Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Editcd by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1" $2.10
sLovenslcA
FOR A FREE SLOVENI A
. . . Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi! Dal sem ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal? . . .
Ivan Cankar
LETNIK XIV. — VOLUME XIV.
Toronto, 1. Maj 1963
ŠTEVILKA 5 — NUMBER 5
KANADSKO VLADO SESTAVLJAJO ZOPET LIBERALCI
Kljub temu, da zadnje kanadske volitve niso dale nobeni vladi absolutne večine, je liberalna stranka vendar izšla kot najmočnejša s 129 poslanci. Kosenrvati-vna stranka je dobila 95 poslan-sev, Social Credit 24 in Nova demokratska stranka 17. Od neodvisnih kandidatov in peščice komunistov, ki so kandidirali, ni bil nihče izvoljen. Nova demokratska stranka je imela sicer večji odstotek glasov kot Social Credit, toda zaradi razlik v številu volilcev v poedinih volilnih okrožjih in drugih podobnih Okoliščin se to ni pokazalo v številu mandatov.
Rezultati so bili v glavnem, kakor so bili napovedani z izjemo, da večina ni pričakovala tolikega nazadovanja Social Credit stranke, kateri so nekateri napovedovali celo 50 mandatov. Liberalna stranka je v glavnem osvojila meščanske glasove — ko smo po drugi svetovni vojni začeli begunci prihajata v Ontarijo, je bil Toronto strogo konservativen, tokrat pa jim ni uspelo izvoliti niti enega poslanca — konservativci pa so ponekod še povečali svojo večino v kmečkih volilnih okrožjih. Ker je bilo 1. 1961 v Kanadi ljudsko štetje, bo ena izmed nalog novega parlamenta, da ponovno razdeli vo lilna dkrožja in zmanjša razlike med njimi. Ce bodo liberalci zmogli ohraniti zvestobo mestnih volilcev, jim pri prihodnjih volitvah ne bo težko dobiti abso lutne večine, ker bodo mestni okraji dobili zaradi naraščanja mestnega prebivalstva večje število mandatov.
Ker je bila razlika med glasovi le prevelika, je podal vodja konservativne stranke, bivši ministrski predsednik John Diefen-baker ostavko, čeprav bi imel pravico ostati na vladi, dokler se parlament ne sestane in mu ne odreče zaupnice. Novo vlado je sestavil mednarodno dobro poznani Lester B. Pearson, No belov nagrajenec, predsednik OZN, dvakrat kandidat za tajnika OZN (obkrat je doživel veto od Sovjetov) itd.
Novo vlado čakajo mnoge naloge — prejšnja vlada ni niti predložila parlamentu predračuna za preteklo leto! — in go tovo ne bo mogla izpolniti vseh volilnih obljub. Toda sestava vlade same, za katero je imel g. Pearson očitno več sposobnih kandidatov kot mest, in pa prvi ukrepi, med njimi zgodnje sklicanje parlamenta, kakor tudi pripravljenost vsaj dveh opozicijskih strank podpirati pozitivni program nove vlade, očitno večje sodelovanje državnih uslužbencev, ugodni odmevi v zamejstvu, itd. kažejo, da so pogoji za konstruktivno delo so razmerno ugodni.
Nova vlada bo morala pokazati, da zna te ugodne znalke dobro izkoristiti za dobrobit vseh državljanov in vsaj posredno tudi za celo človeško družbo.
SESTAVA LIBERALNE VLADE V KANADI
Nova vlada šteje 26 ministrov (dvoje novih ministerstev mora novi parlament šele odobriti).
Pet ministrov ima že skušnje, keker so bili ministri v prejšnjih liberalnih vladah.
Dvanajst jih je imelo višje službe kot državni uradniki in podobno.
Vlada ima trinajst pravnikov, toda nekateri so bili bolj aktivni v gospodarstvu in politiki kot pa pravu.
Štirje so poklicni gospodarstveniki (med njimi Walter Gordon, finančni minister, predsednik posebne državne komisije, ki je preučevala bodočnost kanadskega gospodarstva).
ČLOVEK
(Ob 20-letnici mučeniške smrti
dr. Lamberta Ehrlicha) Ivan Caserman S.J., Argentina
Ponatsinjeno iz revije OMNES JNUM z dovoljenjem avtorja.
Pokojni dr. L. Kuhar je označil prof. Ehrlicha,. ki mu je bil—kot sam pravi v nekem pismu — koroški rojak, bogoslovni profesor n mentor, pozneje v Parizu pa sostanovavec dn tovariš, in kon-;no v Ljubljani svetovavec in veliki dobrotnik, na kratko takole: 3il je svetniški lik. Kot mnogi svetniki tudi on ni imel izključno astnosti, ki bi vsakogar privlačevale. Toda te človeške slabosti in "short comings" (deficit) se kar izgubljajo v velikem okviru vsenadnaravnega življenja: v veli ki ljubezni in vdanosti do Boga. Živel je v božjem vsemirju in to mu je bilo zadosti. Zadosti tudi Bogu, ki ne išče človeških priznanj za svoje svetnike. Lahko bi se o pokojnem pisalo mnogo, mnogo, saj to, kar je ostvarjal okrog sebe, mnogi vedo. Toda vsak bi ga rad utesnil v svoj okvir, v katerem ga je nekoč gledal: Korošec Korošca, znanstveniki znanstvenika, misijonarji misijonarja, akademiki dinamičnega organizatorja mladine itd. Vendar bi bili vsi ti okvirji zanj pretesni, ker zajamejo le eno ali drugo obliko, v kateri se je njegov nadnaravni duh, kakor je pač naneslo življenje, "učloveče-val", razodevat in "sprosčtvdi". Vsi ti mali okvirki so le drobiž v velikem okvirju njegove ljubezni in vdanosti do Boga. Težko ga bo zajeti vsega, takšnega, kot je v resnici bil: velik, na katerem koli področju uma in srca se je pojavil. Le v vseobjemajočem okviru njegovega duhovniškega poklica, ki je popolna služba Bogu in njegovim postavam med ljudmi, nam postane Ehrlich razumljiv. Kdor bi ga skušal pokazati drugače, bi bila njegova podoba nična in v marsičem nerazumljiva. Le v okviru sacverdos-servus Dei, kar edino je vedno hotel bij ti z vsemi posledicami te službe, ga bomo videli kristalno jasnega, pa naj ga gledamo od katere koli njegovih "strani", ki jih je kazal v svojem tako vsestranskem in redno ognjevitem življenju.
Pod tem kotom nam postane dr. Ehrlich razumljiv tudi kot človek nasprotij. Zgodovinar p. Pavel Dudon je karakteriziral sv. Ignacija Lojolskega: Bil je psiholog, ki je poznal ljudi; opazova-vec, ki je poznal svoj čas; mislec-mistik, ki je poznal Boga. Strasten — pa vedno v oblasti samega sebe; neutrdljivo podjeten — pa potrpežljiv brez primere; prijateljsko zaupljiv — pa previdno rezerviran; plemenito eleganten v svojem nastopu — pa čudovito ikromen in ponižen; do skrajnos-i popustljiv — pa trdo neodjen-jiv; z eno besedo: človek nasprotij. Toda prav zaradi tega preseneča in obvladuje svojo okolico. Niti ljudje niti stvari se mu re morejo upirati; slepo mu sle-le. Predvsem pa je imel moč neu-poglivega značaja in brezmejne velikodušnosti in ljubezni do Kristusa, ki je zvrhoma napolnil to veliko srce, močno srce, ter ga zato usposobil za delo in trpljenje brez mere in mej.
Po verski pripadnosti je 12 katoličanov in 14 protestantov.
Deset jih ima 1'rancoskoka-nadski izvor.
Province so zastopane s po enim ministrom: Newfound-land, Nova Scotia, Prince Ed-ward Island, New Brunsvvick, Manitoba in Alberta; dva sta iz British Columbije, osem iz Ouebeca in deset iz Ontarija.
In prav v tem Svetniku je našel dr. Ehrlich svoj vzor, kateremu se je tako zelo približal. (Ni čudno, da je hotel stopiti v vrste njegovih sinov, katerih življenje in delo je pobliže spoznal že za časa svojih Študij v Innsbrucku.) Iz-peljimo primero:
Profesor Ehrlich je bil psiholog, ki je poznal ljudi. Sam škof dr. Gregorij Rožman je priznal v zasebnem pogovoru, da je bil dr. Ehrlich naravnost mojster v prijaznosti. Kakor je bil sila previden v svojih izjavah o drugih, pa je znal iz drugih s prijaznimi vprašanji dobiti prav zaupne odgovore. Posebno mlada duša se mu je kmalu brez pridržka odkrila. Že kot stolni kaplan v Celovcu je zbiral okrog sebe ita zasebnem stanovanju in med počitnicami na planinah slovenske dijake ter bogoslovce; z dobroto in ognjevito besedo jih je vse prižel nase. Študentje, ki so pozneje prihajali v stik s profsorjem, se niso mogli od prvega srečanja odtegniti njegovi duhovni moči: Kjer koli sem bil skupaj, zatrjuje eden izmed njih, povsod sem se čutil majhnega, slabega, ko sem se primerjal z njim. Rad bi postal njemu podoben. Neko svetniško izžarevanje nas je kot očiščevalo in dvigalo. Nismo sicer slepo dreveli za njim, bili smo pač že zreli akademiki, tudi do njega smo se postavljali ira kritično stališče; vendar rijeg« va osebnost nam je bila vedno sveta. Čeprav smo ohranjali do učenega profesorja spoštljivo razdaljo, jo je znal on s svojim ple-mentim čutom premostiti, da smo mu zaupali; njegova avtoriteta nas ni napravljala negotove in zmedene. — Drugi fant je hotel poznati tega duhovnika, o katerem je od njegovih nasprotni-, kov toliko slabega slišal, pa mu je nekdo iz profesorjevega ožjega kroga rekel: Pridi in poglej! Ob prvem srečanju sem bil njegov in sem še. — Zopet drug dijak pripoveduje: Nisem poznal prof. Ehrlicha, še po imenu zelo malo; iz gole radovednosti smo šli na predavanje v dvorano Zadružne zveze v Mariboru. Zelo globok vtis je napravil name njegov nastop, ves dostojanstven in os-vajalen. Ko je stopil na oder smo ga vsi navzoči z navdušenim ploskanjem pozdravili. Ponižno se je opravičil, da je zaradi zamude vlaka prišel prepozno (šlo je le za nekaj minut), kar nam ga je naredilo še bolj simpatičnega. — Njegov psiholški talent so priznavali tudi nasprotniki. Tako je zapisalo podtalno akademsko glasilo "Rdeči signali": "V Akademski zvezi je večina akademikov prepričana, da je treba čimprej prekiniti vse zveze z reakcijo, ki je popolnoma v rokah ka pitalistov okrog Ljudske posojilnice, Gospodarske zveze in Zadružne gospodarske banke itd. To da ko pride neka stvar do odlo čilnega glasovanja, naenkrat vstane neki diplomat in debato spravi na slepi tir." — Svoje a-kademike je vabil k sv. maši s tem, da jih je malo pred pol osmo uro obiskoval po sobah,zdaj enega zdaj drugega; omenjal je kakšno zanimivost iz liturgije onega dne, se zanimal za kakšno o-sebno okolnost študentovo, dokler mu ni ta nekega dne sledil v hišno kapelo. Znal je porabiti pravi trenutek, upoštevati nagnjenje vsakogar, napeljati vodo na pravi mlin, da mu je bilo nemogoče reči: ne. — Je pač poznal ljudi z njihovimi vrlinami in slabostmi.
Dr. Ehrlich je bil opazovavec, ki je poznal svoj čas. Njegov čas (rojen je bil 18. 9. 1878 in umorjen 26. 5. 1942) pada v razdobje
V DACHAUU — KARME-LIČANSKI SAMOSTAN
28. aprila so položili v Dachauu temeljni kamen za karmeličan-ski samostan na prostoru, kjer je bilo nacistično koncentracijsko taborišče. Slovenosti za 18. obletnico osvoboditve jetnikov je opravil pomožni škof za Muen-chen in Freising prevz. Johannes Baptista Neuhaeusler, ki je bil sam jetnik v taborišču.
Namen samostana bo zadošče-vati za umor nad 30.000 oseb, med njimi 1,034 duhovnikov, ki so jih pobili nacisti.
DA JE NE IN NE JE DA
dveh svetovnih spopadov, ko je slovenski narod zorel in dozorel ob idejni in krvavi borbi za svojo kulturno, versko, nacionalno in politično samostojnost. Biti voditelj sredi idejnih vrtincev od površinskega liberalizma pa do vse globine človekove razkraja-jočega komunizma, spretno zaobračati krmilo sredi vedno se spreminjajočih struj je mogoče samo onemu, ki zna "izmeriti dajo in nebeško stran". In tak je bil Ehrlich. Vedno je bil v neposrednem stiku z življenjem. Že zibelka mu ni tekla v kakšni zakotni gorski vasi, ampak prav na razvodju med Črnim in.Jadranskim morjem, na stikališču slo vanske, germanske in rimske rase; prav tam, kjer želežniška proga Dunaj—Rim križa starodavno cesto skozi Kanalsko dolino, v Žabnicah; povrhu še v gostilni in pošti, kjer so se ustavljali -^pankir poi> ^	romarji. Študijska leta so mu potekala v ponemčenem Celovcu, potem v Innsbrucku, Rimu, Parizu in Londonu; dovolj prilike za mladega duhovnika, da pride v stik z vsemi najnovejšimi tokovi življenja. Od tod njegova univerzalnost, ki se je tako dvigala nad našo vaško omejenostjo. Ne le da je razumel svoj čas, ampak je šel pred njim: Kako fantas-tastične so se nam zdele njegove ideje o Bloku srednjeevropskih držav, ki danes postajajo meso in kri; kako prevelikodušne njegove misijonske akcije za nas, ki smo videli le naše male probleme; in vendar je bila to zadnja prilika, ko se povsod že zapirajo vrata tujcu-misjonarju. Ker je razumel svoj čas, se ni zabubil med svoje knjige kot znanstvenik, ampak je bil ves z mladino; potem pa povsod, kjer je bilo treba reševati: služkinje, ubožci na Gradu in na Glajevici . . . Vse je v njem živelo, da so iskre načrtov, domislic, akcij kar letele na vse strani. Neki moderni pisatelj pravi, da vid: največjo težavo za duhovno pre novitev naših časov prav v tem. da ljudje že ne teže po čem veli I kem. Sredi vsesplošne mehanizacije vrši vsak pač svojo "dolžnost" — mehanično. Dr. Ehrlich pa je odvrgel vsako meščansko lagodje, sredi katerega je zra-stel in bil vzgojen in mu ga je njegov stan univerzitetnega pro fesorja kar vsiljeval, in postal garač med garači, ker je poznal stisko časa.
Prof. Ehrlich je bil mislec-mistik, ki je poznal Boga. To n: bilo zgolj razumsko dojemanje teologa, ampak, kar pravi sv. Ig nacij: okušanje resnice po notranje (sentire ac gustare res interne), ko se duša v molitvi brez posebnih težav dvigne do dvogovora s svojim Bogom: Gustate et videte, quam suavis est Dominus. Zato je v njegovem dnevnem redu, tudi sredi največje zaposlenosti, molitvi odmerjenih kar šest ur. Pravzaprav se je trudil, da bi bil v stalnem stiku z Njim, ki mu je bil vse. Zato smo ga srečavali nekako zamišljenega, kot odsotnega, pa umirjenih korakov tudi sredi ljubljanskega cestnega direndaja. Preprosto pripoveduje njegova sošolka iz otroških let, Nana
Fidel Castro je znova pokazal svojo dvoličnost. Ko je bil prvič v New Yorku, je javno zanikal, da bi bil komunist—nekaj mesecev pozneje je v javnem govoru v Havani zatrjeval, da je bil komunist že od vsega začetka.
Pred nedavnim je pariški časnik "Le Monde" objavil razgovor s Castrom, v katerem je Fidel povedal, da Sovjeti niso pripeljali atomsko — orožje na Kubo, da bi jo branil pred napadom: "Ni bilo za zagotovitev naše obrambe" je dejal Castro, ampak "za utrditev socialističnega tabora na svetu". Ko je bil razgovor tiskan, je Castro zanikal, da bi bil točen. Zanimivo je bilo tudi to, da je bilo Castrovo zanikanje avtentičnosti razgovo ra objavljeno preje v Moskvi kot pa v Havani.
Andrejčič iz Bistre pri Rožu, o kar prirojeni pobožnosti malega Lamberta: V cerkvi se je počutil kot doma, odkar je še silno majhen postal ministranta Bil je ljubljenec duhovnikov; prav tako so ga imeli radi drugi, saj je bil zmeraj vesel in vedno prepeval. Še ko je prišel iz Celovca kot študent na počitnice, smo ga slišali pobožno peti: Svet, svet svet....
Tak je bil prof. Ehrlich pravzaprav vse življenje: otroško pobožen. Kot tak poklekuje na oder za Actiones nostras.... pred predavanjem na teološki fakulteti.! verjetno je posnel v Innsbrucku to precej splošno jezuitsko navado); kot tak se pri-poročuje celi vrsti svetnikov in k temu navaja tudi druge; kot tak moli rožni venec bodisi s služkinjami, bodisi z akademiki, bodisi samcat na mirovni konferenci v Parizu. Sam moram priznati, da me je šele on že kot duhovnika naučil moliti rožni venec. Čeprav spada ta molitev med običajne in vsakodnevne za duhovnika že izza semeniških let, vendar se mi ni nič kaj priljubila; zdela se mi je premalo "li-turgična", dolgočasna, preveč preprosta. Odkar pa sem videl prof. Ehrlicha pri kresu na Malem gradu v Kamniku o priliki večdnevnega zborovanja SDZ moliti ga sredi svojih študentov in je molitev v zboru objemala vse mestece, sem vzljubil sv. rožni venec; zgubil sem vse predsodke o njem: Kako naj bi bila "starokopitna" ta molitev, če je zmožna združiti toliko mladih src v slovesno izpoved svoje vere okrog učenega profesorja!
Drugič sem ga videl kot moža apostolske molitve na Višarjah, kjer so se nadaljevali Misijonski dnevi iz Bohinja. Bilo je o počitnicah 1928. Dr. Ehrlich je znal ves čas v okvir glavnega programa vnašati toliko originalnosti, da smo ga občudovali. Ena izmed teh je bila nočna adoracija. Vsake pol ure smo se vrstili po štirje skozi vso noč pred taber-nakljem. Od 1 do pol 2 je bil z nami g. profesor. Po tihi adora-ciji je molil vrsto očenašev za velike zadeve naroda in sv. Cerkve. Tedaj sem šele videl, na kaj vse misli tihi in skromni mož molitve. Glas se mu je tresel, ko je molil za odpadle slovenske duhovnike, za vsakega posebej po imenu en očenaš. Sredi nočne tišine in gorskih vršacev je žuborela naša prošnja in odmevala od sten romarske cerkve. Zame je bila ta točka vsega misijonskega tečaja najlepša. Ob Ehr-lichu se je človek moral naučiti moliti: njegov zgled je zlasti mlado dušo osvojil, da si je vsaj zaželel tako moliti kot on. "Gospod, nauči nas moliti", je apostole zamikal Jezusov zgled. O sicer dobrem duhovniku se je izrazila neka mlada oseba: Zjutraj (pri maši) se mi zdi duhovnik, čez dan (v pisarni) urad-
+ DR. LAMBERT EHRLICH
nik, zvečer (v družbi) pa pač kot vsi drugi ljudje. Nastop prof. Ehrlicha pa je bil vedno in pov-
\T.	rrfv in
.) W. .	.....	,
živel v nadnaravnem svetu, živel v stiku s svojim Bogom, katerega je poznal. Takega je tudi On poklical, neposredno po sv. maši med Gratiarum actio, v svoje veselje.
