnik Jožef, Ljubljana. Poženel Stanislav, Ljubljana. Primc Edvard, Ljubljana. Rašica Marko, Dubrovnik. Reisner Anton, Dunaj.
Rus Emil, Sodražica.
Schmalz Gvidon, Ljubljana. Smrekar Stanislav, Ljubljana. Stopar Ivan, Ljubljana.
Strah Ivan, Ljubljana.
Strniša Emil, Kranj.
Šircelj Ivan, Železniki.
Terpin Rihard, Ljubljana.
Tominec Vladimir, Ljubljana.
Unuk Viljem, Westerfilde na West-falskem.
Vestermajer Franc, Ljubljana. Vevar Jožef, Gradec.
Virant Anton, Ljubljana. Zdravje Gabrijel, Ljubljana. Zupan Henrik, Ljubljana. Zupan Jožef, Ljubljana.
Žagar Ivan, Ljubljana.
Žerjav Franc, Ljubljana.
III.	a razred.
Rajec Franc, Ljubljana.
Bizjak Janez, Stožice.
Brolih Franc, Beljak.
Cerar Franc, Vodmat.
Cerar Peter, Ljubljana.
Česen Janez, Ljubljana.
Dovč Jožef, Ljubljana.
Elsner Janez, Ljubljana.
Flegar Stanislav, Ljubljana.
Florijančič Leopold, Ljubljana.
Gobec Emanuel, Ljubljana.
Hekler Štefan, Groß-Karoly (Ogrsko). Heuffel Edvard, Ljubljana.
Hočevar Ludovik, Ljubljana.
Jalen Vincencij, Rateče.
Jerič Franc, Ljubljana.
Kapus Anton, Zagorica.
Kavčič Franc, Ljubljana.
Klopčič Anton, Soteska.
Kristan Franc, Ljubljana.
Kumelj Albin, Ljubljana.
Lorber Jožef, Ljubljana.
Marolt Janez, Ljubljana.
Megušar Janez, Ljubljana.
Mehle Alojzij, Ljubljana.
Nadbat Viktor, Ljubljana.
Obersnel Janez, Divača.
Osredkar Venceslav, Ljubljana.
Pavlič Franc, Ljubljana.
Pavlič Janez, Kamnik.
Pečan Jožef, Ljubljana.
Pibernik Franc, Ljubljana.
Pipp Alojzij, Ljubljana.
Pipp Janez, Ljubljana.
Pirc Maks, Ljubljana.
Poher Davorin, Št. Peter na Krasu. Pokoren Jožef, Ljubljana.
Rebernik Ladislav, Ljubljana. Rebolj Stanislav, Ljubljana.
Sadar Adolf, Budanje.
Sadar Ciril, Budanje.
Sadar Izidor, Ihan.
Sedej Vladislav, Ljubljana.
Slapar Ludovik, Tržič.
Starbek Ciril, Ljubljana.
Struna Albert, Mirna peč.
Svete Alojzij, Ljubljana.
Turšič Alojzij, Tržič.
Vidic Gustav, Beljak.
Vidmar Emanuel, Ljubljana. Wagner Nikolaj, Ljubljana.
Weibl Julij, Ljubljana.
Zalar Jožef, Brezovica.
Zupan Jožef, Ljubljana.
Žabjek Franc, Hrušica.
Žitnik Rudolf, Ljubljana.
Autrata Josip, Divača. Bajec Ivan, Ljubljana.
Bajec Stanislav, Nabrežina. Bolha Oton, Ljubljana. Brinove Alojzij, Maribor. Cedilnik Franc, Krašnja. Cerar Emil, Ljubljana. Čampa Viktor, Ljubljana.
III.	b razred.
Črnič Ivan, Ljubljana.
Čuk Franc, Ljubljana.
Dovč Franc, Ljubljana.
Dular Emil, Gradec.
Flander Valentin, Železniki. Franchetti Engelbert, Ljubljana. Havliček Maks, Pazin.
Heuffel Anton, Ljubljana.
•
Heuffel Bogomir, Ljubljana.
Jalove Maks, Ljubljana.
Jamnik Leopold, Ljubljana.
Jančigaj Vinko, Ljubljana.
Jeršin Franc, Ljubljana.
Jušek Viktor, Ljubljana.
Južina Leopold, Ljubljana.
Kavčič Stanislav, Ljubljana.
Kobau Daniel, Kostanjevica.
Kovač Ivan, Ljubljana.
Kušar Ivan, Ljubljana.
Leksander Josip, Ljubljana.
Lužar Jernej, Palovče.
Nered Ivan, Ljubljana.
Oblak Martin, Ljubljana.
Oblak Karel, Ljubljana.
Outrata Rudolf, Divača.
Pajk Josip, Ljubljana.
Pečnik Josip, Stožce.
Peruzzi Stanislav, Ljubljana.
III.	C
Alič Anton, Ljubljana.
Ambrožič Ivan, Gabrije pri Dobravi. Avbelj Jožef, Rudnik.
Blažič Viktor, Ljubljana.
Berčič Franc, Ljubljana.
Breceljnik Ladislav, Ljubljana.
Budič Adolf, Ljubljana.
Čuden Henrik, Ljubljana.
Dovič Franc, Tomačevo.
Eckert Rudolf, Ljubljana.
Globočnik Ivan, Šiška.
Gogala Franc, Ljubljana.
Grčar Franc, Ljubljana.
Ivančič Rudolf, Šiška.
Jurca Henrik, Postojna.
Jurca Viljem, Postojna.
Kavčič Leopold, Ljubljana.
Kemperle Pavel, Ljubljana.
Konobelj Franc, Divača.
Konobelj Viktor, Divača.
Klinc Stanko, Ljubljana.
Košča Franc, Ljubljana.
Kuhar Ivan, Bratonci.
Lavtar Karel, Zagreb.
Lavtar Ivan, Zagreb.
Lotrič Leopold, Ljubljana.
Lehrmann Anton, Tržič.
Magajna Anton, Ljubljana.
Petelin Albin, Ljubljana.
Petrič Josip, Ljubljana.
Pirc Franc, Ljubljana.
Pirnat Milan, Ljubljana.
Pogačnik Vinko, Ljubljana.
Potokar Pavel, Radomlje.
Prusnik Alojzij, Ljubljana.
Rojc Peter, Cerkno.
Rojc Vincenc, Cerkno.
Rus Ernest, Sodražica.
Schweiger Anton, Ljubljana.
Senčar Viktor, Cerknica.
Siard Josip, Ljubljana.
Svetič Anton, Dunaj.
Šink Franc, Toplice.
