V Mariboru 16. julija 1885. Tečaj XIX.
iTjisst Ijucistvii v poduk.
P<M|»|U.»?>« iist« pv.-!ij» knj;SRr Nivak na Tolikem trgu po 5 kr. —
Uukcpisi i. 1,0 vračajo, usplsčani lieti se ne sprejemajo; Za oznanila s-j pla" .¡e oa navadne vrstice, So sa natisno enkrat 8 k» dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Ifkftja rsak čftrtok in velja » ¡:i;«ii.inovre.-J in v Mariboru s ¡icšilja-n; :!:! r.a dom za coio leto H srM , za pol bita 1 gl,l kr , za čntrt let« Si) kr. — Naročnina so pci . c-prarsištrn y :,;j;n 81en:v (Ka&bengeminar). -- i > M i	r.o>.;.i i1 t v h ■.-.sbjvajo iist brez
C-:j&3one iif»r?r-ia»re.
Življenje pa naše postave.
To je resnica, da če gre na število, nam ne manjka postav. Tega ne more nihče ovreči, saj nam pa tudi, kar obstoji državni pa deželui zbor, kuje vsak po svoje postave take in toliko, da je človeku že težko, le njili imena obdržati v spominu, kamo-li, da bi še to vedel, kaj vsaka zapoveduje ali pa tudi prepoveduje.
Kristus je bil svoje dni vprašal, koliko bi v obsedenem človeku bilo budili duhov. Odgovor je bil, da jih je legijon, toraj skoraj brez števila. Malo pa bi se isto smelo tudi o številu naših postav reči.
Vsaka postava pa nas veže brž, ko se izda. Pri njej ni izgovora, da je ne poznamo. Kedar se je kaka izdala, ravnati se nam je po njej vse eno, ali jo ali pa je ne poznamo. Postava je in to odloči. Nikakor ne gre je prezreti ali pustiti v nemar. Iz tega pa tedaj lehko vemo, koliko je imenitno vedeti postave.
Naše slovensko ljudstvo ima to že od Boga, da čuti, kaj je prav ali pa ni prav. Postav sicer ne ve vseh in jih tudi ne more vedeti, ali dokler je dobro, pošteno, izpolnjuje jih, naj že bo tudi brez vedenja. Ali kaj, ko pri vseh postavah sam čut pravice ne pomaga! Nehotč in toraj zoper voljo se lehko zagazi človek zoper nje. Tu mu pa potlej nič ne pomaga, on zapade, kedar se zasači, svoji kazni. Treba mu jo je prestati.
Mi zoper to nismo, če se nam tudi smili revše. Postava je postava. Ene misli pa pri tem vendar ne moremo zadušiti. Ali bi ne bilo mogoče, novih postav tam, kjer in v takem jeziku, v katerem jih ljudstvo more umeti, razglasiti? Zanikati tega vprašanja menimo, da ne gre.
Kar se tiče v tem posebej nas Slovencev, izdajo se sicer postave, ki jih sklene državni zbor, slovenski, ali da bi se tudi te slovenski izdale, ki jih sklene deželni zbor, to nam ui znano. Ce se izdajo tako, to je potlej prav,
i ali zadosti še ni. Ljudstvo jih zato še ne izve. Kdo namreč dobi oni zakonik v roke ? Zupani. Ali kateri teh jih bere in komu jih da potlej na znanje ? Navadno jim ležč v omari, ne da bi jih ?!^mi brali, kaj, da bi jih še dali drugim brati!
TaJnačin, postave razglaševati, tedaj, kolikor ml sodimo, nikakor ne zadostuje. Postave so va^ne, prestopiti jih je nevarno in polno hudih nasledkov in ljudstvo, katero vse to trpi in za katero se one izdajo, pač zasluži, da jih tudi na lelikem izve, vsaj tiste, s katerimi pride lehko v dotiko. Po sedanjem potu, se nam zdi, pa se to ne izgodi ali vsaj ne po polnem, V tem še je vrzel, ki nam ne sodt.
Kedar gre za kako koli beračijo, najde c. kr. glavarstvo mesto, na katerem jo nabije; kedar koli se dene kje kako zemljišče na bo-benj, iztakne c. kr. sodnija gotovo župana, da ji to spravi svojim ljudem na znanje; tedaj pa še menimo, da je c. kr. država dovolj modra iznajti način, po katerem bi vsaj take postave, ki gredo v prvi vrsti na prosto ljudstvo, le-to tudi izvedelo. Preveč se s tem od nje ne terja.
Država ima pravico, dajati postave, da sebe obvaruje škode, ali tudi ljudstvo ima pravico, izvedeti jih, naj se ravna tako po njih ležje. Ni tista država srečna, ki ima dobre postave, pač pa je tista, v kateri jih ljudstvo ne prelamlja. Za to pa mu je treba jih poznati.	(?)
Gospodarske stvari.
Kaj početi, če se komu po kaki nesreči obleka vname.
Mnogokrat se zgodi, da se komu po kakem koli nesrečnem slučaju obleka na telesu vname. Strah in preplašenost nesrečnika tako prevzameta, da dostikrat ravno nasprotno temu dela, kar v taki nesreči pamet in mirni preudarek zahteva. Onesrečenee začne kričati in leteti
dosti-krat sam ne ve, kam, pa vse to nesrečo le še hujšo dela. Najboljše je, da si kolikor mogoče miren, se hitro vležeš na tla in z valjanjem sem ter tje gorečo obleko pogasiti skušaš. Če je kaj drugih ljudi blizo, naj odeje, koče, zavijače, blazine na nesrečnika namečejo in tako plamen zadušiti skušajo. Bolj ko letiš, bolj se vplamti obleka in hujša je opeka na telesu. Brž te plamen osmodi po obličju in rokah in dim in slap te duši, da se nesrečnež le malokdaj smrti otme. Najboljši varuh pa je previdnost, kedar imaš z ognjem ali lučijo opraviti.