Dr. Ehrlich človek dejanj. Imenovano poznavanje ljudi Ehrlicha ni napravilo razočaranega, poznavanje sveta ne pesimista in poznavanje Boga ne odmaknjenega samotarja. Da je mogel zavzeti tako posrečeno stališče do sočloveka, zlasti do mladih inteligentnih duš, izvira iz njegovega pravilnega pojmovanja vsobode. Vedel je, kot globoko razmišlja že imenovani p. P. Dudon, da človeška narava ostaja vedno podvržena zlu in da je v načrtu Previdnosti spoštovati to nevarno igro svobode. — Tako srednješolski dijak še z nekako lahkoto sledi osebni avtoriteti, dočim pa akademika privlačuje predvsem spoštovanje svobode, na katero je tako ljubosumen. — Isto pojmovanje ga je vzdržalo sredi trdih udarcev optimista. Lepo trdi neki pisatelj: Pravijo, da je v našem času potrebna širina v mišljenju, edinost v urejevanju in hitrost v izvrševanju. Te tri stvari niso novost. Vse so znak Kristusovega evangelija. Širina. Katera je večja od te: "Vse je vaše, vi pa Kristusovi" (1 Kor 3, 23)? Edinost: "Da bo Bog v vsem" (1 Kor 15, 28). Hitrost v izvrševanju: "Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni pripraven za božje kraljestvo" (Lk 9, 62). — Prav tako. ga njegova mistična odsotnost ne utesnjuje. Nasprotno. Tomaž Metrton razmišlja v svoji knjigi o kontemplaciji: Ni res, da bi se svetniki in veliki mistiki ne zanimali za stvarstvo, ne razumeli in cenili sveta in pozorišča na njem in zvokov in ljudi, ki na njem žive. Prav po svoji zamaknjenosti v Boga so bili svetniki zmožni videti in ceniti stvari; ker pač ljubijo Boga, ljubijo v njem, tudi vse drugo. — Iz te notranje svobode je šel prof. Ehrlich na delo z velikim mirom in zaupanjem. Cim več je delal, tem bolj je molil in obratno. Od tod tudi njegov intimni odnos do Kristusa, prav v smislu besed Pija XII. novomašnikom Germa-nika: Bodite duhovniki, ki moli-
jo mnogo in z užitkom ter imejte do Kristusa Jezusa vedno ljubezenski, oseben in prisrčen odnos. Vse druge -se* vasE-- bo-m .7%m* v« —t-sebi navrglo.
Prof. Ehrlich človek nasprotij. Čeprav je izhajalo vse njegovo delo iz omenjenih enotnih predpostavk zakoreninjenosti v Bogu in upoštevanju svobode drugih, se vendar zdi na prvi pogled Ehrlich človek nasprotij. Zdi se tak prav zaradi tega. Ce smo rekli, da je bil sv. Ignacij strasten, pa vedno v oblasti samega sebe, bi nekaj podobnega lahko trdili o njem. Strasten, pa kot tak, ki se obvlada. To se je zlasti (Dalje na drugi strani)
G. J. Yaremko—imenovan za ponovnega kandidata v Bellwoods okrožju
Hon. John Yaremko, Q.C, Minister
V ponedeljek 22 aprila jc bil g. J. Yaremko, član pokrajinskega parlamenta, ki zastopa Bell-vvoods okrožje, z navdušenjem i-menovan, brez opozicije, za ponovnega kandidata v pokrajinskih volitvah, ki bodo še tekom tega leta v naši pokrajini.
Prvikrat je bil izvoljen 1951 leta ter ponovno še dvakrat in sicer v letih 1955 in 1959. Kandidira za listo pokrajinskih progresivnih konzervativcev. Trenutno zaseda v ontarijski vladi položaj pokrajinskega tajnika in ministra za državljanstvo.
Na sestanku, kjer je bilo njegovo ime predloženo za kandidata je bilo navzočih večje število najrazličnejših narodnosti, Iki žive v njegovem, tako zelo kozmo-politskem okrožju.
Prepričani smo, da je poznan po svojih delih in po svoji popularnosti večini naših čitateljev. Njegovo neumorno delo za no-vonaseljence in za tukaj rojene, je že rodilo mnoge uspehe. Njegova življenska pot je odličen primer, ki je vreden da si ga vsak mlad kanadčan vzame za vzor. K njegovemu imenovanju tudi naše čestitke.
VO£jn in
tCEVME.
m
THE CHALLENGE OF MATER ET MAGISTRA; ED. J. N. MOODY and J.G. LAWLER; Her-der and Herder, New York— Palm Publishers, Montreal, 1963. Večjemu številu komentarjev okrožnice Mati lin učiteljica v drugih jezikih se je sedaj pridružila tudi Severna Amerika z zbirko komentarjev v knjižni obliki. Uvpd je napisal J.G. Lavv-ler, Franz H. Mueller je prispeval najdaljši prispevek "Cerkev in socialno vprašanje", ki podaje dober zgodovinski pregled odnosa Cerkve do socialnega vrpaša-nja. Donald R. Campio, SJ. je prispeval podroben pregled "svetovne reakcije" na okrožnico, v katerem je upošteval poleg angleškega tiska še francoskega, italijanskega, španskega ter nem-, škega—in v prevodih celo poljskega in ruskega (sovjetskega). J.N. Moody razpravlja o papeževem povdarku enotnosti človeškega rodu in potrebi po mednarodnem sodelovanju. T.K. Burch komentira papeževo obravnavanje vprašanja prenase-litve zemlje. E. W. 0'Rourke razpravlja o okrožnici in njenih predlogih za rešitev kmečkega vprašanje. J.C. Cort se je lotil vprašanja odnosov 'med podjetniki in delavci. R.E. Mulchany, SJ. obravnava vprašanje vloge države.
Celotno delo bo koristilo vsakomur, ki hoče spoznati malo globlje vprašanja, ki jih papež načenja v okrožnici in jim nakazuje rešitev. Okrožnica vsebuje seveda samo glavna načela, čeprav je v nekaterih točkah mnogo bolj konkretna kot so bile dosedanje socialne okrožnice, zato je nujno potrebno kar najbolj obsežno znanje celotne krščanske socialne filozofije in konkretnih razmer, da bomo v okrožnici navedena načela pametno prevedli v vsakdanje življenje.
Za liste, ki imajo bližji dostop
zbrani sestavki izjav Pija XII, ki zadevajo važnejša socialna vprašanja) p. Johannes Schas-ching, S.J., (Tyrolia Taschen-buecher, Band 13-14 :Die Soziale Botschaft der Kirche von Leo XIII bis Johannes XXIII). V Italiji je izšla zbirka razprav pod naslovom: I nuovi termini della questino sociale e l'encicii-ca MATER ET MAGISTRA (Vita e Pensiero, Milano, 1961).
Rev. James Keller, M.M., CHANGE THE WORLD FROM YOUR PARISH, Publishers: Guild Press Inc. in U.S.A.; The Musson BOok Co. Ltd. in Canada 1961. Sodobni človek se počuti le premnogokrat brez moči pred problemi, ki naj bi jih rešil. Pričujoča knjižica žepnega formata ima, kot oslale knjižice gibanja Kristonoscev, polno praktičnih navodil, kako more prav vsakdo doprinesti svoj dele, da se izboljša sedanji položaj človeške družbe. Kdor koli se vdaja kdaj pesimizmu, naj seže po tej knjigi in bo kmalu lahko ugotovil, da je boljše prižgati eno svečo kot preklinjati temo. Svet more upati na boljšo bodočnost le, če bodo poedinci preusmerili svoje zasebno in javno življenje v smeri Resnice, Pravice in Dobrote.
dreš.
KAJ POMENI BREZPOSELNOST?
Walter P. Reuther, predsednik UAVV in podpredsednik AFL-CIO je pred kratkim ponovil izjavo delavskega ministra ZDA Wirtza, ko je omenil, da se javnost razburja zaradi izgub, ki jih povzročajo v narodnem gospodarstvu stavke, ostaja pa popolnoma brezbrižna za izgube, ki jih povzroča velika brezposelnost. Wirtz je izjavil: 'V zadnjih enajstih mesecih smo izgubili več delov-
nih ur zaradi brezposelnosti kot do komentarjev v " cTFugih' ježi-1 SBfCf jih lzgubflTv zadnjih 36 letih
CROATIAN LIBERATION MOVEMENT
THE PRESIDENT
Buenos Aires, November 15th, 1962 Uredništvu "S.D." je bila priposlana spodaj tiskana spomenica, ki jo vsled aktualne vsebine ponatiskujemo za informacijo našim bralcem. Uredništvo.
kih, navajamo nekaj naslovov: Prevod in komentar p. Eberhar-da Weltyja, O.P., je izšel v Herder Buecherei, Band 110. V Avstriji je izdal besedilo in komentar vseh treh . socialnih okrožnic z umetno sestavljeno
zaradi stavk". W. Reuther je prevedel te številke v dolarje: v zadnjih desetih letih je narodno gospodarstvo ZDA izgubilo nad 600 milijard dolarjev zaradi neizrab-ljnene delovne sile, kar pomeni izgubo $13.000 na vsako družino
"okrožnico" Pija XII (v enoto v ZDA.
To His Exceiiency JOHN F. KENNEDY The President of the U.S.A. The White House VVashington, D.C. Excellency:
Early in June, 1962, the Hon. Senate of the Uniled States ol America decided by a majority of votes that the law to help foreign coutnries be amended by inserting the clause that aid may be given to ali countries except the ones ruled by a Com-munis or Marxist Government.
According to that resolution particularly Yugoslavia was cx-cluded from sueh help.
The Croat nation has for 17 years already been imprisoned in that state vvhich was forcibly imposecl on the Croatians against their express will by the decision of the "Big Three" at. the Conference of Yalta in Februar^ 1945.
That multinational mosaic state vvhich is composed of many nations vvith many languages and many cultures and religions has from its very creation in 1945 been a totalitarian commu-nist dietatorship ruled— like ali communist countries — by the Secretary General of the Yugo-slav Communist Party Joseph Broz Tito.
On the intervention of your Government the Hon. Senate altered its decision to exclude Yugoslavia from U.S. aid letting Your Excellency to decide that further help given to the Com-munis and Marxist Government of Yugoslavia.
On behalf of the Croat nation deprived of any liberty we, mem-bers and friends of the Croatian Liberation Movement, living in the free world
appeal to Y°ur Ecellency in the name of freedom, justice and democracy
to cease giving help of any kind to the Communist Government in Yugoslavia for sueh aid but
a) Supports an undemocratic despotic regime based on the rule of a single — Communist party vvhich in turn is guided by
the Marxist-Leninist matcrialis-tic doctrine. The greatest part of the citizens are bereft of basic human and political rights, and freedoms which according to the U.N.O. Charter should be granted to ali nations. Among others Ihe freedom of thought, religion, free movement and free association are nonexistent in Yugoslavia. On the other hand, it is a well known fact that in ali elections the people could vote but one list of candidates vvhich was presented by * the Communist Party as the existen-ce of any other party is impos-sible. For the 17 ycars of Yugo-slavia's existence the govern-ment has always been constitu-ted by members of the Communist Party, and the state headed by the same president Joseph Broz Tito.
Consequently justice and authority in Communist Yugo-slavia are not derived from the free vvill of the peoples but are arbitrarily imposed on the nations by the Communist Party or, rather, by a handful of Party leaders.
The Government of Yugosla-via, as well as the ones of other Communist countries is a classic example of a totalitarian despotic rule unprecedented in histo-
ry-
b) Supports a Communist dietatorship that keeps in povver by violence and terror. The Government of Yugoslavia ruth-lessly presecutes an annihilates its political and ideological op-ponents creating through its al-mighty secret police an atmo-sphere on insecurity and fear. This is proved by the fact that tens of thousands yearly (legal-ly or illegally) flee the country. 90% of the refugees are Croatians.. AI],-oLih.ero_fiinifixat'.^-tQ-the West in scarch of freedom, none to the East although Yugoslavia is officially considered to be out of the Communist Bloc.
Tito's government has in the course of May, June and July 1945 committed the vvorst erime of genocide history ever record-ed by killing and slaughtering
ČLOVEK NASPROTIJ
(nadaljevanje s prve strani) pokazalo na raznih zborovanjih akademske mladine. Eden izmed njih, ki je bil dolga leta v profesorjevi bližini, ga je videl le trikrat razburjenega, da so mu nabreknile žile na sencih. Vselej je šlo le za načelne zadeve ali za svobodo slovenske univerze. Bil je razburljiva narava, da se je kar videlo, kako se obvladuje. Ce je le kdaj vzkipelo, so sosta-novavci, zlasti pa postrežnica, slutili (po smrti pa se prepričali), da je z bičem in spokornim pasom skušal potem dati zadoščenje božji svetosti. V kritičnih letih, ko so levičarske smeri grozile minirati katoliške akademske vrste, je on kot škofov ofi-cielni zastopnik potrpežljivo hodil na debatne večere. Čeprav je vse vrelo v njem, ko je moral poslušati iz ust tkzv. katoliških akademikov revolucionarne, huj-skajoče, osebno žaljive in celo krivoverske govorance, je vzdržal in stal tam kot kip zavit v svojo pelerino; le na koncu je mirno povedal svoje mnenje, navajal protirazloge, pojasnjeval in, če je bilo treba, s poudarkom zahteval katoliško doslednost. Za osebne žalitve pa je bil kot neobčutljiv. Ko je v ognju debate padel vzklik: "Kaj pa ima Ehrlich tukaj za govoriti", je povsem mirno in ponižno vprašal najbližje, če so tudi oni tega mnenja in če bi drugič smel zopet priti. Kdo drugi bi na njegovem mestu ogorčen zapustil dvorano, Ehrlich pa je, kot zatrjuje eden izmed navzočih, prav s to potezo sijajno odbil napad, ki so ga komunisti taktično pripravili, in s tem rešil katoliško akademsko gibanje.
Neutrudljivo podjeten In potrpežljiv brez primere. Zlasti v poglavju "Ehrlich je poznal svoj čas" sem omenil najbolj aktivnost, v prednjem pa njegovo potrpežljivost. Ker sta bili te dve lastnosti kar vidni na njem, se mi zdi potrebno dodati antitezi še to in ono iz pričevanja njemu najbližjih. — Pisatelj F. S. F.
regnil nad Ehrlichovo protiko-munistično akcijo: Kdaj bo vendar korteč njegovih akcij....! Imel je v sebi oni zdravi idealistični nemir, ki je nasprotje :modramu" ugodju in "preudarni" previdnosti. Vse je v njem prekipevalo, ni si dal počitka. Gotovo je bila že v njegovo naravo z rodom, vzgojo in časom položena ta nespokojnost; pravi temelj in vir pa bo v vodilni misli vsega njegovega življenja:. Domini est terra. Ideja Kristusa Kralja: "Dedit e Dominus pote-statem et honorem et regnum; omnes populi, tribus et linguae ' ipsi servient" ga je povsem prevzela in jo je skušal uresničiti kjer koli in kadar koli se mu je ponudila priška. Ni bil to zanos mladostnika, ampak je vse prihajalo iz njegove notranje duhovne svobode, da se je neovirano vrgel samo v smer: Storiti čimveč za kraljevanje Kristusovo v svetu, v svojem narodu. Tako že ni poznal osebnih potreb; spanje, hrana, obleka, čas in celo zunanja čast ter odlikovanja so postale zanj stvari brez zanimanja; uporabljal jih je po ignacijsko: Tantum—quan-tum. O njem bi mogli ponoviti besede p. Plusa o svetem Janezu Vianneyu: Kaj bi moglo dodati taki osebi, kot je bil ^upnik arški, odlikovanje Legion d'hon-neus? — Edina sila, ki ga je gnala, je bila: Caritas Christi urget nos. In vse to brez živčnosti v popolnem vsemiru božje previdnosti. Za vso svojo ogromno in dinamično akcijo niti ni imel že vnaprej določenega načrta, še manj, kot mu nasprotniki očitajo, kakšne od zgoraj zapovedane ali vodene pobude (kaj takega njegova vzravnana narava ne bi prenesla), pač je z odprtimi očmi in ognjenim srcem stopil na plan, kjer je videl potrebo. Tako se je tudi on, navdušen Slovenec, znašel kot službeni spremljevavec ameriške komisije za določitev demarka-cijske črte med slovensko in avstrijsko upravo na Koroškem in nato kot član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, kjer je bil njen najdelavnejši član. Bil je pri-, pravljen oditi v inozemstvo s pobeglo jugoslovansko vlado aprila meseca 1941; stal je v prvi vrsti, ko je narod umiral v
kleščah dveh okupatorjev in mednarodnega komunizma. Pa tudi tedaj, čeprav v obupnih položajih, ohranja svoj mir: V "Parizu moli rožni venec za rožnim vencem, ko drugi delegati spričo diplomatskih spletk velesil preklinjajo. Ko je potem ob zlomu Jugoslavije na zdolgočasenem polju pred Nikšičem zaman čakal letal, ki naj bi še preostale z njim odpeljala v svobodo, in so se njegovi spremljevalci srdito izpraševali "Kdo je tega kriv?" je on mirno pristavil: "Čemu tako? Je pač božja volja, da nismo mogli ven!" In ko je na tem potovanju po Črni gori avtomobil, v katerem se je vozil dr. Ehrlich treščil v prepad ter se kot po čudežu ujel vrh zobatega skalovja na robu brezdna, je bila prva beseda iz omedlevice se prebujenega profesorja: "Nič hudega. Ne skrbite. Božja volja je, da sem ostal živ!" — Potrpežljivost in vdanost svetnika!
Dr. Ehrlich je znal biti zaupljiv in hkrati rezerviran. Zopet dvoje sicer nezdružljivih nasprotij, ki so možne istočasno le v svetniško dovršenih osebah. Eden izmed njegovih slušateljev na teološki fakulteti je zapisal o njem: "Do nas teologov je bil čudno strog, nekako vzvišen, nič prijateljski; kar neko distanco ja držal . Na cesti nekam vase zamišljen, včasih mi niti odzdravil ni; drugikrat pa zopet tako, da se mi je kar čudno zdelo. Vedno čudno resen; redko nasmejan, nikdar da bi se glasno smejal. Nas teologov osebno ni mogel pritegniti, ni se nam približal in sem se vedno čudil, kako da so ga'mogli študentje tako vzljubiti...." — Tako ta duhovnik, kateremu bi gotovo marsikdo izmed bivših bogoslovcev, ki so prof. Ehrlicha poznali le iz teološke fakultete, pritegnil. Vendar je treba to izjemno zadržanje Ehrlichovo do bogoslovcev prav razumeti: On se je pač pri predavanjih na fa-
kulteti čutil zgolj profesorja in ni mogel kakor koli prestopati v področje postavljenih vzgojiteljev. Morda je še posebno pazil, da bi mu nihče ne mogel očitati kakšne "propagande". Tam se je čutil kot voditelja in vzgojitelja. Pa tudi z nami bogoslovci je zavzel povsem drug način občevanja izven predavalnice, posebno o počitnicah. Spominjam se ga s poti na Višarje, kako je bil vesel naše druščine in se z nami vso pot prav zaupno pogovarjal. Prav tako ne poti v Kamniško Bistrico. Čeprav ves obkrožen od študentov, sem opazil, da se je posebno zanimal za nas bogoslovce. Res pa je, da se mu prav približati ni bilo mogoče. Isto trdi msgr. dr. Jagodic o nadškofu Jegliču, še navaden človek je svet zase, pa ne bi bil mož, ki živi ves v Bogu in njegovi stvari. Tudi naš Gospod se ni zaupal ljudem, ker je vedel, kaj je v njih (Jn 2, 24).
