P*1 fenaja od oVtobra 1947 ** tednik - 0d !. januar. |a 1958 kot poltednik - Od *• Januarja 1960 trikrat te. ^8k<>. in sicer ob ponc e1^. sredah in sobotah KRANJ — SOBOTA, DNE t. JUNIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 63 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocljan A 8 I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^Ij^opredvolilno zborovanje v Kranju Več pomoči negospodarskim dejavnostim apredsednik izvršnega sveta in kandidat za ^ganizacijsko-politični zbor zvezne skupščine r- Jože Vilfan je govoril v nabito polni dvo-^ kina Center v°Hvcl u «ke So J ™ vseh občin Gorenjskega k»!f.LV KranJu pozdravili *clno dr i lata za zvc™o »kup-"iegove ' ,ža Vilfana. Spričo J'h že 2p0r,arn08ti v teh kra-J°vornlhi r? VO|no' njegovih od-Še Poia °lj med v°Jno in neg5» PoložaJ2aradi njegovega vid-tazv<>Ju sn v našem povojnem f,u2bo«-ovLlSae 1,Udje udeležili te-ke!* števn V nePredvideno ve-80 "lORli Jin tako da mnogi nl- Dr. J0?e !,V zorano. *V°Je«a 'iT« i an je dobršen del U8tavl in !ja,anJa Posvetil naši 5». Pri tem ?Cmu °dmevu v sve-^beni ? je na-lP«J obrazložil CiJo gospod m demokratiza-lli 1Taarstva v da Človek *a cilj °bjekt svetu, ki Ima ne bo več le y ""ehan!a^eč b° postal »ubjekt , 1 prav družbenega razvo- lL8tavo. 7a+ 8mo dosegli z našo ! ki nnl n ° in Pijejo tudi ti »I. nai« niso preveč naklonje-Vge to 5*0rnogtnaIa*a ve»ko od-, ,n° ,kakn ? vsch nas Je od- 5fv««avuSl PrCdVidCnl Ole^lovan,. In v praksi raz-zagotovili nje- slancev v republiških in v zvez-nih organih kakor tudi naloge iz-voljenih odbornikov v občinski skupščini. Pred občinskimi skupščinami je ena izmed izredno po-membnih nalog, In to dokončno oblikovanje In uzakonitev občin-sklh statutov. S tem, kako bodo Nadaljevanje na 2. strani 1 Volivci Gorenjske med govorom dr. Vilfana Naši kolektivi in skrajšanje delovnega časa Višji osebni dohodki ob povečanju delovne storilnosti — glavni cilj pri uveljavljanju smernic o skrajšanem delovnem času to na *>J>r; ne le idi avner razvitost - Gorenjske, lu
  • m Kranj, Skofja I upravno strokovno komisijo, Imenujejo ki ^0t r»ost pri trošenju sredstev zdravstveno zavarovanje V°litvPreteftH "7 Na Jesenlcah so 'V** novcKa „ck nadomestne C>« s0caal^,ana komunalne »IviJ^ieno ^8a 2avarovanja. C ' kl Je ori8 f8t° V,nka Ko-Ull °**«o\°Z! "a novo sluz-fcia*avar0vanc^ub Jano, so izvo-v" a Viktorja Nahtl- «t,r>č ? *a rekt°r SVCCV je lzkorl-*aksi, 8ociainoKomunalnega zaVo-fSS1 in jih ^aVarovanJe Ivko SL>1 ne» T" 8 probIe" °a hft 1 c* in v „' Jesenice -^C/reba trofe1*"1 P°udaril. Ve« £ Vei»o za?: njU »redstev za Z ^rno^f^rovanje posvetIU *»Va?0vi'*» zal' ic 0m*cla Posloval ^daga kranjs^m ,na območju N\'a soctin ok,aia dva za" J^dovlJ Senjcah -\ anju' dru«i ^..^'ci. ZaJL s Podružni«, v Ja T«"3a soc'alno za- i.'.Jesenicah vttv Kadovlji:r."1Lan s Podruž. *°Cln obra „ /apos,uie 61 de- ^ ja^cev) v;lkllvn'h in 5.295 S 3^'ia obmol?, /avaiovancev in Siu- Jes<«i8ke ob- 0b^ne 2Uom0"iu radov (VSteti so tudi svojci, katerih redniki so zaposleni pri nas, svojci pa živijo Nadaljevanje . na 2. strani 4 naj popiše vsa delovna mesta po gospodarskih organizacijah, na katerih so zaposleni invalidi, posebno pa še delovna mesta, na katerih se lahko zaposlijo samo delovni invalidi. Ta delovna mesta naj bi ostala zanje rezervirana. Komisije za zaposlovanje invalidov naj bi imenovale tudi delovne organizacije. Te komisije bi skrbele za