Štrajhar Mirko, Vevče.
Štrus Ivan, Ljubljana.
Tobijas Rudolf, Ljubljana.
Vičič Franc, Ljubljana.
Vidmar Franc, Ljubljana.
razred.
Makovec Ferdinand, Ljubljana. Malovrh Ervin, Matulje.
Marolt Karel, Dunaj.
Oblak Feliks, Ljubljana.
Pavlin Stanislav, Ljubljana.
Pečenik Alojzij, Ljubljana.
Pivk Valentin, Ljubljana.
Pogačar Emil, Ljubljana.
Premk Ivan, Ljubljana.
Prepeluh Emil, Ljubljana.
Rekar Franc, Ljubljana.
Rozman Leopold, Ljubljana.
Stojan Stanislav, Poljšnik.
Strah Henrik, Ljubljana.
Šoštarič Valentin, Ljubljana. Šoštarič Ivan, Ljubljana.
Špunt Slavko, Litija.
Tancilc Jožef, San Karlo (Brazilija). Vinšek Alojzij, Ljubljana.
Vodnik Stanislav, Ljubljana. Vrhovnik Avgust, Ljubljana. Vrhovec Ivan, Ljubljana.
Zorič Friderik, Ljubljana.
Zupanc Daniel, Ljubljana.
Zupančič Franc, Mali Gaber. Žabjek Jožef, Stepanja vas.
Žargi Ladislav, Ljubljana.
IV.
Ahčan Alojzij, Ljubljana.
Babič Emil, Gornji Logatec.
Babič Josip, Gornji Logatec.
Bitenc Ludovik, Ljubljana.
Bukovnik Otmar, Ljubljana.
Colja Leopold, Rojan (Istra).
Črnivec Stanko, Ljubljana.
Elsner Anton, Ljubljana.
Flegar Ivan, Ljubljana.
Florijančič Franc, Ljubljana.
Ftigina Jurij, Stari trg.
Gobec Franc, Nova cerkev.
Gogala Andrej, Ljubljana.
Gostiša Tomaž, Prevalje.
Boge Maks, Ljubljana.
Hribar Josip, Šiška.
Jager Josip, Ljubljana.
Janežič Viktor, Ljubljana.
Jarec Ernest, Ljubljana.
Jašovec Josip, Piran (Istra).
Kanc Anton, Ljubljana.
Kapš Peter, Prelesje.
Kerne Alfonz, Gornji Logatec.
Klančar Alojzij, Vodmat.
Klenka Oton, Gor. Straža.
Kobau Franc, Kostanjevica.
Kopriva Franc, Ljubljana.
Koprivec Jakob, Moste.
Koprivec Karel, Moste.
Kos Franc, Jesenice.
Krisch Ladislav, Litija.
Kristen Josip, Cerknica.
IV.	b
Aljančič Lambert, Trebno.
Bitenc Karel, Ljubljana.
Bitenc Miroslav, Predtrg.
Božič Franc, Ljubljana.
Cesar Josip, Koprivnik.
Christof Bogomir, Kostanjevica. Duhovnik Josip, Reka.
Eleršek Ladislav, Ljubljana.
Gerkman Ludovik, Zagreb.
Gorjanc Anton, Ljubljana.
Gorenje Alojzij, Ljubljana.
Gorup Fran, Ljubljana.
Gregorič Janko, Tpplice.
Gliha Alojzij, Krško.
Habe Vincencij, Ljubljana,
razred.
Kumelj Gašper, Ljubljana.
Kušar Srečko, Ljubljana.
Logar Blaž, Ljubljana.
Lončarič Josip, Skrad (Hrvaško). Lubej Franc, Gradovlje.
Mrovlje Franc, Vodmat.
Narobe Ignacij, Ljubljana.
Novak Julij, Ljubljana.
Oražem Mirko, Ljubljana.
Pečnik Anton, Stožice.
Plut Emil, Ljubljana.
Razboršek Vojteh, Zagorje ob Savi. Robas Bogomil, Trst.
Rode Ivan, D. M. v Polju.
Sachs Stojan, Ljubljana.
Selan Josip, Stepanja vas.
Svete Stanko, Ljubljana.
Schulz Artur, Ljubljana.
Schuster Franc, Ljubljana.
Tomažič Franc, Moste.
Tominec Leon, Ljubljana.
Tršan Franc, Ljubljana.
Vodišek Gabrijel, Šiška.
Založnik Josip, Ljubljana.
Zemljan Anton, Vodmat.
Zupan Herman, D. M. v Polju. Zupančič Avgust, Moste.
Zupančič Ivan, Kamnica.
Žargaj Franc, Maribor.
Žargaj Stanko, Kamnik.
Žirovnik Rihard, Savlje.
razred.
Hekler Julij, Nagy-Käroly. Hilbert Zdenko, Krško. Hočevar Štefan, Moste.
Hrast Oskar, Cerkno.
Indof Ivan, Ljubljana.
Japelj Ivan, Ljubljana. Jančigar Julij, Ajdovec. Jelnikar Josip, Ljubljana. Ježek Avgust, Ljubljana. Južina Stanislav, Ljubljana. Kavčič Stanislav, Ljubljana. Knipic Kristel, Ljubljana. Koman Stanislav, Ljubljana. Korbar Fran, Hrušica. Laznik Adolf, Št. Lenart.
Lebar Fran, Ljubljana.
Lubej Alojzij, Gradovlje.
Lubej Rudolf, Kresniške Poljane. Mazi Fran, Ljubljana.
Mencinger Fran, Gradec.
Ocvirk Fran, Ljubljana.
Okorn Alojzij, Ljubljana.
Orehek Matko, Ljubljana.
Pajk Stanislav, Ljubljana. Pardubsky Alojzij, Ljubljana. Pečnik Alojzij, Stožice.
Pirnat Fran, Ljubljana. Podkrajšek Herman, Maribor. Potokar Josip, Stepanja vas. Rebolj Ivan, Ljubljana.
Sever Ivan, Stepanja vas.
Siard Karel, Ljubljana. Smerkolj Ivan, Zagorje. Starič Fran, Rakovnik.
Suša Alojzij, Divača. Štefančič Josip, Ljubljana. Tauses Vladimir, Ljubljana. Tomc Filip, Ljubljana.
Trček Ivan, Ljubljana.
Trebar Venčeslav, Ljubljana. Turk Albin, Ljubljana.
Turk Ludovik, Novi Kot. Umnik Albin, Ljubljana. Vavpotič Josip, Ljubljana. Videnič Ivan, Stepanja vas. Vidmajer Danimir, Ljubljana. Voj e Rudolf, Ljubljana.