Čeprav je na prvi pogled prof. Ehrlich delal vtis preveč resne-gamoža, je vendar znal biti otroško preprost, po besedah nekega modreca: Malo preprostosti je vedno na mestu; večkrat je moja pomočnica. — Tako je iznenadil akademike na Golici, kjer so se postavili ob nekem izletu v skupino z g. profesorjem v sredi, da bi se slikali. Pa ti priteče majhna deklica od ne vem kod in poljubi gospodu roko. Ko jo ta po slovensko nagovori, ga le nemo gjeda. Takoj je vedel, da ga ne razume in se spusti z njo v nemški razgovor s toliko prijaznostjo in živahnostjo, da se nam je zdel ves drugi. Sam vedno nedolžen, se je čutil v svojem elementu ob čistih dušah.
Plemenito eleganten, pa čudovito skromen in ponižen. Kot študent je stanoval v Celovcu pri gdč. Liziki Funder, sestrični škofa Funderja, skupno z njenim bratom, poznejšim dvornim svetnikom. Vzgojna metoda v tej hiši je vtisnila Lambertu nekaj
mehkega in to mu je ostalo vse življenje, pripominja župnik V. Podgorec. Mi bi pristavili: tudi nekaj elegantnega, česar Slovenci še posebno pogrešamo, kadar pridemo v stik z latinskimi narodi. Njegov nastop je vedno vzbujal spoštovanje. Tako mu je uspelo, da je na lep način raz-gnal kot dekan na univerzi razgrajajoče študente, ki so se ga bali. Njegovo visoko čelo ter redki sivi lasje, ki so mu stali pokoncu, počasna hoja, topel pridih v besedi, katero je spremljal rahel nasmeh, vse to je delalo vtis, da imaš opraviti z olikanim in izobraženim človekom. Ni čudno, da ga je celovški škof imel toliko let pri sebi za tajnika. S svojim plemenitim nastopom je mogel vzdržati in zmagovati v naravnost divjih spopadih z akademsko levičarsko mladino pred in med revolucijo. Le enkrat ali dvakrat, se zdi, so mu popustili živci. — Kljub aristokratskemu nastopu pa je bil že kot duhovnik, kar se je najprej in povsem čutil, vsakomur dostopen. Posebno ob prostih urah, na izletih in taborenjih je znal postati eden izmed mnogih: Tam je stal sredi gruče in prepeval z mladino: V Šmihel' pa 'no kaj-žico 'mam....
Do skrajnosti popustljiv in trdo neodjenljiv. Omnis santus pertinax. Človek načel, kar je vsekakor vsak svetnik, pride nujno v opreko s svojo okolico, ki je v splošnem neodločna. Človeška slabost, borba z viljen-jem in z njo zdužena razočaranja in utrujenost išče kompromisov za čimbolj lagodno življenje. Kdor se drzne motiti "quieta non movere", ali iti svojo ravno pot, bo sicer skrajšal pot do cilja, pa tudi pot svojega življenja. Tak jo bil prof. Ehrlidh. Čeprav osebno tako mehka duša, je za dosego svojega cilja "Domini est terra" moral biti neizprosen. Se poniža in gre na Dunaj, da reši iz ječe komunista Kidriča, ker mu tako narekuje
duhovniško srce; je pa neizprosen v protikomunistično borbi, kjer uporablja vsa moralna sredstva. Izredne osebne vrline so mu morali priznati tudi komunisti, ko so kot v izgovor za njegov umor navajali "etiko revolucije", ki ne more upoštevati osebnih kvalitet in namenov.
Koliko je trpel, ko je sledil svojemu boljšemu prepričanju, da ne mOre spremeniti metod pri vzgoji dijaške mladine. Njegov pogled je bil preveč univerzalen, njegovo poznanje človeka pregloboko, čut za odgovornost prevelik, da bi do konca izgrajen univerzitetni profesor in asketski duhovnik mogel samo zaradi ljubega miru zaokreniti krmilo ali ga prepustiti drugim. Morda je že izza svojih študijskih let v Innsbrucku po bližje spoznal priznano jezuitsko vzgojno metodo, ki se tako gibčno zna prilagoditi psihologiji mladega človeka: od zahtevne discipliniranosti za dečke, preko že bolj osebnega likanja za srednješolce, pa do širokogrudnega vodstva dozorelih akademikov. Ni bil sicer mnenja mehikanskega filozofa Vasconcelloa, ki je tri dni pred svojo smrtjo na vprašanje, kaj misli o mladini, odgovoril: Nc verjem v mladino: človek se začne zavedati samega sebe šele s 30 letom. Ehrlich je veroval v mladino, se ji je posvečal že kot mlad duhovnik na Koroškem z vso dušo. Vedel pa je, da je odrasla mladina silno ljubosumna na svobodo, da potrebuje velikodušnega razumevanja in konkretnih nalog za bodoče. Zaupal je v moč katoliške ideje in božje milosti, dočim so takratni socialni in politični sistemi svojo moč gradili na podrobni organizaciji.
Zato je zapustil v tolikih mladih dušah sladek in svet spomin v smislu besed modernega misleca. Moj oče, ki je odšel, je podaril pol stoletja moji mladosti.
Zato jc živel in mučeniško zak-
Gospa Marija Ložar umrla v Ljubljani
26. marca je umrla v Ljubljani ga. Marija Ložar, roj. Bobnar, vdova po krojaškem mojstru in gostilniarju "Pri kaplanu" Jerneju Ložarju. V težki bolezni so bile pri njej hčerke Silva, Viktorija in Julijana. Trije njeni sinovi žive v zamejstvu: dr. Rajko Ložar je ravnatelj muzeja v Ma-nitowocu, Wisc., Drago Ložar je v St. Catherinesu, Ont., in dipl. inž. Janez Ložar v Belo Horizonte v Braziliji. Sina Slavka so zavezniki vrnili iz Vetrinja in so ga komunisti ubil v Teharjh, hčerka Marija pa je umrla 1. 1954. Naj počiva v miru! Njenim sinovom in ostalim sorodnikom izražamo v imenu prijateljev in znancev iskreno sožalje.
vvithout any previous juridical proceding about 150.000 Croatian soldiers who had been extraditecl to Tito as prisoners of war near Bleiburg, Austria, together with an overvvhelming number of civilian population. This was done in flagrant violation of the international convention about the treatment of prisoners of war signed in Geneve on July 27, 1929.
c) Supports a government of a Communist state vvhich keeps an aetive part in international strategy, i.e. in Soviet Russia's scheme to conquer the world.
Belgrade's present "neutra-lism" is actually the channel through vvhich the non committed nations are to be gathered and connected vvith Moscow. The scope is to keep them away from the free democratic povv-ers. Actually those nations have been known to support Russia's attitudes and actions rather Ihan the ones of the Wcst.
As for Tito and his Communist Government in Belgrade they steadfastly supported Mos-cow ancl the Communist Bloe on ali international issues. Tito has remained true to the Communist ideology and to the plans of international Communisxn. .___He proved it on many occasions, by vvord and deed. (In 1956 he said in Stalingrad: "In war and peace Yugoslavia is marching shoulder to shoulder vvith the Soviet people tovvard the same aim, tovvard the victory of socialism" i.e. Communism). Consequently, Tito is strcngthening the undemocratic, Communist system de-spite his camouflage before the West. He plays the part of the Trojan Horse for Russia and international Communism.
The recent visit to Yugoslavia of Soviet Russia's minister Gro-myko, and particularly the one of the President of the Soviel Union "Comrade" (as Tito addressed him in his speech) Brezhnev in the sign of friend-ship and brotherhood, Tito's unhidden support of Cuba's Fidel Castro leave no doubt as to vvhich side Communist Yugo-slavia is backing.
Also in the čase of a war Tito vvill take Russia's side. The more so that the main support of Tito's Communist regime are the Serbs vvho are by religion, policy and culture linked vvith Russia and vvho vvill never consent to fight the Russians.
Finally, we vvould like to point out that there are fevv nations vvho received so much material aid from the U.S.A. as did the Communist Government of Yugoslavia. This help has reach-ed the astronomic figures of thousands of millions. Neverthe-less Yugoslavia is in permanent economic difficulties. Even Tito had to confess it in his speech in Split on May 2, 1962.
The Communist regime lacking the sound control of the nation has suppressed the private enter-prise and private farming, and abolished even the traditional farmer's cooperatives. As a re-
I j učil svojo z ljubeznijo posuto pot, čeprav mož nasprotij in nasprotovanj, v božjem vsemirju. Opomba:
Da se ohrani čimvič biografskega gradiva za morebiten življenjepis dr. L. Ehrlicha, prosi pisec gornjega članka sodelovanja vseh duhovnikov, ki so s pokojnim profesorjem prišli v stik. Svoje vtise: anekdote, besede, mnenja naj bi čimprej poslali na: Casilla 128, Cordoba, Argentina.
DR. KIRSCHBAUM — PETDESETLETNIK
23. marca se je zbralo nad 250 zastopnikov slovaških organizacij in osebnih prijateljev dr. Jožefa Kirscbauma v slovaški dvorani v Torontu, da proslave 50 letnico rojstva voditelja slovaškega gibanja za svobodo v zamejstvu.
Dr. Kirschbaum je bil še kot akademik in pozneje kot diplomat večkrat v Sloveniji in je osebno poznal slovenske politične voditelje kot tudi slovensko katoliško akademsko generacijo svojih let. Med drugim je bil tudi vodja slovaške akademske delegacije na 17. kongresu Pax Romane v Sloveniji 1. 1938.
V Kanadi je objavil več knjig v slovaščini in angleščini o slovaškem boju za državno samostojnost. Aktiven je tudi v etničnih organizacijah v Kanadi in ureja slovaški tednik v Kanadi.
Čestitkam in dobrim željam Slovakov se pridružujemo tudi Slovenci in želimo dr. Kirsch-baumu vse dobro v njegovem zasebnem življenju in popolen uspeh v borbi za osvoboditev slovaškega naroda.
• Kardinal Eugene Tisserant
bo blagoslovil novo kapelo vzhodnega obreda v Fatimi 28. avgusta t.l.
sult. a privileged minority of Communist leaders arose as a new class living in abundance, vvhereas the great majority of the population, peasants and la-bourers are poverty striken, ^ardTv
living. Corruption is flourishing.
Enormous sums are being vvasted by the Communist offi-cials, most of aH by Tito him-self. In that "Socialist, People^, Class-less" land the indivi-dual incomes differ to sueh ex-tent as in no other country.
Therefore, the material help to that artificial state, paid by the American tax-payer bore no fruit. The Communist dietator-sihp or, as they call it "Dictator-shop of the Proletariat" remained in Yugoslavia, and so did the poverty of the ov-ervvhelming majority of its population. The only thing vanishing is their faith in Western Democracies, and the hopes of those peoples vvho are. vvilling to sacrify every-thing in order to bring freedom to themselves and to the rest of the vvorld.
Liberty is but one, and it should be for aH. It is just the Americans vvho love it most of ali and made it the ground stone of their national existence. We Croatians, too, consider it to be the greatest benefit. Ali Croatian groups and associations vvithout diserimination vvish to take part together vvith the Western """Povvers in the fight against those trying to destroy freedom, i.s. against Soviet Russia's imperialism.
We should like to again ex-press herevvith our thanks to those Hon. Senators of the U.S.A. vvho opposed the aid to Tito's Communist totalitarian regime in Yugoslavia, and appeal to Your Excellcncy that any sort of help to that Communist Dietatorship (ecept sueh as vvould be given directly to the population under control of American officials) be stopped.
We claim that also Croatia be recognized the right of self-determination, and that the Croatians be helped to elect their own democratic government vvhich vvould grant the peace in that sensitive area of Europe.
I am Your Excellency's
Vcry respectfully, For The Croatian Liberation Movement Dr. Stjepan Hefer President c|o Dr. Stjepan Hefer Casilla de Correo 5730 Buenos Aires, Argentina
MIR NA ZEMLJI
Nova okrožnica papeža Janeza XXIII je datirana 11. aprila 1963 (Veliki četrtek—spomin Kristusove velikoduhovniške molitve, v kateri je prosil, da bi bili vsi ljudje eno), čeprav je bila podpisana in objavljena že v sredo. Oče sam je izjavil, da njena pomembnost ne zaostaja za pomembnostjo njegove socialne okrožnice Mati in učiteljica.
Kot Mati in učiteljica je tudi ta okrožnica vzbudila mnogo odobravanja in priznanja v ne-katoliških krogih. Še bolj kot nekatere druge okrožnice, ki so se od časa do časa obračale tudi na nekatoličane (n. pr. Mati in učiteljica no. 220), se ta izrecno že v uvodu obrača na vse ljudi blage volje: ad universos bo-nae volutatis homines in govori o "zgraditvi miru na resnici, pravici, ljubezni in svobodi".
RAZDELITEV OKROŽNICE
Okrožnica sama ima štiri glavne dele in za zaključek poziv k delu.
Prvi del govori o redu med ljudmi — poedinci; drugi o odnošajih med poedinci in javno oblastjo; tretji o odnošajih med državami; četrti o odnošajih poedincev in držav do celotne človeške družbe.
UVOD
Mir na zemlj more biti zagotovljen samo, če bodo ljudje spoštovali red, ki ga je postavil Bog. Ta red ni enak zakonom, ki vladajo v naravi, marveč izvira iz človekove narave same, ki je razumna in poseduje svo bodno voljo. Te postave je Bog zapisal v človeško srce in njegova vest mu jih razkriva.
PRVI DEL
RED MED POEDINCI
Vsak človek je oseba, razumno bitje s svobodno voljo in zato nosilec pravic ter dolžnosti.
PRAVICE
Med pravicami naglaša okrožnica pravico do življenja, do telesne integritete in do sredstev, ki so potrebna za življenje, med njimi tudi potrebne družbene služnosti. Poedinec ima pravico do oskrbe v primeru bolezni, delanezmožnosti, ovdo-velosti, starosti, brezposelnosti ali kakršnega koli drugega razloga, ko mu je odvzeta možnost, dt bi se mogel sam preživljati, ne da bi bil to sam zakrivil.
Človek ima po naravnem pravu tudi pravico, da ga drugi spoštujejo kot osebo, ima pravico do dobrega imena, pravico do iskanja resnice ter do izražanja in širjenja svojega mnenja kakor tudi do umetniškega udej-vtvovanja, seveda v okviru nra-l'nega reda in obče blaginje. Papež izrecno omenja tudi pravico do resničnega poročanja javnih dogodkov, ki je bila prav nedavno predmet vročega razpravljanja v Washingtonu (krojenje vesti po državni admini straciji).
Med te pravice spada tudi pravica soudeležbe v narodni kul turi, pravica do temeljne izo brazbe in do primerne tehnične in strokovne izobrazbe. Sposobn naj imajo vso možnost razvit' svoje talente' ter zavzeti položaje, ki odgovarjajo njihovi na darjenosti in sposobnosti.
Poedincem mora biti zagotov Ijena svoboda bogočastja, svobodna izbira življenjskega stanu: zakona ali tudi duhovniškega oz. redoviškega poklica.
Družina, ki temelji na svobodno sklenjenem, monogam-nem in nerazveznem zakonu (z enakimi pravicami in dolžno strni za moža in za ženo) mora uživati gospodarsko, socialno, kulturno in moralno podporo, da bo lažje spolnila svoje naloge. Staršem pripada prvenstvena pravica za vzrejo in vzgojo otrok.
Poedinci imajo naravno pravico do zasebne iniciative v gospodarskem področju in pravico do dela. Pravica do dela vključuje pravico do primernih zdravstvenih in moralnih pogojih dela. Deložen mora upoštevati njih dolžnosti kot žene in matere.
Poedinci imajo tudi pravico do gospodarskega udejstvovanja do take mere odgovornosti, kakršne so sposobni. Delavci imajo pravico do plače, ki omogoča človeka vredna življenja delavca in njegove družine.
Človeški naravi odgovarja tudi
pravica do zasebne lastnine, vključno proizvajalne lastnine. Toda z zasebno lastnino so bistveno povezane tudi socialne dolžnosti.
Ker je človek po naravi družno bitje, ima tudi pravico do združevanja in ustanavaljanja organizacij v oblikah, ki po njegovem mnenju najboljše služijo dosegi namenov. Papež ponovno (kot v okronici Mati in učiteljica— no 65) povdarja pomen vmesnih organizacij (med poedincem in državo), ki edine morejo zagotoviti poedincem zadostno mero svobode in odgovornosti.
Poedinci imajo tudi pravico do selitve v okviru domače države in, če so dani zadostni razlogi, tudi do izselitve.
Človek ima pravico do aktivnega vposeganja v javno življenje in do doprinašanja svojega deleža za občo blaginjo. Njegove pravice mora ščititi uspešno in nepristrahsko sodstvo.
DOLŽNOSTI
S pravicami so nerazdružljivo povezane dolžnosti. Oboje so zasidrane v naravnem pravu.
Ker je človek družno bitje, mora vsakdo priznati in upoštevati tudi pravice drugih, in vsakdo mora velikodtišno prispe.vati k zgraditvi družbenega reda. v katerem bodo pravice in dolžnosti vseh vedno popolnejše priznane in upoštevane. Družba mora nuditi obilico dobrin. Za uresničitev tega morajo ljudje sodelovati v mnogih podvzetjih, ki jih sodobna civilizacija dovoljuje, priporoča ali celo zahteva. V sodelovanju z drugimi mora to sodelovanje slediti prvenstveno iz iniciative in v odgovornosti poedinca.
V tem odstavku je vgljučena doolčna obsodba vsakega totalitarizma. Vsaka družba, ki temelji na sili, je nečloveška, v kolikor zatira in ovira osebnost svojih članov.
Človeška politična družba — država — mora temeljiti na re snioi, da bo veljala za dobro ure j eno in odgovarjajočo človekovi naravi. Medsebojno spoštovanje pravic, vestno izpolnjevanje lastnih dolžnosti, dejavna ljubezen in vedno tesnejše prijateljstvo v duhovnih dobrinah so znaki dobro urejene države.
Družbo je treba pojmovati predvsem kot duhovno realnost, v kateri poedinci izmenjavajo medsebojno resnično znanje, uživajo pravice ter izpolnjujejo dolžnosti in streme za nravnimi dobrinami.
Družbeni red je nravnega značaja, ki temelji na resnici, deluje po načelih pravičnosti, se spo polnjuje v medsebojni ljubezni ter vodi do večje mere svoboda.
Tak red temelji končno v Bogu.
