Leto IX 4. številka 15. junij 2000 Brezplačno!
anov
občine Trebnje
TREBNJE NA INTERNETU
trebnje.si
rg	NOVOSTI:
* "“^fe^NlRLAN:
'kOlJSlp^ki šjdtačun za leto 2000
*	Pianiran^a/j/ivnosti
*	Prejet^ 7F
>NEVNIK:
*	Oglejte si prenovljene strani 15. Poldnevnika, ki poteka skozi Trebnje (med drugim si lahko naravnate ure na točen srednjeevropski čas).
OTVORITEV KOLESARSKIH TUR
____________VVebdesign by DOMEN MARAŽ,/
MISIJONAR FRIDERIK
azveseljivo je, da so Baragovi Vdnevi, Baragova pot in druge spremljajoče prireditve le vzpodbudile zanimanje za tega pomembnega moža slovenske zgodovine. Nedvomno sodi Baraga med tiste Slovence, ki so ime našega kraja ponesli v svet. Baragov odbor in vsi, ki se trudimo za kar najlepšo podobo BARAGOVEGA SPOMINSKEGA DNEVA, prisrčno vabimo na
prireditve ob spominskem dnevu občine Trebnje - Baragovem dnevu. Udeležite se jih!
V	petek, 30. junija, ob
20. uri vabimo na SLAVNOSTNO AKADEMIJO z bogatim kulturnim programom, ki bo potekal v avli Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem.
V	soboto, 1 .julija, vas
vabimo, da se nam pridružite na Baragovi pohodni poti. Na pot nas bo ob 8. uri zjutraj pospremila trebanjska godba. Baragovo pot bomo začeli pred župnijsko cerkvijo v Trebnjem pri Baragovem spomeniku, nadaljevali do Male vasi, kjer nam bodo predstavili svoje delovanje domači SKAVTI z gosti. Le ti tudi skrbijo, daje Baragova pot skozi vse leto pri-
merno urejena. Pred Baragovim spomenikom v Trebnjem pa se bomo po dokaj napornem, a prijetnem dnevu tudi razšli.
Prav prisrčno pa vas vabimo v Knežjo vas v nedeljo, 2. julija, ob 10 uri, na slavnostno mašo, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode.
V	krajšem kulturnem programu bodo sodelovali Trebanjski oktet, dobrniški cerkveni pevski zbor, slavnostni govornik pa bo minister za zunanje zadeve Lojze Peterle.
V	času Baragovih dni bo v Mali vasi razstava novejših knjižnih del o Baragi, ki si jo boste lahko ogledali tudi v nedeljo, saj bodo iz Knežje v Malo vas vozili »zapravljivčki«.
/nadaljevanje na 5. strani/
PRETEKLOST IN SEDANJOST
DOBRNIŠKE ŠOLE
\f rajani dobrniške šole smo imeli 20. maja 2000 velik in čas-titljiv praznik. Praznovali smo 200 letnico neprekinjenega 1 mpouka. Malo je šol, ki bi se lahko ponašale s tako visokim jubilejem, zato smo ga slovesno proslavili, /nadaljevanje na 3. strani/
Dobrniški osnovnošolci in njihovi učitelji
PARLAMENT BAJUKU IZVOLIL MINISTRE
K;
do je kdo v novi l.v I a d i ? Lojze Peterle,
minister za zunanje zadeve; Lojze Marinček, minister za znanost in tehnologijo; An-ton Bergauer, minister za promet in zveze; Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem; Andrej Umek, minister za okolje in prostor; Janez Janša, minister za obrambo; Miha Brejc, minister za delo, družino in socialne zadeve; Jože Zagožen, minister za gospodarske dejavnosti; Rudi Šeligo, minister za kulturo; Andrej Bručan, minister za zdravstvo, Marjan Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj; Lovro Šturm, minister za šolstvo in šport; Tone Jerovšek, minister brez listnice, odgovoren za področje zakonodaje; Zvonko Ivanušič, minister za finance; Barbara Brezigar, ministrica za pravosodje; Peter Jambrek, ministerza notranje zadeve.
V ŠENTLOVRENCU VARNEJE
% M Šentlovrencu so 22. maja 2000 W svečano predali v obratovanje nove zapornice na cestnem prehodu čez železnico. Tako se je uresničila dolgoletna želja krajanov Šentlovrenca in širše okolice ter vseh uporabnikov cest na tem področju. Na tem prehodu se je zgodilo v preteklosti precej nesreč, tudi s smrtnim izidom. Pomembno bodo zapornice prispevale tudi k varnosti otrok, ki obiskujejejo podružnično šolo v Šentlovrencu.
Ob tej priliki je spregovoril nekaj besed župan g. Ciril Pungartnik. Predsednik krajevne skupnosti g. Rajko Gliha je v svojem svečanem nagovoru opozoril med drugim tudi na pomen novih zapornic za ta kraj in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi tega dolgo in težko pričakovanega projekta. Kulturni program so oblikovali pevci cerkvenega mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi organistka Majda Golob, in učenci PŠŠentlovrenc.
Za tem je predsednik
krajevne skupnosti prerezal trak in s tem simbolično dal v uporabo novi železniški prehod. Že v prejšnjem občinskem svetu so predstavniki dveh pomladnih strank, SKD in SLS, poskušali zagotoviti sredstva za ta projekt. V novem občinskem svetu so odločno podporo temu projektu namenili predvsem svetniki pomladnih strank, posebej pa še Marija Miklavčič, Tone Ovnik, Franc Kozlevčar in Marjan Pavlin. Zahvala gre tudi Slovenskim železnicam, ki so ta projekt realizirale.

		
		
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5. Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Stefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing. Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Matjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brežice/Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji.
REGIONALNI UČNI CENTER
F^anes smo priča Isilovite preo-brazbe sveta in tudi naše družbe, ki javno upravo postavlja pred izzive učinkovitosti, njenega spreminjanja in zahteve, da s svojimi storitvami zagotavlja kvalitetnejše življenje državljank in državljanov. Globalizacija vseh dogajanj v temelju spreminja klasično oblastno vlogo države in javnih služb v kreativno razvojno partnerstvo z vsemi družbenimi sistemi. Temelj vsega tega spreminjanja pa je razvijanje sposobnosti in pripravljenosti zaposlenih v javni upravi, da sledjo tem zahtevam. Edini način za doseganja tega pa je nenehno izobraževanje in usposabljanje.
Iz potreb enotnega sistema izobraževanja in usposabljanja uslužbencev slovenske javne uprave je bila v letu 1 997 ustanovljena Upravna akademija v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Njene temeljne naloge predstavljajo organizacijo in izvajanje sistematičnega, enotnega in kontinuiranega usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih v javni upravi. V letu 1999 se je Upravna akademija odločila, da del seminarjev prenese na mrežo učnih centrov po Sloveniji. Odločitev je temeljila na izraženih željah zaposlenih vjavni upravi za izobraževanje po posebnem zaprosilu in posebnih potrebah, ki naraščajo v primerjavi z rednimi izobraževalnimi oblikami akademije. Zasnova učnih centrov obsega območja, ki se že po tradiciji med seboj povezujejo in poznajo specifično problematiko razvoja svojega teritorija.
Kot iniciatorji vzpostavitve regijskih učnih centrov so trenutno vključene Upravne enote Mozirje, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Nova Gorica in Trebnje. Pričakuje se, da bodo regijski učni centri zbi-
rali potrebe po izpopolnjevanju in usposabljanju v regiji za dislocirane enote državne uprave (inšpektorati, finance, geodezija, pospeševalne službe, idr.), vzpostavilo pa naj bi se tudi sodelovanje z lokalnimi oblastmi, ki so v enotnem sistemu javne uprave prav tako velik povpraševalec po izobraževanju. Na podlagi ugotovljenih potreb pa bodo z Upravno akademijo tudi organizacijsko izvedli izobraževanje in njegovo evalvacijo. Velik argument decentraliziranemu izvajanju izobraževanja za javne uslužbence regijskih učnih centrov predstavljajo tudi znižani stroški, ki bodo predvidoma lahko nižji od podobnih izvedb v Ljubljani, tudi do 40%.
Upravna enota Trebnje, ki je vključena v iniciativo vzpostavitve regijskega učnega centra, izpolnjuje tako kadrovske, organizacijske kot andragoško didaktične zahteve Upravne akademije, z upravnimi enotami širše Dolenjske pa je vzpostavljeno sodelovanje za razvoj ideje regijskega centra.
V maju pa je bil izveden tudi prvi seminar, namenjen vodstvom upravnih enot Dolenjske, na temo Uspešnost in kakovost upravnega dela. Udeležencem seminarja je mag. Polona Kovač v prvem delu seminarja predstavila temeljne determinante pojmov uspešnosti in kakovosti v upravnem delu s posameznimi elementi kakovosti in poudarila pomen ljudi za upravo kot organizacijo. Danes seveda vsa usposabljanja zahtevajo aktivno udeležbo in sodelovanje izobraževan cev, zato je bil drugi del namenjen poklicnemu delu z analizo primerov (ne)-uspešnega upravnega dela in oblikovanju mini akcijskega načrta uvajanja kakovosti v upravo s študijo primera. Vsi udeleženci so bili nad izvedbo in kvaliteto seminarja navdušeni,
to pa je tudi zaveza za prihodnje izobraževalne vsebine učnega centra v Trebnjem.
Prva izvedba seminarja v okviru vzpostavljanja regijskega učnega centra širše Dolenjske za uslužbence javne uprave je potrdila upravičenost pristopa Upravne akademije, da decentralizira možnosti izobraževanja. Mesto Trebnje s svojo strokovno, prostorsko, prometno infrastrukturo in posrečeno umeščenostjo v geografski prostor med Ljubljano in ostalo Dolenjsko mora izkoristiti priložnost, ki mu je z iniciativo regijskega centra ponujena. Priložnosti, ki se ponujajo z izobraževanjem javnih uslužbencev pa lahko najdejo partnerstvo tudi z gostinsko in turistično ponudbo in promocijo občine.