V.	a razred.
Adamič Ernest, Ljubljana.
Babnik Alojzij, Zg. Šiška.
Bizjak Stanko, Ljubljana.
Bolhar Alojzij, Kamnik.
Bostele Mihael, Ljubljana.
Christof Oton, Dole pri Kostanjevici. Čarman Adolf, Ljubljana.
^Černe Ciril, Ljubljana.
Črnivec Josip, Cerknica.
Dolničar Ludovik, Hrastje.
Drexler Ludovik, Ljubljana.
Egger Feliks, Ljubljana.
Gabrič Emil, Ljubljana.
Hafner Janko, Ljubljana.
Hribar Adolf, Ljubljana.
Hudales Alojzij, Ljubljana.
Jenko Viktor, Ljubljana.
Jereb Josip, Ljubljana.
Jesih Ivan, Rajhenburg.
Ježek Maks, Ljubljana.
Jurjevčič Franc, Selce pri Slavini. Juvan Viktor, Kočev. Reka.
Kaitenekar Ivan, Moste.
Kavčič Ivan, Žeje.
Kokotec Ivan, Laški trg.
Korbar Stanislav, Sv. Vid nad Cerknico. Kotnik Pavel, Mengeš.
Kovač Josip, Hrib.
Kraljič Ivan, Studenec. Krašovec Alojzij, Ljubljana. Kravanja Viktor, Cerknica. Kren Franc, Trst.
Kržič Rudolf, Ljubljana. Lumbar Gabrijel, Ljubljana. Martinčič Franc, Rakek. Medic Stanko, Fram. Megušar Leopold, Ljubljana. Mijič Alojzij, Ljubljana. Plehan Albin, Šiška. Rakovec Ivan, Ljubljana. Rode Franc, D. M. v Polju. Ropič Ludovik, Ljubljana. Ropret Avguštin, Tomačevo. Rus Ivan, Draga.
Starkel Stanislav, Ljubljana. Svetek Andrej, Ljubljana. Šibenik Bruno, Postojna. Škapin Karel, Ljubljana. Šušteršič Josip, Ljubljana. Tobijas Vinko, Ljubljana. Tonja Ivan, Ljubljana. Vidmar Ferdinand, Prosek. Založnik Franc, Ljubljana. Završnik Karel, Radeče. Zupan Friderik, Breznica. Zupančič Alojzij, Ljubljana.
V.	b razred.
Aleš Franc, Št. Peter na Krasu. Arhine Karel, Vodmat.
Badiura Metod, Litija.
Bezlaj Josip, Moste pri Ljubljani.
Bucik Anton, Ljubljana.
Cerar Rudolf, Ljubljana.
Čampa Anton, Ljubljana.
Černe Anton, Dvor.
Čuk Stanislav, Ljubljana.
Debeljak Ivan, Ribnica.
Franchetti Vilibald, Ljubljana. Grum Matej, Ljubljana.
Jeraj Josip, Ljubljana.
Jeran Friderik, Tržič.
Jordan Franc, Ljubljana.
Juvan Karel, Ljubljana.
Kališek Viktor, Fužine.
Kham Franc, Ljubljana.
Klemenc Franc, Trst.
Klopčar Franc, Ljubljana.
Klopčič Rudolf, Moravče.
Klun Ljudevit, Ljubljana.
Koleša Alfonz, Ljubljana.
Koleša Ivan, Spod. Šiška.
Koleša Rudolf, Ljubljana.
Košca Ivan, Ljubljana.
Kristan Srečko, Ljubljana.
Lenko Franc, Ljubljana.
Lorber Rudolf, Ljubljana.
Lušin Ciril, Ljubljana.
Lušin Stanislav, Ljubljana. Miklavčič Evgen, Rojan pri Trstu.
Miškot Andrej, Ukve na Koroškem. Mrak Matej, Volča pri Poljanah. Pavlin Ernest, Ljubljana.
Pavlovec Milan, Trnovo na Notranjskem.
Pogačar Josip, Ljubljana.
Prusnik Franc, Ljubljana.
Rekar Ivan, Ljubljana.
Schmalz Ivan, Ljubljana.
Skorpik Alojzij, Ljubljana.
Strniša Alojzij, Kranj.
Sušnik Ivan, Ljubljana.
Škofič Ivan, Ljubljana.
Škrbina Vincencij, Ljubljana.
Špan Pavel, Ljubljana.
Turšič Rudolf, Vrhnika.
Vidmar Ciril, Ljubljana.
Vogel Anton, Radeče pri Zidanem mostu.
Vogel Josip, Moste pri Ljubljani. Voje Josip, Ljubljana.
Vrhovec Andrej, Ljubljana.
Vrhovnik Albin, Moste pri Ljubljani. Zajec Anton, Obrije.
Zalar Franc, Ljubljana.
Zanel Rihard, Gorica.
Železnik Simon, Vransko.
Židan Anton, Ljubljana.
XI.	Naznanila o začetku šolskega leta 1910/11.
a) Šolsko leto 1910/11. se prične na vseh mestnih ljudskih šolah dne 9. septembra 1910 ob 8. zjutraj s sv. mašo in klicanjem sv. Duha in takoj nato z rednim poukom.— Dan vpisovanja učencev se bo naznanil na deski v šolskem poslopju. Pri vpisovanju se je zglašati z zadnjim šolskim naznanilom, nanovo vstopivšim učencem pa tudi s krstnim listom in izpričevalom o stavljenih kozah.
b) Vsled razpisa c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 17. aprila 1909, št. 464, se v mestne šole ne sprejemajo nanovo učenci, ki prebivajo zunaj Ljubljane.
XII. Uradne ure med počitnicami.
Uradne ure za stranke bodo med počitnicami vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne v voditeljevi pisarnici.
V Ljubljani, dne 2. julija 1910.
Šolsko vodstvo.
B.
Strokovna nadaljevalna šola za me-hansko-tehniške obrti.
v v
I.	Šolski odbor.
1. Ivan Hribar, župan ljubljanski, državni poslanec itd., predsednik.
2. Jakob Dimnik, nadučitelj, občinski svetovalec, zastopnik mest. občine; podpredsednik.
3. Anton Likozar, nadučitelj, občinski svetovalec ; zastopnik mestne občine.
4. Dr. Anton Švigelj, odvetnik, občinski svetovalec; zastopnik mestne občine.
5. Dr. Fran Detela, c. kr. vladni svetnik, gimn. ravnatelj v p. ; zastopnik naučne uprave.
6. Dr. Robert Praxmarer, c. kr. okrajni glavar; zastopnik naučne uprave.
7. Ivan Kregar, pasarski mojster, posestnik ; zastopnik deželnega odbora.
8. Jernej Ložar, krojaški mojster ; zastopnik deželnega odbora.
9. Anton Rojina, mizarski mojster; zastopnik deželnega odbora.
10. Engelbert Franchetti, občinski svetovalec, brivski mojster; zastopnik trgovske in obrtne zbornice.
11. Josip Vidmar, občinski svetovalec, dežnikar; zastopnik trgovske in obrtne zbornice, blagajnik.
12. Voditelji vseh štirih obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani z glasovalno pravico glede lastne šole.