Kako pregloboko posajenim sadnim drevesom pomagati.
Sadna drevesa se ne smejo nikdar globo-čeje saditi, kakor so bila prej v drevesnici posajena. Ako se je pa pri posajenju drevesa v tem pregrešilo in drevo se globokeje posadilo kakor prej tako drevo pod takim posr;enjem trpi, drevo se ne razvija, kakor bi se imt^o in tudi rodovitnost njegova se zmanjša. Da se tem odpomore, se drevesce do 5 centimetrov odgrebe in pod zemljo trak skorje okoli in okoli odlušči. Tu okoli se napravi debelota, iz katere nove korenine poženejo. Tako ravnanje je povsodi tam nasvetovati, kjer se posajeno drevesce brez škode ne da več vzdigniti.
„P. L."
Koristna poraba praproti.
Ako se praprot sožge, daje pepel, ki ima veliko tako imenovanih alkalij v sebi, katere dajejo lug, ki ni nič slabejši od onega, kateri se iz potovega pepela nareja in je za pranje in beljenje posebno dober. Po velikih belari-jah v Rudogarju na Ceskem se praprot nabira, v lahke snope poveže, posuši in potem za kurjavo pod kotlje porabi. S tem si mnogo dragih drv prihranijo in vendar pepela nič manj ko iz drv ne dobivajo. Tako si na tak način po-tovi pepel popolnoma prihranijo. Na Angleškem porabijo ta pepel za mijilo. Praprot se nabira, spravi v velike kopice, ki se o svojem času zažgo in pepel potem pobere. Ta se potem zlugom namoči, zgnjete in v krogle stlači, ki se posuše in kakor mijilo porabijo. Te kroglje ostajajo bele in perilu ne dajejo neprijetnega duha, kakor ga daje mijilo. Da se čisti lug dobi, je treba pepel še enkrat prežgati, ker sem ter tje še vedno kaki nesožgaui ogeljnati delek ostane, ki potem lahko kaj črno napravi.
Sejmovi. 20. julija: v Arvežu, psi sv. Marjeti na gornjem Dravskem polju, v Vitanju, 21. julija: v Bučah, na Brenski gori; 23. jul.: v Ivniku, pri sv. Heleni, sv. Mohorju, v Orešju pri sv. Magdaleni v Mariboru; 25. julija: v Slov, Bistrici, v Šetalih, v Žalcu, v Kozjem.
Dopisi.
Iz Konjic. (Srenj ske volitve.) Za III. razred imeli smo srenjske volitve, pa prihodnjič boste spet čitali, kako nemčurska svojat Slovana teptati ter v kot poriniti hoče. Podlegli smo, pa častno in po grdi zvijači. Proti nam se je bilo vse zaklelo. Vse tiste nezgode in sitnobe, goljufije in prekanjenosti, ki smo jih bili že pri prvotni volitvi januarja meseca okusili, trpeli smo tudi takrat. Prosili smo za prostorno sobano, okrajni zastop jo je odrekel — zakaj? to prihodnjič — prosili smo mi, pa tudi nasprotniki za gospoda komisarja, ga tudi dobili v g. dr. Leitnerju — pa žal nam je bilo zares za tega gospoda, ki se je toliko potil v tesnej pisarni in gotovo zavolj tega ni zapazil, kar se je vsem navzočim prav čudno zdelo in jih celo že na smeh sililo. Za vsako pooblastilo naše imeli so nasprotniki drugo in čudno — vsako bilo je dano nemškutarjem 1. julija — na dan volitve! Kaj ne, da je to čudno, da, prečudno ! Pa slavni komisiji, v koji je imel g. dr. M. Lederer odločilni glas, se je to tako naravno zdelo, da je naša pooblastila podpisana in dobljena od 28. — 30. junija — kar pozobala. Kdorkoli izmed tržanov je imel volilno pravico, volil je tudi s pooblastilom, tudi prepisači in mesarski pomagači so ž njimi volili. Pa o tem še prihodnjič. Samo Tomaža Srabotnika, sivolasega državnega pravdnika namestnika — staatsanwältlicher Funktionär — ne smemo pozabiti, pa to za to, ker se je on prehudo spozabil. Tudi on je volil za Marjeto Bornekar iz Nove vesi, pa ona mu ni dala pooblastila, ampak začetkoma jo je neki Rebrnjak prekanil, uobil od nje križ na pooblastilo in jo je potem pobrisal ž njim, pa Marjeta je to pooblastilo preklicala ter le našemu vrlemu značajnemu narodnjaku in posestniku Janezu Rudolfu ga dala. Pa Srabotnikovo je podpisano 1. julija! Marjeta nam je pa djala, da ni bila nikdar pri Srabotniku, on pa ne pri njej — a vendar jo je zastopal — staatsanwältlicher Funktionär! —Kaj ne, dragi eitatelji, da smo že daleč zagazili. Mož, ki bi moral postav se pred vsem držati, pa takšne burke vganja! Na ta način so nam zaporedoma okoli 25 pooblastil prav „mit hoher Zustimmung" pobrali. Naših pa skoraj nobeno ni obveljalo, Dr. Lederer jih je pretipal in /me-kal, češ da so tisočaki.