Upravna enota Trebnje bo v sodelovanju v Upravno akademijo Ministrstva za notranje zadeve zato za jesenski izobraževalni cikel izdelala ponudbo seminarjev in pričakujemo odziv predvsem vodij posameznih inštitucij državnih in lokalnih uprav, da bodo podprle predstavljeni koncept. V ta namen bo izvedena tudi predstavitev ideje regijskega centra in pripravljen predlog formalizacije dogovora o načinu dela z ostalim organom javne uprave v širši Dolenjski.
Samo stalno izobraževanje ob tehnoloških posodobitvah, vrednostnih preorientacijah k storilnostni in uporab-nostni upravi, s sistemi strokovnega in splošnega izobraževanja vseh nivojev zaposlenih in ne v polje politične všečnosti in koristnostni usmerjenih sprememb, bodo lahko pot v moderno, odprto in v odličnost usmerjeno upravo. In regionalni učni center je dobra priložnost. Izkoristimo jo.
Milan Rman
OBVESTILO
Rok za uveljavljanje subvencij oz. izpolnjevanje osnovnega obrazca o kmetijskem gospodarstvu je podaljšan do 30.6. 2000. Obrazce je možno dobiti le v Kmetijski svetovalni službi.
Kmetijska svetovalna služba Trebnje
DOSEGANJE KAKOVOSTI V DRŽAVNI UPRAVI
ržavna uprava v 1 Sloveniji, po-L^Z dobno kot v svetu, postaja glavni partner in odločujoči dejavnik razvoja konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Da bi bila iahko kos tem nalogam se vedno bolj uveljavlja nov pristop upravljanja javnega sektorja, ki temelji na usmerjenosti k porabnikom in splošni učinkovitosti s tem, da uvaja metode in mehanizme upravljanja iz zasebnega sektorja. Zahteve uspešnosti državne uprave predstavljajo usmeritve v izpolnjevanju zadanih ciljev, učinkovitost, ekonomičnost, prilagodljivost okolju in politično in družbeno sprejemljivost delovanja in ciljev. Da bi lahko dosegali cilje kakovosti, mora državna uprava razvijati kulturo kvalitete predvsem z dviganjem zahtev strokovne usposobljenosti, ki skupaj z motivacijo zaposlenih zagotavlja dosledno in dobro delo, z nenehno usmerjenostjo k stranki kot porabnikom njenih storitev in obenem davkoplačevalcem, z razvijanjem dostopnosti do vseh storitev in razvijanjem nove vedenjske kulture vseh zaposlenih do strank.
Med številnimi metodami ugotavljanja raz-
Z OSLIČKOM PEŠ ^BETLEHEM
\ / sredo, 24. maja \ / 2000, sem v šoli V izvedel, da neki Francoz potuje z osličkom in kočijo peš v Betlehem. Prenočil je na travniku nasproti gostilne v Velikem Gabru. Tudi jaz sem bil med radovedneži in sem šel pogledat.
Okoli romarja je bilo že polno otrok. Romar je povedal, da mu je ime Jean Grenapin. Potuje peš. Svojo pot je začel v Franciji in preko Švice in Italije prispel do nas. Spremlja ga osliček Bou bou, ki smo ga otroci klicali kar »Bubu«. Sivček vleče majhno, lepo okrašeno kočijo, v kateri imata najnujnejše za na pot.
Okrog pol osmih je Francoz vpregel oslička in krenil proti Betlehemu. Končno se je spet tudi v našem kraju zgodilo nekaj zanimivega.
Dejan Zidar, 4.r.
Literarno-novinarski krožek OŠ Veliki Gaber Mentorica Olga Podpadec
voj a in izpolnjevanja teh zahtev so se tudi v slovenski državni upravi začeli uvajati modeli kakovosti, ki s svojimi smernicami določajo razvoj celotnega sistema kvalitete. Izkušnje ob uvajanju sistemov kakovosti v državno upravo so, da je te spremembe mogoče dosegati samo v pogojih, ko se vsi zaposleni čutijo zavezani tem ciljem in ustvarijo soglasnost za zaupanje in skupinsko naravnanost. Odločilna pri tem je stalna naravnanost vodstva, prav tako pa mora vsak zaposleni pri tem videti osebni karierni razvoj in predvsem, da sistemi kakovosti pomenijo pomoč in ne dodatne obremenitve v delu uprave.
Zavezanost politiki kakovosti v državni upravi pa je v posebnem dokumentu leta 1996 izrazila tudi Vlada Republike Slovenije.
Z namenom, da bi slovenska državna u-prava dosegla približevanje evropskim standardom in izpolnjevanju kakovosti je njena politika kakovosti, ki zavezuje zaposlene, naslednja:
Ravnanje državne u-prave je etično. Državljanom Republike Slovenije, gospodarstvu,prijateljskim državam in vsem sodelavcem smo partnerji.
Za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije z usmerjanjem in s pospeševanjem zagotavljamo evropske primerljive razmere. Razvijamo pravno-
ekonomski sistem za harmonizacijo s sodobnimi evropskimi standardi, normativi in zakonodajo. Zavzemamo se za evropski model poslovne odličnosti in stalno skrbimo za pravočasno lastno izobraževanje in usposabljanje.
Z dokumentarnimi po-slovnimi sistemi znotraj ministrstev ter med ministrstvi in upravnimi teritorialnimi enotami skrbimo za urejeno, pregledno povezano delovanje.
Zavedamo se podjetniških priložnosti državne uprave glede razvoja družbe in proračunska sredstva uporabljamo uspešno in učinkovito. Ustvarjamo možnosti za kakovostno delo in življenje državljanov Republike Slovenije. Tudi Upravna enota Trebnje v okviru svojih kadrovskih in materi-alnih pogojev nedvoumno sprejema vizijo, da uveljavlja naravnanost k efekti-vnejšem, kako-vostnejšim in hitrejšim procesom dela. To je lahko samo dolgoročni projekt spreminjanja vsakega posameznika in vseh skupaj z izdelano politiko kakovosti kot procesom. Rezultat mora biti prispevek k moderni družbi, sposobni na nova vprašanja, dati nove odgovore.
mag. Milan Rman Načelnik Upravne enote Trebnje
PRETEKLOST IN SEDANJOST
DOBRNIŠKE ŠOLE
samem kraju, zgodovini šole in kraja je gradivo zbrala Marija Kovač. Prispevke v publikaciji je uredila in jezikovno pregledala Jožica Žabkar, oblikoval in likovno opremil pa naš učitelj Lucijan Reščič. Podatke iz cerkve-^ nega arhiva sta prispe-
MLADI IZ PGD STATENBERK NA DRŽAVNEM GASILSKEM TEKMOVANJU
GASILSKA TEKMOVANJA
K I a ta dogodek 1X1 smo se pri-X pravljali celo šolsko leto. Avgusta 1999 so se pričela gradbena dela, tako smo se dva meseca in pol vozili na matično šolo v Trebnje. Obnovo šole je financirala Občina Trebnje, izva-
Zupančič. Obnovili so podstrešje, pridobili smo dve novi učilnici, večnamenski prostor in zbornico. Prenovljene so tudi druge učilnice. Šolska oprema je v večini nova, tako da je šola sodobno opremljena z didaktičnimi materiali in računalniki. Spodnja učilnica je namenjena programu male šole, zato je oprema v njej prilagojena starosti predšolskih otrok. Popolnoma prenovljene so sanitarije, urejena je okolica in asfaltirano dvorišče. Naložba je stala okrog 40 milijonov tolarjev.
17. novembra 1999 smo se preselili v prenovljeno šolo. Takoj smo začeli s pripravami na to obletnico. Pobudnik za vse to je bil naš ravnatelj Štefan Kamin. Začeli smo zbirati prispevke^ za izdajo publikacije Šola v objemu preteklosti in sedanjosti. V njej so prispevki nekdanjih u-čiteljic in učencev. Sedanji učenci pa izražajo današnje doživljanje šole. O
vala župnik Ivan Povšnar in magister France Baraga iz Naškofijskega arhiva v Ljubljani.
Pripravili smo razstavo starih šolskih dokumentov, zvezkov in učbenikov ter likovnih del naših učencev, ki so nastala pri likovnem krožku.
mce smo ucenci in učitelji pripravili kulturni program. Gostje slavnostne prireditve so bili: predsednik države Milan Kučan, minister za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga in trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki sta jih pozdravila ravnatelj Štefan Kamin (na sliki) in predsednik KS Dobrnič Silvester Prpar.
Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko krajanov, nekdanjih učiteljev in sodelavcev, ki so si po prireditvi ogledali prenovljene prostore in razstavo.
Sledilo je družabno srečanje, ki so ga organizirali gasilci našega kraja; žal je zaradi dežja prehitro minilo.
Čeprav smo imeli veliko dela, skrbi in priprav ter stvari velikokrat niso tekle, kot smo načrtovali, se z zadovoljstvom spominjamo dni, ko smo skupaj ustvarjali.
Učitelji PŠ Dobrnič
X / soboto, 27. maja, \ / so se tri desetine V pionirjev, pionirk in mladincev iz Prosto-voljenga gasilskega društva Štatenberk udeležili državnega gasilskega mladinskega tekmovanja, ki je potekalo v Kočevju. Te tri desetine so dosegle zahtevane norme točk na lanskem izbirnem regijskem tekmovanju, kar jim je naložilo še mnogo težjo nalogo, saj so morali vsi skupaj tako tekmovalci kot njihovi mentorji in še nekateri člani PGD Šta-
vet trebanjske KS je svoji 11. seji obravnaval obširen dnevni red.