II.	C. kr. šolski nadzornik.
Ivan Šubic, vitez Fran Josipovega reda, c. kr. ravnatelj umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani, nadzornik za obrtne nadaljevalne šole na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, konservator c. kr. osrednje komisije za umetniške in zgodovinske spomenike.
III. Poročevalec.
Evgen Lah, magistratni svétnik.
IV.	Učiteljski zbor.
1. Jakob Dimnik, nadučitelj na I. mestni d. lj. šoli; vodja strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti.
2.	Slavko Cepuder, učitelj na I.	m. d. lj. šoli,	je poučeval	spisje
v	1.6 razredu, po 2 uri na teden.
3. Oče Feliks (Tavčar) iz reda sv. Frančiška, je poučeval vero-nauk v	I. b, II. a in II. c razredu, po	3 ure na teden.
4.	Inženčr Jaroslav Förster, c.	kr. profesor	na	umetno-obrtni
strokovni šoli, je poučeval strojeznanstvo, mehansko tehnologijo kovin in motoroznanstvo v III. a in III. b razredu, po 2 uri na teden.
5. Jakob Furlan, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik I. a razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu, po 7 ur na teden.
ti. Fran Galè, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik II. a razreda, je poučeval fiziko in spisje v II. a razredu in fiziko v I. b razredu.
7. Luka Jelenc, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik III. b razreda, je poučeval fiziko v I. c, spisje v II. c in državljanski pouk v III. b razredu, po 7 ur na teden.
8. Janko Likar, učitelj na II. mestni šoli, razrednik I. c razreda, je poučeval risanje v I. c in II. a razredu, po 7 ur na teden.
9. Ivan Petrič, kaplan pri Sv. Petru, je poučeval veronauk v
I.	a, I. c in II. b razredu, po 3 ure na teden.
10. Jakob Pretnar, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik III. a razreda, je poučeval spisje v I. b, II. b in III. a razredu in državljanski pouk v III. a razredu, po 7 ur na teden.
11. Vendelin Sadar, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik II. b razreda, je poučeval risanje v II. b in III. a razredu, po 8 ur na teden.
12. Anton Smerdelj, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik I. b razreda, je poučeval risanje v tem razredu, po 3 ure na teden. (Poleg tega je poučeval 4 ure risanje na obrtni nadaljevalni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano.)
13. Karel Wider, učitelj na I. m. d. lj. šoli, razrednik II. c razreda, je poučeval risanje v II. c in III. b razredu, po 8 ur na teden.
V.	Razdelba pouka.
Št.	Predmet	Število ur na teden			
		Pripravi,}.	I. razr.	II. razr.	III. razr.
1	Veronauk		1	1	1	—
2	Učni jezik		3	—	—	—
3	Računstvo		2	—	—	—
4	Spisje (poslovni sestavki, računstvo, kalkulacija, knjigovodstvo) 		—	2	2	1 .
5	Državljanski pouk		—	—	—	1
6	Strokovno risanje		2	3	4	4
7	Fizika, strojeznanstvo, mehanska tehnologija kovin in nauk o motorjih		—	2	1	2
Skupaj . .		8	8	8	8
VI. Učni jezik.
Učni jezik je za vse predmete in vse učence slovenski.
VII. Učni čas.
1. Vpisovanje učencev: od 15. do 30. septembra.
2. Šolsko leto traja sedem mesecev in sicer od 1. oktobra do 30. aprila.
3. Dnevi in ure pouka : vsak četrtek in vsako nedeljo od osmih do dvanajstih dopoldne.
4. Pouka prosti dnevi (počitnice) : kakor na ljubljanskih mestnih deških ljudskih šolah.
VIII.	Statistični letni izkaz.
Razred	Število učnih ur I na teden	Ste .c '5 ti '5. > ■c učei	c konci šolskega sr < leta ostalih	učenec M ° el> H *s	vseh vi v razrt oddelki i% ■§ II	isanili c g	Izmed učene skega le po njih mater.		ev konci solii je bilo po njih veri		Opomba
							Nemcev	Slovencev	Katolikov	bfi ZZ u "	
I. a	8	36	34	95	28	—	i	33	34	—	<v E 'o ti <D 'W **2 ^ -O »H O > 2 'E c 'O -ti Cd M A v ‘C o
I. b	8	34	32	90	26	i	2	30	31	1	
L c	8	36	29	87	22	—	—	29	29	—	
II. a	8	21	19	92	19	—	1	18	19	—	
II. 6	8	21	17	87	17	—	—	17	17	—	
II. c	8	22	16	90	16	—	—	16	16	—	o ti Z rti S o o Oh
III. a	8	20	15	94	19	i	—	15	15	—	
III. b	8	19	18	90	18	—	—	18	18	—	
Skupaj	64	209	180	90-6	165	2	4	176	179	1	
IX.	Zgodovina šole.
Glasom razpisa visokega c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 6. marca 1856. I., št. 2385, se je ustanovila v Ljubljani nedeljska šola za obrtnike, pomočnike in vajence, ki je bila združena s tukajšnjo tedanjo nižjo realko. Poučevalo se je ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure dopoldne prostoročno in geometrijsko risanje. Leta 1859 so se poleg risanja uvedli kot učni predmeti tudi nemščina, računstvo in zemljepis, leta 1860 pa še prirodopis, fizika in kemija; pouk je trajal od osmih do dvanajstih dopoldne. Učni jezik je bil nemški.
Za rokodelčiče z nižjo izobrazbo se je ustanovila leta 1874 na
I.	in II. mestni deški šoli obrtna pripravljalnica, ki pa ni bila v zvezi z obrtno šolo na realki. Z ustanovitvijo III. mestne deške ljudske šole se je ustanovila taka obrtna pripravljalnica tudi na tej šoli.