3ZNAKE SODOBNOSTI
Sodobnost je označena po treh značilnostih:
1)	Delavstvo si je izboljšalo ;voj položaj in zahteva upoštevanje svojega človečanstva ter iahteva delež na vseh področjih Jružbenega življenja.
2)	Žene se vedno bolj udejstvu-iejo v javnem- življenju in zahtevajo, da se upošteva njih člo-večanstvo tako v družinskem kot avnem življenju.
3)	Vsi narodi dosegajo svojo politično neodvisnost. Nihče ne nara biti več podanik politične oblasti izven lastne dežele ali etnične skupine. (Ta odstavek ok--ožnice gotovo daje polno priznanje slovenskemu stremljenju po lastni državnosti!) Vzporedno s tem izginja pri enih ob-I-utek manjvrednosti, pri drugih m občutek nadvrednosti. Priznanje enakosti ljudi zahteva tudi prenehanje vsake rasne diskriminacije.
DRUGI DEL
ODNOSI MED POEDINCI IN DRŽAVNO OBLASTJO
Družba ne more uspevali brez oblasti, ki izvira končno od Boga. V tem pa je obenem tudi njena omejitev. Državna oblast se mora prvenstveno sklicevati na vest državljanov in na njihovo moralno dolžnost, da morajo voljno sodelovati za občo blaginjo. Njene odločbe so obvezne, v kolikor ne nasprotujejo nra-vnemu redu.
Izvor oblasti v državi od Boga ne izključuje pravice državljanov, da smejo sami izvoliti tiste, ki bodo vodili državo ali določiti
obliko vladavine ter način, kako se bo oblast izvajala in tudi njene meje. SMOTER DRŽAVNE OBLASTI
Poedinci in vmesne družbe so zavezani, da doprinašajo svoj delež k obči blaginji in da vskladijo svoje posebne interese s potrebami občestva, V ta namen morajo izpolnjevati pravične postave oblasti.
Obča blaginja zahteva, da so je vsi člani družbe sorazmerno deležni. Noben del družbe si ne sme prilastiti privilegiranega položaja. To pa ne pomeni, da ne bi smela vlada pomagati osebam, ki so zapostavljene v družbi in ki ne morejo same uspešno braniti svojih pravic in uveljaviti svojih upravičenih zahtev.
Obča blaginja vključuje snovne in duhovne dobrine; oboje morajo pospeševati oblastniki v družbi, zavedajoč se, da mora pospeševanje obče blaginje olajševati, ne pa ovirati, dosago zveličan j a ljudi.
Ena glavnih nalog oblasti v družbi je zagotovitev pravic poedincev. Če kaka vlada ne ščiti teh pravic ali jih celo sama krši, ne samo da ne izpolni svoje naloge, marveč so njene odredbe tudi brez pravne moči.
Državna oblast mora preskrbeti take razmere v družbi, da bodo mogli državljani uveljaviti svoje pravice in izpolnjevati svoje dolžnosti. Skušnja nam pravi, da se bodo večale razlike med državljani, če ne bo državna ob last podvzela primernih ukrepov na gospodarskem, političnem, in kulturnem področju. Državna uprava mora zato skrbno in v polni meri pospeševati gospodarski napredek državljanov in ga podpirati z nujnimi uslužnostmi kot je gradnje cest, obveščevan je, promet, preskrba z vodo, stanovanja, javno zdravstvo vzgoja, omogočanje verskega življenja in možnosti razvedrila Vlade si morajo prizadevati, da bodo za vse na razpolago sistemi zavarovanja, da bo vsak imel zagotovljeno dostojno življenje v primeru nesreče, ali povečanih dolžnosti za preskrbo družine. Vlada si mora tudi prizadevati, da bodo imeli vsi delazmožni zaposlitev, da bodo vsi delavci sprejemali pravično plačo, da bodo imeli priznano v industriji svojo mero odgovornosti. Vlada mora tudi pospeševati ustanavljanje vmesnih organizacij, ki bodo obogatile in izboljšale družbeno življenje. Vsem državljanom more biti dana prilika, da bodo deležni kulture svojega naroda.
Državna oblast mora stremeti za ravnotežjem med zaščito ter koordinacijo pravic državljanov in med pospeševanjem teh pravic. Vendar ne smejo njeni ukrepi omejevati svobode poedincev do osebne iniciative.
DRŽAVNA OBLIKA IN OBLIKA VLADNEGA UDEJSTVOVANJA
Ni mogoče določiti enkrat za vselej, kakšna oblika države je najboljša in kako morejo vlade najuspešnejše opraviti svojo nalogo. Vse to zavisi v veliki meri od zgodovinske preteklosti in danih okoliščin. Papež smatra, da človekovi naravi najbolj odgovarja trojna delitev oblasti (okrožnica ne uporablja izraza: ločitev oblasti, ki je praktično nemožna, ker je oblast v družbi samo ena) in pa zakoni kot podlaga vladincga vodstva družbe ter zaščita pravic državljanov v medsebojnih odnošajih in tudi v razmerju do države.
PRAVO IN POLITIKA
Na nravnosti temelječe pravo je brez dvoma zelo pomembno za občo blaginjo. Toda zapletenost in dinamičnost družbenega življenja ne dovoljujeta, da bi bilo možno vse odnošaje pravno opredeliti. Zato je še bolj važna, da imajo nosilci državne oblasti jasne pojme o naravi in cilju svojih dolžnosti, da bodo znali ohraniti obstoječi pravni red v temeljnih sestavnih delih in načelih, ter obenem biti pripravljeni na zahteve spreminjajočega se družbenega življenja in prilagoditi tem zahtevam državno zakonodajo. Biti morajo značaj ni ljudje, ki znajo ohraniti ravnotežje, sposobni, da hitro spoznajo, kaj vsakokratni položaj zahteva, in pogumni, da podvzamejo potrebne mere hitro in učinkovito.
JANEZ XXIII
UDELEŽBA DRŽAVLJANOV V JAVNEM ŽIVLJENJU
Aktivna udeležba državljanov v političnem življenju odgovarja njihovemu osebnemu dostojanstvu, vendar bo mera udeležbe odvisna od splošne višine razvoja njihove države. Soudeležba državljanov je koristna oblastnikom, ki pridejo tako v tesnejši stik z državljani in njihovimi potrebami. Časovna omejenost ministrskih položajev tudi koristi družbenemu napredku.
ZNAČILNOSTI SODOBNOSTI
1)	Moderne družbe označuje pismena določitev človečanskih pravic, ki je včasih del ustave, včasih pa ne.
2)	Temeljni odnošaji v družbi glede organizacije in izvajanja vlade so zapisani v ustavi. V njih so tudi zagotovljene pravice državljanov v odnosu do vlade. Iz tega pa ne sledi, da temelje pravice in dolžnosti izključno v ustavah, marveč izpričuje samo, da se- ljudje bolj in bolj zavedajo svoje vrednosti kot ljudje.
TRETJI DEL
RAZMERJE MED DRŽAVAMI
Države so nosilci pravic in dolžnosti in zato( velja tudi zanje nravno pravo.
Odnošaji med državami morajo temeljiti na resnici. To načelo zahteva odpravo vsake sledi rasizma in priznanje, da so si vse države enalke v vrednosti po svoji naravi. Vsaka država ima ?ato pravico do obstoja, do razvoja in do sredstev, ki to omogočajo, ter prvenstveno odgovornost za tak razvoj. Razen tega še pravico do dobrega imena-ter do spoštovanje. Različne stopnje razvoja poedinih držav niso opravičilo za nekatere, da bi si podvrgli druge, marveč vir povečane odgovornosti za blaginjo vseh. Kakor ni po naravi superiornih in inferiornih ljudi, tako tudi ni po naravi superiornih in inferiornih držav.
Resnica zahteva nadalje, da morajo služiti moderna sredstva obveščevanja boljšemu in resni čnemu spoznavanju drug drugega med narodi.
Odnošaj med državami morajo temeljiti tudi na pravičnosti. Pravice, ki jih upravičeno zahtevajo zase, morajo priznati tudi drugim. Če pride pri stremljenju za ugodnostmi med njimi do spora, ga je treba rešiti v medsebojni ocenitvi razlogov, z objektivno preiskavo in primerno spravo vseh razlik v mišljenju.
RAVNANJE Z MANJŠINAMI
Do 19. stoletja naprej opažamo tendenco, da se državne enote istovetijo z narodnimi. Ker pa ni bilo vedno mogoče razmejiti držav po narodnostnih mejah, imamo pojav narodnih manjšin.
Treba je najprej povdariti, da je pravičnost resno kršena z vsakršnim dejanjem, ki omejuje moč in številno rast manjšine. Krivica je še bolj težka, če streme taki grešni ukrepi za uničenjem teh skupin. Pravici pa dobro zadostijo države, ki pospešujejo izboljšanje položaja manjšin, posebno še, če zadeva to izboljšanje njih jezik, razvoj njih naravnih darov, starodavnih običajev ter njih uspehov ; ter prizadevanj na področju gospodarstva.
Manjšina se seveda morajo tudi zavedati, da je njih pravi pomen služiti ko most, ki olajšuje kroženje življenja v njegovih najrazličnejših izrazih med različnimi kulturami.
SODELOVANJE
Države morajo poleg upoštevanja resnice in pravičnosti aktivno sodelovati na raznih področjih, kot se to danes že dogaja v splošno korist v gospodarstvu, na socialnem' področju, vzgoji, zdravstvu in športu. Država obstoja predvsem, da ščiti občo blaginjo svojega prebivalstva, toda te danes ni mogoče ločiti od obče blaginje vsega človeštva. Kulturne in narodnostne razlike nam ne smejo zamegliti pogleda, da bi pozabili, da imajo vsi ljudje določene bistvene elemente, ki so skupni vsem ljudem, in da vsi streme po svoji naravi, da se srečajo v svetu duhovnih vrednost. Postopna asimilacija teh vrednot odpira ljudem možnost neomejenega napredka. Zato imajo ljudje pravico in dolžnost imeti stik drug z drugim.
PRIMERNO RAVNOTEŽJE MED PREBIVALSTVOM, ZEMLJO IN KAPITALOM
Ker v naravi nimamo enakomerne porazdelitve prebivalstva, zemlje in kapitala, morajo ljudje vzpostaviti odnošaje medsebojnega sodelovanja, ki bo olajševalo medsebojno kroženje kapitala, dobrin in ljudi. Na tem mestu smatra sv. Oče za primerno povdariti, da mora slediti delo, ki ga je treba opraviti, delavcem, ne pa delavci delu. Tako bodo namreč mnogi dobili možnost zaposlitve v lastnem okolju, ne da bi bili prisiljeni seliti se drugam, kar skoraj vedno vključuje težave ločitve in težko dobo prilagoditve in družbene integracije.
POLITIČNI BEGUNCI
Številni politični begunci pričajo, da obstojajo politični režimi, ki ne dovoljujejo osebne svobode in s tem prevračajo pravi red človeške družbe. Obča blaginja namreč vključuje kot temeljni element priznanje in zaščito osebne svobode.
Politični begunecjeoseba in njegove osebne pravice je treba priznati. Če izgube državljanstvo države, ki so ji nekoč pripadali, še ne izgube s tem svojih osebnih pravic. Med tomi pravicami je tudi pravica, da se sme naseliti v državi, kjer upa, da bo mogel bolj primerno preskrbeti bodočnost zase in za svojo družino. V kolikor dopušča pravilno razumljena obča blaginja, je taka država dolžna sprejeti take begunce in jim pomagati, da se ji bodo priključili kot novi člani. Sv. Oče pri tem pohvali vse. ki pomagajo priseljencem tako v poedinih državah kot tudi mednarodne organizacije.
RAZOROŽITEV
Sv. Oče obžaluje dejstvo, da imajo gospodarsko razvite države velikanske zaloge orožja in razstreliva (po objavljenih cenitvah imajo ZDA 50 ton TNT za vsakega človeka na zemeljski obli), ki zahtevajo umske in gospodarske moči. Ti izdatki predstav ljajo veliko breme prebivalstva teh držav, na drug istrani pa tega denarja tudi ni mogoče posvetiti izboljšanju gospodarskega položaja zaostalih pokrajin. Vsaka stran se izgovarja, da se mora oboroževati, ker se oborožuje druga. Posledica je, da živi človeštvo v stalnem strahu, da uničevalna vojna izbruhne. Upati je, da ne bi nihče vedoma sprožil tega uničevanja, toda vedno obstoja nevarnost, da se primeri kaj nepredvidenega. Razen tega utegnejo imeti poskusi sami usodne posledice za življenje na zemlji.
Pravičnost, zdrava pamet in človečanstvo nujno zahtevajo, da preneha tekma v oboroževanju, da vse prizadete stranke enako in istočasno znižajo zaloge, da se prepove raba jedrnega orožja in da dosežejo splošen sporazum za postopno razorožitev. To se bo moglo zgoditi samo, če bo izviralo iz notranjega prepričanja, če bo vsakdo iskreno sodeloval pri odpravi strahu pred' novo vojno. Sedanjo podlago miru — enakost v orožju — mora nadomestiti drugo načelo: medsebojno zaupanje. Papež je prepričan, da je to možno, ker je tudi v skladu z zahtevo razuma, zaželeno samo po sebi in bo vir mnogih koristi. Zato po- i živa zlasti tiste, ki so odgovorni ■
za vodstvo držav, da ne štedijo naporov v tej smeri.
Mednarodni odnošaji morajo temeljiti tudi na svobodi, kar pomeni, da ne sme nobena država zatirati druge in se brez upravičenega razloga -mešati v notranje zadeve drugih držav.
RAZVOJ NERAZVITIH DEŽEL
Papež ponavlja poziv za pomoč gospedarsko zaostalim državam in ponovno opozarja, da mora ta pomoč na eni strani upoštevati svobodo teh držav, na drugi strani pa se morajo te države za vedati, da so v prvi vrsti same odgovorne za svoj gospodarski razvoj in družbeni napredek (v nekaterih dršavah Južne Ameri so n. pr. državljani teh držav spravljali svoj kapital v severno ameriške in evropske države) Novi red, ki bo temeljil na nrav nih načelih, mora zlasti spoštovati pravico manjših držav do politične svobode, gospodarskega razvoja in do nevtralnostti.
ZNAMENJA ČASA
Ljudje prihajajo bolj in bolj do prepričanja, da je treba rešiti spore med državami s pogajanji in ne z orožjem. Zaradi strašne učinkovitosti si je težko pred stavljati, da bi mogla biti v atomski dobi vojna orodje pravice. Upati je, da bodo sestanki in razgovori privedli ljudje do odkritja vezi, ki temelje v človeški naravi in ki jih vse družijo in da mora med njihovimi odnosi prevladati ljubezen in ne strah.
dinih držav, njih državljani ter njih vmesne organizacije izpolnjevati svoje naloge, izpolnjevali svoje dolžnosti ter uveljavljati svoje pravice.
SODOBNI RAZVOJ
Papež podpre v polni meri Organizacijo Zedinjenih Narodov, zlasti Splošno deklaracijo človečanskih pravic (10. decembra 1948), o kateri izjavi, da predstavlja nedvomno važen korak na poti do pravnopolitične organizacije svetovne družbe. Papež izrazi svoje upanje, da bo ta organizacija vedno bolj doraščala vzvišeni nalogi, tako da bo napočil dan, ko bo našel v njej vsak zemljah učinkovito zaščito pravic, ki izvirajo neposredno iz njegove osebnosti in ki so zato splošne, nekršljive in neodsvolji-
ve.
ZAKLJUČEK
ČETRTI DEL
ODNOŠAJI POEDINCEV IN DRŽAV S SVETOVNO ORGANIZACIJO
Nedavni napredek znanosti ir, tehnologije je globoko vplival na človeško življenje in je vplival na ljudi, da sodelujejo in žive kot ena družina. Odnošaji so postali bolj pogosti tako med poedinci, družinami in vmesnimi organizacijami, ki pripadajo različnim državam kot tudi med vladami teh držav. Gospodarstvo je tudi vedno bolj medsebojno prepleteno, tako da postajajo narodna gospodarstva integralni del svetovnega gospodarstva. Tudi družbeni napredek, red, varnost in mir vsake države so povezani z drugimi državami.
MODERNE DRŽAVE NE-MOREJO ZAGOTOVITI UNIVERZALNE OBČE BLAGINJE
Enotnost človeške družine je vedno obstojala — zato tudi uni verzalna obča blaginja, blaginja celotne človeške družine. V pre tcklosti so države mogle zagoto viti to občo blaginjo z diplomats kimi sredstvi, danes pa taka or ganizacija ne odgovarja več objektivnim potrebam univerzalne obče blaginje.
ZVEZA MED OBČO BLAGINJO IN POLITIČNO OBLASTJO
Med občo blaginjo ter med strukturo ter opravilom javne oblasti obstoja notranja zveza. Organi za zagotovitev te obče blaginje se morajo prilagoditi zgodovinskemu razvoju človeške družine. Danes mora javna oblast delovati učinkovito na celem svetu. Nravni red sam zahteva, da se ustanovi taka oblast.
JAVNO OBLAST MORA POSTAVITI SPLOŠEN SPORAZUM
Javno oblast, ki bo učinkovita po celem svetu in ki bo imela primerna sredstva za uspešno dosego svojega namena, obče blagi ginje v konkretni obliki, je treba vzpostaviti v splošnem sporazumu in ne s silo, ker le tako bo mogla biti uspešna. UNIVERZALNA OBČA BLAGINJA IN OSEBNE PRAVICE
Tudi svetovna javna oblast mora, kot vsaka državna oblast, smatrati za svojo glavno nalogo priznanje, spoštovanje zaščito in pospeševanje pravic poedinih oseb. To more storiti bodisi z neposrednim vposegom, kadar je to potrebno, ali pa z ustvaritvijo takega okolja na svetu, da bodo mogle poedine države izpolniti svojo nalogo.
NAČELO
SUBSIDIARNOSTI
To načelo velja tudi za pristojnost te svetovne organizacije, ki bo reševala samo probleme in na loge, ki jih zahteva univerzalna obča blaginja. Njena naloga je, da ustvari na celem svetu okolje, v katerem bodo mogle vlade poe-
PASTIRSKA ZPODBUDA
Kot zakljček bolj načelnega razpravljanja opominja papež vernike, da so dolžni, da se udeležujejo javnega življenja. Njihova udeležba, podkrepljena z vero in ljubeznijo, bo preobrazila razne ustanove—ekonomske, socialne, kulturne in politične — da bodo olajševale človeku doseči višjo popolnost v naravnem in
nadnaravnem redu.
Ker je sodobnost označena po velikem znanstvenem in tehničnem napredku, bodo bogli katoličani vplivati na te ustanove od znotraj samo, če se bodo odlikovali v znanostih, tehniki in v svojem poklicu. K temu se mora pridružiti hotenje oblikovati vse življenje v okviru nravnega reda. -Ljudje morajo, ravnajoč se po svoji vesti, tako živeti in delovati, da bodo ustvarili sintezo med znanostjo, tehniko in poklici na eni strani in duhovnostjo na drugi.
Tudi v t. zv. krščanskih deželah mnoge svetne ustanove prav nič ne izpričujejo krščanskega duha in motivacije. Treba je zopet vzpostaviti notranjo zvezo med obema. K temu mora pomagali tudi integralna vzgoja, v kateri bo napredek v verskem /nanju in nravnosti enak napredku v znanostih.