Obravnavali smo tudi ugovor na sklep 10. seje sveta, ki je spremenil Pravilnik o uporabi prostorov v Kulturnem domu, saj naj bi v hramu kulture ne bilo več družabnih srečanj, kjer udeležencem strežejo s hrano in pijačo. Ti naj bi bili namenjeni od spremembe dalje samo kulturnim prireditvam, občnim zborom, predavanjem ipd. Člane sveta je motilo, da kot največja KS v občini iz občinskega proračuna dobi nesorazmerno malo sredstev, zato bomo na seje vabili tudi svetnike, ki živijo na območju KS Trebnje, ko se bo razpravljalo o pomembnih odločitvah. Finančni načrt za leto 2000 je »vreden« 36 milijonov SIT, 20 milijonov je iz nadomestil za stavbna zemljišča pravnih oseb, 11 iz istovrstnih nadomestil fizičnih oseb, 3,5 milijona prispeva občina iz proračuna za cestno dejavnost, preostanek pa se nateče iz najemnin kulturnega doma in tržnice. Poleg teh finančnih sredstev bo občina Trebnje za področje naše KS iz proračuna namenila za sanacijo vodovoda Studenec, ki je ovrednotena na 24 milijonov SIT ter za pridobitev tehnične dokumentacije, kanalizacije Cviblje še dodatnih 5 milijonov SIT.
Svet je z družbo za varovanje premoženja Protekt sklenil pogodbo o varovanju, oz. preprečevanju poškodovanja družbenega in zasebnega premoženja. Sopodpisnik pogodbe in tudi plačnik 30% bo lastnik diskoteke Afrika. Varnostniki bodo opravljali nočno obhodno varovanje,
tenberk maksimalno angažirati, da so to mladino pripravili za državno tekmovanje. In lahko rečemo, da je bilo njihovo delo kvalitetno in uspešno, saj je ekipa pionirjev dosegla 9. mesto in zato prejela zlato značko, ekipa pionirk je dosegla 10. mesto in prejela srebrno značko, ekipa mladincev pa je dosegla 28. mesto in je tako prejela bronasto značko.
Vsem skupaj čestitamo!
GZ TREBNJE
krajane pa KS Trebnje poziva, da takrat, ko opazijo, da nekdo dela škodo na družbenem ali zasebnem premoženju, pokličejo družbo Protekt na tel. št. 325-325, kjer se vam javi uslužbenec dežurnega centra. Komunala Trebnje je podala poročilo o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Pripravlja se sanacija mrliške vežice, novo pa naj bi bilo tudi ozvočenje na pokopališču.
Svet je sklepal tudi o sklenitvi pogodbe s Komunalo Trebnje, sopodpisnik je tudi občina Trebnje, o vzdrževanju objektov skupne rabe in izvajanju zimske službe. Načrt tega vzdrževanja obsega urejanje poti in parkirišč, površin za pešce in zelenic, čiščenje ulic, izobešanje zastav ipd. Ta dela so ovrednotena na 5,8 milijonov SIT, stroške vsak do ene polovice krijeta podpisnika. Podpisnika sta določila tudi osebi, ki naj bi bedela nad dejansko opravljenimi deli.
Prireditev ob krajevnem prazniku bo v petek, 23.6. 2000, v Kulturnem domu, ostala praznovanja pa bodo v sklopu prireditve Trebanjski koš, ki bodo potekale od 16.-25. junija. Svet je sprejel tudi Pravilnik o podeljevanju priznanj KS Trebnje, med pobudami pa je zavrnil tisto o sekanju brez na pokopališču, izdal je soglasje podjetju LING za izgradnjo kabelskega sistema v KS Trebnje, pristojne pa je pisno seznanil tudi s stanjem dotrajanega in nevarnega hodnika za pešce ob železniškem mostu.
Stane Sitar predsednik sveta KS Trebnje
IV yi ed vsakoletnimi |\/I nalogami Gasil-I V I ske zveze Trebnje je tudi naloga organizacije občinskega gasilskega tekmovanja. Letošnji gostitelj tekmovanja vseh kategorij od pionirjev, pionirk, mladincev in mladink ter članov, članic in veteranov je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Ponikve, ki bo letos praznovalo 90. letnico društva. Tako se je na zelo hladno soboto, 20. maja, odvijalo občinsko pionirsko-mladinsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 25 ekip in sicer 12 pionirskih in 13 mladinskih ekip. Mladi gasilci so znanja in spretnosti pokazali v naslednjih tekmovalnih točkah: štafeta na 400 m z ovirami, ki je potekala na športnem igrišču v Trebnjem, vaja z ved-rovko je potekala na igrišču Podružnične šole v Dolenji Nemški vasi in vaja z ovirami pri gasilskem domu na Ponikvah, kjer je bil tudi zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov. Gasilski sodniki iz domače zveze in iz Gasilske zveze Novo mesto so natančno spremljali in ocenjevali izvedbo vaj tekmovalnih desetin in po skupnem seštevku točk je bil naslednji rezultat: prva tri mesta pri pionirjih so dosegli pionirji PGD Štatenberk, Sveti Križ in Občine,, pri pionirkah PGD Sta-tenberk in Občine,_ pri mladincih PGD Štatenberk, Trebnje in Sevnica in pri mladinkah PGD Občine. Vsaka tekmovalna desetina je prejela ob zaključku tekmovanja priznanje za sodelovanje, vsi tekmovalci prvih treh zmagovalnih ekip zlate, srebrne in bronaste medalje ter pokal. Sponzorji kompletov pokalov za zmagovalne enote vseh štirih kategorij so bili: Zavarovalnica Triglav d.d. OE Novo mesto, Tios d.o.o. Šentrupert, Gostišče Hribar iz Trebnjega in Gasilska zveza Trebnje.
Petnajst dni pozneje je bilo vreme mnogo bolj naklonjeno tekmovalnim ekipam članov, članic in veteranov. Tekmovanje, članov, članic in veteranov pa je bilo v nedeljo, 4. junija, ko seje pri gasilskem domu na Občinah s prvo tekmovalno točko - pregled vozila in vaja razvrščanja začel gasilski avtorally za ekipe članov prostovoljnih gasilskih društev trebanjske gasilske zveze in je potekal
s tekmovalnimi točkami v Dobrniču (vaje raznoterosti), Vrhtrebnjem (vaja navez in reševalnih zank), Repčah (vaja z motorno brizgalno v suhi izvedbi), Vrheh (hidrantna vaja) in na Ponikvah (testi). Prav tako v PGD Ponikve je potekalo tudi gasilsko tekmovanje članic in veteranov na travniku poleg gasilskega doma, ki so se pokazali na vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Vsega skupaj je tega vročega dne tekmovalo 31 ekip in sicer 14 članskih ekip kategorije A, kjer so prva tri mesta dosegle ekipe PGD Štatenberk, ki so hkrati osvojili tudi prehodni pokal Gasilske zveze Trebnje, ekipa Trebnjega in Mokronoga, 5 ekip članov kategorije B, kjer so za prva tri mesta prejele pokale ekipe PGD Velika Strmica, Repče in Vrhe, 7 ekip članic, od katerih so se na prva tri mesta uvrstile ekipe iz PGD Šta-tenberka, Volčjih njiv in Trebnjega ter 6 ekip veteranov, od katerih so prejeli pokale za prva tri dosežena mesta veterani PGD Trebnje, Mirna in Mokronog. Tudi to tekmovanje so ocenjevali gasilski sodniki domače zveze in iz sosednje Gasilske zveze Novo mesto. Ob razglasitvi rezultatov istega dne pred gasilskim domom na Ponikvah so bila vsem tekmovalnim enotam podeljena priznanja za sodelovanje, prvim trem uvrščenim ekipam iz vsake kategorije pa poleg diplom tudi pokali, katerih sponzorji so bili: Občina Trebnje, Trimo d.d. Trebnje, Zavarovalnica Tilia d.d. Novo mesto in Tesnila TIT d.o.o. iz Velike Loke.
Vse tekmovalne desetine in njihovi mentorji so z veliko prizadevanji tako na vajah kot na samem tekmovanju pokazali precej znanja, ki pa ga je še vedno premalo. Zato se bo potrebno tudi v bodoče truditi za čimboljše pridobivanje gasilskega znanja in veščin.
Ob zaključku tekmovanja se Gasilska zveza Trebnje zahvaljuje vsem tekmovalkam in tekmovalcem, mentorjem, gasilskim sodnikom, gostitelju letošnjega tekmovanja, PGD Ponikve in njihovim članom za dobro organizacijo ter sponzorjem kompletov pokalov.
jalci del pa so bili
delavci Gradbeništva v počastitev te oblet-
Ekipi pionirk iz PGD Štatenberk izroča pokal predstavnik sponzorja za to kategorijo, vodja predstavništva Zavarovalnice Triglav v Trebnjem, g. Leopold Ribič.
KS TREBNJE
KAM NA POČITNICE
Sonce, ki vsak dan bolj pripeka, nas poleg utrujenosti opominja, da se že bliža poletje. To prinaša s seboj proste dopustniške dneve za zaposlene in počitnice za šolarje.
Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako bodo izkoristili dneve oddiha.
Preberite, morda boste v njihovih odgovorih našli kakšno idejo tudi zase...