Glasom razpisa ministra za nauk in bogočastje z dne ‘24. februarja 1883. 1., št. 3674, se je obrtna nedeljska šola preosnovala v obrtno nadaljevalno šolo z novim učnim načrtom in novim pravilnikom. K temu razpisu je izdal minister za nauk in bogočastje dne 5. aprila 1883. 1. tudi poseben izvršilni predpis. Uvedli so se novi, bolj praktični predmeti in pomnožilo se je tudi število učnih ur ; zaraditega se je poučevalo tudi ob delavnikih zvečer.
Glasom razpisa ministrstva za bogočastje in nauk z dne 25. decembra 1907, št. 50.742, se je šola preosnovala v tem smislu, da so se tri obrtne pripravljalnice združile z obrtno nadaljevalno šolo na c. kr. realki. Izpremenil se je razmeram primerno tudi pravilnik in učni načrt; učni jezik je bil deloma slovenski, deloma nemški.
Vsled razpisa šolskega odbora za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani z dne 7. aprila 1909, št. 25, se je s šolskim letom 1909/10 obrtna nadaljevalna šola zopet temeljito preosnovala in sicer v štiri samostojne obrtne nadaljevalne šole :
1. v strokovno nadaljevalno šolo za za mehansko-tehniške obrti na I. mestni deški ljudski šoli.
2. v strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na II. mestni deški ljudski šoli.
3. v strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrti na mestni nemški deški ljudski šoli.
4. v splošno obrtno nadaljevalno šolo na III. mestni deški ljudski šoli.
8 to preosnovo je obrtna nadaljevalna šola na c. kr. realki prenehala in se preselila z vsem inventarom na imenovane mestne deške ljudske šole; uveljavil se je tudi nov pravilnik in uvedel posameznim obrtnim nadaljevalnim šolam primeren učni načrt. 8 to preosnovo se je uvedel tudi slovenski učni jezik in odpravil brezplodni večerni pouk. In to je hvalevredno !
X.	Inventar.
1. Šolski arhiv. Razpisi šolskih oblastev (5 zvežnjev) od leta 1870 do 1910. — 24 glavnih katalogov in sicer od leta 1856 do 1910. — Inventar zbirke učil od leta 1873 do 1909. — Zbirka normali). — Opravilni zapisnik. — Katalog šolarske knjižnice. — Katalog učiteljske knjižnice. — Inventar vseh predmetov, ki jih je šola prejela letos iz realke, oziroma nanovo nabavila. — 6 štampilij.
2. Šolska oprava. Omara za šolski arhiv. — Omara za učiteljsko knjižnico. — Omara za fizikalične aparate. — Omara za modele. — Omara za risarske predloge in zemljevide. — Šest velikih omar za
risalne deske in druge šolske potrebščine. — Omarica za ravnila. — Tri omarice za risala. — Omarica za zvezke. — Miza s tremi predalniki.
3. Fizikalični aparati. 73 komadov. (V posebnem katalogu.)
4. Risalno orodje. 198 risal ; 282 risalnih desk ; 251 priložnih ravnil ; 427 malih trikotnikov; 8 velikih lesenih šestil ; 8 velikih lesenih trikotnikov ; 6 velikih priložnih ravnil ; 8 oprijemačev ; 40 malih pločnatih ravnil.
5. Učila. 47 komadov. (V posebnem katalogu.)
6. Modeli. 95 komadov. (V posebnem katalogu.)
7. Risanje. 61 risarskih predlog. (V posebnem katalogu.)
XI. Knjižnica.
1. Šolarska knjižnica se je letos nanovo ustanovila ter šteje 215 knjig.
2. Učiteljska knjižnica se je nanovo preuredila ter šteje 163 knjig.
XII. Kronika.
1. Začetek šolskega leta. Šolsko leto se je začelo dne 1. oktobra z vpisovanjem in dne 3. oktobra pa z rednim poukom.
2. Nadzorovanje šole. C. kr. nadzornik za obrtne nadaljevalne šole, g. ravnatelj Ivan Šubic, je šolo štirikrat nadzoroval ; o uredbi šole so se prišli poučit tudi trije člani šolskega odbora in šolski vodja je pa večkrat prisostvoval pouku v posameznih razredih.
3. Konference. Po završenem vpisovanju učencev je sklical c. kr. nadzornik za obrtne nadaljevalne šole, ravnatelj Ivan Šubic, voditelje vseh štirih obrtnih nadaljevalnih šol na razgovor. Pri tej konferenci šol. voditeljev, ki ji je prisostvoval tudi poročevalec šolskega odbora, magistralni svetnik Evgen Lah, je podal g. nadzornik potrebna navodila glede vodstva, učiteljstva, učencev, uredbe pouka in šolskih potrebščin.
Domačih učiteljskih konferenc je imelo učiteljstvo te šole pet. Obravnavalo se je pri teh konferencah o došlih razpisih, o uredbi pouka, o šolskem obisku, o disciplini, nravnosti, pridnosti in napredku učencev ; o šolskem zdravstvu, o učnih pripomočkih in drugih šolskih stvareh.
4. Šolski obisk	je bil vobče prav povoljen;	prisotnih	je	bilo
pri pouku povprečno	91 °/o učencev.
5. Učni uspehi.	Učni smoter je doseglo 93% učencev ;	ta	nepričakovano dobri učni uspeh je pripisovati najbolj	dnevnemu	pouku,
oziroma odpravi večernega pouka.
6. Dnevni pouk. Vsled sklepa šolskega odbora se je odpravil brezplodni večerni pouk in vpeljal dnevni pouk ob četrtkih in nedeljah dopoldne.
7. Sklep šolskega leta. Šolsko leto se je zaključilo dne 24. aprila z razstavo šolskih izdelkov, ki so pokazali, da so učenci in učitelji vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Obisk razstave od strani mojstrov, staršev, pomočnikov i. dr. je bil prav obilen. Opoldne se je razstava zaključila, učencem so se pa razdelili njih izdelki, izkazi, izpričevala in odhodna izpričevala. Najpridnejši učenci so bili pa obdarovani s hranilnimi knjižicami po 20 K in 5 K in sicer: Mlakar Ivan, Accetto Anton, Radovan Ivan, Gačnik Anton, Cesar Leopold, Baraga Ludovik, Jugovič Fran, Jeraj Fran in Mihelič Anton.
8. Novo šolsko leto se bo začelo s poukom v nedeljo dne 2. oktobra, učenci se bodo pa sprejemali od 15. do 30. septembra.
9. Uradne ure za stranke bodo med počitnicami vsako soboto od 11. do 12. ure dopoldne.
Vodstvo.
C.
Trgovska gremialna nadaljevalna šola.
v v
I. Predsedstvo gremija trgovcev.
Ivan Knez, veletržec, deželni poslanec, občinski svetovalec itd. ; predsednik.