Vedno je težko uveljaviti splošna načela v konkretnih razmerah. To je še posebno težko sedaj zaradi izredne dinamičnosti naše dobe. Kljub vsemu napredku se moramo zavedati, da je bore malo, kar nam je uspelo in de je še mnogo, kar je treba storiti. Organi proizvodnje, delavske unije, združenja, poklicne organizacije, zavarovalni sistemi, pravni sestavi, politični režimi, kulturne ustanove, zdravstvene, razvedrilne in športne ustanove — vse te je treba priličiti atomski dobi in dobi osvajanja svetovja, v katero je človeštvo že stopilo in v kateri je začelo svoj napredek do brezmejnih obzorij.
ODNOŠAJI MED KATOLIČANI IN NEKATOLIČANI NA SOCIALNEM IN EKONOMSKEM PODROČJU
Načela okrožnice so bila v večini povzeta iz naravnega prava. To daje katoličanom skupno podlago za sodelovanje ne samo s kristjani, ki so ločeni od Rima, marveč tudi z vsemi drugimi, ki uporabljajo luč razuma in ki posedujejo naravno poštenost pri svojem delovanju. Katoličani mo rajo seveda bil dosledni in ne sklepati kompromisov v verskih in nravnih zadevah.
Nikdar ne smemo zamešati zmote z osebo, ki se moti. Vsaka oseba ohrani tudi v zmoti svoje človeko dostojanstvo in ta do-brost ima vedno možnost, da predre oklep zmote in odpre resnici razum osebe ki se moti Sestanki in sporazumi v poedinih odsekih dnevnega življenja med verniki in takimi, ki ne verujejo ali ne verujejo dovolj, ker zatrju je zmoto, morejo postati prilike, da odkrijejo resnico in jo priznajo.
Papež tudi primerno opozori, da se je treba zavedati da je možno formulirati razne ideje in sisteme — in ti ostanejo, kakor so bili opredeljeni — toda tega ni mogoče trditi za gibanja. Četudi so se porodila iz zmotnih načel, se ne morejo ustavljati spremebam, ki jih prinaša s sabo življenje. Zato je kaj možno, da postane sodelovanje s takimi gibanji smiselno in koristno, ko je bilo včeraj neprimerno in brez (Dalje na strani 4. spodaj)
NOVA OKROŽNICA IN SLOVENSKO VPRAŠANJE
Papeške okrožnice so po navadi pisane za celotno Cerkev in vsebujejo splošna načela, ki jih je treba pametno prilagoditi konkretnim razmeram.
Najnovejša okrožnica papeža Janeza XXIII, govori o miru na zemlji in vsebuje splošna načela za ureditev medsobojnih odnoša-jev v okviru poedinih narodov na zemeljski obli.
Pri čdtanju besedila se mi je sama po sebi vsilila misel, da so nekatera mesta posebno važna za nas Slovence in naš ogroženi narodni položaj. Strogo vzeto je celotno besedilo okrožnice pomembno za vsako družbo in tudi za Slovence—zato prinašamo na drugem mestu precej obsežno vsebino okrožnice — toda točke, ki se jih bom dotaknil, se mi zde posebno aktualne.
OKSODBA TOTALITARIZMA
Kljub temu da spada med značilnosti papeža Janeza XXIII, da ne polaga važnosti na ožigo-savanje napak, je dokaj lahko izbrati tudi iz njegovih okrožnic obsodbo teorij in prakse, ki je v nasprotju z naravnim, redom. V okrožnici beremo:
".... če katera vlada ne priznava pravic poedinca ali jih krši, ne samo da ne izpolnjuje svoje naloge, marveč so njeni ukrepi tudi brez pravne moči".
Ker komunistični oblastniki doma ne priznavajo pravic državljanov, kakor so opredeljene v listini Zedinjenih narodov (ki jo je komunistična vlada Jugoslavije celo podpisala), so njihove tozadevne odredbe brez pravne moči.
Odsodbo okrožnica še enkrat ponovi, ko govori o usodi političnih beguncev:
"Take ekspatriacije kažejo, da obstojajo politični režimi, ki ne zagotavljajo poedinim državljanom zadostno področje svobode, v katerem hi-jnogle. njihove duše dihati človečanstvo. Dejansko je v takih državah celo zakonit obstoj takega področja ospora-van ali zanikan. To je nedvomno temeljita prevrnitev reda v človeški družbi, ker je razlog za obstoj javne oblasti, da pospešuje občo blaginjo. Priznanje in zaščita tega področja svobode pa je njen temeljni sestavni del". OBSODBA
RAZNARODOVANJA
Prikrito in odkrito raznarodovanje, ki se dogaja pod zaščito komunizma v Sloveniji, je tudi
MIR NA ZEMLJI
(nadaljevanje stretje strani) plodno (Zdi se, da je papež s tem podal pravo ozadje stikom, ki se zadnje čase razvijajo med Moskvo in Vatikanom: komunizem doživlja notranjo krizo, ker njegovi znanstveniki bolj in bolj uvide-vajo, da je njegova materialistična filozofija nevzdržna). Tako sodolovanje zahteva seveda dobro mero razsodnosti. Za katoličane velja pravilo, da odločijo primernost takega sodelovanja strokovnjaki vsak za svoje področje, upoštevajoč seveda načela naravnega prava, katoliškega socialnega nauka in smernic cerkvene oblasti.
POSTOPNI NAPREDEK
Nekatere osebe, ki so posebno občutljive za družbene krivice, žele spremeniti obstoječe stanje za revolucijo. Toda zakon življenja pozna samo postopen napredek.
TEŽKA NALOGA
Obnoviti človeške odnšaje, ki čaka vse ljudi dobre volje, v resnici, pravičnosti, ljubezni in svobodi, je težka naloga, toda za uspeh bo imela pravi mir v redu, kakor ga je zamislil Bog.
Papež pohvali tiste, ki se trudijo za to in izraža upanje, da bodo zlasti verniki pomnožili njih število, iker je to iz-raz ljubezni. Vsak vernik na svetu mora postati iskra luči, središče ljubezni in poživljajoč kvas med drugimi. Vsak posameznik mora najprej v sebi ustvariti notranji mir, ker brez tega ni možen zunanji mir.
KNEZ MIRU
Ta mir bo možen, ker je Kristus s svojim trpljenjem premagal greh — korenino razprtij in vir bolečine in neenakosti.
obsojeno v okrožnici, ki pravi: "....etnične značilnosti poedinih človeških skupin je treba spoštovati, ker so sestavni del obče blaginje...."
PRAVICA DO LASTNE DRŽAVE
Okrožnica govori na dveh mestih o odnosu narodnosti do države. Ko govori o manjšinah, ugotavlja: "Od začetka 19. stoletja je bila zelo razširjena tendenca v zgodovinskem razvoju, da so se državne enote istovetile z narodnostnimi".
Bolj podrobno razvija okrožnica misel o narodnostnih državah na koncu prvega dela, ko govori o značilnostih sodobnosti. Papež govori sicer o nacijah (pred sabo imam angleški prevod, ki porablja izraz "nations" — kar preje pomeni državo brez ozira na narodnostno sestavo), toda v tekstu samem omenja tudi narodnostne (etnične) skupine. Taka formulacija in pa znano stališče katoliške sociologije, ki priznava načelno vsakemu narodu pravico do lastne države— (primerja: dr. Ivan Ahčin, Sociologija II—1, str. 350—352), opravičujeta trditev, da potrjuje okrožnica "Mir na zemlji" slovensko zahtevo po lastni narodni državi.
"Ljudje po celem svetu so dosegli danes—ali pa bodo kmalu —čin državljana v neodvisnih državah. Nihče ne mara biti podrejen politični oblasti, ki ima sedež izven lastne dežele ali etnične skupine".
ZAŠČITA MANJŠIN
Države, v katerih prebivajo Slovenci na strnjenem ozmelju, naj si vzamejo za vodilo svojega ravnanja s Slovenci naslednje misli iz okrožnice:
"Na prvem mestu je treba jasno povedati, da vsakdo crfsno krši pravičnost, kdor povzroči s čemer koli, da se omejuje moč in številčna porast iteh manjšin (primerjaj številke Slovencev, kjer so v manjšini, po uradnih štetjih, kako izginjajo kot da bi jih kuga uničevala! (moja opomba). Krivica je še bolj resna, če streme taki grešni ukrepi za iztrebljenjem samih teh skupin. Na drugi strani pa seveda občudujoče izvršujejo zahteve pravičnosti tiste civilne oblasti, ki pospešujejo naravno izboljšanje državljanov, ki spadajo k manjšim etničnim skupinam, posebno, če zadeva to izboljševanje njih jezik, gojitev njih naravnih talentov, njih starodavnih običajev in njih uspehov ter prizadevanj v gospodarskem redu".
Manjšine same opominja papež, naj se zavedajo, da je njihova naloga, da služijo kot "most, ki olajšuje kroženja življenja v njegovih najrazličnejših izrazih med različnimi izročili ali civilizacijami, in ne kot področje spora, ki more povzročiti veliko škode in zadušiti narodni razvoj".
R. Cuješ
ODPOČIJ
IN
OZNAKA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV DOMA
Zborovalci—člani in voditelji marksističnih krožkov — so koncem januarja takole označili slovenske študente:
"Udeleženci so izrazili mnenje, da je za sedanjo mlado učečo se generacijo značilno to, da njen relativno majhen del lahko zase trdi, da si je pridobil marksistični svetovni nazor, in da prevladujejo mladi intelektualci, ki svetovnega nazora nimajo izdelanega, ki sicer niso religiozni, ki pa zase ne vedo, kaj so, ali trde, da pač ravnajo po zdravi pameti in po njej usmerjajo svoje življenjsko delovanje...."
".... Poleg tega smo imeli in imamo še vedno mekaj mladincev, ki imajo idealističen pogled na svet. Pred nekaj leti je ugotovila anketa med maturanti zelo visok procent takih, ki iz prepričanja izpovedujejo religijo. Posebno na gimnazijah imamo veliko primerov, ko se iz težnje po nečem sodobnem, ultramodernem mladi navdušujejo za buržuazne ideologije, za neko abstraktno demokracijo, za ek sistencialiste in quasi marksiste".
Naši razgledi, 9. februarja 1963, str. 51.
PRIHRANI
NA GREYHOUND VSE-KANADSKI NAČIN
EDMONTON	IJ?"
(fc^SASKATOCN PORT ARTHUR HARIE SUMU,V BANFF	—	MA«iE|[Jt M»nTU BAY noNTRE«.
j:
a^saskatoci
CALGARY REGINA WINNIPEG
OTTAWA TO N£W VORK
Nič prestopanja meje, ne carinskih neprijenosti. Peljite se z najnovejšimi Greyhound autobusih, ki so omprem-ljeni z zračnim hlajenjem in, toaletno sobico preko Rogers prehoda na cesti ob severni obali Superior jezera. Odpočili se boste, vse videli in prihranili denar! Stopite v stik z najbližjim zastopnikom od Greyhounda
Prepričajte se o tem, kako prihranite, če greste z Greyhoundom
GREVHOUND
MISLI OB MAJNIŠKI DEKLARACIJI..
Prav je, da se vsako leto 30. maja za trenutek ustavimo ob tem zgodovinskem trenutku. Res, zgodovinskem trenutku! Majhen narodič, komaj nekaj nad en in polmiiljino duš, pravo zrnce v ogrodju velike Evrope in prav tako majhen v družini narodov, je dne 30. maja 1917 po svojem predstavniku dr. Antonu Korošču izpovedal v obraz dotedanjim tlačiteljeen: avstrijskemu dvoru, avstrijski vladi in vsem Germanom: "Ne damo se. Hočemo enakopravnost z drugimi narodi, hočemo sami odločati o svoji usodi. Zahtevamo lastno državo — iz previdnosti pred preganjanjem od strani avstrijske soldateske — je bil postavljen "avstrijski ok-vi".
Narod se je odzval. Vedel je, da bo ta okvir po vojni, ki je bila že izgubljena, itak propadel. Množica podpisov za majniško deklaracijo! Silni val ljudske volje! Svobodni hočemo biti! Nobene nadvlade več! Dovolj smo zreli in sposobni, da sami odločamo o lastni usodi. Lastna država...! Prelepi sen. Pa so ga izmali-čili!
Kaj bomo mi, ki smo tako majhni. Rabimo opore. Pa je že zorela za ljudskim hrbtom, brez njegove volje meglena da strupena ideja o jugoslovanstvu. V dobri veri, da bo za Slovence tako najbolje preskrbljeno. V to idejo so verovali skoro vsi takratni voditelji: dr. Janez Ev. Krek, dr. Anton Korošec. Edini, ki je odločno povedal, da so v zmoti, je bil dr šušteršič. Pa je mordal v izgnanstvo! On je južne brate mnogo bolje poznal kot drugi. Toda idealizem je zmagal nad realnostjo* Majniška deklaracija, kot je bila v dobri volji in z najboljšim namenom podpisana, ni izpolnila ljudske volje. Tokrat so narod prevarili — ponovno trdim, v dobri veri — takratni vodilni slovenski politiki. Dr. Jan. Ev. Krek je umrl, pred-no je videl uspeh svojega "ju-goslovanstva", v katerem naj bo "veliko, veliko mere demokracije". Bolje zanj! Razočaranje bi ga umorilo! Delo je dovršil dr. A. Korošec. Veliki slovenski politik, veliki poštenjak in idealist, a tokrat so ga "nadmudrili" drugi , predvsem oni v Beogradu. Srbstvo je doseglo svoj cilj, ko je bilo 1. dec. 1918 izvršeno "ujedi-njenje". Ta doba po razsulu Avstrije je za Slovence naravnost porazna. Res, smo se razvili. Toda ne po zaslugi Beograda in beograjiskih vlad, ampak po lastni pridnosti, delavnosti in iniciativnosti. Toda vse te slovenske vrline je Beograd stalno zaviral. Šlo je proti koncu države tako daleč, da smo bili le še pleme in ni bil več daleč čas, ki bi Slovence izbrisal iz zemljevida ter jih izenačil z enotnim nazivom "jugoslav"... Ne več slovenske narodne zastave! Niti več imena slovenski narod ni bilo, niti ni smelo biti več omenjeno.
Vendar — 30. maj 1917 je pomemben dogodek, zgodovinski prikaz resnične narodne volje po
samostojnosti. Okoliščine, neizkušenost ter prevelika zaupljivost južnim "bratom" so to dejstvo izmaličile. 30. maj 1917 je bil prvi veliki korak iz nepomembnosti v družini narodov k uveljaveljenju slovenstva v družbi ostalih evropskih narodov. Na svoji zemlji svoj gospod! To je bilo takrat geslo in to geslo je bilo vodilno skozi vso dobo ta-kozvane "Jugoslavije" do danes. To geslo je še živo tudi danes v domovini. To pričajo zadnji pro-tikomunistični procesi v Ljubljani, dasiravno so bile te žrtve v delu svobodnega tiska v emigraciji oklevetane kot naivni in neresni ljudje. Čast borcem, ki so slediili zgodovinskemu razvoju po vsenarodni zahtevi popolne svobode v lastni državi. Sicer trpe v komunističnih zaporih, vsemu svetu pa so vendarle dali obči prikaz, da Slovenci nočejo kloniti pred srbstvom, čeprav ga emigracijski potiki raznih struj, tudi med Slovenci, ravno v tej dobi skušajo reševati in se posvetujejo, kako rešiti kraljevo Jugoslavijo. Upamo, da bo to le Sisifovo delo.
Ob proslavi 46 letnice majniške deklaracije — njih očetje so že mrtvi — naj gre maša misel v to smer, da še bolj utrdimo slovensko državno idejo. Brez lastne slovenske države, proste tujega varuštva, je vsako narodno delo nesmisel. Naravnost grobokop slovenstva pa je, kdor se še ukvarja z idejo poživitve kake kraljeve Jugoslavije. Naj si to zapomnijo tisti Slovenci, ki so šli v Anglijo in tam sodelovali pri razgovorih o obnovitivi nekdanje Jugoslovavije.
Nič več Jugoslavije, nič več kake dinastije, ampak samo eno nam ostane v našo rešitev, in to je SVOBODNA SLOVENSKA DRŽAVA!
Politiki, ki se trmasto drže starih kolovozov, so doigrali. Oba velika Slovenca — dr. Jan. Ev. Krek in dr. A Korošec bi jim danes, po tolikih žalostnih izkušnjah dala primerno lekcijo Dr. Korošec je to že naznačil kratko pred smrtjo: "Če že mora priti do vojne, si jo želim, da bi kako drugače pomagal svojemu narodu". Tisti, ki so ga takraat v Stični slišali, so ga razumeli. . .
Sklep naj bo: Postoterimo delo za slovensko državo! Skušajmo to idejo čimbolj zanesti med Slovence doma Dajmo jim vedeti, da jim mi tu pomagamo, da tukaj tolmačimo njihove težnje. Složnost v tej veliki, vseslovenski narodni zadevi je nujna! Preskočimo tiste majhne politike, ki še sanjajo o zlatih čaših, ko so bili ministri v Beogradu. Zgodovina jih je že potisnila v ozadnje, žal, da ti tega še ne slutijo.
Mirko Geratič
*) Položaj ni bil tako enostaven, ker samoslovenska rešitev v tem času ni bila verjetna kljub temu, da je Wilson razglasil kot vodilo narodnostno načelo. Niti Slovaki, ki so bili mnogo bolj znani v svetu in so imeli močnejše organizacije v zamejstvu, zlasti v ZDA, niso bogli uresničiti ideala nezavisne Slovaške.
(Op. Vred.)
ZBLIŽANJE MED M0SK0V0 IN VATIKANOM!
Že pred leti je vzbudilo svetovno pozornost, ko je 1'Osserva-tore Romano (.1948) izjavil, da bi bil Vatikan pripravljen obnoviti diplomatske odnošaje s Sovjetsko zvezo. Temu je sledilo še več spravnih gest. Sovjetski politiki so izjavili voditeljem italijanske-krščanske demokratske stranke ob njihovem obisku Moskve 1. 1960, da upajo, da bodo mogli skleniti z Vatikanom podoben konkordat kot ga imajo Poljaki. L. 1961 je Hruščev poslal papežu voščila za rojstni dan. Komunisti so tudi v veliki meri poročali o papeževi socialni encikliki. Po začetnem obotavljanju so poslali Sovjeti pravoslavne opazovalce na Vatikanski cerkveni zbor in izpustili ukrajinskega metropoli-ta Slipija. Končno je papež sprejel v zasebni avdienci Aleksija Adžubeja, urednika Izvestij, ki je Hruščev zet.
Komentatorji so si belili glave, kako bi prav tolmačili vse te pojace. Ali gre za spremenjeno stališče Moskve, ali za spremenjeno stališče Vatikana ali ja kaj tretjega?
Otto B. Roegele, glavni urednik nemškega časopisa Rheinischer Merkur je javno izrazil nezadovoljstvo z "de facto priznanjem komunistične teorije o ko-eksis-tenci". Italijanski list 1'Espresso je izjavil, da je šel papež "preveč na levo". Uvodnik v the Ghristian Century 20. marca je razložil papeževo dejanje kot tehniko "divi-de et impera" (Deli in zmagaj).