MIHAELA SILVESTER, učiteljica OŠ Mirna
»Naša družina že več let zapored prilagaja dopustovanje badmintonskim pripravam, najinih hčera, Urške in Špele. Vsako leto namreč klub organizira priprave na novo sezono v Istri. Takrat odideva zraven tudi midva z možem, saj hčerki radi vidita, da sva kje v bližini. To so namreč naporne priprave za njiju, saj so treningi dvakrat na dan in jima zelo prav pride vsakodnevna očijeva masaža, potrebno pa je oskrbeti morebitne žulje in podobne zadeve, ki so že kar njun vsakdan. Letos bomo odšli v Poreč, onidve s člani kluba, midva pa v privatni apartma. Tako bomo lahko veliko skupaj, kar je najpomembnejše. V juliju pa bomo odšli za kakšen dan v hribe, morda nam uspe priti celo na Triglav.«
ANTON KUKENBERGER, upokojeni kmet iz Gor. Ponikev,
»Saj nimam kaj povedati o dopustu. Kmet nima dopusta in tudi sam nikoli nisem kam šel za dlje časa. Noja, v zadnjih desetih letih sta naju sin in snaha le pregovorila, da sva z ženo Marijo za en teden šla na morje, enkrat v Poreč, enkrat pa v Novigrad. Še vedno pa se zelo rad udeležujem raznih enodnevnih izobraževalnih izletov. Tako sem marsikaj videl v organizaciji Kmetijske zadruge, Društva vinogradnikov... Na takih izletih si udeleženci izmenjujemo mnenja, skrbi
MARINKA SEVER iz Biča pri Velikem Gabru, zaposlena v KZ Trebnje:
»Počitnice bom preživela precej aktivno. Najprej bomo začeli s pobiranjem krompirja. Za oddih po napornem delu bomo odšli na morje, in sicer v Fieso, ker smo vsi ljubitelji slovenske obale. Kar največ prostega časa bom preživela z družino, saj menim, da so prav počitnice tisti čas, ko se lahko kar najbolj posvetim družini.«
BOŠTJAN KASTELIC, učenec 8. razreda OŠ Veliki Gaber:
»Letos bom končno preživljal malo drugačne počitnice. Doslej smo bili vedno doma in pomagali stricu pri pobiranju krompirja. Ker pa letos zaključujem osmi razred, so mi starši obljubili počitnice na morju. Tam, kjer je toplo, kjer je vse veselo, lahko pozabiš na vsakdanje skrbi, delo, učenje... No, tudi stricu pomoči ne bomo odrekli.«
NIKA LAVŠ, učenka 8. razreda OŠ Veliki Gaber:
»Letos je posebno leto, saj končujem osmi razred. Za počitnice imam veliko načrtov in upam, da jih bom vsaj nekaj uspela uresničiti.
Takoj po končanem pouku greva s prijateljico na taborjenje ob Kolpi, avgusta pa grem z družino na morje. V času, ko bom doma, se bom kar najbolj posvetila mojim živalskim prijateljem: ribam bom skrbno menjala vodo, hranila činčile, vodila psičko na sprehod, zajklja bo imela vedno vse čisto, papigi bom oskrbovala s semeni in vodo... Nekajkrat bom odšla z očijem po svetu, vsaj do Torina, še raje pa v Francijo...«
BLAŽ ROBIDA, učenec 8. razreda OŠ Veliki
Gaber:
»Velik del počitnic bom zaradi bolezni preživel v mladinskem zdravilišču na Rakitni pod Krimom. Tam je umirjeno podeželsko okolje z veliko čistega zraka. Imel bom možnost sprehajanja, družil se bom s prijatelji in z njimi igral tenis... Druge dneve bom doma. Pomagal bom pri vsakdanjih opravilih na kmetiji.«
TANJA SEVER, učenka 8. razreda OŠ Veliki Gaber:
»Potrudila se bom, da bodo moje počitnice pestre. Začetek bo kar doma na kmetiji, kjer dela res nikoli ne zmanjka. Novih moči si bom nabrala na morju in na Pokljuki. S seboj bom imela tudijmjige, ki jih zelo rada berem. Če bo še kaj časa, bom odšla še k babici in stricu. Popazila bom na svoja mala bratranca.«
SABINA ZIDAR, učenka 8. razreda OŠ Veliki Gaber:
»Moje počitnice bodo zelo razgibane. Že dva tedna po končanem pouku bomo odšli za deset dni v Bovec. Tja hodimo že nekaj let, a mi še vedno ugaja. Rada hodim v hribe, uživam na svežem zraku, občudujem lepoto gora...
Pozneje bom odšla za en teden k teti, kjer bom pazila na bratranca Roka in Luko ter sestrično Rebeko. Nekaj časa bom preživela pri babici na kmetiji. Za kakšen dan bomo odšli tudi v toplice ali na morje. Ostale dneve bom doma. Malo bom pospravljala, malo pa tudi lenarila.«
MAJA TRATAR, učenka 8. razreda OŠ Veliki Gaber:
»Prve dni julija bomo preživeli na morju. Odpravili se bomo na Hrvaško na otok Pašman. Tam še nisem bila, zato že komaj čakam, da pride julij. V preostalih dneh bom veliko brala, hodila s psom v naravo in poskušala biti čim manj časa pred televizijo. Seveda ne bom pozabila na druženje s prijatelji.«
MARIJA HOČEVARj učiteljica matematike na OŠ Trebnje, doma iz Belšinje vasi:
»Težko kaj povem o dopustu. Čeprav imam za seboj že polno delovno dobo v šoli, sva vsa ta leta z možem delala tudi na kmetiji, pri tem so nama pomagali tudi otroci. Delo na kmetiji ne dopušča počitnic. Tudi sedaj, ko so otroci že odrasli in imajo svoje družine, in bi lahko prepustila obveznosti, se nama ne toži po dopustu. Res pa je, da se večkrat kam zapeljeva, si pogledava zanimivosti, se udeleživa številnih kulturnih prireditev ali pa se greva kopat v toplice, zlasti v Dobrno, kjer je poročena hčerka. Tako poskrbiva, da nama ne zmanjka energije.«
SLAVKA ANA MEŽAN, upokojena gospodinja iz Lipnika pri Trebnjem:
»Kot otrok sem počitnice preživljala doma na kmetiji, kjer je bilo vedno dovolj dela. Ko pa sem sama postala gospodinja in mati številne družine, prav tako ni bilo časa niti denarja za dopust. Otroci so vedno potrebovali mamo, kmetija pa pridne delovne roke. Edina sprostitev so bili izleti s cerkvenim pevskim
zborom, s katerim sem obiskala številne kraje doma in v zamejstvu. Ko pa so otroci odrasli, sem s hčerkami in njihovimi družinami tudi jaz šla nekajkrat na pravi dopust na morje ali v toplice. Zadnja leta pa zaradi bolezni skoraj ne odhajam z doma, saj se starejši človek, ki je bolan, najbolje počuti doma.«
MARTINA LAH, gospodinja iz Knežje vasi
»O dopustu niti ne razmišljam. Na morje nisem še nikoli šla in to tudi ni mogoče, saj so dohodki na kmetiji majhni, pa tudi živine ni mogoče kar pustiti. Pet let sem že vdova in je vse kmečko delo na mojih ramenih, čeprav mi pri tem pomagata tudi starejša sinova, Janez in Martin. Janez je zaposlen, a tudi Martin, ki je po opravljeni kmetijski šoli še doma, si želi zaposlitve in s tem rednega dohodka, ki ga je na naši kmetiji premalo.
Ker se je v tej hiši rodil Friderik Irenej Baraga, sem hkrati tudi oskrbnica Baragove spominske sobe. Poleti je nekaj več obiska, zato smo doma, še raje pa vidim, če se obiskovalci prej najavijo.«
KOLESARSKO TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU
r^a na osnovnih Jšolah ob zavze-ILasr tem delu mentorjev dobro delajo tudi obšolske dejavnosti, je s svojim znanjem pokazalo 36 udeležencev občinskega kolesarskega tekmovanja pod naslovom »Kaj veš o prometu?«. Tekmovanje namreč vsako leto skupaj z eno od osnovnih šol organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Trebnje.
Za šolsko leto 1999/2000 je občinsko tekmovanje potekalo 19.10.1999 na Osnovni šoli Mirna. V nižji kategoriji (5. in 6. razred) je bila zmagovalka Petra Škarja, v višji (7. in 8. razred) pa Janko Bregant, oba z osnovne
šole Mokronog.
Ker je uvrstitev zmagovalca višje kategorije z občinskega tekmovanja pomenila tudi izbor za državno tekmovanje »Kaj veš o prometu 2000 kolo?«, je postal udeleženec le-tega Janko Bregant. Na 9. državnem tekmovanju, ki ga je 26. maja 2000 v Ljubljani organiziral republiški SPVCP, je Janko Bregant ponovno dokazal, da uspeh na občinskem tekmovanju ni bil naključen. Med 55 udeleženimi tekmovalci z osnovnih šol iz vse Slovenije je po številu točk delil drugo in bil končno uvrščen na tretje mesto. Čestitamo tudi za uspeh zaslužnemu mentorju g. Primožu Dulcu.
Zmagovalca občinskega tekmovanja v kolesarstvu za šolsko leto 1999/2000, Petra Škarja in Janko Bregant ob nagradah.
MISIJONAR FRIDERIK
BARAGA, PREMALO POZNAN
/nadaljevanje s 1. strani/
»In ti, občina trebanjska, nikakor nisi najmanjša med slovenskimi občinami! Zakaj iz tebe se obilo porajajo znani Slovenci:škof in misijonar Friderik BARAGA, pesnik in dramatik Pavel GOLIA, operna pevka Vilma BUKOVEC, gledališki igralec Dare ULAGA, Iva ZUPANČIČ, dobitnica Borštnikovega prstana, častni občan občine Trebnje, nadškof dr. Alojzij ŠUŠTAR, pesnik in pisatelj France REŽUN, pisateljica Bariča SMOLE, likovnik Lucijan REŠČIČ in številni drugi.«
Ob teh vznesenih besedah profesorja Janeza Dularja na Baragovi prireditvi v Mali vasi, leta 1996, se lahko vprašamo, če se Trebanjci zavedamo pomena Barage in njegovega vsestranskega dela? Smo morda prepozno zvedeli zanj, za njegovo delo? Ali so ga pravilno ovrednotili le v daljni Ameriki, kjer je Baraga vrsto let deloval med Indijanci in dosegel sloves pravega legen-darnegajunaka. Kakorkoli že, Baraga svetnik ali preprost duhovnik, jezikoslovec ali borec za Indijance, bo zagotovo ostal junak Severnih gozdov, človek, ki je tako izreden in nenavaden kot divjina, kjer je hodil, ter hkrati tako blag in valujoč kot pokrajina, kjer seje rodil. Trebanjcem je zagotovo vse predolgo ostal neznan.