pravilno zaposlovanje Invalidov in pozneje spremljale njihove uspehe pri delu. Vse delo naj poteka v tesnem sodelovanju odseka za rehabilitacijo KZSZ, zavodov za zaposlovanje, invalidske komisije, obratnih ambulant in delovnih organizacij. Na področju KZSZ ima komisijo, v katere pristojnosti so tudi Nadaljevanje ^ na 2. strani O tem, so povedali, da je ustanovljena posebna zvezna in tudi republiška komisija za izvajanje teh smernic. Glavno težišče pa naj bi bilo na občinskih komisijah, ki bodo ustanovljene. Prav tako so predvidene posebne komisije po posameznih dejavnostih, ki bi usklajevale razne težave In nakazovale kolektivom najustreznejše rešitve. Glavni pogoj za skrajševanje delovnega časa je, da se delavcu pri tem ne zmanjšajo osebni dohodki, marveč obratno, da se povečajo.« Da pa bi to dosegli, je treba delavcem omogočiti in zagotoviti, da bodo v krajšem delovnem času dosegli vsaj isti ali pa še večji ekonomski uspeh, še večjo produktivnost. Ker je ta stvar, vsaj v svojem cilju zelo privlačna, je že doslej povzročila široke razprave po kolektivih in tako tudi prisilila odgovorne službe, da iščejo pojasnila in tudi konkretne rešitve. Vse to pa je pokazalo na nekatere slabosti. Marsikje na primer, gledajo na stvar preveč ad-i ministrativno, preveč se zanaša-, jo na povečano delovno disciplino, čeprav je to lahko samo del rešitve, ponekod predvidevajo celo povečano fizično delo, kar je povsem zgrešeno. Glavni vir za povečanje delovne storilnosti ob hkratnem skrajšanju delovnega časa pa so v avtomatizaciji proizvodnje, v kooperaciji in specializaciji, v smotrnejšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, v notranji organizaciji proizvodnega postopka, v večjem izkoriščanju strokovnega in znanstvenega dela itd. Nadaljevanje _ na 2. strani " V Iskri se Je v četrtek mudila britanska gospodarska delegacija, člani delegacije so si ogledali proizvodne obrate In se s predstavniki podjetja pogovarjala o proizvodnji in možnostih medsebojnega sodelovanja Slovesen začetek V ponedeljek, 3. junija, se bodo prvič sestali vsi izvoljeni odborni-kl občinskih skupščin in slovesno začeli opravljati veliko dolžnost, ki jim Je bila zaupana z Izvolitvijo. V prvem delu bodo na ločenih sejah občinskih zborov in zborov delovnih skupnosti odborniki dali svojo slovesno Izjavo o prevzemu zaupane dolžnosti in izvolili predsednike teh zborov. V nadaljnji skupni seji bodo odborniki volili predsednike in podpredsednike občinskih skupščin ter Imenovali In volili potrebne organe skupščine. Zelo pomembna pa je naloga odbornikov občinske skupščine na njihovi prvi seji, da bodo iz svoje srede izvolili določeno število odbornikov za okrajno skupščino. V okrajno skupščino, ki bo imela skupno 80 članov, bodo po po-sameznih občinah izvolili naslednje število odbornikov: Jesenice 3, Kranj 6, Radovljica 3, Skofja Loka 3 In občinska skupščina Tržič 1 odbornika. Prav tako bodo iz vrst izbranih kandidatov morali občinski odborniki na ponedeljko-vi prvi seji izvoliti poslance v vse zbore republiške in zvezne skupščine. Te poslance bomo nato volivci še posebej potrdili na volitvah 16. junija. — M. Predsednik Tito Da Gorenjskem BRDO, 31. maja — Danes Je predsednik SFR Jugoslavije JOSIP BROZ TITO, ki je pred dvema dnevoma prispel na krajši oddih na Brdo, obiskal Zgornje-savsko dolino. Dopoldne se je z žičnico odpeljal na Vitranc, okrog 12. ure pa se je s spremstvom