Najprej je treba ugotoviti, da bi vzpostavitev diplomatskih od-nošajev s Svojeti ne pomenila nič posebnega. Vatikan ima diplomatske zveze z drugimi komunističnimi državi kot so Poljska, Jugoslavija, Kuba in druge. Sklenitev konkordata bi bila nekaj drugega, toda v tem primeru bi Vatikan zahteval priznanje verske svobode.
Zdi se, da je najboljši odgovor na vsa ugibanja dal posredno sv. Oče sam v zadnji okrožnici.
Papež povdarja, da moramo vedno razlikovati med zmoto in osebo, ki je v zmoti. Tudi pri taki osebi obstoja še vedno možnost, da bo dobro, ki je v človeški naravi, predrlo na dan. Stiki s takimi osebami in dogovori na raznih področjih vsakodnev-
nega življenja utegnejo biti povod za odkritje resnice.
Nadalje opozarja papež, da je treba razlikovati med ideološkimi sestavi in Zgodovinskimi gibanji, ki imajo gospodarske, socialne, kulturne ali politične cilje. Ideologije ostanejo vedno iste, ko so enkrat formulirane, toda zgodovinska gibanja, četudi zgrajena na napačnih ideologijah, se ne morejo odtegniti spremembam, ki utegnejo biti kedaj temeljite. Razen tega vsebujejo tudi taka gibanja, v kolikor upoštevajo zahteve razuma in izražajo upravičene težnje ljudi, elemente, ki so pozitivni in ki zaslužijo odobravanje. Pod takimi razmerami, nadaljuje papež, se lahko primeri, da postane zbližanje ali sodelovanje za kakšen praktičen namen primerno in koristno, ko je bilo poprej neumestno in neplodno.
Danes postaja vse bolj in bolj jasno, da je študij moderne fizike in ostalih naravoslovnih ved, vplival na duhove ne samo na Zapadu, marveč tudi v komunističnih državah in omajal vero v materializem, ki je sestavni del komunizma. Ta proces je že v veliki meri zaključen v socialističnih strankah Zapade, ki so se uradno odrekle materialistični filozofiji. Prav nič ni izključeno, da je ta proces postal že toliko pomemben tudi v Sovjetiji, da bi ne samo diplomatsko priznanje, marveč tudi sodeelovanje na določenih področjih med Sovjeti in Vatikanom pomagalo tem silam do večje veljave in do bistvene spremembe v zgodovinskem komunizmu.
SPREMENJENA DIREKTIVA ZA KATOLIČANE?
Zdi se, da je upravičen sklep, da velja gornje navodilo za sodelovanje katoličanov z drugimi skupinami na splošno, tudi za sodelovanje. s konkretnimi komunističnimi skupinami pod dvema pogojema:
1)	predmet sodelovanja mora biti sam po sebi dober ali mora vsaj voditi do dobrega;
2)	katoličani ne smejo v nobenem primeru sklepati kompromisov v zadevah vere in nravnosti.
Oba pogoja praktično zelo ome-
jujeta možnosti sodelovanja s komunističnimi in drugimi gibanji, ki ne priznavajo naravnega prava, toda zlasti katoliški politiki bodo imeli po tej okrožnici večjo mero svobode v izbiranju poti do uresničitve narodnih in socialnih ciljev, ne da bi bili izpostavljeni nevarnosti očitka, da so komunisti ali filokomunisti. V duhu te okrožnice bo treba razumeti stavek Pijeve okrožnice o brezbožnem komunizmu (Divini Redemptoris, 58): "Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture " kot obsodbo komunizma kot nauka, ne pa nujno tudi vsakega zgodovinskega komu-nističneča gibanja, ob vsakem času ker se ne more otresti vpliva zgodovinskih sprememb.
dreš
SEBIČNOST OVIRA POTREBNE REFORME
Pomožni nadškof v Rio de Janeiro prevzv. Helder Camara je pred kratkim izjavil na televiziji, da je sebičnost mnogih bogatašev težji in nujnejši problem kot komunizem in je obenem tudi glavni razlog, zakaj "Zveza za napredek" ne rodi pravih uspehov:
"Bogataši Južne Amerike govore mnogo o temeljnih reformah, toda označujejo za komuniste vse, ki jih hočejo uresničiti.
"Stvar je lahko razumljiva. Bogataši Južne Amerike še vedno posedujejo 80% zemlje na kontinentu; mnogokrat kontrolirajo parlament in njihova mera idealizma in vere v bodočnost je enaka višini naložb v bankah Združenih držav in Evrope.... Sebičnost mnogih bogatašev in njihova zaslepljenost je mnogo resnejši in pereči problem kot sam komunizem".
50 LETNICA DNEVNIKA LE DROIT V OTTAVVI
27. marca 1913 je izšla prva številka katoliškega časopisa Le Droit v Ottawi, ki se je razvil v edini katoliški dnevnik v Onta-riju. Glavni namen ob ustanovitvi je bil, da bi javno zagovarjal pravice katoliškega šolstva v provinci. Za 50 letnico izhajanja se je zgodilo, da je provincialna vlada spremenila sistem podpiranja katoliških šol, ki je znatno ugodnejši kot jc bil prejšnji, čeprav so ugodnosti deležne samo ljudske šole.
Eno izmed sporočil ontarijskih vladnih uslužnosti
TUKAJ JE VAŠ I MINUTNI PREGLED AUTOMOBILA
ZA varno SOFIRANJE
1.	ZANDJE IN USTAVLJALNE LUČI. KAZALCI SMERI. Pravilno delujoči.
2.	VOLAN. Minimalno "obračanje" vašega volana. Ne sme biti zrahljano na sprednjem koncu.
3.	OGLEDALO, KI POKAŽE VSE ODZADAJ. Nezlomljeno in čisto, da pokaže cesto za nami.
4.	ŠIPE. Čiste, brez nalepkov, razpok ali izgubljanju barve.
5.	ČISTILCI ŠIP. Pravilno delovanje in popolno čiščenje.
6.	GUME. Neobrabljene. Brez nabreklin, zarez, poškodb ali nenakomerno obrabo.
7.	IZPUŠNI SESTAV. Tih in brez luken.
8.	ZAVORE. Zadržati morajo enakomerno predno je pedal 1" od tal.
9.	HUPA. Slišati jo morate na razdaljo 200 čevljev.
10. SPREDNJE LUČI IN SIGNALI ZA SMER. Ne smejo bleščati v oči. Morajo pravilno delovati.
Zima vpliva na avtomobil. Vožnja je varnejša in bolj razveseljiva, če je
vaše vozilo v pravilnem stanju.
Podvržite vaš auto brezplačnemu^^ popolnemu
pregledu, ki obstoja iz 38 točk še danes. Department of Transport pregledni center je na Keele Str., južno od Hwy "401" — Toronto
Če živite zunaj Toronta — dajte preiskati vaš auto tam.
ONTARIO
PROVINCE 0F 0PP0RTUNITY
EPARTMENT OF TRA
HON. JOHN P. ROBARTS Prime Minister of Ontario
ŠPORT
HON. JAMES AULD Minister of Transport
ŠTUDIJSKI DNEVI S.D.G.!
Slovenska Narodna Zveza v Kanadi sporoča vsem Slovencem v Kanadi in U.S.A., da je prevzela po želji glavnega odbora Slovenskega državnega gibanja izvedbo letošnjih Študijskih dni na "Planina Ranch". Da zagotovimo čim popolnejši uspeh tega pod-vzetja, se obračamo že danes na vse one, ki se zanimajo za ta, že tradicionalni Slovenski študijski., teden ter., se žele istega letos udeležiti, da se takoj prijavijo odboru SNZ. v Torontou. Opozorite tudi druge na ta razglas. Opožarjamo vse zainstresirance tudi na to, da si naj urede počitnice tako, da bodo mogli priti na "Planina Ranch" v dneh od 24. avgusta do 2. septembra. Prvi dnevi bodo posvečeni povsem oddihu v prosti., naravi ob zasebnem jezeru. Prijavnice pošljite vsaj do konca junija (najboljše takoj, kakor hitro si uredite vprašanje počitnic.), da vemo urediti glede stanovanj, prehrane in eventuelnega prevoza. Prijavnice nam morate poslati tudi, če uredite sami glede letovanja s "Planina Ranch". Razhod bo predvidoma 1. sept. popolne. Tisti, ki se nemorejo udeležiti celotedenskega letovanja., v zvezi s študijskimi dnevi bodo lahko sodelovali pri najvažnejšemo delu pri zaključnih sestankih 30 in 31. avgusta in 1. septembra. Prijavnice teh udeležencev so nam tudi potrebne. Izrežite spodnjo prijavnico in jo dopošljite s čim tcčnejšimi odgovori na označeni naslov ter označite zalepko z značko "študijski dnevi".
— — — — (Odreži in čimprej odpošlji) — — — — "Slovenska Narodna Zveza"
646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada ("študijski dnevi")
Podpisani: .......................................................................................... (Tiskajte)
Naslov: ..................................................................................................................
Cleveland
Telefon: ............................,............................ se prijavljam SNZ v Torontu
za "Študijske dneve" na "Planina Ranch" od 24. avg. do 2. sept. 1963. Udeležiti se mislim naslednjih dni: avgust: 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31 in sept. 1, 2. (Črtajte dneve, ki ne pridejo v poštev.) Zaninam se za: stanovanje in hrano (Črtajte nezaželjeno.). SNZ v Torontu mi bo pravočasno poslala potrebne informacije, kakor tudi ceno za prehrano in prenočišče.
Pridem: sam, z ženo, z otroci (Število!................) (Črtajte neodgo-
varjajoče). Zanimam se za prevoz iz Toronta (DA, ali NE). Pridem z avtomobilom (DA ali NE). Pridem., samo., za dneve: avg. 31, sept. 1. in sept. 2 (Črtajte nepotrebno).
Prilagam (ček, denarno nakaznico ali v denarju) vsoto $2.— za prijavnino in $5.— kot depostit za stanovanje in hrano. x). Poslal sem sam prijavnico na "Planina Ranch" (DA ali NE).
Podpis
Toronlo
•	V dvorani Marije Pomagaj
na Mannig Ave. bo 18 maja ob 8 uri zveer in v nedeljo 19 maja ob 4.30 popoldne harmonikarski
koncert. Priredita ga slovenski harmonikarski šoli g. K. Foysa in M'arije Pomagaj. Dirigenta sta g. Kazimir Foys, in častiti g. Tone Zrnec C.M. Vstopnina je $1.50 za odrasle in 25 centov za otroke. Vsi vljudno vabljeni.
•	Zakasnelo sporočilo. Z obžalovanjem sporočamo, da je po višji krivdi pošta uredništvu našega lista prepozno dostavila poročilo o gledališki predstavi Slovenskega gledališča v Torontu, ki je bila 24. marca. V zelo dovršeni obliki so igralci pod spretno roko režiserja g. V. Čekute zaigrali K. Meškovo dramo "Mati". Tako smo se Slovenci tudi v Torontu spomnili 90 letnice pisateljevega rojstva. Slovenskemu gledališču v Torontu pa r n.še častitke k dejstvu, da so~se lotili te tako zahtevne a krasne drame.
•	Prosvetno društvo "Baraga" je v župnijski dvorani 30 in 31 marca priredilo razstavo zamejskega tiska, prav kot lansko leto. Tudi letos smo se radi odzvali povabilu in raztavili naš list "S.D.", knjigo "This is Slovenija" (ki je ponovno vzbudila zanimajne), "Slovensko pot" iz Buenos Airesa in druge publikacije, ki zastopajo slovensko državno misel.
•	Cerkev rta Manning Ave. je dobila za svoje pročelje lepo izdelan mozaik, ki je nadomestil razpadajoči relief Marije Pomagaj.
ANTIGONISH
•	Sociološki klub "Leonova družba" na univerzi je izdal tudi letos posebno razmnoženo publikacijo Justice and Equity, v kateri razpravljajo študentje o raznih družbenih vprašanjih. Letošnja izdaja vsebuje poleg prispevkov študentov tudi pismo rektorja škofa W. Powerja.
•	UNESCO seminarja v Otta-wi so se udeležili profesor ekonomije dr. Woodfine, John Chis-holm od Coady Instituta in Marjetka Čuješ kot zastopnica študentk.
•	Avguštinci v bližnjem samostanu bodo v začetku maja slavili 25 letnico, odkar so zasedli nekdanji trapistovski samostan,
ki so ga francoski trapisti opustili po prvi svetovni vojni. Slovesnost bo združena s tridnevnim študijskem tečajem, ki je namenjen prvenstveno duhovnikom. Za laike bo posebno pre-davnje o laičnem apostolatu v nedeljo popoldne.
• Velika Noč je bila letos bolj podobna božiču kot ne. Sneg je padal po malem vse dni in snežni vihar je popolnoma odrezal cestno zvezo Nove Škotske z ostalo Kanado.
Chicago
9 Le ta nam županil ne bo . . Volitve za mestnega župana so za nami. Bila sta dva kandidata: dosedanji župan Richard Daley in Benjamin Adamowski. Zmagal je z večino 147.531 glasov dosedanji župan Daley in s tem nastopil svoj tvetji termin. Dosedanji in bodoči župan se je predstavil vo-lilcem Chicaga z dejstvi, njegov protikandidat Poljak B. Ada-mowski pa z ploho besedičenj in podtikanj. Vse, kar se je v preteklosti zgodilo, n. pr. požar v šoli, umor aldermana Lewis, itd. je podtaknil sedanji mestni upravi. Spravil se je nad policijb, da je zanič, nad gasilce, da ne delajo prav. In ta gostobesednost brez vsakega programa ga je pokopala. Prav tako! Mož še ni obupal. Sliši se, da bi rad postal kandidat za guvernerja. Bo propadel v tretjič!
0 Frank SecLlaček k marinom. Izredno delavni član plesne skupine SARC g. Frank Sedlaček je pred prazniki odšel kmarinom. Tam bo nadaljeval svoje študije. Želimo mu mnogo uspehov!
% Prešernov večer. V okrilju Lige so naši slovenski študentje priredili v soboto 30. marca lepo uspeli večer pesnika Franceta Prešerna. V skrbni izvedbi g. Jožeta Rusa so nam mladi dijaki, skoraj sami člani SAVE, v recitacijah predočili našega pesnika. Bila je lepa udeležba. Še več takih le prireditev v prihodnji kulturni sezoni.
0 Nič kaj častno poročilo. Delavski tajnik W. Willard Wirtz je dejal na nekem sestanku, da je 38 procentov od vpoklicanih rekrutov v ameriške oborožene sile bilo odklonjenih zaradi pomanjkanja potrebne izobrazbe (iLliterate). Od teh je bilo 13 odstotkov s High School izobrazbo. Res, žalostno spričevalo ameriških mladostnikov!
•	Koncert Glasbene Matice.
V	nedeljo popoldan 7. aprila se je v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. vršil letošnji spomladanski koncert Glasbene Matice. Koncert je bil razdeljen v tri dele. Prvi del je bil posvečen osemdesetletnici skladatelja msgr. Stanka Premrla. V tem delu je zbor podal Premrlov oratorij: Solnčna pesem sv. Frančiška, poleg drugih cerkvenih skladb. Sicer pa je spored obsegal umetne pesmi .slovenskih in svetovnih skladateljev in nekaj slovenskih narodnih. Zbor je pod vodstvom dirigenta g. Antona Šubla zopet dokazal svojo kakovost v polni meri in navdušil poslušalce.
•	Ostale prireditve v aprilu.
V	nedeljo 21. aprila je bila otvoritvena prireditev novega Slovenskega narodnega doma na Mapel Heights. Društvo sv. Ane št. 150. Kransjko Slovenska Katoliška Jednota je isto nedeljo praznovalo svojo petdesetletnico pri sv. Lovrencu. Na isti dan je priredil svoj koncert v domu na Reoher Ave. pevski zbor "Slo van". V nedeljo 28. aprila pa se je vršil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. koncert pevskega zbora "Jadran".
•	Sestanek
V	nedeljo popoldan 21. aprila je priredila sestanek "Slovenska ■krščanska demokracija" v Baragovem domu, kjer ja dr. Miha Krak razpravljal" o važnih narodnih vprašanjih".
•	Slovenska pristava
V	nedeljo popoldan 21. aprila se je na Slovenski pristavi zbralo na povabilo odbora veliko veliko število udov Slovenske pristave, kjer so si z odborniki ogledali in izbrali mesta za zgradbe in naprave, ki jih imajo v načrtu. Ti so: spominska kapel, a lopa na zabaviščnem prostoru in kopališče. Z grandjo lope in spominske kapele bodo pričeli že letos.
Odšla je po zasluženo plačilo k Bogu naša nad vse ljubljena mama
MARIJA LOŽAR roj. Bobnar
Vsem znancem in prijateljem jo priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, Manitowoc—U.S.A., S t. Catharines—Canada, Belo Horizonte—Brazilija, Novomesto
VESELO ALELUJO ŽELI IN SE PRIPOROČA
RESTAVRACIJA
(pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto
Imamo
Dining lounge licence under the liquor licence act. (V nekaj tednih dospejo tudi slovenska vina.)
AMERICAN EXPRESS CARDS
Honored
PROFESOR PAVLE VERBIC
— PETDESETLETNIK
V Argentini bo praznoval 50 letnico rojstva v začetku maja profesor Pavle Verbic.
Pavle Verbic je bil v središču akademskega življenja v svojih akademskih leti, tako na področju duhovne obnove med katoliškimi akademiki kot tudi v boju proti komunizmu, ki se je začel uveljavljati pod praznimi krinkami v slovenskem kulturnem življenju in zlasti na univerzi.
Med revolucijo je krepko sodeloval v krogu, ki je vodil obrambo slovenstva pred komunizmom in odpor proti okupatorju ter pripravljal rešitev slovenskega vprašanja v okviru slovenske državnosti.
Po zmagi komunizma je emigri-ral v Argentino, kjer se zlasti aktivno udejstvuje v društon Dom in reviji Slovenska pot.
Znanci in prijatelji profesorja Verbica, zlasti pa še pripadniki slovenkega državnega gibanja po celem svetu, mu žele vso srečo in uspehe v zasebnem in javnem življenju. Še na mnoga leta!
•	Poljska televizija je prinesla 15 minuten program, v kateren je prikazala življenje in delo papeža Janeza XXIII.
•	80. katoliški, dnevi, ki so bili vzor slovesnkih katoliških shodov, bodo priredili Nemci od 2. do 4. septembra 1964 v Stutt-sartu. ^	i , .
Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom!
Ponatiskujemo uvodnik iz "Našega Tednika-Kronika" ikulturno-političnega glasila .koroških Slovencev, ki je bil obavljen v 3. štev. z dne 28. marca t.l. Podpisan je Narodni svet Koroških Slovencev. — Je to krik trpečih slovenskih rojakov na Koroškem, kjer kljub mednarodni pogodbi o enakopravnosti narodnih manjšin te pravice niso uveljavljene in se uveljavlja načrtno zatiranje slovenskih narodnih manjšin na Koroškem in gradiščanskem. Ne samo na političnem področju, ampak celo tam, kjer bi nihče ne pričakoval, na cerkvenem področju. Kdo nosi odgovornost? Iz članka je razvidno, da cerkvena oblast, predvsem generalni vikar, mil. g. Kadras! Kdaj se bodo zganili krogi, ki so mednarodno pogodbo z Avstrijo podpisali in prevzeli zanjo soodgovornost? Pravica narodnih manjšin je v Avstriji (Koroška in Gradiščanska) le kos papirja in nič več. Pesek v oči javnosti. Ce se že politični krogi, okuženi s predvojnim nacizmom ne zmenijo za izvajanje podpisanih pogodb, bi morali vsaj cerkveni krogi to storiti in z vzgledom pokazati, da je Katoliška Cerkev res mati vseh narodov. Tako pa — prepušamo to zgododovini. Tudi za to dobo bodo katoliški krogi v AvSTriji nosili odgovornost ne le pred Bogom, ki je Stvarnik vseh in naš skupni oče, ampak pred zgodovino. Morda bo Avstrija še enkrat šla skozi ogenj prečiščenja, ker njenih oblastnikov—državnih in cerkvenih—še doslej ni srečala pamet.
tc
Koroški Slovenci slovimo v
zgodovini po svoji otroški zve- je v cerkvenem pogledu morda
stobi nasproti Cerkvi in škofu.