Prav gotovo ne bo odveč, če na kratko osvetlimo Baragovo življenjsko pot. Friderik Irenej Baraga se je rodil 29. junija 1797 v gradiču Mala vas pri Dobrniču. Mladost je preživel na graščini Trebnje, ki je bila Jast njegovega očeta. Šolal seje najprej v Ljubljani, potem pa na univerzi na Dunaju, kjer je leta 1821 diplo-
miral iz prava. V Ljubljani je nato študiral še teologijo in bil leta 1823 posvečen v duhovnika. Duhovniško službo je opravljal v Stražišču pri Kranju in v Metliki, kjer seje ljudem hitro priljubil kot odličen pridigar in razumevajoč spovednik. Kot metliški kaplan je leta 1830 izdal molitvenik DUŠNA PAŠA, ki je bil med ljudmi zelo priljubljen, saj so ga tiskali kar desetkrat. Takratni ljubljanski župan Ivan Tavčar je o molitveniku zapisal, da so to najlepše mašne bukve. Ker Baragov način oznanjevanja vere ni bil v duhu janzenizma, ki se je k nam širil iz Francije, se je sprl z delom duhovščine. To je bil eden izmed vzrokov, da se je odločil za delo misijonarja. Misijonsko pot je začel leta 1831 ob Michiganskem jezeru. Indijance je navajal na ustaljen način življenja, učil jih je brati in pisati, ter jim omogočil, da so se izučili različnih obrti ter se gospodarsko in kulturno razvijali. Baraga vere ni vsiljeval, ampak je Indijance učil in jim pomagal. Sprva je pridigal in učil v francoskem jeziku ob pomoči indijanskega prevajalca. Hitro se je naučil jezika plemen Otava in Očipve. Za Indijance je napisal šest knjig in sestavil slovar in slovnico indijanskega jezika.
9. oktobra 1866 je Barago v Baltimoru zadela kap. Za nekaj časa si je opomogel, vendar so njegove moči pešale in 19. januarja 1868 je umrl.
Nedvomno je bil Friderik Baraga izjemno velik mož kot človek, misijonar pa tudi kot jezikoslovec. Na žalost se tega Slovenci premalo zavedamo, saj je bolj znan svetovni kot
slovenski javnosti, čeprav nikoli ni pozabil, da ga je rodila slovenska mati. Ko se je po obisku v domovini leta 1837 vračal nazaj v misijone, je med drugim zapi-sal:«Zapuščam svojo drago, svojo nepozabno domovino. Domovina mi bo tem ljubša, čim več dolžnosti imam, da jo spoštujem. Ne bo minil prav noben dan mojega življenja, da se ne bi v duhu mudil med svojimi rojak«.
Ta domovina je bila zanj kraj, kjer se je rodil. Gradič v Mali vasi, cerkev v Dobrniču, kjer je bil krščen, trebanjski grad, kjer je preživel otroška leta, Ljubljana, kjer se je šolal, Stražišče pri Kranju in Metlika, kjer je kaplanoval, ter Moravče, kjer je preživljal počitnice.
Baraga je ohranjal vse življenje posebno ljubezen do Slovencev, »mojih preljubih Kranjcev«, kakor jih je imenoval. Zanje ni pisal znanstvenih knjig, saj se je obračal predvsem k preprostim ljudem.
Leta 1837 je Baraga napisal molitvenik Premišljevanje štirih poslednjih reči. V njem pravi :«Preljubi moji Kranjci, čeprav sem tako daleč od vas, je vendar moje srce vedno pri vas. Kakor sem vas prisrčno ljubil, dokler sem bil še med vami, prav tako vas ljubim še sedaj«.
Baraga je neizmerno ljubil svojo, našo domovino, ljubil z vso srčno toplino in globoko resnobo.
Pisatelj Alojz Rebula je Barago s svojo jezikovno eleganco orisal ta kole: »Velikopotezen človek dejanj, uravnovešen, odprt znanju in umetnosti, jezikom, občudovalec tehničnih dosežkov časa, humanist, srčno navezan na svojo malo domovino in njen jezik, evangelijsko odprt vsakršni strežbi sočloveku, posebno Indijancu«. E. Pavlin
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
Ob boleči izgubi našega dragega
DUŠANA VEBRA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in nam v tej globoki bolečini stali ob strani, darovali cvetje in svečke ter ga spremili na zadnjo pot.
Posebna hvala osebju hematološke klinike v Ljubljani, ki se je borilo z njegovo težko, zahrbtno boleznijo, kolektivu VVZ Trebnje, Območni obrtni zbornici Trebnje, sosedom iz ulice O F, Občinskemu pihalnemu orkestru, g. Mitji Prijatelju, Oktetu Lipa, družinama Strajnar in Pintar.
Hvala g. Dušanu Mežnaršiču in g. Jožetu Štepcu za besede slovesa.
Naj spomin na našega Dušana za vedno ostane v nas.
Žalujoči: vsi njegovi.
PRIREDITVE
IZ TREBANJSKEGA KOŠA
Trebnje, 16. - 25. junija 2000
PROGRAM:
Petek. 16.6.2000
ob 19.00	Povorka društev, ^svečana otvoritev prireditev IZ
TREBANJSKEGA KOŠA pri Domu gasilcev Trebnje ob 20.00	Koncert pevskih zborov: MePZ Slovensko društvo Triglav
Split, ŽePZ Svoboda Mirna in MoPZ Emila Adamiča Mokronog
ob21.00	Promenadni koncert Pihalnega orkestra občine
Šentjernej in Občinskega pihalnega orkestra Trebnje Družabni večer
Sobota. 17.6.2000
ob 8.00 Odprto prvenstvo v streljanju z malo kalibrsko puško in malo kalibrsko pištolo na strelišču v P ra p roča h od 8.00 13.00 Regijsko tekmovanje enot prve pomoči CZ in RK za Dolenjsko pred domom gasilcev Trebnje
ob 16.00 Srečanje mažoretnih skupin na šolskem igrišču v Trebnjem ob 18.00	Svečana otvoritev 33. mednarodnega tabora likovnih
samorastnikov in otvoritev razstave Irene Polanec ob 20.00 Koncert velikega jazz orkestra Grosuplje pod vodstvom Brača Doblekarja
ob 21.00	Družabni večer pred gasilskim domom v Trebnjem z
ansamblom Veseli Zasavci
Torek. 20.6.2000
ob 9.00 Svečana otvoritev Malega likovnega tabora v avli CIK Trebnje ob 20. uri Otvoritev razstave akademske slikarke Marine Bahovec na gradu Mala Loka
Sreda. 21.6.2000
ob 18.00 Okrogla miza v Galeriji likovnih samorastnikov ob slikah Irene Polanec; sodelovala bosta avtorica in dr. Mirko Juteršek
Četrtek. 22.6.2000
ob 10.00 Prireditev ob zaključku šolskega leta na športnem igrišču v Trebnjem
ob 20.00 Literarni večer s člani Literarnega kluba Dragotin Kette Novo mesto v avli CIK Trebnje
Petek. 23.6.2000
ob 20.00 Svečana akademija ob krajevnem prazniku v Kulturnem domu Trebnje
ob 21.00 Kresni večer s skavti Baragovega stega Trebnje pri cerkvi na Brezi
Sobota. 24.6.2000
ob 9.00	Otvoritev razstave Malega likovnega tabora v avli CIK Trebnje
ob 10.00 Zaključek 33. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov v Galeriji likovnih samorastnikov ob 14.00 Razstava vozil pri Gostišču Hribar
ob 16.00 Postavitev tabora društva tabornikov Rod sivih jelš Trebnje na zelenici pred stavbo CIK Trebnje ob 17.00	Prikaz dejavnosti društva
ob 20.00 Taborni ogenj s kulturno zabavnim programom
Nedelja. 25.6.2000. pri Gostišču Hribar
od 8.00-18.00 Razstava vozil
od 11.00 Zbiranje prijav in uradni trening v spretnostni vožnji motoristov
ob 13.00	Tekmovanje motoristov v spretnostni vožnji
od 9.00 -12.00 Ribiško tekmovanje pri ribniku na Blatu
Udeležence XXXIII. mednarodnega likovnega tabora lahko obiščete v galeriji
od nedelje, 18. junija, do petka, 24. junija 2000, v času od 9.00 do 12.00 in od
14.00	do 18.00.
Organizatorji prireditev:
Turistično društvo Trebnje, Krajevna skupnost Trebnje, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Sklad RS za ljubiteljsko kulturno dejavnost, Območna izpostava Trebnje, Zveza kulturnih društev Trebnje, Avto moto društvo Trebnje, Ribiški pododbor Trebnje
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in SDS vas vabita ob dnevu državnosti na kresovanje, ki bo v soboto, 24. junija 2000, ob 20. uri v Zagorici pri Velikem Gabru.

USPEHI NA MEDOBMOČNIH SREČANJIH
% # preteklem mesecu so se naše skupi-w ne, ki so bile izbrane na območnih srečanjih ali revijah v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območne izpostave Trebnje, udeleževale medobmočnih srečanj na pevskem in gledališkem področju. Medobmočne revije otroških pevskih zborov, ki je potekala v Črnomlju, so se udeležili trije zbori iz naše občine: iz OŠ Mokronog (Lorena Mihelač), OS Trebnje (Jožica Stanič) in GŠ Trebnje (Barbara Lotrič). Revijo je spremljala prof. Majda Hauptman. Medobmočna revija mladinskih pevskih zborov, ki jo je spremljala ga. Dragica Žvar, je potekala 17. maja v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Našo občino je zastopal in predstavljal z zelo uspešnim revijalnim nastopom Mladinski pevski zbor OŠ Trebnje pod vodstvom Tatjane Mihel-cic Gregorčič.
Za odrasle pevske zbore je medobmočna revija
potekala v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu, 26. maja, strokovnojo je spremljal prof. Igor Švara. Od naših izbranih zborov sta se revije udeležila Oktet Lipa (Tone Strmole) in Trebanjski oktet (Stane Cvelbar) ter Ženski pevski zbor z Mirne (Stane Peček).