vrnil v Gozd Martuljek, kjer sta ga pričakala podpredsednik ZIS EDVARD KARDELJ In sekretar CK ZKS MIHA MARINKO. Po kosilu v »špiku« so se skupaj vrnili na Brdo, kamor so prispeli okrog 18. ure. Včeraj dopoldne je predsednik TITO v spremstvu soproge JO-VANKE In organizacijskega sekretarja CK ZKS IVANA MAČKA obiskal Poljansko dolino. Ko se je nekaj minut po 14. uri vračal, je pred stavbo občinskega ljudskega odbora v Skofjl Loki domačinka Milka Dckleva ustavila njegovo vozilo ob nepopisnem veselju občanov, ki so se tedaj zbrali ob cesti. Ločani so predsedniku Titu In soprogi ob nepričakovanem srečanju v njihovem mestu izročili tradicionalni »loški kruhek«. Potem se je visoki gost s spremstvom kratek zadržai v gostinskem obratu »Turist« ob avtobusni postaji. Ob odhodu je predsednika Tita In spremstvo navdušeno pozdravila množica občanov, ki se je v tem času zbrala pred poslopjem Transturista. — S. — Z. Sodelovanje kluba gospodarstvenikov in občinske skupščine V četrtek je imel v Kranju letno sejo koordinacijski odbor oziroma plenum kluba gospodarstvenikov, ki združuje 52 kolektivnih članov (gospodarskih organizacij kranjske občine) in 12 strokov-nih društev. V minulem letu je bila dejavnost kluba omejena v glavnem na predavanja o najrazličnejših gospodarskih vprašanjih. Tako so pripravili skupaj 15 za-nimivih predavanj, ki so bila vsa dobro obiskana. Razen tega so imela strokovna društva inženirjev in tehnikov, ekonomistov, knjigovodij, pravnikov in izumiteljev 58 študijskih sestankov in seminarjev. Po poročilu predsed- Nadaljevanje _ na 2. strani O Srečanja z našimi kandidati S stanovanji je najtežje O »Naši člani dobro razumejo posamezne težave In so prepričani, da bodo prišli na vrsto. Zlasti še, ker je v zadnjih treh letih okrog 4.100 družin dobilo primerna stanovanja. Toda potrebno je še približno 3.300 stanovanj za na-še člane in njihove družine.« Tako je med drugim tolmačil aktualne « probleme organizacij Združenj borcev NOV tajnik glav-nega odbora te organizacije STA. NE BIZJAK, ki so ga volivci obeh dolin škofjeloške občine potrdili za svojega kandidata v organlza-cljsko-politlčnl zbor skupščine SRS. Kot je povedal lovnriš Bizjak, je zdravstveno stanje bivših borcev v glavnem slabo in posledice prestanih težkih časov so vse bolj občutne, vendar pa je škodljiva tendenca, da ponekod težijo k splošnemu upokojevanju, zlasti še, kjer ni možnosti za zmerno po-ko'nino. Tako je danes samo v ljubljanskem okraju nad 1.800 upokojenih bivših borcev z mesečnimi dohodki pod 20.000 dinarjev. Res je, da bodo verjetno novi zakoni in predpisi ugodneje rešili posamezne primere in bivšim borcem hitreje pomagali iz težav, Joda glavna rešitev je v proizvodnji, v gospodarskih organizacijah, v občinskih organih itd. Najboljša terapija za borce (a to velja za vse) je delovna terapija, se pravi, STANE BIZJAK da Čimdlje ostanejo aktivni v ekonomskem in družbenem življenju. V glavnem se to tudi izvaja in člani ZB so tudi v sedanji predvolilni dejavnosti pokazali svojo neuklonljivo zavest. — K. M. SOBOTA. !. TUNIJAJ^ TE DNI PO SVETU # Demonstracije v Adenu Policija v Adenu je razgrtala demonstracije arabskega preblvav-stva, ki so zahtevali neodvisnost tega britanskega protektorata. Policija je nastopila s so!zilnimi bombami in aretirala 35 oseb. 4 Novi rasistični izgredi Čeprav si federalna vlada prizadeva, da bi našla učinkovite ukrepe za