Končaje moram še nekaj omeniti. Nasprotniki so vse storili, da so le glase dobili. Janez Rataj je v 2. volilnem razredu, ima v zapisniku št. 64. Skalce; 1. julija volil je tudi v tretjem razredu. Sodar Fr. Rudolf že dolgo ne plača nobenih davkov pa je smel voliti svojim — dobrotnikom v prid. Prihodnjič več. S.
Iz Ljutomera. (Odgovor.) Dopis iz Ša-linec pri Ljutomeru v 26 listu „Slov. Gosp." napada mene, kakor da bi bil jaz osnoval kako nemško pevsko društvo itd. Dovolite, da tukaj v pojasnjenje odgovorim. Dopisatelju, — kateri sicer ni v Salincih, — kakor sam piše, je nekdo poročal, (seveda krivo), da sem jaz osnoval nemško pevsko društvo. Dva gospoda sta me prosila da bi ju v začetnih vajah petja pod-učeval, in sta to iz lastnega interesa storila Ali se zamore po mnenji g. dop. iz dveh udov vže društvo osnovati ? Zamore li iz dveh pevcev obstati možki zbor? — Na prošnjo nekaterih starišev, začel sem tudi deklice vsak teden po dvakrat in sicer v dveh oddelkih pod-učevati. Te pevske ure so obiskale, raz ven nekaterih gospodičen, večinoma učenke tukajšnje dekliške šole. Učenke pevskih ur, med katerimi ste tudi moji hčeri, so hčeri slovenskih in nemških starišev. Prvi oddelek se je vadil začetnega popevanja v sekiricah in drugi oddelek je pa razven tega popeval same slovenske pesni. K temu me je pa napotila misel, da bi s časoma naša čitalnica mešani pevski zbor si napravila. Iz tega razvidi tedaj g. dop , da sem imel dober namen, petje povspeševati. Pozabil je g. dop. povedati, da so se pretečeno zimo čitalnični pevci po dvakrat na teden tudi pri meni v petji vadili. Sploh pa bi me jako veselilo, da bi g. dop. društvo osnoval, katerega osnovati meni nasvetuje. Obljubim mu tudi, da ga v tem podjetji iz srca rad podpiram, ako bi on ne bil zmožen tega voditi. Žalibog, da mi tukaj v svoji strasti oponaša mojo bolezen. Zaradi tega ne bom veliko prazne slame mlatil. Zavrnem g. dop. na g. dr. Spešiča, kateri me je takrat obiskal in zdravil. Volitve se nisem bal, kako se je lahko g. dop. pri slednji vo-litvi v deželni zbor prepričal, in gotovo bi bil tudi sedaj na strani narodnjakov stal, ako bi me ne bila bolezen zadrževala. Konečno še želim, dag. dop. nebi nikdar taka bolezen nadlegovala, kakor mene v istini je. Sicer pa ostanem tisti, kakor sem bil dozdaj. Narodno reč sem vsikdar rad podpiral, jo podpiram in jo bodem tudi vsikdar rad podpiral. Toliko g. dop. za danes in za vselej.
Jože Horvat, nadučitelj.
Z draviuske doline. (Ponočni koncerti. Naše maje. Nepotrebna jeza.) Valovi, ki so ob času volitev tu in tam sila razburjeni, so se večinoma povsod že polegli, le v Ločah še ne. Popolna narodna zmaga je bila sila močen krop, ki je ondašnje nemšku-tarčke tako poparila, da se v začetku celo niso zavedeli. Le polagoma kakor polži, kader huda vročina preneha, pokazujejo zopet roge. Nekateri nadlegujejo Ločane s ponočnimi „kon certi", pri katerih svoja srčna čutila proti „raj-
hu" pošiljajo. Posebno se odlikujejo neki mladiči z učiteljema. Pa naj bi že bilo, ko bi se v gostilni pri slovenski kapljici nemško kraljestvo poveličevalo, pa spodobi se menda le ne, da kriči nemška (?) intelegenca o polnočni uri po vesi v šegi ponočnjaških fantalinov. Drugi pri županskih opravkih in pri „voršusvereinu" narodnjaka dregajo, češ: zakaj pa zdaj ne greš k fajmoštru ? Da bi se bili kolikor toliko ohladili, so si pred svojo šnopsarijo maj o z nemško zastavo postavili. Ločki fantje so po stari navadi ob Sent-Antonskem shodu tudi hoteli pri cerkvi majo staviti, se ve da s slovensko zastavo. Zdaj pokaže pa župan svojo moč — mi smo mi — ter prepove majo. Menil je menda, da bo vse kar strepetalo in obmolknilo, kakor takrat, ko je še po gostijah godcem takt dajal, ali tokrat se je zmotil. Zdaj namreč hočejo pa možje majo, c kr. okr. glavarstvo jo dovoli in z godbo: „Naprej zastava Slave" — „Slovenec sem" — se je velikanska maja s štirsko in slovensko zastavo povzdignila in plapola veličastno, ponosno, da memogredoči nehote postoje in njeno krasoto občudujejo. In vihra še zdaj zmagonosno. akoravno se je strela na njo sklicevala, in ker strela noče ubogati je to enega tako razsrdilo, da je svoje posestvo prodal, kakor pravijo sila po ceni, da mu le ne bo treba tribojnice gledati. Kam se bo zdaj podal se ne ve; nekateri menijo, da k belim menihom; pa naj že gre, kamor hoče, pot mu bo gotovo lahka, ker toliko ljudi Boga hvali, da le gre.