Na gledališkem področju so se skupine iz osnovnih šol in vrtca udeležile nekaj medobmočnih lutkovnih in gledaliških srečanj, ki so potekala v organizaciji SLKD Območne izpostave Črnomelj. Na srečanju mladih gledaliških skupin so sodelovali učenci dramske skupine OŠ Mirna pod vodstvom Dragice Hazdovac, dve gledališki, skupini OŠ Trebnje PŠ Šentlovreric z mentoricama Marijo Šušteršič in Martino Zupančič ter dramska skupina OŠ Veliki Gaber z mentorico Justino Zupančič. Srečanja lutkovih skupin, ki je prav tako potekalo v Črnomlju v organizaciji tamkajšnje območne izpostave, pa sta se udeležili lutkovna skupina
Bibe iz VVZ Trebnje in lutkovna skupina iz OŠ Veliki Gaber z mentorico Justino Zupančič.
V petek, 19. in soboto, 20. maja je potekala v Zagorju ob Savi 17. revija otroških in mladinskih zborov. Prireditev je obsegala dva dela: revijalni in tekmovalni. V revijalnem delu so se predstavili 4 otroški zbori in 9 mladinskih pevskih zborov, v tekmovalne delu pa 9 otroških zborov, 14 mladinskih, 5 dekliških in 4 mešani mladinski zbori.
Dolenjsko sta v revijalnem delu zastopala otroški pevskj zbor Glasbene šole Žužemberk (zborovodja Aleš Makovec). V tekmovalnem delu pa se je predstavil mladinski pevski zbor OŠ Trebnje (zborovodkinja Tatjana Mihelčič-Gregorčič), ki je prejel v kategoriji mladinskih zborov zlato priznanje in posebno priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne zborovske pesmi.
Mojca Femec
BOGAT KULTURNI
PROGRAM V ŠENTRUPERTU
\	/ Šentrupertu že nekaj let vsako
\ / tretje leto posvečajo pozornost V kulturni dediščini, saj je prav za ta kraj to še posebna vrednota. Tako so pred šestimi leti posvetili osrednjo pozornost 950-letnici prve omembe Šentruperta, pred tremi leti so počastili petstoletnico gotske cerkve, letošnje geslo počastitev pa je bilo KULTURNA DEDIŠČINA ZA NOVO TISOČLETJE.
Zelo odmeven dogodek v teh dneh je bil v farni cerkvi sv. Ruperta koncert vokalne skupine F REVA iz Šmarja pri Jelšah.
Cerkev je ponovno dokazala, daje pravi koncertni prostor. Vzporedno pa je že
tretjič potekalo slikarsko srečanje, na katerem so se zbrali likovni samorastnik Bogdan Breznik, diplomirani slikar Janko Orač ter akademska slikarja France Slana in Veljko Toman. Ti so že dolgo šent-ruperski znanci, saj se je v preteklosti vsak predstavil s samostojno razstavo, vsi pa so pripomogli, da seje Šentrupert razvil v kraj, kjer ljudje cenijo likovno umetnost. Tudi sama razstava, ki je bila 28. maja v šoli, je ponovno potrdila, da ljudje radi iščejo motive, ki so jim blizu, hkrati pa je vsak umetnik s svojo značilnostjo že razpoznaven. Slikar Bogdan Breznik se je predstavil s petimi deli, na katerih je ujel podobe kulturne dediščine, seveda se ni ognil svojemu najljubšemu motivu kozolcu. Diplomirani slikar Janko Orač je z osmimi deli ustvaril pestro paleto motivov. Vedno se vrača k Veseli Gori, največji vtis pa je nanj naredil škrljevski grad. Umetnika France Slana in Veljko Toman sta ostala zvesta svojemu videnju. France Slana neprestano išče navdih tudi v predmetih, ki izginjajo; ker je bil umetnik letos lahko v
GRAD IN GRAJSKA KAPELA NA LANŠPREŽU
1. del
bmočje n e k-I Idanjega gradu X*eZ Lanšprež, podrtega leta 1952, s še ohranjeno grajsko kapelo se nahaja blizu vasi Gomila med Trebnjem in Mirno. Grajski kompleks so sestavljala grajska poslopja, od katerih so temelji v konfiguraciji terena še vidni, grajski park in grajska kapela. Kapela Petra Pavla Glavarja, kot so jo po nekdanjem lastniku gradu preimenovali pred časom, stoji deloma rekonstruirana še danes in predstavlja predmet obnovitvenih del že več let.
Zgodovinski podatki.
Začetki gradu segajo v čas pred letom 1592, ko so tedanji lastniki Ga-llenbergi opustili stari, leta 1261 omenjen grad Lanšprež, oddaljen približno dva kilometra (nad zaselkom Ažental), in zgradili novo dvonadstropno poslopje z dvema stolpoma. Verjetno sočasno so blizu glavnega vhoda postavili tudi grajsko kapelo, posvečeno sv. Martinu, omenjeno sicer že leta 1581, ki je kasneje prevzela funkcijo podružnične cerkve. Ni pa seveda izključeno, da je cerkev sv. Martina starejša, še srednjeveška, kajti upoštevajoč neke srednjeveške ostanke temeljev, ki so prišli na dan ob arheološkem izkopavanju v današnji grajski kapeli, je mogoče celo domnevati, da so Ga-
llenbergi lokacijo izbrali na mestu kakega starejšega dvora s cerkvijo v bližini. Prav v zvezi s tem je zanimiv podatek iz leta 1337, da je gospostvo Lanšprež med ostalim obsegalo sam grad, trg Lanšprež, dvore, "lan-sirno rampo" za sokole in gradišče. Žal je arhivskih podatkov o gradu in ka-peli premalo. Pomemben vir predstavlja šele Valvasorjeva grafika iz leta 1689 (na sliki), kjer lepo vidimo grajski kompleks s cerkvijo sv. Martina in starim gradom Lanšprež v ozadju. Iz grafike seveda ni mogoče razbrati starosti cerkve, saj upodobitev predstavlja preprosto pravokotno stavbo z zvončnico namesto zvonika in nekim polkrožnim okencem na severni steni.
Graščino so imeli v lasti številni posestniki, med katerimi velja omeniti barona Khisla, Brec-kerfelda, grofa VVazen-berga in Alojza Adolfa Auresperga, ki je aprila leta 1766 gospoščino in graščino prodal župniku in najemniku malteškega posestva v Komendi, Petru Pavlu Glavarju. Le-tega poznamo predvsem kot pomembnega mecena, gospodarstvenika in prosvetitelja, kije bil med podložniki zelo priljubljen, duhovščina pa mu je tudi zaradi tega delala precej težav. Glede na njegovo živahno gradbeno dejavnost, saj je v Komendi gradil šolo,
beneficiatno hišo in novo romarsko cerkev v Tunjicah nad Kamnikom, bi lahko domnevali, da je dal prav on zgraditi današnjo obokano cerkev na mestu starejše, Martinu posvečene kapele. Vendar proti temu govori podatek v nekem testamentu iz leta 1751, kjer se omenja cerkev sv. Jožefa na Lanšprežu. Iz tega je razvidno, da so patrocinij cerkve spremenili. Konkreten razlog za spremembo patrona sicer ni znan, verjetno pa ga kaže povezati z gradnjo nove kapele, saj podobne spremembe patrocinijev poznamo tudi drugod. Eden takšnih primerov je cerkev na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi, kjer so po temeljiti obnovi oziroma gradnji novega prezbiterija okoli leta 1750 prvotno, Mariji posvečeno cerkev preimenovali v cerkev sv. Jožefa. Vsekakor pa je verjetno v času Petra Pavla Glavarja tekla obnova kapele. Tedaj so namreč na prvotni tlak, apneni estrih, položili opečne tlakovce. Po arhivskih podatkih naj bi leta 1784 v kapeli pokopali Petra Pavla Glavarja, ki je del zapuščinskega premoženja namenil za zidavo bolnišnice v Komendi, ostalo premoženje pa zapustil revežem.
mag Robert Peskar ZVNKD Novo mesto
Šentrupertu le krajše obdobje, so njegova štiri dela takoj našla pot med ljubitelje umetnosti. Veljko Toman, ki je v tej pokrajini ustvaril največ del, se je znova ustavljal ob gotski cerkvi, saj ga je s svojo mogočnostjo vsega prevzela.
Tudi letošnje likovno srečanje je strokovno ocenil že stari znanec Šent-
ruperta Jožef Matijevič, višji kustos v Dolenjskem muzeju.
Organizatorja, Krajevna skupnost Šentrupert in Osnovna šola dr. Pavla Lunačka, sta ponovno dokazala, da lahko tudi na vasi živi vrhunska umetnost - vse to pa je tudi plod dolgoletnega sodelovanja med krajem in šolo.
J.Z.
SODELUJTE V GLASILU OBČANOV S SVOJIMI PRISPEVKI, MNENJI, PRIPOMBAMI IN ZANIMIVOSTMI.
PIŠITE NA NASLOV: GLASILO OBČANOV, GOLIEV TRG 5, 8210 TREBNJE
Katja Vozelj, 6 let, VVE Veliki Gaber
I zmed zanimivih prispevkov, ki smo jih dobili iz VVE Veliki I Gaber, smo izbrali risbico Katje Vozelj, ki ji naš sponzor I Štefan Pepelnak s.p. podarja uokvirjanje slik v vrednosti 5.000,00 SIT. Nagrajenka lahko dvigne nagrado v Gasilskem domu Trebnje v času od 16. do 20. ure vsak delovni dan. Hkrati vabimo k sodelovanju še druge VVE, OŠ in PŠ v občini Trebnje. Sodelujete lahko z risbami in drugimi izdelki otrok, primernimi za objavo, lahko pa pošljete tudi fotografije o dejavnostih v vaši ustanovi. Naš naslov: Glasilo občanov, Golievtrg 5, Trebnje
Otroke VVE Veliki Gaber je 10.5. 2000 obiskala pravljičarka, pesnica, pisateljica Anja Štefan in otrokom podelila bralne značke.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TREBNJE
Goliev trg 5, 8210 Trebnje tel.: 07-30-44-315; fax: 07-30-44-315
NOVE UPRAVNE TAKSE
Glede na to, da je od 15.02.2000 v veljavi nov Zakon o upravnih taksah, ki prinaša določene spremembe v primerjavi s prejšnjim, želimo zaradi boljšega informiranja občanov v nadaljevanju podati kratek pregled najpogostejših upravnih taks, s katerimi se občani največkrat srečujejo pri svojih opravkih na Upravni enoti Trebnje. Za spise in dejanja v upravnem postopku pri upravnih organih namreč je treba plačati takso, ki naj bi predstavljala povračilo za delo, ki ga ima upravni organ v posameznem upravnem postopku.