preprečevanje rasnega zatiranja prihajajo iz nekaterih južnih držav 8fe vedno vesli o novih izgredih. Crnci hočejo to pol do konca Izpeljati akcijo za r>sno enakopravnost. # Odgovor Hruščovu Britanski premier Macniillan !e t Spodnjem domu Izjavil, da bodo ameriško-britanskl odgovor na nedavno pismo premiera Hruščova o prepovedi Jedrskih pivkvov v nekaj dneh Izročili sovjetskemu premieru. # Bltar o federaciji Sirijski premier Šalah Bitar je govoril pa sirijski televiziji o težavah, ki so nastale v zvezi z uresničevanjem trojne zveze. # Podmornico Thresher so naSIl Ameriška mornarica Je sporočita, da so končno našli potopljeno jedrsko podmornico Thresher, ki se je ■ 129 člani posadke potopila 10. aprila na Atlantiku. # Strauss obtožen vojnih zločinov Neki izraelski odvetnik je vložil v imenu skupine državljanov obtožnico proti Francu Josehi Stiaussu zaradi vojnih zločinov. Bivšega zahodnonemškega obrambnega ministra, ki je na obisku v Izraelu obtožujejo, da je sodeloval pri pokolih v nekem nem-Sitem taborišču leta 1945. Odvetniki je zahteval naj Straussu onemogočijo, da bi zapustil Izrael. e Petsto žrtev neurja v Pakistanu V Pakistanu so objavili, da je kakih petsto oseb našlo smrt v hudem tornadu, ki je v noči med torkom in sredo divjal nad vzhodnim delom primorskega področja Pakistana. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki $ Ljudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Luidje in dogodki * Ljudle in doe^ stolčkov Črnsko gibanje se vijjjff, Sredi maja so se v Birmlngha- než. Odreka nasilje, pomirja črn- II bi ograje ln stene, ki so ločile enakopravno deliti mu v južnoameriški državi Ala- ske množice in hkrati napovedo- belce in črnce v birminghamskth Birminghamu. samo na Birmlngham, tetnvec bami, stari trdnjavi rasnega za- je, da za pet let v Birminghamu restavracijah ln črncem naj bi Ameriški predsednik Kennedy šlo celo Izven meja Alabanic-' tiranja, strgali živci potrpljenja, več ne bo nikjer razlik med črn- omogočili enakopravnost v ura- je zaradi dogodkov v Birmlngha- di v ostalih državah aW"\ Od tega dne v mešanih državah ci in belci, črnci bodo skupaj z dih. Sestavili so mešani odbor, mu prekinil svoj dopust In uka- Juga se ne morejo črnci vce v\ ameriškega Juga, kjer sto let po belci sedeli za istimi mizami v ki naj bi izdelal temelje za bo- zal 3.000 mož močni pehotni di- miriti s preživelimi oblikami - odpravi suženstva poznajo loče- viziji ,da vkoraka v glavno me- nega zatiranja. V južnih a"1 ne hotele, trgovine, kavarne, sole, gledališča in kino dvorane za belce ln za črnee. ni več ir.hu. Gibanje ameriških črncev za popolnoma zakonito in dejansko enakopravnost traja že skoraj mesec dni in nI znakov, da bi se kljub krvi In zatiranju poleglo. Letošnji Tttajski spopad med belci in črnci v glavnem mestu juž Cl «to Alabamc, Kennedvjev mlajši ških državah predstavljajo , brat Robert, ki sedi v vvashington- velik del prebivavstva. Na* skem ministrstvu pravosodja, je odstotek črncev živi v drz"vsj(Up- v Birmlngham poslal policijske sissippi, in sicer 43% od " j,a. okrepitve in guverner države Ala- nega števila prebivavcev, v bami Je oba ukrepa imenoval za mi Je 30 % črncev, v J"2"1 fl(jgli »nezakonito poseganje v zadeve, lini 35 odst, v Loulslani 3^ ^ ti države, kjer Je pritisk ki ne sodijo v pristojnost zvezne in v Georgiji 28 odst. To s° ^ *ade.