Ko je nemški del dežele zajel val proticerkvenega gibanja ''Proč od Rima!", so slovenski verniki strnjeno stali za svojim škofom in papežem kot najvišjim cerkvdnim poglavarjem. Takisto je bilo za časa narodnega socializma. Zavedni Slovenci so ostali zvesti Cerkvi in svojemu nadpastirju in marsikateri je moral za to svojo zvestobo v koncentracijsko taborišče ali v gestapovski zapor, do-čim so nemški priseljenci po vrsti odpadali in netili sovraštvo do Cerkve. Ni čuda, da so krški škofje Slovence kot najzvestejše vernike tudi temu primerno cenili. škof Kahn je bil znan prijatelj Slovencev. Značilen za njegovo miselnost je izrek: "Las-set die Slowenen Slowenen sein, damit das Gift des deutschen Liberalismus nicht auch unter ihnen VVurzel fasse!" Celo nadškof dr. A. Hefter, dasi Nemec iz rajha—je ljubil Slovence in se zanje tudi potegoval. Tudi nadškof Rohracher nikdar ni dopustil,—več takih slučajev je znanih,—da bi postali njegovi duhovniki žrtve političnih napadov. ščitil jih je z vso svojo avtoriteto in je v kali zatrl vsako gonjo proti njim.
Od tega časa se je v deželi življenje dosti spremenilo.
Vzgoja v semeniščih našim dijakom in bogoslovcem ne da se seboj tisto, kar bi moralo biti naravna podlaga za vsako uspešno delo med ljudstvom: ljubezen in znanje materinega jezika! S tem se zavestno pospešuje nekakšen razdor med starejšo in mlajšo duhovniško generacijo. In vendar bi morali biti glede konsolidarnosti duhovniki blesteč vzgled laikom: "O quam bonum et jucundum est, habi-tare fratres in unum". Koliko upravičenega pohujšanja lahko nastane med vernim ljudstvom, kjer je medsebojna mržnja zajela duhovnike sosede, ki se v ogromno škodo verskega življenja med seboj sovražijo ter delajo drug drugemu težave. Gospodova napoved, da mora vsako kraljestvo, ki je na znotraj razdvojeno, nujno razpasti, se v teh žalostnih primerih prvič v naši zgodovini v vsej tragediji uresničuje.
Vedno je bila, krajevno gledano, največja nesreča za Cerkev, že je postala sužnja političnih
struj ali žoga v rokah oblasti- ve?
željnih diktatur, in ni mogla
zdaj živimo koroški Slovenci,
najtežji preizkusni kamen v naši zgodovini.
Nikdar naši požrtvolvalni, svojemu materinemu jeziku zvesti duhovniki pač niso bili tako kot danes brez vsake zaslombe in, brez razumevanja cerkvene oblasti za naše življenjske prar vice, popolnoma prepuščeni brezvestni gonji in napadom nahujskanih raznarodovalnih organizacij, ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo, da si gotovi, po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi elementi svojijo celo "dano" pravico, da nadzirajo naše duhovnike in kot edino zanesljivi poročevalci ugo tavljajo "dejanske" jezikovne razmere in potrebe po naših župnijah. Ce jim postane kak duhovnik radi svoje doslednosti, ker pri veronauku upošteva družinski jezik otrok, neprijeten, ga zatožijo in posledica je prej ali slej ta, da mora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarjanja in obrambe svojega stališča izginiti iz šole. Tako se bližamo vedno bolj kaotičnemu stanju, ko naše duhovnike ne bo več nastavljala in premeščevala cerkvena oblast po danih objektivnih dušnopastirskih potrebah, temveč razna društva staršev in tisti narodni nestrpneži, ki se spretno skrivajo v ozadju.
Nek takšen nestrpnež "častnega" formata, ki živi v veliki meri od našega slovenskega ljudstva, je na primer v Dobrli vesi ob priliki slovesnega evharističnega obhoda na praznik Rešnjega Telesa šel od ženke do ženke in jim naročal, naj za božjo voljo molijo vendar nemški rožni venec, ker bi se ob slovenski javni molitvi tujci lahko "zgražali".
Vemo, da ima naš prevzvišeni nadpastir dobro, blago srce, odprto srce tudi za naše potrebe in da bi rad upošteval naše pravice, če bi drugi tega zavestno in sistematično ne preprečevali.
■Pri tem pa le ostane odprto nadvse važno vprašanje: Kdo nosi danes pred Bogom zadnjo odgovornost za usodepolna dejstva, da slovenski duhovniki ne smejo več postopati po svoji vesti, da se v šoli ne smejo več posluževati družinskega jezika, da ne smejo v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši opravljajo običajne družinske molit-
PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
VAM NUDI
višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti.
Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746
V vseh pravnih zadevah se
lahko z zaupanjem obrnete na ANTONY AMBROŽIC
novega slovenskega odvetnika	^rrister, Notary Public
,	714 College St., Toronto, Ont.
In DOtarJa-	Telefon: LE. 1-0715
POZORI	Prenočišče, hrana, ogled
_,_	Rima itd, vse te skrbi bodo
POTUJETE v RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili
na:
Hotel - Penzion BLED
Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 ■ Roma
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte!
CARL VIPAVEC
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	|N NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4» Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004
Kdo nosi zadnjo odgovornost
miru in nepristransko brez ra- pred Bogom, da se postavljajo zlike stanu in jezika učiti svoje naši duhovniki na zatožno klop vernike. Obdobje, v katerem in jih sodijo, ljudje, ki zato ni-
Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča
J0E DERMASTJA
MESAR IN IZDELOVALEC KLOBAS
Pristne krajnske klobase, kislo zelje in druge delikatese stalno na zalogi 194 Augusta Ave., Toronto, Ontario Telefon: EM. 8—0830
majo legitimacije, ljudje, ki so vse drugo kot prakticirajoči katoličani? — Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok po raznih farah kljub prijavi k dvojezičnemu pouku leto in dan ne sliši več slovenske besede?— Ali tu, g. generalni vikar, ne vidite krivice, — tu, ko gre za naravno praVo našega slovenskega človeka in za od Vas tako poveličevano pravico staršev?
Kdo nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za obstoječi manjšinski šolski zakon v današnji obliki: država ali cerkvena oblast? — Država je široko-grudno predlagala pri formulaciji tega zakona materinščino za učni jezik krščanskega nauka, cerkveni zastopniki pa so to edino pravično in krščansko rešitev preprečili Jn določili za manjšino krivično formulacijo, ki praktično izključuje materinščino pri veronauku in poleg tega omogoča —kar je v nasprotju z vso cerkveno prakso — uči-teljem-laikom ne glede na njih svetovni nazor, da "nadzirajo" naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem ozemlju.
Kdo nosi slednjič odgovornost pred Bogom v deželi za porazno dejstvo, da trpijo naši duhovniki na svojih postojankah dostikrat pravo mučeništvo? Na eni
strani jim vest kot najvišji sodnik veleva dejanja, ki jih cerkvena oblast s svojimi odloki izrecno prepoveduje. Na drugi strani pa jih vsak lahko napada in toži na najvišjem mestu in le malo je slučajev, da bi vzelo cerkveno predstavništvo v določenih primerih naše duhovnike v zaščito in bi jim nudila možnost obrambe! Tako ni čuda, da se je ob tem žalostnem stanju v zadnjih letih osem slovenskih bogo-slovcev izneverilo svojemu poklicu Mlad človek bi moral imeti živce In svetniško stanovitnost, da bi si še upal po teh poraznih spoznanjih vršiti duhovniško službo na dvojezičnem ozemlju.
I Dolgo smo čakali, ponovno prosili, a vsa naša dokazovanja so bila na žalost zaman! Nikdar pa nismo grozili s štrajkom ali z izstopom iz Cerkve, kot z uspehom grozijo gotovi, cerkveni oblasti znani ljudje. Spričo zadnjih dogodkov v Dobrli vesi, ki so verjetno samo začetek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več molčati. Ako ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum in bi čutil dolžnost, braniti naravne pravice manjšine, potem apeliramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!
Narodni svet koroških Slovencev
OPOZORILO ...
kaj storiti, da ostanete zavarovani
ONTARIJSKO
BOLNIŠKO
ZAVAROVANJE
•	Ako izpremenite delo, ravnajte se po navodilih, ki so tiskana na vaši listini vplačil ("Certificate of payment, form 104), katero vam mora vaša skupina izstaviti.
•	Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej, če hočete obdržati zavarovanje. Prijavnice dobite v bolnicah, bankah in zavarovalnem uradu (Commission offices)
•	Ce se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini, ALI, če vplačuje direktno, sporočite zavarovalnici (Commission).	,.
ONTARIO HOSPITAL SERVICES COMMISSION
2195 Yonge St. Toronto 7 Ontario
MED BEOGRADOM IN ZAGREBOM
DR LAMBERT EHRLICH
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI
KOROŠKO VPRAŠANJE
(Nadaljevanje)
4. DELO NAŠE DELGACIJE DO TREJEGA SKLEPA ^ONSEIL DES QUATRE, 30. MAJA.
Mirovni pogoji, ki so jih velesile določile brez sodelovanja malih sil, bi se morali izročili avstrijski delegaciji 30. maja v St. Germainu. Dne 27. maja je konferenca obvestila našo delegacijo, da se vrši en dan prej (29. maja) plenarna seja, na kateri se bodo malim silam sporočili mirovni pogoji. Na ta način naj bi se sklepi velesil pretvorili v sklepe vseh zaveznikov, da jih je potem mogoče predati Avtri-ji kot skupne sklepe združenih sil.
Konferenca je obenem poslala fragment načrta mirovne pogodbe in sicer Partie III, Clauses politiques, 4s epreuve z dne 27. maja. To je bilo prvo avtentično obvestilo, ki smo ga dobili o sklepih velesil glede severne meje.
Iz Clauses politiques smo ofi-cijelno zvedela, da je za celovški bazen predvidena samo naknadna ljudska konzultacija, ne pa formalni plebiscit. Ta bazen bi toraj spadal že v Nemško Avstrijo, kajti južna meja celovškega bazena med Berntaler Kočna in Huhnerkogel je obenem tudi meja med Avstrijo in našo državo. Koroška bi bila torej izven naše d vave in bi nas vezala z njo samo se tanka nit naknadne konzultacije. Poleg tega je bil celovški bazen tako orisan, da 'so bili Blaško jezero, Loče, Št. Jakob in Podrošca že definitivno prideljeni Avstriji.
Clauses politiques so se sklicevale glede točne označitve državne meje na Partie II: Fron-tiere de 1'Autriche, ki smo jih pa dobili na ponovno zahtevo šele 29. maja.
Delegacije j a sklenila, da zav-
zame v plenarni seji odklonilno stališče. Že 29. maja dopoldne je izročila konferenci predstavko, v kateri protestira proti Article IV Clauses politiques (Konzultacija v celovškem bazenu). Za plenarno sejo pa je min. Žolger sestavil protestno izjavo, v kateri ugotavlja, da glede teritorialnih določb delegacija še ni dobila besedila; nadalje protestira proti temu, da je v Clauses poli-tiques Celovški Bazen že označen kot del Avstrije in da je nameravana konzultacija proti-demokratična ter povsem izredno sredstvo proti Slovencem.
Toda v plenarni seji 29. maja ni prišlo do meritorne razprave in se tudi vsled tega ta protest ni prebral, ker je Bratianu v imenu malih sil izjavil, da njim na podlagi fragmentov, ki so jih te dobile, ni mogoče zavzeti stališča glede načrta mirovne pogodbe. Prosil je, da naj se malim silam izroči popolno besedilo in da se jim da tudi potreben čas za pretres posameznih vprašanj.
Clemenceau je priznal opravičenost tega stališča in je preložil plenarno sejo na 31. maja, sejo v St. Germainu pa na 2. junija. Obljubil je tudi poslati popolno besedilo pogodbe.
V smislu te Celemenceaujeve izjave je dobila delegacija 30. maja nove 'epreuves' in sicer: Partie II (Frontiere d'Autriche) 3e epreuve, 29. V. 1919.; Partie III (Clauses politiques) 5e epreuve, 29. V. 1919.
(nadaljevanje sledi)
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO ZA "SLOVENSKO DRŽAVO"!
MATERINSKI DAN
SREČANJE
Milan Pavlovčič
Na celovško postajo je vozil vlak, ki je prihajal iz Beljaka. Že tretjič sem bil na peronu. Bal som se, da se bova zgrešila in ne bo sama vedela ne kod ne kam. Morda ni dobila mojega telegrama, da jo bom čakal pri vlaku, ki zjutraj odpelje iz Ljubljane. Sedaj šele so mi povedali, da naredi ta vlak ovinek čez Beljak.
Hitim skozi podzemski dohod. Vlak je že obstal in ljudje so se vsuli iz njega. Ko pridem na vrh stopnic, je ob vlaku že vrvenje. Begam s pogledom. Oči zadenejo ob rožasto -ruto, ki sem jo bil kupil v veleblagovnici v mestu onstran morja in jo poslal za božič. Sredi prtljage stoji majhna postava obrnjena vstran. V dveh skokih sem pri njej in roki obja-meta to, česar sta pogrešali trinajst let. Mati obrne v začudneju glavo in s široko odprtimi očmi samo gleda in hlipa, jeclja moje ime. Roki pa sta, kot da imata svoje lastno življenje: oklepata se in oklepata ter nočeta izpustiti. Z oken vlaka gledajo ljudje, ki se peljejo na Dunaj ali še naprej. Ljudje na peronu okrog naju za hip obstanejo. Midva pa sva sama, na vsem širnem svetu sama in skozi roke čutim, kako se pretaka teh trinajst let mojih in njenih v obe smeri. Potem roki popustita. Materi polže solze po licih. Z roko gre na moje čelo in zaznamlja znamenje križa čez čelo, čez ustne, čez prsi. Pokleknil bi, a bi se vpričo ljudi zdelo glumaško. Pa je v očeh ljudi, te neznane množice toliko mehkobe, kot da smo si bratje. Vem, da je mati prinesla s seboj tudi blagoslovljeno vodo in bi me pokro-pila kar tam, pa ji, ko sega po steklenički zašepečem: "Mati, ko bova sama". Mati se nasmehne skozi solze češ saj res nič ne pomislim. Potem se me oklene ona, mi z roko išče za potezami v obrazu in skozi solze sreče ponavlja/: "Pa so mi rekli, da te ne bom nikoli več videla. Jaz pa sem vedela, čutila, kot da mi je Bog razodel, da Te bom videla. Vse vas bom še videla."
Odšel je vlak, midva pa sva še stala. Oklenil sem se je čez rame, iz nje pa je vrela bridkost: "Rekli so, da sem mati zločincev in so me psovali. Jaz pa sem jim povedala: mojih ni nihče imel v rokah puške, ker jim poznam srca, če so ljubili to, kar sem jih učila jaz, tu so moje prsi. Ne bojim se umreti, dokler je Bog moja moč." In še je pripovedovala, kako so ji hoteli pobrati vse, kako je kot levinja branila domače ognjišče, kako je rezalo v srce, ko so podirali hišo, da bo šla prav tam cesta in še in še. Potem je bila, kot da je zdrsnilo vse breme z njenih ramen. Odšla sva objeta, lahka kot dva komaj dorasla, ko se jima prvič odkrije ljubezen.
Potem je skozi tedne, ki sva jih preživljala skupaj od sreče šepetala : "Tako varno se čutim ob tebi. Spet imam nekoga." In ko sva stala na Kalvariji nad mestom pred tremi križi, je stopila pred srednjega, kot da govori 7 živim in začela staro prebridko molitvico njih, ki tonejo v brid kostih. Kot da so se zlile vanjo molitve vseh trpečih mater je prihalajala prošnja polna tako trdne vere in zaupanja, da sem pričakoval zdaj, zdaj se bo les na križu zganil. Takrat sem začutil da je ona tista, ki ja močna in sem jaz tako nebogljen. In je tud; sama vedela. "Vem kako ti je" je dejala "pa On je najino varst vo".
Potem je prišel čas slovesa. Bila je spet vsa mati. Njena drobna postava se je zgrbila sama vase in je bila vsh ena sama utelešena solza. Tekel sem ob vlaku, dokler ni podoba izginila.
Kako Varil je mati, tam v vaši baraki, za katero Vam kar naprej napovedujejo, da jo bodo podrli? Mati, najina zaveza je trdna. Najino varstvo je On, ki vodi usode narodov. Zato čeprav se morda človeško zdi nemogoče, le vztrajajte pri tem, kar ste ponavljali ob slovesu: "Videla vas bom, vse vas bom še videla. Čakala vas bom odprtih rok na pragu z bla-
Avstrijski kulturno-politični tednik Die Furche prinaša 23. marca t.l. v Reportaži prispevek \Volfganga Krausa- "Med Beogradom in Zagrebom". Med splošnim opisom položaja opisuje -čeprav tujec- tudi naslednje stvari:
Zagreb: ...To mesto spada po izgledu nedvomno k Srednji Evropi, napravlja pa vtis nekolike zaspanosti, pozabljenosti in je v primeri z Beogradom kot pastorka, ki pa je naravno obiskovalcu iz Avstrije bližja. Čeprav nastaja tudi novi Zagreb kot satelitsko mesto, ima človek vtis, da porabljajo denar mnogo bolj skopo za Zagreb kot za Beograd, ki poseduje kot sedež osrednje vlade vrednost predstavljanja svetovni javnosti. Tudi v izložbenih oknih poslovnic in prodajalnic je vidna razlika z Beogradom: V Beogradu je večja izbira, boljši in bolj svetovljanski predmeti, bolj ali manj je tam na razpolago vse, kar je možno dobiti na Zapadu, seveda po nezaslišanih cenah. V Zagrebu očitno ne morejo računati na občinstvo, ki bi bilo tako bogato kot je v bližini osrednje vlade . . .
... En korak proti zaledju pa najdemo praelemente, ki so pristni za komunizem. Kljub iztuhtani sprostitvi gospodarstva se vendar znajdejo vse odločitve na pisalnih mizah centralno dirigiranih strankinih organov. Udeležba delavcev na dobičku je prepuščena popolnoma mnenju predstavnikov stranke, ker zavisi preostali dobiček od vsakokratno določene višine davka. Z veliko intelektualno bistroumnostjo so si izmislili teorotični sestav, ki ga je možno predstaviti v knjigah in celo v stratistikah, ki pa je zelo daleč od stvarnosti. Jugoslovanske gospodarstvo in politika delujeta namreč v praksi drugače kot pa nakazuje teorija. Delujeta namreč kot dosledno gospodarstvo partije, ki odloča poteze po te-
ZAKAJ JE HRUŠČEV LAHKC TAKO SAMOZAVESTEN?