SPLOŠNO
prošnje, zahteve, prijave, priglasitve in druge vloge	50 točk =750,00 SIT
vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa 200 točk=3.000,00 SIT pritožba oz. ugovor na odločbo in sklep	200 točk=3.000,00 SIT
GRADBENETAKSE
lokacijsko dovoljenje ogled lokacije
odločba o dovolitvi priglašenih del
POLICIJA SVETUJE
K la območju občine |\l Trebnje se je v I NI aprilu pripetila ena nesreča s smrtnim izidom in sicer na hitri cesti H/1. Vzroki nesreč so nepravilna stran in smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja, nepravilen premik z vozilom in prevelika hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti itd.
Policisti so v aprilu na območju občine Trebnje obravnavali 310 kršitev cestno prometnih predpisov. Sedemnajst voznikov pa so policisti predlagali sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Zaradi velike stopnje alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč smo tudi v aprilu in maju organizirali poostrene kontrole po vprašanju psihofizičnega stanja voznikov motornih vozil na območju cele občine. Ravno tako bodo v naslednjem mesecu organizirane poostrene kontrole po vprašanju kršitev cestno
prometnih predpisov pešcev, voznikov dvokoles in ostalih udeležencev v cestnem prometu.
Dosledno bomo izvajali kontrolo nad vozniki enoslednih vozil (kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa) predvsem po vprašanju tehnične brezhibnosti, uporabe zaščitnih čelad, psihofizičnega stanja voznikov. Tistim kršiteljem, ki bodo kršitve vztrajno ponavljali, bomo v skladu z Zakonom o prekrških, sredstvo, s katerim kršijo predpise (OA, KZM ali MK), tudi začasno zasegli.
Na področju kriminalitete smo v aprilu in maju obravnavali 87 kaznivih dejanj. Na območju celotne občine Trebnje so se zopet pojavile velike tatvine, predvsem vlomi v objekte, pisarne itd., kjer si storilci prilaščajo denar in ostale vrednejše predmete. Policisti so pri storitvi kaznivega dejanja vloma prijeli tudi dva
storilca, za katera se je izkazalo, da imata na vesti še več kaznivih dejanj in bo zoper njiju podana kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo v Novo mesto. Zaradi tega opozarjamo vse občane, da pri varovanju svojega premoženja ravnajo skrajno odgovorno, v kolikor pa bi rabili kakršenkoli nasvet, naj se zglasijo na policijski postaji, kjer jim bodo policisti nudili ustrezne informacije.
Ker se veliko ljudi zadržuje v vinorodnih območjih zaradi del v vinogradih, opozarjamo občane, da zaklepajo svoja vozila in shranjujejo vrednejše predmete, torbice, denarnice ipd. Vsako sumljivo zadrževanje ali gibanje neznancev pa si zabeležite ali pokličite na tel. št. 113 ali 44-002.
Edvard FISTER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE nižji inšpektor
gradbeno dovoljenje:
če znaša vrednost objekta do 3 milijonov SIT SIT
če znaša vrednost objekta 3 milijone SIT in za vrednost nad 3 milijone -do 10 milj. SIT če znaša vrednost objekta 10 milj. SIT in za vrednost nad 10 milj. - do 1000 milj. SIT če znaša vrednost objekta 100 milj. SIT in za vrednost nad 100 milj. SIT enotno dovoljenje za gradnjo uporabno dovoljenje: za stavbe do 10 prostorov za stavbe nad 10 prostorov
600 točk=9.000,00
1.500 točk=22.500,00 SIT 0,01 %
3.000 točk=45.000,00 SIT 0,01 %
8.000 točk=120.000,00 SIT 0,01 %
400 točk=6.000,00 SIT
100 točk=1.500,00 SIT 300 točk=4.500,00 SIT
GOSPODARSTVO
odločba za opravljanje dejavnosti s.p.	300 točk=4.500,00 SIT
KMETIJSTVO
odobritev pravnega posla - nakup ali prodaja kmet. zemljišča 200 točk=3.000,00 SIT
NOTRANJEZADEVE
osebna izkaznica 1.825,00 SIT + za veljavnost 1 leto - 450,00 SIT = 2.275,00 SIT
1.825,00	SIT + za veljavnost 5 let - 825,00 SIT = 2.650,00 SIT
1.825,00	SIT + za veljavnost 10 let -1.575,00 SIT = 3.400,00 SIT
potni list 1.415,00 SIT + za veljavnost do 5 let -1575,00 SIT = 2.990,00 SIT 1.415,00 SIT + za veljavnost do 10 let - 3.075,00 SIT = 4.490,00 SIT
potni list za tujce dovoljenje za začasno prebivanje tujca dovoljenje za stalno prebivanje tujca nabavno dovoljenje za orožje orožni list za samokres orožni list za lovsko orožje vpis društva v register vozniško dovoljenje
podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pripustitev k vozniškemu dovoljenju registracija vozila
podaljšanje prometnega dovoljenja odjava vozila
300 točk = 4.500,00 SIT 400 točk = 6.000,00 SIT 1000 točk = 15.000,00SIT 600 točk = 9.000,00 SIT 600 točk = 9.000,00 SIT 450 točk = 6.750,00 SIT 300 točk = 4.500,00 SIT 150 točk = 2.250,00 SIT 80 točk =1.200,00 SIT 150 točk = 2.250,00 SIT 150 točk = 2.250,00 SIT 80 točk =1.200,00 SIT 150 točk = 2.250,00 SIT 150 točk = 2.250,00 SIT
zamenjava registrskih tablic
Opomba: Za vse zgoraj navedene listine je potrebno plačati še takso za vlogo, ki znaša 50 točk = 750,00 SIT.
Na koncu naj še enkrat poudarimo, da smo v tem članku prikazali le upravne takse, ki jih najpogosteje uporabljamo v Upravni enoti Trebnje, vse podrobne informacije o drugih taksah, o oprostitvi plačevanja upravnih taks ipd. lahko dobite v sprejemni pisarni Upravne enote Trebnje. Sam zakon pa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 8/2000 dne 31.01.2000.
400 točk=6.000,00 SIT 400 točk=6.000,00 SIT 100 točk=1.500,00 SIT
L8
ŠPORT
NEDELJA NA VRHTREBNJEM
roza hodu mimo kamnoloma, preko železniške proge do požiralnika Rupe, kjer ponikne reka Temenica. Rot pelje naprej po cesti do Gornjjh Ponikev, mimo
1 a lepo, sončno talno, radijsko vodeno |%l nedeljo. 4. junija, uro, ki kaže točen I ^ smo se Trebanjci srednjeevropski čas. odpravili na 19. tradi- Obeležje 15. poldnev-cionalni trim pohod na nika na Vrhtrebnjem pa Vrhtrebnje, kjer je bila predstavlja kamnita kulturna slovesnost ob miza, na kateri je po-otvoritvi obeležja 15. stavljen bronasti relief Vile Rakar in nato po poldnevnika.	Slovenije. Na njem so kolovozu do vznožja
15. POLDNEVNIK označena večja mesta, hriba. Po vzponu po POTEKA SKOZI pomembnejše razgled- gozdnati grapi pridemo
ne točke po Sloveniji in n a cesto Tre b n j e -potek 15. poldnevnika. Repe e n* po kateri
nadaljujemo pot do ‘‘VAMtrebnjega. Pot je saj skozi mesto. Trebnje, tabli preberemo osnov- idealna za pohodnike in poteka 15. poldnevnik, ki ne podatke o 15. pol- rekreativce ter ob zmerni določa zemljepisno dolžino
TREBNJE
a zemljepisno dol- dnevniku, si ogledamo hoji traja približno uro in žmo v vrednošfi' barvni aeropospetek pol.
15°00'00". Ih kaj so pol- občine Trebnje tersonč- V nedeljo seje pohoda in dnevniki oz. meridianih no uro.	prireditve udeležilo okoli
300 pohodnikov iz tre-__	^	banjške občine, Novega
ska tečaja in vse kraje,	organiziralo Planinsko	mesta, Grosupljega; in
kjer sonce istdčasno	društvo Trebnje, sicer še	celo iz Kranja. Glavnina
vzhaja, doseže poldan in	ni bil jubilejen, bil pa je	je prišla v popoldanskem
zahajaMMreža poldnev-	vsebinsko obogaten,	času, tako rekoč v
nikov služi za določanje	Potekal je v vzdušju	središče dogajanja, ko je
datumske meje in časov-	slavnostnega odkritja	bil kulturni program ob
nih pasov. Zemlja je raz-	trebanjskega "Green-	odkritju obeležja 15.
deljena na 24 časovnih	vvicha", ki je pomemben	poldnevnika, ki so	mu
pasov, od katerlhje vsak	tudi za nas, planince,	sledile	razne igre	pri
širok 15°. Znotraj takega	Nakazuje namreč novo	planinskem domu.	Te
pasu imajo vsi kraji enak	smer pohodniških poti,
čas. Ti pasovi so ošte-	ki jih namerava občina
vilčeni in tako poteka	Trebnje s sosednjimi
ničelni časovni pas preko	občinami urediti v pri-
Greenvvicha v Angliji,	hodnje.