« ti drŽave, kjer Je pritisk na Kljub temu da je dbsedaj pad- sko ljudstvo najmočnejši l°o^t tu hotelih, v šolskih klopeh ln v doče odnose med belci ln črnci, vlade.« gledališčih. Brimtngham bo za Iz zaporov naj bi spustili 2.500 noameriake države Alabame, kjer pet let v odnosih med črnci in črncev, kl so jih zaprli po rasnih io v" spopadih med belci in'črnci so uspeli zadržati stoletne se črnci na Javnih prostorih še belci eno Izmed najlepših mest spopadih. veliko črncev in da lokalna poli- rasnega zaničevanja. .^jh vedno s plotovi In pregrajami lo- ameriškega juga. Xoda nI ge se powlo nvdušenje ciia ne kaže prtzanašanja črncem, Izid sedanjega vrenja v J ^ cljo od belcev ,sodl med največje Začetek sedanjih rasnih spopa- črncev že go „ v £„..1.11. me,t saj so birmlnghamski zapori pre- državah ameriškega Juga Je. ^ rasne obračune na ameriškem dov v Birminghamu Je bil zelo , ' „nla„„B Lmtnl Polm' so Crncl na JU8U Ponekod brž še precej daleč. Za > l«f* , nenavaden. 10. maja so belci in ^„J^"* POj*V, 8kUf , usPeli- V Številnih restavracijah mo vtis da črnce šStl samo $ Voditelj ameriških črncev 34- črnci v tem mestu podpisali spo- oboroženih belcev, ki so s stroj- in SoIah so podrli pregrade< So ska# beicI južnih drŽav in letni dr. Martin Luther KIng, ki razum o odpravi rasnih razlik, nlcatnl In bombami prerešetail pa tudi trdnjave, ki se črnski ena- vsem lokalne oblasti pa fJJJo- stoji na čelu ameriških črncev, je Okoli 133.000 blrmlnghamsklm hiše in ljudi. To Je bil dokaz, da kopravnosti z vsemi močmi upi- ne morejo slišati o rasni e»p* hkrati revolucionar ln maloduft- črncem bi sneli okove. Odstrani- belci na jugu še ne nameravajo rajo. pravnostl. Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki $ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki # Liudie in d* \adaljevanje s l. sirani i Več pomoči negospodarskim dejavnostim v občinskih statutih oblikovali ln usmerili določene stvari, kl so načelno nakazane v ustavi, bodo pravzaprav občinske skupščine opravljale svoj zrelostni izpit. Ena Izmed osrednjih nalog je najti pravilno pot pri sodelovanju med gospodarsko in negospodarsko dejavnostjo v komuni, in zagotoviti harmoničen razvoj v komuni. Tako Imenovane negospodarske dejavnosti so doslej preveč zaostajale ln Jim Je treba nuditi večjo pomoč. Od teh dejavnosti — in ne samo od industrije — je precej odvisno, s kakšnim tempom bo šel naš razvoj v prihodnje in še posebno, ob kakšnih prijemih ln oblikah se bo ta razvoj nadaljeval. Tov. Vilfan se Je nato zahvalil volivcem za zaupanje ob kandidaturi in poudaril, da bo le ob „Loški festival" skofja Loka — Kot smo že poročali, se Kkofja Loka pripravlja na »LOŠKI FESTIVAL«, ki bo sredi avgusta letos. Podpredsednik odbora za izvedbo te prve večje kulturne mani festacijex v Loki jc znani kulturni delavec Lojze Zupane. Obiskali smo ga in v razgovoru nam jc v zvezi s pripravami na NESREČE • TRČENJE NA NEPREGLEDNEM ZAVOJU Na cesti III. reda v Vratih sta v sredo ob 18.45 trčila osebna avtomobila ZG 156-13 (voznik Friderik Stopfcr) in KR 36-47, ki ga je upravljal Zvonko Kaplan. Do trčenja je prišlo med kilometrskima kamnoma 6 in 7 zaradi ozke ceste na nepreglednem zavoju. Materialna škoda je ocenjena na približno 100.000 dinarjev. • POVOZIL JE SRNO Po cesti prvega reda je v torek dopoldne vozil iz Ljubljane proti Kranju Blaž Krt z osebnim avtomobilom LJ 144-42. V vasi Meja ie nenadoma z leve strani skočila pred vozilo srna. Srna je takoj