Komunizem si lahko privošč vse mogoče akrobacije v svoj politiki s teorijo dialekličneg; razvoja, po kateri en korak na zaj po dveh korakih naprej šv. vedno pomeni zmago komu nističnega končnega cilja. Trd politika mirnega sožitja, kar po meni začasno odpoved oborože nemu spopadu ob intenzivni pod talni propagandi in vzbujanji .er podpiranju uporov na vse) mogočih koncih zemlje v manjšem obsegu, je kaj lahko združ jiva z mnogokrat ponavljanirn n nič olepševanem prerokovan jem: "Mi vas bomo pokopali".
Kar je najbolj žalostno pr tem, je dejstvo, da imajo komu nisti toliko zavestnih in nezavestnih pomočnikov, ki mu pomagajo uresničevati to preroko-/anje. Najnovejši zaveznik je država Illinois, ki je uzakanih razdeljevanje protispočetnih sredstev ženskam, ki dobivajo jodporo. Država si je prilastila jravico odločati, kdo sme imeti -jtroke. Zaenkrat je ta pravica jdrečena samo revežem, toda lačelo je zmagalo — in volilci liso odrekli zaupanja trenutnim oblastnikom zaradi tega dejanja. Državni totalitarizem je na pogodu v deželi "demokracije".
Eden časnikarjev je komenti--al, da bi taka zakonodaja v pre-eklosti onemogočila rojstvo Jncolna. To je gotovo zgovoren lokaz, kako slabi so vsi izgo-/ori "družbe izobilja", da so take >dredbe potrebne, ker naraščajo zdatki za dobrodelnost v nedogled. Toda tudi brez takih pri-nerov je tako prestopanje pristojnosti države zločin, ki bo ■»rej ali slej maščevan z uničenjem prav tega, kar si taki ukrepi prizadevajo obraniti.
Eno znanih grozodejstev komunistične strahovlade je, da prisilijo žrtve, ki jih nameravajo "likvidirati", da si sami skop-
joslovom zemlje, ki vam je bila jb rojstvu dana za mater."
Da bi oba to dočakala nama, mati, dodeli Bog, Bog in Nebeška jospa, h kateri se Vam v molitvi /edno pregibljejo ustnice in Jo ,az vse premalo častim, Njo, ki je Mati preganjanih.
ilefonu od enega funkcionarja do drugega. Na zgodovinsko edinstven način se je to naravnost izumetničeno zakrivanje pravega stanja, zelo umetniško diktato-rično planiranje, izplačalo in se še izplačuje. Balkanska spretnost je ustvarila s formuliranjem gospodarskega in političnega modela, ki ne odgovarja resničnosti in ki ji ne more odgovarjati, mojstrovino optičnega učinka za blagohotne in hitre opazovalce Za-pada . . .
. . . škofje se sicer vozijo v zamejstvo in po črki postave obstoja verska svoboda. Praktično pa delajo zoper Cerkev, kjer le morejo. Seveda so odpravili vse (!) verske praznike, celo božič in Veliko noč.
Ko sem bil v Beogradu, je nenadoma zmanjkalo belega kruha. Peki in slaščičarji so se en dan preje "prostovoljno" pozadružili. Po tem vedno "prostovoljnem načinu" napreduje "nacionalizi-ranje" doslej še svobodnih poklicev. Posledica, ki jo je mogoče razbrati jasno tudi iz javnih govorov in samokritike, je da so prav sedaj neposredno pred gospodarsko katastrofo . . . (Pred dnevkje bilo javljeno, da se pogaja jugoslovanska Vlada za nakup pšenice iz Kanale! op ur.)....
. . .Znova in znova sem se prepričal, da vladajočemu sloju ni uspelo pridobiti prebivalstva. Branijo se na balkanski način: delajo tako malo, kolikor je le mogoče, "tahinirajo", da prihranijo moč za postransko delo, po sta-vbiščih in pisarnah "largira-jo", kakor pravijo -temu tako elegantno v Zagrebu. Nihče ne ris-kira ničesar, nihče si ne mara opeči jezika, vsak se skuša preriniti skozi kolikor se da ugodno— pri tem pa si izmišlajo neštete politične šale . . .
... K Titovemu prefinjenju, ki ga ni podcenjevati, pa spada, da uporablja stare kulise in nove za-padne kulise, da bi med njimi uresničil komunizem.
ljejo grob. Očitno je v naši za->adni družbi že mnogo takih ic samo v zasebnem življenju, narveč celo na krmilu družbe, 'd so pripravljeni v svoji kratkovidnosti kopati grob sebi in ivoji družbi celo predno jih bodo komunisti ujeli.
Jrez skupnega programa
Lepo število let je za nami, ko se je po zaslugi zapadnih "demokratov" — Anglije in Amerike — iveljavil v Jugoslaviji krvavi Titov režim. Te države še danes ta režim podpirajo in jim ni mar irplenja zasužnjenih narodov. Milijoni tečejo vsako leto v nikdar site žepe rdečih krvosesov Jugoslavije in pomagajo Titu, da obiskuje z najveličastnejšo ladjo 9veta "Galeb" razne države in tam utrjuje "socializem", to se pravi komunizem. Celo orožje izvaža v države, o katerih misli, da bodo kmalu postale satelit Moskev. Seveda vse to na račun Amerike. Ameriški kapitalisti pa uživajo ob misli, da so Titovino navezali na Zapad.
Po tolikih letih je sedaj jasno, da nekdanji jugopolitiki še nima jo izdelanega programa. Dokaz temu sestanek 21.—24 marca v Stanted, Hampshire v Angliji. Dosedaj smo večkrat sližali od veljakov tako zvane Slov. kršč. demokravije (beri JRZ) o zvezah ki jih imajo z bivšimi politiki kraljeve Jugoslavije. JRZ politiki so bili celo pri kralju v Parizu in se večkrat sestajali ter razgovar-jali. Pričakovali smo, da imajo vsaj nek izdelan program. Pa ga verjetno nimajo, saj je bil posvet v Angliji posvečen "skupnemu programu". Poročilo pravi, da so "izdelali sedaj osnovo skupnega demokratičnega programa".
Ce vzamemo v postev dejstvo, da vse skupine, ki so bile tam zastopane, vključno slovenski del JRZ— nimajo pokazati kaj prida demokracije, lahko -sklepamo, da je bilo to posvetovanje precej brezplodno in nam ne nudi nobenega dokaza resne volje uveljaviti tisto demokracijo, po kateri naj imajo narodi, ki danes po nesreči sestavljajo "Jugoslavijo", pravico odločati o svoji bodoči usodi. Po poročilih hrvatskih listov je šlo za obno-
vo kraljeve Jugoslavije. Z drugo besedo povedano: En kralj, ena
centralna vlada v Beogradu v Ljubljani, Zagrebu, Skoplju pa podružnice, s katerimi bo centralna vlada srbske večine pometala po mili volji. Slovenski ministri v Ljubljani recimo, bodo pod varuštvom centralne vlade in jugopolicije. Gorje narodu, če bi se drznil povedati, da tega ne mara. V Glavnjačo z njim! Demokracija v smislu ohranitve starih strank in starih metod....
Od Slovencev sta bila tam dr. Miha Krek in preč. g. Ignac Čretnik.
Naj se voditelji takozv. Slov. Kršč, demokracije zavedajo, da vodi most i-z Ljubljane v Beograd preko Zagreba. Ce je kdo od Hrvatov za tak le -skupni ju-goprogram, večina Hrvatov ni in to je treba imeti stalno pred očmi. Gradimo z dejstvi, ne pa z zastarelo preteklostjo!
tč.
Srbi zahtevajo, da jugo-konzul v Chicagu odide
Srbska Narodna odbrana je podvzela korake pri merodajnih ameriških ablasteh v Washingto-nu, da označi jugo-konzula v Chicagu Vladeta B. Seliča kot "persona non grata". Prinašamo pismo Srbske Narodne Adbrane v Chicagu. Je dokaz, kake živine ima Titovina na vodilnih mestih v zamejstvu.
EXPEL YUGO-CONSUL!
On Feburary 5, 1963 the Yugo-slav consulate in Chicago vvas bombed. The damage vvas not high but a name appeared in the papers and on television, vvhich immediately attracted <th-e atten-tion of Chicagoan Serbs. That is the Yugoslav Consul General in Chicago, Vlateta B. Selič.
Even prelirninary investiga-tion conducted by the Serbian National Defence Council estab-lished beyond doubt that Mr. Selič vvas directly involved in same of the most heinous erimes during the vvar in Yugoslavia.
A communist guerrilla detadh-ment 'Komski partizanski odred' vvhose political kommissar vvas Mr. Selič, vvas responsible for the dreaded "Dog's Cemetary", vv-here over one thousand inno-cent people vvere ki Med in the most horrible manner. 'Pasje
groblje' — 'Dog's Cemetary', got its i-nfamous name from the communist who hanged a stray dog at a post and put a sign there vvhich vvas supposed to scare the population: 'Dog's Cemetery.'
Our organization wiil lodge an official memorandum to the State Department, vvhen the in-vestigation is completed, to de-mand that the Yugoslav Consul General in Chicago, Mr. Selič, be declared persona non grata and expelied from the United States.
It is our belief that a person vvith sueh a horrible record -should not be tolerated in a civilized country, and if diplo-matic immunity prevents us from bringing him to the regu-lar court, he certainly should not be in the United States.
AMERICANS HELP US! THIS IS THE TIME TO TAKE THE MASK OFF TITO'S FACE.
LET US EXPEL TITO'S CONSUL SELICH — VVAR CRIMI-NAL!
Serbian National Defence Council 19 East Pearson Street. Chicago 11, 111. Tel: SU. 7-7277
® Srbi nevoščljivi. Slovenski športnik Miro Cerar, ljubljanski dijak, je znan skoro vsemu športnemu svetu. Je dvakratni evropski telovadni prvak in je bil lani izbran za "jugoslovanskega športnika 1962". Ta zavidljivi uspeh Slovenca je šel na živce Srbom. Nikakor ne morejo razumeti, da je kdo prvak, če ni Srb. Zato so začeli gonjo proti njemu in go obdolžili, da je za svoje telovadne nastope prejemal denar, kar je proti predpisom, ki prepovedujejo amaterjem prejemati nagrado za svoje nastope. S tem so hoteli mladega Cerarja onemogočiti doma in v ostalem svetu. Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije je najad srb-kulturo Slovenije je napad srbskih časnikarjev R. Jeremica in V. Nedel j kovica označil kot nedopustno in zahteval kaznovanje obeh poročevalcev. — Je to nov dokaz barbarstva takozvanih južnih "bratov", ki ne privoščijo drugim narodnostim V takozvani "Jugoslaviji" nobenega uspeha, četudi le samo na športnem polju.
•	Kardinal Bea, S.J., j« dobil
častni doktorat iz teologije, ki mu ga je podelila Katoliška univerza Amerike v Washingtonu.
•	V vseučiliški kapeli univerze v Ottavvi so priredili očetje oblati, ki imajo več postojank v Afriki, slovesno sv. mašo s spremljavo afriških melodij, znanih kot Missa Kynia Ruanda, in ob spremljavi tom-tom bobni-čev.
•	Dve slepi diplomiranki bosta
poučevala verouk zaostalim otrokom. Gdč. Lily Gyulveszy je slepa od rojstva in je diplomirala na Notre Dame Collegeu v Clevelandu, Ohio, v modernih jezikih, gdč. Kay Hovvard je 94% slepa in se pripravlja za doktorat iz zgodovine na univerzi države Pennsylvania. Obe sta na posebnem tečaju v. S t. John Collegeu v Celevalandu, kjer se pripravljata za pouk zaostalih otrok. Zgleda, da so ljudje, ki imajo dovolj lastnih težav, vedno preje pripravljeni pomagati drugim kot pa tisti, ki uživajo vse dobrote sveta.
•	Sir Winston Churchill je bil deležen posebne časti: Amerikanci so ga počastili -s častnim državljanstvom Združenih držav. Taka počastitev je edinstvena, ker je bil Churchill prvi, ki mu je bilo podeljeno tako odlikovanje. Kljub Churchillovemu cinizmu, ki ga je izrazil kritikom, ki niso odobravali njegove Titu prijazne politike, češ da njegov kritik in on ne bosta živela v Jugoslaviji, bi Amerikanci storili večjo uslugo človeštvu, če bi ga bolj upoštevali med vojno (invazija na Balkanu, svarila pred kapitulacijo na Jalti in pd.) in se ne bi bili dali slepiti mitu o "good old Joe".
•	Metropolit kanadskih katoličanov vzhodnega obreda nadškof Hermaniuk je obiskal v Rimu katoliškega primasa Ukrajine metropolita Slipija, ki so ga Sovjeti pred kratkim izpustili iz ječe in so mu dovolili, da je odpotoval v Rim. Nadškof Hermaniuk je izrazil mnenje, da bo igral metropolit Slipi važno vlogo pri drugem delu Vatikanske ga zbora.
STRPNOST ENAKO VAŽNA KOT RESNICA
Katoliška univerza PKO DEO v Rimu je organizirala agapo po starokrščanski navadi, ki se je je udeležilo kakih 200 oseb, pripadnikov 21 verskih organizacij — protestantov, katoličanov, Židov in muslimanov.
Agapi je poslal apostolski blagoslov papež Janez XXIII. Med udeleženci je bil jezuitski kardinal Avguštin Bea, načelnik vatikanskega tajništva za pospeševanje krščanskega. V svojem govoru je naglasi!, da ne smemo enačiti resnice s svojo vero, marveč moramo spoštovati mnenja drugih in spoštovati njihovo pravico, da sledijo svoji vesli. "Tistim, ki ugovarjajo, čes dalaž nima pravice do obstoja, moramo odgovoriti, da je zmota nekaj abstraktnega. Tako imenovane verske vojne preteklosti so bile zlablode nerazumljene ljubezni do resnice. Začeli so jih ljudje, ki so pozabili, da človekova pravica slediti svoji vesti in zahtevati spoštovanje svoje neodvisnosti od vseh, ni nič manj važna kot resnica sama'.
KATOLIŠKA CERKEV V SVETU
Papežu so izročili prvi izvod knjiga ANNUARIO PONTIFICIO za 1. 1963. Knjiga vsebuje 1864 strani in vsebuje zadnje statistike po stanju 31. decembra 1962.
Knjiga vsebuje poleg mnogih drugih tudi naslednje pregledne podatke:
31. december 1962 1961 1960 kardinali	85 80 85
rezidenčin in titularni
patriarhi	16 16 15
rezidenčni metropolitanski
sedeži	353 345 335
rezidenčne
nadškofije	47 46 41
rezidenčne škofije 1482 1370 1368 titularni (naslovni)
škofi	1002 972 882
neodvisne prelature
in opatije	104 98 88
apostolske
administrature 10 10 10 prelati vzhodnega obreda z osebno ali krajevno jurisdikcijo	17 17 17
apostoski vikariati 127 139 158 apostolske prefekture	94 107 123
TOMAŽ LOŽAR MED MLADIMI KANADSKIMI LITERATI
Študentje St. Michael's Collega v Torontu izdajajo leposlovno revijo GRYPHON. V osmem zvezku, ki je pravkar izšel, sodeluje s svojimi prispevki Slovenec Tomaž Ložar iz S t. Ca tharinesa, Ont. Med 48 stranmi pretežno poezije so trije Tomaževi prispevki, skupno 9 strani. Tomaž je edini, ki je zastopan z več prispevki in njegova zgodba v prozi: God Is Lonely, and the Angels, Who Are Black, Play Jazz, je bila obenem s prispevkom Mariel 0'Neil priznana kot najboljša v
leposlovni tekmi (prozi). ____
•	Kardinal Frings iz Koelna je
poslal 16 obrtnikov in inženirjev za tri leta na pomoč v gospodarsko nerazvite dežele. Nadškof Jaeger iz Paderborna pa je poslal pet duhovnikov za pet let I delovat na župnije v Buenos Aires.
•	Katoličani Kanade so porabili skoraj 3 milijone dolarjev za -pomoč katoličanom v Južni Ameriki. V Južni Ameriki deluje trenutno 1,362 Kanadčanov: 4 škofi, 372 redovnih duhovnikov, 70 svetnih duhovnikov na posodi od kanadskih škofij, 196 bratov, 574 sester, 52 članov laičnih inštitutov, 83 laičnih misijonarjev in 11 bogoslovcev.
•	Štiridnevno študijsko zborovanje katoličanov in protestantov v okviru Harvardske univerze, na katerem je imel tri predavanje kardinal Bea, S.J., je zaključilo s predlogom, da bi sestavili skupno besedilo sv. pisma za vse krščanske cerkve.
•	Avstrijski teolog Kari Rah-ner, ki zagovarja stališče, da je poklic laika v Cerkvi enako božji klic kot duhovniški ali redo-vniški in zato nič manj vreden, je dobil tovariša v ZDA. Jezuit John D. Gerken je pred kratkim izdal knjigo "Tovvard a Theolo-gy of the Layman", v kateri izraža svoje soglasje z Rahner-jem.
•	Pajež Janez XXIII je imenoval posebno komisijo, ki bo pripravljala revizijo cerkvenega zakonika. Revizija bo gotovo upoštevala delo sedanjega cerkvenega zbora in smemo pričakovati, da bodo povečani odstavki, ki urejajo položaj laikov v Cerkvi.
•	"Vzvišena naloga" katoliškega kolegija ali univerze je iskati "brez strahu ali rezerve celotno resnico, ki jo more spoznati človeški um in jo more njegova pridnost odkriti" — tako je govoril bostonski kardinal Cushing ob proslavi 100 letnice jezuitske univerze Boston College. Slovesnosti se je udeležil tudi kardinal Bea, S.J.
0 Srbi na delti za onemogočeni e političnega dela emigracije. Delavnost političnih emigrantov iz tako zvane "Jugoslavije" ne gre v račun jugokomunistom. Podvzeli so vse korake, da bi to delo onemogočili. V Nemčiji so to delno uspeli. Na zahtevo "ju-goslavskih" oblasti so nemške o-blasti letos prvič prepovedale prolavo 10. aprila, katera Hrvati po vsem svobodnem svetu slavijo kot svoj največji narodni praznik, namreč upostavitev Neza-visne Hrvatske Države 10. aprila 1941. — Razumljivo, da bo to zbudilo pri vseh Hrvatih še večji odpor.
•	Visoke cene — odlika komunističnega raja. Hrvatski listi poročajo o naraščanju cen. Tako n. pr. stane eno jajce v Zagrebu 100 dinarjev, a povprečna plača delavca v najboljši kategoriji znaža na uro 99 dinarjev. Torej skoro eno uro dela za eno samo jajce . . . Res, krasen raj na komunistični zemlji . . .
Zadružno tržišče v Monctonu
Co-operativc Farm Service Ltd., zadruga z 2800 člani v Monctonu, Nevv Brunsvvick, je zgradila novo tržno središče za 300.000$. To je zaključek 3 letnega zadružnega dela, ki je prvotno združevalo samo kmete, danes pa vključuje tudi meščane.
• Katoliški zdravniki Evrope
se pripravljajo na prvi zdravniški študijski tečaj v začetku septembra 1964 v. Valetti na Malti.