Čas v tem pasu je opre-	Novo dimenzijo pohoda
deljen kot svetovni čas	pa pomeni tudi na novo
zahodnoevropski. V na-	trasirana in markirana
slednjem, prvo vzhodno	pot od cerkvice Svete
ležečem časovnem pasu	Ane nad Mirno Pečjo, ki
velja srednjeevropski	so jo uredili prizadevni
čas. Osrednji meridian za	markacisti našega Plata čas poteka skozi Treb-	ninskega društva in tako
nje.	dopolnili klasično marki-
To je bil eden od motivov, rano pot od trebanj-da se je občina Trebnje skega gradu do Treb-odločila prevzeti pobudo njega vrha. za izgradnjo obeležja 15. Pohodniki iz Novega poldnevnika. Prvo obe- mesta, ki so štartali že v ležje, odprto že lansko Mirni Peči, so jo izredno leto, stoji ob regionalni pohvalili. cesti na vhodu v Trebnje Pot se začenja na hribu iz ljubljanske smeri. Na pri cerkvici Sv. Ane in se tabli lahko opazimo digi- vije navzdol proti seve-
vsako leto razveseljujejo predvsem mlade pohodnike in tudi njihove starše. Letos je za napetost in tekmovalni duh pri igrah skrbel naš znani Krjavelj, ki je odličen tudi v vlogi reporterja. Prizadevni g. Šeligo in pomočniki so poskrbeli, da v tej vroči junijski nedelji grla niso ostala suha. Pijača je prijala na Rudijeve čevapčiče in Kovačičev lovski golaž; upamo, da te specialitete tudi na jubilejnem 20. pohodu ne bodo manjkale!
Janez Osolnik
SMUČARSKO DRUŠTVO TRIMO TREBNJE
jubitelji tega belega športa smo se odlo-L—čili, da bomo ponovno »pognali kolesje« nekdaj zelo aktivnega in številčnega društva. Pridružil se nam je tudi steber trebanjskega gospodarstva, to je delniška družba Trimo Trebnje, ki je prevzela generalno pokroviteljstvo nad delom društva.
Očitno želimo nadoknaditi vsa zamujena leta, zato smo si zadali zelo pester plan aktivnosti. Tako v okviru društva delujejo naslednje sekcije: sekcija za tekmovalni šport, sekcija za rekreativno smučanje, tehnična sekcija, sekcija za šolo smučanja in kadrovska sekcija. Zastavljen program društva bo omogočal vključitev vseh generacij.
Že takoj na začetku se lahko pohvalimo s prvo tekmovalno vrsto cicibanov, ki že pridno nabira kondicijo na kondicijskih treningih. Nekaj naših otrok je že nabiralo smu-
čarsko znanje (nekateri ga morajo še vedno) v drugih klubih po Sloveniji, ali pa so se z njimi ukvarjali entuziastični starši in bodo lahko sedaj toliko uspešneje tekmovali za barve SD TRIMO Trebnje. Tako se bodo naši najmlajši udeleževali tekmovanj centralne regije, državnih tekmovanj in če bodo rezultati pravi, morda tudi tekmovanj z mednarodno konkurenco. Zaenkrat tekmovalno vrsto najbolj množično zastopajo otroci iz Mokronoga, sledijo jim Trebanjci, vsekakor pa pričakujemo vse ostale otroke, ki si želijo spoznati in se naučiti tekmovalnih veščin tega športa.
Z veliko volje in energije smo se lotili izvrševanja ciljev, ki smo si jih zastavili, vse to pa z namenom, da znanje in talent naših otrok razvijamo doma in da ob tem razvijamo prijetno športno druženje, na katerega
velikokrat pozabljamo.
Za to, da smo plan dela lahko takoj pričeli kompleksno izvajati, se moramo zahvaliti sponzorjem, donatorjem in seveda generalnemu pokrovitelju, saj so nas prijetno presenetili s svojo materialno in moralno podporo. Na tem mestu jih ne bom naštevala, zato pa se ozrite za raznobarvnim kombijem, ki te dni vozi na relaciji Trebnje-Mo-kronog, kmalu pa bo zavil tudi na slovenska in tuja smučišča in je »popisan in porisan« z imeni podjetij in podjetnikov, ki želijo, da se tudi v trebanjski občini razvija smučanje. To je namreč kombi SD TRIMO Trebnje, ki prevaža naše mlade tekmovalce na treninge.
Prepričani smo, da se nam boste priključili tudi ostali ljubitelji smučanja in nam pomagali z idejami in drugačnimi izzivi. A.G.G
BADMINTONSKI KLUB MIRNA
I ztekajoča se tekmo-I valna sezona 1999/ I 2000 je bila prav gotovo najuspešnejša v skoraj desetletni zgodovini mirn-skega badmintonskega kluba Tom. Mirnčani so namreč na državnih prvenstvih v starostnih kategorijah do 11, 13, 15, 17 in 19 let ter v absolutni konkurenci osvojili skupaj kar 38 odličij, od tega 11 naslovov državnega prvaka ter 15 srebrnih in 12 bronastih kolajn. Vrhunec je bilo vsekakor državno prvenstvo do 13 let, ko so igralci TOM-a na domačih igriščih v Trebnjem osvojili vseh 5 naslovov državnega prvaka, dečki in deklice posamezno, dečki in deklice dvojice in mešane dvojice. Na ekipnem državnem prvenstvu je prva ekipa TOM-a osvojila bronasto kolajno. Uspešno in odmevno je mirnski klub izpeljal 5. mednarodni mladinski turnir TOM JUNIOR INTERNATIONAL, na katerem je nastopilo 150 igralcev iz sedmih držav. V močni konkurenci so mirnski igralci osvojili skupno 10 odličij, od tega 3 zlate, 4 srebrne in 3 bronaste kolajne.
Najbolj obetavni mladi igralki TOM-a, sestri Urška (14 let) in Špela Silvester (13 let), sta uspešno zaigrali v državni reprezentanci na evropskem ekipnem prvenstvu do 17 let na Poljskem in prispevali pomemben delež k osvojitvi naslova evropskega prvaka. Špela in Urška igrata tudi v višjih
starostnih kategorijah.
V Friedrichshafnu ob Radenskem jezeru v Nemčiji je bilo 2., 3. in 4. junija 2000 veliko mednarodno tekmovanje v badmintonu, ki se ga je udeležilo okrog 280 tekmovalcev iz 13 držav. Tudi tekmovalci mirnskega kluba TOM so bili zelo uspešni. Urška Silvester je pri deklicah do 15 let v finalu premagala najboljšo nemško igralko in tako že četrto leto zapored na tem turnirju zmagala. Špela Silvester pa je premagala vse deklice do 13 let, v finalu tudi najboljšo madžarsko tekmovajko. To je že druga Špelina zmaga zapored na tem turnirju. Tudi v dvojicah sta bili Špela in Urška zelo uspešni, saj sta osvojili drugo mesto. Zelo uspešna je bila tudi Taja Borš-tnar, ki je osvojila tretje mesto posamezno in skupaj s Katjo Strmole tudi
tretje mesto v dvojicah.
Najboljši mirnski igralec Aleš Murn je s člansko reprezentanco odlično nastopil na svetovnem ekipnem prvenstvu v Bolgariji. Kar 17 igralcev TOM-a je v začetku maja nastopilo na tradicionalnem mladinskem turnirju v Meranu v Italiji. Poleg štirih zmag in številnih srebrnih in bronastih kolajn so Mirnčani tudi v ekipnem točkovanju osvojili naslov prvaka. Sicer pa v klubu že razmišljajo o novi sezoni, ki se bo že tradicionalno pričela s poletnimi pripravami na morju. Tokrat jih bo v začetku avgusta vodil priznani danski trener Jens Grili. Že 16. septembra bo mirnski klub izpeljal 6. mednarodni mladinski turnir, ki bo tudi prva preizkušnja pripravljenosti domačih igralcev.
NOGOMETNI KLUB TREBNJE
mirnske nogome-f taše se je pravkar »■■iztekla tekmovalna sezona 1999/2000, v kateri sta aktivno sodelovali selekcija mlajših dečkov (U-12) in pa članov. Obe tekmujeta v okviru LIG MNZ Ljubljana. Mlajši dečki so v konkurenci 14 ekip zasedli 11. mesto, člani pa 4. Pri mlajših dečkih je potrebno poudariti to , da so letos prvič tekmovali in bili ena najmlajših ekip. V okviru NK Mirna trenutno delujeta še dve selekciji in sicer kadetska (U-16) in veteranska.
Kadetska selekcija se trenutno pripravlja na začetek tekmovanja v sezoni 2000/01. Trenutno vadi v tej selekciji 15 fantov z Mirne in okolice. Med njimi je nekaj zelo obetavnih igralcev, ki bodo v nekaj letih okrepili članski selekcijo.
Veteransko selekcijo (na sliki) sestavljajo bivši igralci NK Mirna in pa tudi ostali bivši aktivni nogometaši, ki sedaj domujejo na Mirni ali v njeni okolici. Poleg eno ali dvakrat tedenskega razgibavanja na igrišču se udeležujejo raznih prijateljskih tekem, kot je na primer vsakoletno srečanje s koroškimi veterani iz Mežice, za katerega so priprave v teku.
Poleg osnovne dejavnosti, nogometne igre, veliko aktivnosti v NK Mirna posvečamo urejanju in vzdrževanju nogometnega igrišča, njegovi okolici in klubskim prostorom. Poleg ogromnega števila porabljenih delovnih ur za košnjo igrišča in okolice, krpanja lukenj, gnojenja in zalivanje trave, popravila ograje ter podobno je za to potrebno zelo veliko dodatnih finančnih sredstev, ki že za samo funkcioniranje selekcij niso majhna.
Glede na to, da je zemlja, na kateri so naši športni objekti občinska in da je interes občine, da je ta primerno urejena, pričakujemo s strani občine večje sodelovanje pri izvajanju investicijskih in
vzdrževalnih delih.
Prav tako pričakujemo tudi nadaljnje sodelovanje s KS Mirna prav pri urejanju okolice naših objektov.
Na tem mestu ne smemo pozabiti omeniti vandalskega početja mirnske mladine, ki vsak teden pušča sledove na teh objektih, kot so razbite steklenice na igrišču, razbite klopi, puščanje raznih odpadkov in cigaretnih ogorkov, mazanje sten pred vhodom, ipd. Prav zato je bistven namen delovanja vključiti čimveč mladih vseh različnih nazorov in njihovo energijo usmeriti v športno druženje ter jim vzbuditi občutek zadovoljstva ob doseganju dobrih športnih rezultatov.