poginila, na avtomobilu pa je ocenjena škoda na 50.000 dinarjev. • MED VOŽNJO SE JE ZLOMILA OS Na cesti I. reda pri letališču v Lescah se jc v sredo ob 18.45 prevrnil osebni avtomobil KR 42-57. kl ga je vozil Rudi Mandelc. Med vožnjo z Bleda proti Kranju se mu ie zlomila zadnja os, nato je začelo vozilo zanašati, da se je prevrnil na streho in se potem ponovno postavil na kolesa. Materialna škoda znaša okoli 450.000 dinarjev, medtem ko sc je voznik le lažje poškodoval. veliki dogodek povedal naslednje: »V počastitev 40 obletnice smrti rojaka dr. Ivana Tavčarja se škofjeloška Svoboda in ostale organizacije skrbno pripravljajo na prireditev, ki bo vsekakor edinstvena v kulturnem žh/ljenju mesta. V ta namen določeni odbor ima že sestavljen celoten program kulturnega tedna. Ena najboljših točk tedenskega programa bo vsekakor uprizoritev Viso-Ške kronike na Gradu. Režijo te zahtevne igre je prevzel član opernega kolegija Polde Polenc. Ing. arh. Molka iz Ljubljane bo napravil načrte za ureditev letnega gledališča na grajskem dvorišču. K sodelovanju smo pritegnili tudi poljansko igravsko družino, ki bo uprizorila dramatizirano Tavčarjevo novelo »Cvetje v jeseni«. Uprizorili jo bodo v poljanskem narečju. Program obsega še obisk Tavčarjeve — Kosmove — hiše v Poljanah in na Visokem. Društvo slovenskih književnikov bo v počastitev 40. obletnice Tavčarjeve smrti priredilo literarni večer. En večer pa bo posvečen samo branju odlomkov iz Tavčarjevih del. Folklorna skupina bo prikazala plesne obrede iz škofjeloškega ozemlja. Zelo zanimiv bo tudi nastop izvajavcev komorne glasbe, saj bodo med njimi skoraj sami domači ustvarjavci — tenorist Polde Polenec, pianistka Ko-cijančičeva, fagotist Rupar in drugi. Občinski ljudski odbor je obljubil vso pomoč. Loški kulturni teden naj bi postal v prihodnje vsakoletna kulturna manifestacija domače in tuje ustvarjalnosti, kl ne bi samo razgibala kulturne dejavnost v Loki, marveč bi bila velikega pomena tudi za razvoj turizma.« — V. Rozman -- Vreme VREMENSKA SLIKA Nad Skandinavijo se zadržuje obsežno področje visokega zračnega pritiska. Ob vzhodnih vetrovih doteka nad naše kraje žc dlje časa vlažen in hladen zrak, kar povzroča nestalno vreme s krajevnimi plohami ali nevithami. Tudi v naslednjih dneh sc vreme ne bo bistveno spremenilo. NAPOVED VREMENA ZA DANES IN JUTRI Spremenljivo oblačno in sorazmerno hladno vreme. Vmes so možne, predvsem v popoldanskem času krajevne plohe ali nevihte; občasno bodo nastopile mzjasnitve, ki bodo le kratkotrajnega značaja. STANJ«; VREMENA V PETEK OB 13. URI Planica /tneruo oblačno, 17 stopinj: Jezersko pretežno oblačna, 16 stopinj in Lesce zmerno oblačno, 19 stopinj Celzija, zračni pritisk 1013 milibarov, pritisk pada. skupnem sodelovanju z vsemi volivci moč doseči velike cilje v našem nadaljnem razvoju. — K. M. 2 Višji osebni dohodki Na konferenci so razpravljali o mnogih primerih ln pojavih, kl jih je treba imeti pred očmi. Na primer, ali ne bodo tako imenovani »polproletarcl« povečani prosti čas izrabili za povečano delo doma In tako Še bolj utrujeni prihajali v tovarno, dalje — kako naj te smernice uveljavljajo v tistih dejavnostih in kolektivih, kjer niti v sedanjih osmih urah ne dosežejo povprečnega osebnega dohodka (kmetijstvo itd.), kako naj to uredijo v tako imenovanih ozkih grlih, kjer bi morali zaposliti nove delavce (promet Itd.), kako naj to dosežejo v tistih