Izza Boča. Vesele dneve so pa imeli naši Slatinčani. Dne 28. in 29. pr. m. so jih prišli njih nemška braca iz Gradca obiskat — bili so to nemški pevci. Po čem da je dišalo, zvedeli smo že iz nagovora, s kojim je neki Graški gospo-dek naše Nemce nagovoril: „Veseli me, da najdem tudi na spodnjem Štajerskem — nemške možake — !" no nas pa to veseli, da so jih presneto malo našli! „Das dsutsche Lied" v dvorani niso smeli pevati; a tako dolgo jih je ta hujskajoča pesem po grlu drapala, da so jo 29. vendar zadudljali. Pa saj neko veselje morajo imeti. Saj smo ga tudi mi verni Slovenci imeli. Obhajali smo namreč god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, kolikor je bilo v naših bornih močeh, slovesno. Že v soboto popoldne je to slovesnost naznanjalo gromovito streljanje. Zvečer videli smo tu dva kresa. Ob devetih zvečer se je slišalo ubrano petje zvonov, možnarji so zagromeli, zdajci se je videl na prijaznem griču blizu sv. Križa, kjer stoji podružnica sv. Trojice, ognjeni križ, in hitro potem kres. Tudi naš stari Boč se je z nami veselil. Naši mladi korenjaki so namreč na Boču zakurili velikanski kres, ki je blizu dve uri dolgo plamtel. V nedeljo se je spet razlegalo daleč okrog mogočno streljanje od prve jutranje zore pri obeh sv. opravilih do
poldne. Da bi bili nemški Graški gospodje to videli, onda nebi več hodili sem doli svoje brače iskat.
Od Pohorja. (Razne reči.) Ribniški liberalci so si že nekoliko udahnili, le Vuhredška čvetorica ne more pozabiti žalostnega propada pri volitvi, ki je menda za vselej odločiven, kajti, kjer vrli Pahernik prebiva, ki je steber krasne nove cerkve, zdatna podpora faranov in ljubeznjiv prijatelj duhovnov, ondi se zastonj povzdiguje liberalna betvica Peneče se togoti in psuje premišljevaje kako se maščevati. „Tirjajmo vse, ki so nam kaj dolžni, da pokažemo našo moč!" je bil sklep liberalnega premišljevanja. Hitro se razpošljejo listeki do-tičnim, in ukazano je bilo; groše platiti. Rad je listek vsak prejel, odrajtal groše z veseljem, rekoč: „Hvala Bogu, sedaj sem rešen!" Glejte Slovenci! takšni so liberalni prijatelji. Pred volitvijo se sladkajo in ponižno ponujajo dobro jesti in piti vsake sorte, da bi vlovili na lima-nice, po volitvi pa psujejo in se hudujejo, kakor evangeljski hlapec rekoč: Plačaj, 1? ^ si dolžen itd. Dobro si zapomnite vrli Slovenci! ne hodite k njim, ako ste v zadregi, po denarjev — saj imamo poštene posojilnice, ker povsod se tako godi, kjer liheralski duh veje in gospodovati hoče. G. podnčiteljS. pa naj se spomni na dekret, katerega je letos v spomladi dobil od okrajnega šolskega sveta v smislu razsodbe deželu. šolskega sveta, kateri je njegovo opravičenje ovrgel. G. šef železniške po-postaje v Vuhredu, pa naj bere^ okrožnico predsednika državnih železnic pl. Cedika od 19. pr. m., v katerej prepoveduje vsem uradnikom svojim, se vtikati v občinske zadeve, n. pr. volitve, ki jih ne zadevajo, ker to le sovraštvo in škodo napravlja. Enako je od generalnega ravnatelja južne železnice vsem uradnikom prepovedano, pa so se le-ti vendarle za libe-ralne volitve potegovali.
Iz Brezna. Nekateri Brezno • Ožbaltski mogotci ali flosarji prve vrste, drugega ne znajo kakor svoje dušne pastirje obirati in zaničevati, še celo tožiti. Proslavlajo in častijo same sebe in se povzdigujejo nad kmeta, ker povsod hočejo zvone c nositi. Vendar takrat, kedar gre za deželno in državno volitev se priklanjajo kmetom in bajtljarjem, naj bi za nje glasovali, ako z dobrega ne gre, pa s hudim ; namreč: „če ne boš z nami, ti ne bodemo pomagali, in dati moraš kmalu nazaj, kar si dolžen." To je flosa"rski „žilo potip". Celo se predrznejo take, ki imajo pravico voliti, odpo-diti. Lepa izobraženost, ki po turškem diši! — Bog jim daj vendar že pamet in boljše srce!
Iz Gornjega grada (Svečanost v čast sv. Me t od i ju). Slovesnosti, katero smo obhajali 12. t. m. v spomin tisočletniee smrti sv. Metodija udeležilo se je nad 8000 ljudi. Ve-
lika cerkev bila je napolnjena in še na dvorišču jih je mnogo stalo. Ob '/¡¡10. uri začele so se procesije. Najpopred je Ljubenski g. kaplan služil sv. mešo, pri kateri so mu stregli 4 sokolci. Potem je bila procesija s presvetitn R. T. po trgu, pri kateri so požarni brambovci za red skrbeli. Pridigo imel je g. Rodošek; po pridigi bila je slovesna sv. meša z obilno asistenco, — Prišle so procesije iz vseh far gor-nje-grajske dekanije razun Luč, Solčave in Nove Štifte ; tamkaj so namreč nekateri otroci zadnje dni umrli za vratno vnetico, zatoraj je g. dekan v cerkvi oznanil, da iz teh krajev ne sme priti procesija. — Popoldne od ,l2'i. do G. ure bil je koncert pod milim nebom, na večer pa slavnost v čitalnici, pri katerej je g. dekan govoril. Počastili so naš trg odlični gostje iz Braslovč, Žalca in Kamnika in naslednja društva: požarna hramba Rečička, Savinjski sokol in Lira iz Kamnika.