Ivan Mejač, trgovec itd.; I. podpredsednik.
Alojzij In leg, trgovec itd.; II. podpredsednik.
II.	Šolski odbor.
Karel Meglič, trgovec, občinski svetovalec itd.; predsednik.
Andrej Verbič, trgovec itd.; podpredsednik.
Franc Berjak, trgovec, Ivan Bonač, trgovec in tovarnar, Jakob Bončar, trgovec, Ivan Kostevc, trgovec, Peter Šterk, trgovec (odborniki).
III.	Učiteljski zbor.
Šolski vodja : Jakob Dimnik, nadučitel j na I. mestni deški l judski šoli, vodja trgovske gremialne nadaljevalne šole.
Učitelji : Ivan Dimnik, učitelj na III. mestni deški ljudki šoli, je učil trgovski zemljepis v I., II. in III. letniku, po 3 ure na teden. — Fran Gärtner, učitelj na II. mestni deški ljudski šoli, razrednik
1.	letnika, je učil nemški jezik v tem letniku, po 3 ure na teden. — Anton Lenarčič, c. kr. vadniški učitelj, je učil trgovsko računstvo v I., II. in III. letniku, po 4 ure na teden. — Janez Levec, vodja na
III.	mestni deški ljudski šoli, razrednik II. letnika, je poučeval lepopisje v I. in II. letniku in nemški jezik v II. in III. letniku, po 5 ur na teden. — Ivan Vole, magistratni računski revident, razrednik III. letnika, je poučeval korespondenco in knjigovodstvo v II. in III. letniku,
po 7 ur na teden. — Avgust Waschte, učitelj na TI. mestni šoli, je poučeval računstvo in lepopis v I. letniku, po 3 ure na teden. — Dr. Gregor Žerjav, odvetniški kandidat itd., je poučeval trgovsko in menično znanstvo v II. letniku, po 1 uro na teden.
IV.	Učni načrt.
1.	Drugi deželni jezik.
Smoter: Učenci naj čitajo izurjeno. Vadijo naj se ustno in pismeno izražati svoje misli. Usposobijo naj se, da se bodo znali v prodajalni pogovarjati z odjemalci.
I. razred (3 ure na teden).
Pravilno in ročno čitanje v zvezi z besedno in stvarno razlago. Učenci naj pripovedujejo, kar so čitali. Vaje v pravopisu s posebnim ozirom na enako in podobno glaseče se besede in na tujke, ki se rabijo v trgovski korespondenci. Slovniška razlaga prostega in razširjenega stavka in besednih plemen. Pismeno ponavljanje preprostih pripovedk in popisov. Vaje v spisovanju zasebnih pisem.
Vsako polletje 3 šolske naloge; nareki po potrebi.
II. razred (1 uro na teden).
Vaje v čitanju. Oblikoslovje in najvažnejša pravila v stavko-slovju. Ustne in pismene vaje, da si učenci utrdijo slovniško znanje in si prisvoje primerno besedno zalogo. Učenci naj odgovarjajo na lahka vprašanja, ki se naj nanašajo na nazorne predmete iz učenčevega obližja, in na učno snov.
Vsako polletje 2 šolski nalogi; nareki po potrebi.
III. razred (1 uro na teden).
Ponavljanje in razširjanje oblikoslovja in stavkoslovja. Spisje; govorne vaje, oziraje se na trgovski jezik. Prestavljanje in sestavljanje trgovskih pisem.
V tem razredu naj se poslužujejo učenci in učitelj edinole drugega deželnega jezika. Učenci naj se navajajo, da si sami stavijo in odgovarjajo vprašanja, ki jih navadno rabijo v trgovini z odjemalci.
Vsako polletje 2 šolski nalogi. Vaje v korespondenci.
2.	Računstvo.
Smoter: Gotovost in ročnost najvažnejših računov, ki se rabijo v trgovini. Vaje v računanju na pamet.
I. razred (2 uri na teden).
Dekadični številni sistem. Štirje osnovni računi s celimi in de-setinskimi števili. Najpotrebnejše iz računanja z navadnimi ulomki. Lahko umljive načine skrajšanja, skrajšano množenje in deljenje. Metrična mera in uteži. Kronska veljava. Tuje denarne vrednosti sosednih dežel Avstro-Ogrske. Resolviranje in reduciranje pri deseti nsko razdeljenih merah, utežih in denarnih vrednostih; štirje osnovni računi z imenovanimi števili te vrste. Sklepni računi. Procentni in obrestni računi. Vaje v računanju na pamet.
Vsako polletje 2 šolski nalogi. Vaje.
II. razred (2 Uri na teden).
Računanje z imenovanimi in neimenovanimi števili ter sklepni računi kot ponovitev. Širša pojasnitev kronske veljave, ponovitev tujega novčnega sistema z dopolnitvijo še neznane novčne veljave inozemstva. Sistematično ponavljanje ineterske mere, angleških in ruskih mer in uteži. Resolviranje in reduciranje decimalnih in ne-decimalnih imenovanj (izpreminjanje v višje in nižje enote). Najvažnejše o razmerju in sorazmerjih (proporcije). Navadna regeldetrija. Verižni računi, procentni računi z ozirom na procentne dodatke in odbitke, kakor so v trgovini v navadi. Obrestni računi.
Uvod v računanje blaga. Pošiljatveni računi, nakupni računi in fakture ; prodajni računi. Osnovni temelji preproste preračumbe blaga (blagovne kalkulacije).
Kadar je le prilika, naj se vadi ustno računanje. Vsako polletje 2 šolski nalogi. Domače vaje po potrebi.
III. razred (2 uri na teden).
Ponovitev o verižnih, procentnih in obrestnih računih. Najpotrebnejše o tekočih računih (kontokurentni računi). Računanje vrednosti denarja in inozemskih listin po dunajski navadi.
Menični računi (diskontni računi in računanje deviz za inozemske trge z omejitvijo najvažnejšega). Izbrane naloge o blagovnem računu (Effektenrechnungen) za inozemstvo. Nadaljujejo se blagovne preračumbe svetovnega trgovskega blaga. Težji nakupni in prodajni računi. Nadaljevanje navadne preračumbe blaga. Najvažnejše o sestavljenih preračumbah.
Kadar je prilika, se vadi ustno računanje. (S praktikanti iz bančnih zavodov se obravnavajo natančneje diskont, devize in vrednostne listine.)
Vsako polletje 2 šolski nalogi. Vaje po potrebi.