dejavnostih in podjetjih, kjer nimajo več toliko notranjih rezerv ,kako bo to vplivalo na fluktuacijo itd.? m Ko so ob tem omenjali prve poskuse na Jesenicah, v ljubljanskem Litostroju in drugod, so pojasnjevali, da je treba za vsako dejavnost, za vsako podjetje posebej iskati primerne rešitve. Najprej bodo morale gospodarske organizacije (in vsi kolektivi, dov ukvarjajo komisije za sprejemanje in odpovedovanje delovnega razmerja ali kadrovsko-social-ne službe. Iz dosedanje prakse pa je razvidno, da taka ureditev za kajti to zajema Vse delovne iju-1 invalide ni ugodna. Občinske kodi) izdelati načrt o tem prehodu j misije za odpiranje delovnih na 42-urnik in pri tem predvidevati vse pozitivne in negativne posledice. Zakon o tem bo izdan šele, ko bodo že vidne prve izkušnje, da bo tako uspešneje pomagal k uveljavljanju pozitivnih in odklanjanju negativnih posledic. Uveljavljanje teh smernic pa ni samo zadeva proizvodnje, marveč tudi stvar potrošnje. Ves promet in vozni redi, trgovina in druge uslužnostne dejavnosti bodo morale upoštevati nov prosti čas zaposlenih. Zato je za uveljavljanje teh smernic predvideno obdobje nekaj let. — K. M. 3 Zaposlovanje invalidov in spremljanje njihovih tisi invalidi, le tovarna Iskra. V drugih kolektivih komisije ne obstajajo in se s problematiko invali- mest v gospodarskih organizacijah, za zaposlitev in rehabilitacijo invalidov v letošnjem letu, kot je razvidno iz podatkov, ne delajo. Samo komisija v Skofji Loki je v marcu določila več delovnih mest, na katerih pa so invalidi že zaposleni. V Škofjeloški, kranjski in trži-ški občini je bilo doslej odprtih 1100 delovnih mest za invalide. Delovni invalidi delajo le na 91 mestih, ostala zasedajo invalidi, kl nimajo statusa invalida, zdravstveno šibki zaradi starosti, invalidi okupatorjevih enot ali kvis-linških formacij in drugi. Največ takih delovnih mest so določili v občini Kranj (570), v tržiški Občini jih je 384, v Škofjeloški pa 182. Ob koncu prvega tromesečja je bilo skupaj zaposlenih 543 invalidov II. in III. kategorije, 26 pa jih je čakalo na zaposlitev. S. BLED, 31. maja — Danes ob devetih dopoldne Je b tla v festivalni dvorani na Bledu slovesna otvoritev mednarodnega in zveznega tekmovanja v strojepisju fn stenografiji. Ob 11. url se Je 64 daktilografov iz vseh jugoslovanskih republik in tz Avstrije, Madž arske, Vzhodne Nemčije, Cehoslovaške in Bolgarije v mednarodnem tekmovanju pomerilo za naslov naj boljšega daktilografa. Najboljši bo sodeloval na svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Pragi. Preteklo sredo je bil ljubeljski prelac usposobljen xa promet. Prvi potniki to se spustili po ljubeljskih serpentinah prek Jugoslovansko-avstrijske meje ie v zgodnjih dopoldanskih urah. Se pred 10. uro se je prek prelaza pripeljal na Gorenjsko prvi tujec (na sliki) v letošnji poletni turistični sezoni 4 Smotrnost pri trošenju sredstev za zdravstveno zavarovanje p v drugih krajih države.) K (P* slova dolgoročnih dajate pokojnine, invalidnine, otv™ClfW datek) je bilo lani na '°v^fpfi jeseniške in radovjpsk*^^ potrošenih okrog 600 m ^ saj je bilo samo za o«**^ datek izplačanih na J^Jjaf-obeh občin 330 nHlijon°v ^ jev. Sklad kratkoročni« ^ je bil lani zaključen na J~d0# s 34 milijoni suficita, v * Su>-ci pa z 31 milijoni *Jf£ie 0 nje sklada je porazno neodgovorno troŠenje__tj pn-ki jih prispevajo »vet»*fl»i-spevka. Za tekoče leto P ^jpT dena potrošnja sredstev z* j & stveno zavarovanje v yi Jj^, to lijarde 732 milijonov dina* ^ ip. za 200 mili ionov vec ^fffi ie za 200 milijonov Skupščina komunalne s ^ socialnega zavarovanja J ^p-vila, da osnovna prispeyi bpi-nja v višini 8 odstotkov to osebnih dohodkov w» {fl je potreb ne bo zadostovat ^ sklenila, da se predpise ^ ^ no prispevno stopnjo. gjll* nega prispevka bi P?"