S pod Pohorja, V Slov. Bistrici je veliko gnjezdo, v katerem se valijo nemškutarji, pa zvalijo jih ne kokoši, temnč kokoti brez perja.
Cev nekoliko odrastejo, jih nabašejo, pa haid! na Črešnovce, na Polskavo in na Pohorje ž njimi. Ker so na Pohorju od lani do letos že precej dorasli, so jih na Pohorji letos celi voz nabasali in skoz Fram na Ješenco peljali. Pa k nesreči je v Framu na prostoru med cerkvijo in šolo precej debelo kamenje, po katerem je voz z nemškutarji tako močno ropotal, da sta dva doli padla. Eden izmed njih je silno razsajal pri in po tukajšnji volitvi, opravil sicer nič ni, pa tudi ne bo. Zato svetujemo njemu in njegovemu tovarišu, da raje naj mirujeta in se svoje itak dobre meštrije vestno držita.
Iz Loke ob Savi. (Občinska pisarna, požarna straža.) Dolgo časa smo vaščani Loški željno pričakovali dneva, ko se nam vres-ničijo želje, da prestavijo občinsko pisarno k nam v Loko. Te želje so se nam izpolnile dne 1. mal. srpana t. 1. Mnogo truda si je oče župan prizadjal, ter hudo se je moral boriti za slovensko reč, hoteli so nemčurji imeti pisarno na Zidauem mostu. Živel toraj oče župan ! Požarna straža je v nedeljo 28. junija stopila na dan v svoji zunanji obleki. Dve leti skoraj je g. Gamšek zbiral ude, a sedaj nabral blizo 50 mož prave korenine, ti možje se organizirajo. V nedeljo zbralo se je 25 udov v gosp. Jakšatovi gostilni in popoldne ob ¿5. uri stopila je požarna straža na cesto, spremljana z lepo godbo in pokanjem možnarjev. Kot vodja izvoljen je g. Gamšek, namestnik g. Mlinar. Naprej toraj mlada straža, napreduj vrlo in ne sramuj se Slovenije !
Politični oofed.
%9
Avstrijske dežele. Naučni minister Conrad poslal je gališkemu deželnemu šolskemu svetu
dopis, v katerem graja učitelje zarad agitacije pri državno-zborskih volitvah. Slovenski zastopniki na Velehradu nameravali so ustanoviti list v vseh slavjanskih jezikih. Ta list bi imel nalogo delati na približanje vseh Slovanov. Pa zdaj bržčas iz tega podjetja ne bo nič, ker se Polaki nečejo sporazumeti z Rusi. Liberalci bi radi zopet na krmilo prišli, to kaže njih najnovejše modrovanje zastran Galicije, Buko-vine in Dalmacije. Hočejo namreč te dežele odcepiti od onih v državnem zboru zastopanih ter tako desnico slabiti; a to se jim ne bo posrečilo. Profesor bogoslovja dr. Martin Riha imenovan je naslednikom grofu Schünbornu. Novi škof bode prekoniziran 17. julija, introni-ziran pa 6. septembra. Kako „Pester Loy d" poroča, bodo v krajih, v katerih so že dosedaj 4. razred poklicali k novačenju, pa vendar premalo vojaških novincev dobili, tudi 5. razred poklicali. V kmetskih občinah Kočevskega okraja na Kranjskem bode dopolnilna volitev poslanca za deželni zbor 25. avgusta; Kranjski deželni šolski svet svari v nekem razpisu profesorje srednjih šol naj se ne udeležijo političnih demonstracij. Pri volitvi v državni zbor iz trgovinske zbornice v Liberci bil je izvoljen Adolf Schwab.
Vnaiije države. Nemški zvezni zbor priporočal bode deželnemu zboru za brunšviškega prestolonaslednika na prvem mestu princa Henrika. VII. Reussa; na drugem in tretjem mestu pa jeduega srednje- in jednega južnonemškega princa. — Francoska zbornica sprejela je mirovno pogodbo, katero je francoski zastopnik sklenil s Kitajci. — Pretekli teden je na Spanj-skem za kolero umrlo 3183 oseb; „Gazetta" potrduje, da je od 20. maja do 7. julija 28.000 ljudi za kolero zbolelo, 12.350 pa pomrlo. Minister za notranje zadeve in pomorski minister sta odstopila; kralj je imenoval naslednikom prvemu madridskega prefekta, drugemu pa contre-admirala Pezuela. — Kakor se iz Anama poroča, je v Hue zdaj vse mirno, anamitska vojska je popolnoma potolčena. Francozi imajo 10 mrtvih in 62 ranjenih. — V Kijevu delajo priprave za vsprejem ruskega carja, ki tja pride meseca avgusta; po končanih velikih vojaških vajah pojde car v Skiernievice. — Okoli Angore v Mali Aziji razdejal je veliki orkan 300 hiš. — Iz Sudana se poroča, da je Mahdi umrl in da se njegovi pajdaši vojskujejo med seboj; pa ta vest najde malo vere. — Francoska vlada sestavila je komisijo iz Francozov in Algiercev, katera ima nalogo vsaki mohamedan-ski rodbini dati rodbinsko ime. Algierski mo-hamendanci namreč dosedaj takih imen niso imeli, kar je pouzročilo mnogo zmešnjav.