3.	Trgovsko in menično znanstvo.
Smoter: Pregledno poznanje najznamenitejših naprav trgovskega prometa in komercialne zakonodaje, kolikor je je neobhodno potrebno. Razumevanje temeljev meničnega prometa potom praktičnih zgledov. — Pouk o trgovskem znanstvu z razlaganjem in vajami bodi priprava na korespondenco in knjigovodstvo, pa tudi izpopolnitev komercialnega znanja, ki se naj pridobi v teh predmetih.
II.	razred (1 uro na teden).
Trgovski obrt in razdelitev raznih panog trgovine. — Trgovec, tvrdka, trgovski register, trgovsko osebje, trgovske družbe, likvidacija, konkurz. — Trgovina z blagom in njeni običaji; varstvo patentov, znamk in uzorcev; trgovski sklepi in njih izpolnitev. Denar, kredit in kreditna plačilna sredstva. Nekaj vpogleda na najobičajneše načine plačevanja med trgovci. — Temelji meničnega znanstva in sicer: pojem menice in nje glavne vrste, znaki menice, kolek, žiro, vspre-jetje plačila. Domiciliranje. Pomnoževanje menic. Protest, regres, adresa za silo, intervencija. Napačne in ponarejene menice, izgubljene menice. Menična tožba. (Razlaga naj se na podlagi primerov.) Nakazila. Žiro promet, bančni šeki. Splošno o klirinškem prometu. C. kr. poštna hranilnica. — Najvažnejše o trgovini z denarjem, menicami in efekti. Splošna pojasnila o trgovskih pomožnih obrtih in sicer: senzali, komisijonarji, agenti, odpravitelji, prevozniki, železnice, promet po vodi. Nekaj pouka o zavodih, ki pospešujejo trgovino: pošta, brzojav, telefon, sejmi, trgi, borza, javna skladišča, banke, zavarovanje, poizvedbe. — Vpliv države na trgovino (carinska politika). Za trgovca važni obrtnopravni predpisi. —
4.	Knjigovodstvo.
Smoter: Popolna izvežbanost v enostavnem knjigovodstvu in znanje osnovnih pojmov dvostavnega knjigovodstva. Praktična uporaba obeh načinov pri trgovinah male in srednje vrste.
II.	razred (1 uro na teden).
Uvod. Pojem in namen trgovskega knjigovodstva; zakonska določila. Razlaga najobičajnejših knjigovodstvenih izrazov. Enostavno knjigovodstvo. Načela, po katerih se vknjižuje. Blagajniška knjiga, dnevnik, glavna knjiga, imovinski popis. Priročna knjiga. Najpotrebnejše pomožne knjige. Zaključek knjig pri enostavnem knjigovodstvu. Opetovane praktične vaje; vknjiževanje kratkega n. pr. enomesečnega kupčijskega načrta z zaključkom knjig. Vknjiževanje v nadrobnih trgovinah s praktično vajo.
Vsako polletje vsaj 2 šolski nalogi. Delo naj se že v šoli po možnosti lično in snažno izvrši, ne da bi bilo treba pozneje prepisovati.
III.	razred (2 uri na teden).
Dvostavno knjigovodstvo. Načela, po katerih se vknjižuje. Blagajniška, prvopisna, glavna knjiga, knjiga tekočih računov. Ponavljanje tvarine glede pomožnih knjig. Opetovano praktično vknjiževanje. Razlaga zaključka knjig na dvostavni način in praktične vaje v zaključevanju. Vknjiževanje kratkega kupčijskega načrta z zaključkom knjig. (Kupčijski načrt naj bo različen od onega pri enostavnem knjigovodstvu.) Razlaga ameriškega knjigovodstva. Iino-vinski popis in zaračunanje na račun kapitala pri javnih trgovskih družbah. (Če obiskujejo šolo tudi vajenci iz bančnih zavodov, se je ozirati pri vajah tudi na bančno poslovanje.)
Vsako polletje najmanj 2 šolski nalogi. Glede spisovanja nalog velja, kar se je omenilo v učnem načrtu za 11. razred.
5.	Trgovska korespondenca in kontorska dela.
Smoter: Usposobljenost za sestavo pravilnih trgovskih pisem in kontorskih del v trgovinah nižje in srednje vrste.
II. razred (1 uro na teden).
Po kontorskih delih naj se učenec uvede v obliko in sestavo trgovskih pismenih izdelkov : note, fakture, nakupni in prodajni računi, troškovniki, nakaznice, dobavni listi, položnice, pobotnice, tovorni listi, carinske deklaracije, izpolnjevanje tiskovin v poštnem prometu in v čekovnem prometu poštne hranilnice.
Brzojav. Trgovska pisma, spojena s pripadajočimi kontorskimi izdelki. Oblika in slog trgovskih pisem v splošnem, zavitki, dopisnice, kako je ravnati z došlo in odposlano korespondenco. Naročilna pisma, pisma o izvršitvi naročil (fakturna pisma) s posebnim ozirom na način, kako se bode poravnal fakturni znesek. Obvestila o prejemu blaga. Obvestila o izdanih potezkah, pošiljanje menic v dobropis.
Vsak tečaj vsaj 2 šolski nalogi. Pisma in kontorske obrazce je izvršiti že v šoli po možnosti čedno, ne da bi jih bilo treba pozneje prepisovati.
III. razred (2 uri na teden).
Korespondenca. Ponavljanje in nadaljevanje v trgovskem dopisovanju. Ponudbe, opravniški nakup in prodaja, proklici, reklamacije. Nadaljevanje pisem o meničnem poslovanju, pisma glede akceptacije in vnovčenja menic, glede protesta zaradi odklonjene akceptacije ali plačila menic, pisma o vdomljenju menic. (Če so učenci iz bančnih
zavodov, obravnavati je tudi tvarino o dopisovanju glede oprav-niškega nakupa ali prodaje valut, deviz in efektov.)
Pisma o dopošiljanju izpiskov računov, poizvedovalna in pojasnjevalna pisma, opomini, okrožnice, dolžna pisma, pooblastila, prošnje za podelitev služb, učna izpričevala.
Vsak tečaj vsaj 2 šolski nalogi. Glede spisovanja nalog se je ravnati tako kakor v drugem razredu.
6.	Zemljepis.
Smoter: Najvažnejše države kot produkcijski, trgovski in prometni kraji, s posebnim ozirom na Avstro-Ogersko monarhijo. Pri pouku je porabljati vedno zemljevid.
I. razred (1 uro na teden).
Za razumevanje zemljevidov osnovni pojmi in njih praktična vaja na zemljevidu. Splošni pregled zemeljskih delov; politična razdelitev istih s posebnim ozirom na najvažnejša trgovska mesta in kraje.