Za poduk in kratek cas.
Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polji.
(Dalje.)
4.	Cerkev. Kedaj da je bila cerkev sv. Lovrenca na Dravskem polji postavljena in zakaj ravno na čast sv. Lovrencu posvečena, tega ne vemo povedati; pač pa je v starih listinah najti, da je že 1. 1323. tukaj, če tudi manjša cerkev stala, ki je bila s prva podružnica Hočke fare, 1. 1426. pa se že imenuje samostalna župnijska cerkev.
Drugo nam iz tega časa o cerkvi ni nič znanega, samo iz 1. 1567. še imamo pismo, ki omenja poddružnice Lovrenčke farne cerkve, namreč cerkev naše ljube Gospe na Gori, sv. Lenarta in sv. Janža.
Sedanjo podobo je dobila cerkev 1662, ko je župnikoval Lovro Banko. On je pri žup-ljanili in drugih darežljivih kristijanih pobiral milodare ter povečal staro cerkev in jej sedanjo podobo dal.
Prednji del cerkve, ki je proti vzhodu obrnen, meri 10 1 m. v dolgost in 5 7 m v širokost, ladija pa je dolga 12-1 m. in široka 7-6 m.
Altarje ima štiri; prednji ali veliki altar je posvečen sv. Lovrencu, stranski trije pa Mariji sedem žalosti, sv. Antonu Padvanskemu in sv. Barbari.
V zvoniku so trije zvonovi, nekaj nad 20 centov težki, in ura.
Lep 2 m. visok zid obdaja cerkev; staro pokopališče, ki je bilo na tem prostoru med cerkvijo in zidom, so 1. 1832. prestavili ter tla 1. 1878. poravnali in toliko navozili, da se voda ležje od cerkve odteka.
5.	Pokopališče. Prvotno pokopališče je bilo, kakor nekdaj povsod, tudi pri sv. Lovrencu okoli cerkve, in to ne le pri župnijski cerkvi, ampak tudi pri poddružnicah. Odličnejše osebe so tudi v cerkvi pokapali.
Ukaz cesarja Jožefa II. od 1. 1787., naj se pokopališča od cerkve proč spravijo, so tukaj še le 1. 1832, izvršili. Takrat so namreč Lovrenčani po prizadevanju župnika Martina Viličnjaka pokopališče kakih 300 stopinj od cerkve proti zahodu prestavili, ter ga istega leta na den vseh svetnikov popoldne blagoslovili. Prej precej nizko ležeče in toraj vedno mokrotno pokopališče so po zimi 1, 1852. za štiri črevlje navozili ter z dostojno ograjo obdali. V novejšem času so na pokopališču tudi lično mrtvašnico postavili..
6.	Dušno pastirovanje oskrbljujeta že od davnih časov dva duhovnika, župnik in kaplan. Ko so po izločitvi Gorske fare in Mi-hovec obseg Lovrenčke župnije jako skrčili, in tudi njene dohodke zmanjšali, hoteli so kaplana
odpraviti in so njegove dohodke zbrisali, ali župljani so se zanj potegnili ter se zavezali, da bodo mu dohodke sami oskrbeli, ako jim le kaplana pustijo.
Oba duhovnika stanujeta v farovžu, ki stoji na severovzhodni strani cerkve, in ima eno nadstropje in prostorna gospodarska poslopja, ker ima župnik razun nekoliko rešitve svoje dohodke iz gospodarskega posestva dobivati.
Matične knjige, katere župnik vodi, in iz katerih je v Slekovčevi knjigi mnogo zanimivega izpisano, segajo le do konca sedemnajstega stoletja nazaj. Krstne knjige so se začele pisati 1. marca 1682; poročne knjige maja 1680, in mrtvaške knjige 3. maja 1680.
Prvi znani Lovrenčki župnik je nek Andrej, ki se je 1. 1498. odpovedal Lovrenčki fari na korist nekemu Simonu, duhovuikir iz Ivnika Za njim še je znanih 24 župnikov po imenu, o katerih so v naši knjigi tudi navedene živo-topisne črtice, kolikor jih je bilo mogoče gosp. pisatelju izvedeti.
Prvi znani kaplan je Logar Lukež 1. '681 ; za njim pa še je navedenih 63 kaplanov tudi z životopisnimi podatki, kolikor jih je znanih,
Ta oddelek o Lovrenčkih župnikih in kaplanih je g. pisatelja gotova-_veliko truda stal, preden je iz toliko krajev zbraT~~toliko podatkov o vseh župnikih in kaplanih.
Sedanji župnik je č, g. Fr. Ser. K a t h, ki župnikuje tukaj od 1. aprila 1882; sedanji kaplan pa je pisatelj naše knjige č. g. Matej Slekovec, ki tukaj kaplanuje od l.jun. 1883.
'	(Konec prihodnjič.)
Smcšnica 29. „Boter, kaj bo, kaj bo? Kje bomo zanaprej vole jemali, če bo suša še dolgo trpela? Klaje ne bo, živine pa tudi ne, ako ne neha kuga na Ogerskem!" — „Nič se" odvrne boter, „nič se ne boj, dragi moj! Dokler sva mi dva, volov manjkalo ne bode."
Razne stvari.
(P res vitli cesar) darovali so 2000 fl. po povodnji v Galiciji poškodovanim.
(Njih ekscelencija mil. knez in škof) izdali so glede iznajdenja pravega trupla sv. Jakoba v Komposteli na Španskem, pastirski list, ki se te dni razpošlje gospodom.
(Ljubljanskega mil. gosp. knezo-škofa) sta obiskala dva imenitna gosta, kar dinal Hergenrother, slavnoznani učenjak in P. Henrik Denifle.
(Metodi j evo svečanost) priredijo dijaki pod vodstvom abiturijentov mariborske gimnazije dne 2. avg. t. 1. v gostilni gosp. D. Jagodica v Šmarju.
(Nedeljski počitek.) Počitka ob nedeljah in praznikih, kakor ga zapoveduje nova postava, še je Graškim in Dunajskim trgovcem
sedaj (in tudi po pravici) premalo. Terjajo ga za se v večjih mestih od 10. ure predpoldne v manjših pa vsaj od 12. ure.
(Umrl) je 12. t. m g. Ivan Urbanec, uradnik v pisarni gosp. dra. Gregorica. Pokojnik, rojen Kranjc, bil je uzoren domoljub, kateri je žrtvoval vse svoje moči za mili nam slovenski narod._ Naj počiva v miru!
(Železnica S p i elf e 1 d-Ra d g o n a) bila je izročena 14. t. m. javnemu prometu ter ima naslednje postaje: Schwarza, Weitersfeld, Cmu-rek, Gosdorf, Purkla, Halbenrain in Radgona. Mešani vlaki vozijo od Spielfelda do Radgone trije in sicer ob 7. uri 30 min. zjutraj, ob 2. uri 15 min. popoludne in 6. uri 30 min. zvečer; iz Radgone pa: ob 4. uri 40 min. zjutraj, ob 11. uri dopoludne in 4. uri 20 m. popoludne.
(Štajerski deželni odbor) dovolil je za postavijenje bolnišnice v Radgoni 317 fl.
(Nova štacuna v Cel j i.) Dolgo smo že želeli, da dobimo v Celje trgovca, domačina in narodnjaka. Ta želja se nam je ravno izpolnila. Gospoda Karol Vanič in Ivan Jermau, oba vrla domoljuba, kupila sta v Celji poprej Ripšlnovo hišo na oglu poštne in graške ulice, kjer je že od nekdaj bila trgovina, in odprla sta prve dni julija svojo trgovino z blagom za obleko itd. Opozarjamo svoje čitatelje na njuno naznanilo in priporočbo na zadnji strani našega lista.
(Novo uniformo) dobijo uradniki avstrijskih železnic.
(Henrik Clementschitsc h), tajnik pri namestniji imenovan je okrajnim glavarjem za Starjersko.
(Hraber deček) V liekej vasi pri Sa-vöni na Ligurskej obali odlikovan je bil pred malo dnevi dvanajstletni deček Pescio s sre-berno svetinjo. Pri navstalem požaru je namreč po lestvici znosil in rešil štiri otročiče iz že goreče sobe.
(Konec šolskega leta) bil je včeraj in danes po vseh tukajšnjih ljudskih in srednjih šolah.
(Spremembe v Lav. škofiji.) C. gosp. J. Satler gre za provizorja v Podgorje, č gosp. J. Kapler pa za kaplana v Ruše. Umrl je č. g. J. Zemljak, umirovljeni duhoven pri sv. Vidu blizu Ptuja.
Listič uredništva. G. J. v 1 Kdor glasuje za moža, kakor je g. doktor, o katerem ste pisali, nosi, naj hodi v suknji katerikoli, svojo kazen v — lastnih prsih in ne odide ji pri ljudstvu; ni mu jo treba od nas. G. dr. v K. Prosimo potrpljenja. Včasih nam lii mogoče hitro, ker bi radi ustregli vsem dopiscem pa tudi bralcem.
Listič upravništva. G. J. D. pri sv. Kr. Hvala! Eno leto za brata ; sedaj ne dobiva več lista. D^- Vse p. n. naročnike, ki šo niso poslali naročnine pa so tudi ne v svojem času oglasili za potrpljenje, prosimo, da storč eno ali drugo do prihodnje številke, ker bi jim sicer ustavili pripošiljanje.
Loterijne številke:
V Gradci 11. julija 1885: 37, 49, 5, 67, 35 Na Dunaji „ „	79, 46, 77, 52, GO
Prihodnje srečkanjo 18. julija 1885.
Slomšekovih zbranih spisov
četrta knjiga: „Različno t>lag-o's, ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. g. M i h. Lendovšek v M a k o 1 a h (Maxau bei Pöltschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po knjigarnah ji je: fl. 1.40 za trdovezan, fl. 1.30 za broširan izvod. Obsega tri oddelke: I. „šola in odgoja" str. 180: II. „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. „razna tvarina" str. 357—428.	(4-10)
Oklic
prostovoljne dražbe premičnega blaga.
C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici naznanja, da je prostovoljna dražba mladoletnim Kašpar Smole-tovim dedičem lastnega vina okoli 25 polovnjakov dovoljena in se bode dne
30. julija 1S8£>
in sicer dopoldne ob 10. uri v Poličanah, po-poludne ob 3. uri pa pri vinogradu v Gaber-niku vršila.
Kupci se k tej dražbi vabijo s pristav-kom, da se bo vino le za ali čez cenitveno vrednost in za gotov denar prodavalo.
C. k. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici,
dne 30. junija 1885.