II. razred (1 uro na teden).
Avsto-ogerska monarhija ; nje kronovine kot produkcijski in trgovski kraji z omejitvijo na najvažnejše izdelke posameznih dežel ; najvažnejše železnične in parobrodne proge v monarhiji.
III. razred (1 uro na teden).
Evropske in izvenevropske države s kolonijami ; tu se je ozirati na svetovno trgovino z najvažnejšim prometnim blagom in kraji. Razlaga svetovnega prometnega zemljevida s posebnim ozirom na poštne parnike in zveze kabla.
7.	Lepopis.
Smoter: Prikopljiva in ročna pisava.
I. razred (2 uri na teden).
Vaje za ročnost roke. Latinska in kurentna pisava.
Vsak tečaj 3 vaje za poskušnjo v šoli.
II. razred (1 uro na teden).
Trgovska pisava (latinska in kurentna) z ozirom na urno pisanje. Okrogla pisava.
Vsak tečaj 2 vaji za poskušnjo v šoli.
8.	Prosti predmeti.
Stenografija. — Strojepis. — Telovadba.
V.	Razdelba pouka,
Št.	Predmet	Število ur na		teden
		I.	II.	III.
1	Drugi deželni jezik ....	3	1	1
2	Računstvo		2	2	2
3	Trgovsko in menično znanstvo	—	1	—
4	Knjigovodstvo		—	1	2
5	Korespondenca		—	1	2
6	Zemljepis		1	1	1
7	Lepopis		2	1	—
-	Skupaj . .	8	8	8
VI. Učni jezik.
Učni jezik je slovenski.
VII. Učni čas.
1. Vpisovanje učencev se vrši od 15. do 30. septembra.
2. Šolsko leto traja devet mesecev in sicer od 1. oktobra do 30. junija.
3. Šolski dnevi so: ponedeljek (popoldne), torek (popoldne); četrtek (dopoldne in popoldne) in nedelja (dopoldne).
4. Ure pouka določi učiteljski zbor, oziraje se na prostore, ki so na razpolago za to šolo, in pa na prosti čas posameznih učiteljev.
VIII.	Statistični letni izkaz.
	Začetek	Konec	ti -ti	pisanih ^ o !	vilo w>	Izmed vseh vpisanih učencev razreda ali oddelka		Izmed učencev kom skega leta je hi			A šol-0 po njih veri
			■a 'L c		-2 S	^o°.	je doseglo učni smoter (ozir. ustreglo)		jeziku		
Razred	šolskega leta ali tečaja		3 o) ZZ 5 2 >tn	i >	'1 -2 oS M	a > o-a a,g o o a n .2.0		Nemcev	Slovencev	drugih	Katolikov
				učencev							
1.	OS o	o	8	47	44	95	45	i	45	1	47
	os										
											
II.	cd rO	‘E	8	50	43	93	40	i	j ® 1	—	50
	O	ti									
	A4										
III.	o	o co	8	29	23	85	29	2	27	—	29
											
Skupaj			24	126	107	91	184	4	121	1	126
IX.	Kronika.
1.	Zgodovina šole. Idejo za ustanovitev gremialne trgovske šole so sprožili ljubljanski trgovci : Fran Gregei, Janez Kantz in Ferdinand Josip Schmidt. V ta namen so sklicali za dan 16. septembra 1833. 1. v mestno hišo shod trgovcev, na katerem so predlagali ustanovitev gremialne trgovske šole. Shod je ta predlog z navdušenjem sprejel, tembolj, ker je ustanovitvi te šole obljubil svojo podporo tedanji ljubljanski župan Janez Ne p. Hradeczky. Šolo je organizoval, sestavil učni načrt in bil njen voditelj Jakob Fran Mahr, ki ga je gremij trgovcev v ta namen iz Gradca poklical v Ljubljano.
Z razpisom z dne 14. junija 1834. 1., št. 11.323, je c. kr. deželno predsedstvo dovolilo ustanovitev trgovske gremialne šole. Tedanji deželni predsednik je bil Josip Ramilo pl. S eh mi db ur g.
Šola se je otvorila dne 4. oktobra 1834. 1., v dan godu Nj. Veličanstva cesarja Franca I., slovesna otvoritev je pa bila dne 19. oktobra istega leta.
Šola se je lepo razvijala in kazala lepe uspehe. Drugi vodja te šole je bil cesarski svetnik Ferdinand Mahr in po tega smrti pa sedanji ravnatelj zasebne trgovske šole g. Artur Mahr.
Učni jezik je bil nemški. Pokazale so se pa potrebe, da je današnjemu trgovcu slovenska izobrazba nujno potrebna. To je iz-previdel tudi gremij trgovcev ter sklenil pred sedmimi leti, da se je korespondenca poučevala tudi v slovenskem jeziku. Ta pouk je
poveril gremij magistralnemu računskemu revidentu Ivanu Volču. Pred štirimi leti se je pa uvedla na gremijalni trgovski šoli tudi slovenščina kot predmet, ki jo je poučeval nadučitelj Jakob Dimnik.
Leta 1909. je pa sklenil gremij trgovcev, da se uvede na šoli za vse predmete slovenski učni jezik. Ta izprememba v učnem jeziku je bila pa povod, da se je šola ločila od Mahrove privatne trgovske šole ter združila s I. mestno deško ljudsko šolo v Komenskega ulici. Vodstvo šole je poveril gremij trgovcev nadučitelju Jak. Dimniku.
2. Učni načrt. Z uvedbo slovenskega učnega jezika je dobila šola tudi nov učni načrt, ki ga je sestavil šolski voditelj, posvetovaje se z učiteljskim zborom. Novi učni načrt je ustanovljen na podstavi osnutka normalnega učnega načrta za trgovske nadaljevalne šole, ki ga je izdalo c. kr. ministrstvo za nauk in bogočastje.
3. Pravilnik. Z ozirom na to, da se je z letošnjim šolskim letom preselila šola v poslopje I. mestne deške ljudske šole, je sestavilo šolsko vodstvo z učiteljskim zborom nov pravilnik (statut). Pravilnik in učni načrt sta se predložila c. kr. ministrstvu za nauk in bogočastje v odobrenje.
4. Konference. Učiteljski zbor je imel štiri konference, pri katerih se je posvetoval o učnem načrtu, uredbi pouka, disciplini in obisku šole.
5. Sklep šolskega leta je bil koncem junija. Učencem so se razdelili njih šolski izdelki, izkazi, izpričevala in odhodna izpričevala.
6. Uradne ure med počitnicami za stranke bodo vsako soboto od 11. do 12. ure.
V Ljubljani, 30. junija 1910.
Vodstvo.
'.c V"; :