C. k. okrajni sodnik :
1—2	Sorko, m/p.
zg'laü«
C. kr. okrajno sodišče v Slovenj.-Gradcu naznanja, da je razprodajo premakljivega blaga umrlega gospoda nadžupnika in dekana Urbana Die trieb a v sv. Martinu pri Slovenj-Gradcu dovolilo in da se bo omenjeno blago, obstoječe iz prelepe živine (10 volov, 8 krav in še mladine), 5 konjev z vozi vred, živinske hrane, žita, hišnih in gospodarskih priprav raz-prodajati začelo
<lsae 3?. t. m. ol> i>. uri zjutraj
v sv. Martinu pri Slovenj.-Gradcu.
Prva pride na vrsto živina in živinska hrana.
Kupnina se bo morala v gotovini šteti, kupljene reči se bodo morale kar odpraviti,
C. kr. okrajno sodišče v Slov. Gradcu 11. julija 1885.	1-3
Zalivala!
Vsem prijateljem in znancem, kateri so dne 14. julija v tako mnogobrojnem številu spremili mojega nepozabljivega, prerano umr lega soproga, gospoda
Ivana Urbanc-a,
tajnika posojilnice v Ptuji, k zadnjemu počitku, izreka podpisana najtoplejšo zahvalo.
V Ptuji dne 15. julija 1885.
Žalujoča vdova
Marija Urbanec.
■n^T-1]« se takoj sprejme pol ure od Mari-bora proti mesečni plači 4 gld. — Več se izve v Janez Leon-ovi tiskarni v Mariboru.
Lepo posestvo
pri cerkvi ležeče, v krasnem spodnje-štajerskem kraji, za um iro vi j enega duhovnika, kakor za vsako obrt, krčmo, kramarijo, mesarijo ugodno, se iz proste roke proda. Kje? pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	1-3
ali,—j „. --------
II. letnik za leto 1886, katerega izda uredništvo „Jurja s pušo". Izšel bode uže oktobra t. 1. Imel bode obilo šaljivega berila z primernimi šaljivimi podobami, potem smešnic v prozi in pesnih, ugank in druge smešne zabavke. Ker je bil lanski koledar v enem tednu razprodan, vabimo p. n. občinstvo, da se do časa naročiti blagovoli. Cena mu je 55 kr. po pošti na dom.
4-4	Uredništvo „Jurja s dušo'1.
Župnija sv. Lovrenca
na Dravskem polju-
Krajepisno-zgodovinske črtice.
Spisal Matej Slekovec, kaplan pri sv. Lovrencu na Dravskem polju. V Mariboru 1885. — Tisk J. Leonovo tiskarno.
8°. str. 136. — Dobi se ta lična knjižica pri upravništvu „Slov. Gospodarja" v Mariboru in pri spisatelju gospodu Mat. Slekovcu. — Cena je broširani knjigi 60 kr., s pošto pa 66 kr. a. v. .
Dve podnčitelj slu službi
na dvorazrednicib v Z a vrču in pri sv. Andražu v Leskovcu, IV. plačilnega razreda, ste izpraznjeni.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje vložijo do 20. julija t. 1. po pravilnem potu pri dotičnem k rajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ptuj i dne 20. junija 1885.
Predsednik:
3—3	M*t'etner»tein.
in
Podpisana naznanjava slavnemu p. x. občinstvu uljudno, da sva s početkom meseca julija 1885 začela in odprla v svoji lastni liiši (poprejg. Ripslnovej) v Celju štev. 39, na oglu poštne in graške ulice
svojo štacuno in trgovino
z različnim suknenim, platnenim in tka nim blagom, pertenino in vsake vrste drobnarijo^.pod firmo
Vanič & Jerman.
Dolgoletne v najboljših trgovskih hišah nabirane izkušnje in vednosti, potrebni denarni pripomočki, dobre z naj-veljavnejšimi fabrikanti naju priporočajo in opravičujejo, da prosiva slavno p. t. občinstvo za naklonjenost, zaupanje in obilno obiskovanje najne trgovine.
Trudila se bodeva, kolikor je v naj-nih močeb, da hitro in dobro ter pošteno in po ceni ustreževa željam vseh časti-tih kupovalcev.
Zagotovljava ob enem, da imava na prodaj čisto novo in izbrano robo po prav nizki ceni in smeva trditi, da nik-do ne bo nezadovoljen šel iz najne šta cune. Prosiva zatoraj uljudno za prav obilno obiskovanje.
V Cel j i dne 8. julija 1885.
1-3
Vanič & Jerman.
T?" J - ^ *** m ključarsko ali kovaško orodje
¿.Lil^ na prodaj ? Kaj ima iu po kaki ceni, naznani naj
Francu Koser-ju,
1-2 gostilničarju v Juršincih pri Ptuju.
ip Izvrstna tropinska šganica fj^
Hktl. po gld. 18.-20,-
Izvrstna slivo vka 1
®	Hktl, po gld. 24 —
I
H izvrstna drožena žganica S.
Hktl. po gld. 24.-40,- W se dobiva v žganjariji	1-10
leser-ja
«i
v Hočah pri IM&r lboru.. «ft; ■>
mHm
Posojilnica v Celji
naznanja:
1. Hranilne vloge se brez izjeme sprejemajo in iz-
f
plačujejo samo vsaki torek, ravno tako posojila.
2.	Obresti ocl posojil se tudi vsaki petek sprejemajo.
3.	Posojila se pa dajajo samo zadružnikom, t. j.
udom posojilnice.	[i£
— ®
Opazka: Hranilne vloge se obre- ||| stujejo s 5 %, posojila se dajejo rM\ po 6°L.	' m
1-3 %