*" „ V l milijarda 300 ^^jAfL datnega pa ostalih 2 Od tega je namenila skup . p-43 milijonov za poslova^ m munalnega zavoda, vse ^ i za zdravljenje zavarovanec* druge potrebe. Največja*^-nja je predvidena za zo p0v. v bolnicah, in to 53Z j" ^ ki jim sledi za ambulan^^v^ ljenje 285 milijonov, 157 milijonov, za 103, za bolezenske w prek 30 dni 139 milijoojj'^ lezenske odsotnosti do J milijonov itd. Iz izvajanja tov. tov. Sakrili 1» la razvidna tudi P°£S prve tri mesece let(^ij0fl* d ki izkazuje 2 in pol ficita. Ob realnem 61 trošenju sredstev » zdravstveno morala biti realizacija• ju drugačna. Bilo bi P tfepe menila w skr silo* V .rovan^P^ ju drugačna skupščina spre korist zavezancev Pr}sp^!,0d^' likor bi bilo trošenje n no in malomarno, skupščina popraviti škodo zavezancev direktorja zavoda za bi mo< 111 vo 7 varovanje naj bi bih o P ^ tiki trošenja sredstev stveno zavarovanje ^0 n»J vsi zaposleni, ki bi 3*^t& no treba opozoriti na n * bolniške dopuste, n*.1*^^ nika, na boljšo b^ti no zaščito, na vestne.^ jfl ljanje zaščitnih sredstev ^ gih ukrepov, ki bi ^ bolezensko odsotnost zflP0S P. ti- 5 Sodelovanje klub* gospospodarstve; nikov in obči»ske o d* « skupščine (lika Dušana Horjaka o » v ba v minulem, obdob^ r< vahni razpravi °£%redseS* gah sodelovala tu** 0db^ občinskega ^.ud*fkretar 0& Martin Košir ^ „s3 Ivan . ^ skega komiteja Zft-a . pi * Oba sta Poudarila, javnost kluba in van i )} „. strokovnih društev ^z%kovg način, da bi bil razen ^ Qt^ službam v gosP°dS oi#V zacijah v Pomoč tu jti komune pri P^S^S^ sevanju t^f^SS^k^ vprašanj. Za *£*fig^<& bi spoznavanje &*^6V**$ Sanj prek kluba g^po^^n kov pomenilo važno 1 ?b. tev njenih strokovnih l !22*A. JUNIJA MO jgjtašifa komun 1^.000 prostovoljnih delovnih ur 80 let sasivstva °mcnlli i _Nck51>krat smo že zel« hhr T1 objekt zad"ic dni d°bo rl^?biva sv°io Pr«vo po-Partizan dbenI odbor ln TVD °tvoritP„PVta žc sk'cnila, da bo Te dni adl°na 23' J-** dan žteviln i?a ^radbišču vsak JPonni '/ '•■ Križani> ki si nov, ^'jnimi h i °n ureJaio s proslo-^Xlovnimi "rami, po bež, okoli 6mn nu pa bo POtre bno še "f- Skunn Prostovolinih delovnih ^ebivavr:0 °d° loreJ tamkajšnji jekt lonnn namenili za novi ob-Ur, 2a "r" Prostovoljnih delovnih Vse Pri?nan-,1Un, gre P'"av POtovo ^ S ,C- Bržkone Pa so Kri- S?° bi UkieT ludi lep y*lcd> ^tna £2K še marsikje dobili bfli ne Vedo. kako bi jih do-• čeprav i» t U ** ta m. otvontev pred\ idena Jftkt ne Ko^R' Vendar ceIoi m ob-b0 ^končno zgrajen. Ure- jena bodo le igrišča, medlem ko bodo morali v prihodnje pošlo poma graditi še garderobe, tribuno, sanitarije in podobno. Od-, ločitev za takšen način gradnje je razumljiva. Križani nimajo dovoli denarja, da bi objekt v celoti do gladili naenkrat. NajpomembnejŠe pa bodo vendarle imeli že le tos — igrišča in atletsko stezo. Po dosedanjih pripravah sodeč, lahko pričakuejmo, da bo otvoritev stadiona v Krizah ena izmed najbolj množičnih letošnjih prireditev na Gorenjskem. Na otvoritvenem nastopu bo sodelovalo nad 500 športnikov. Medtem ko bodo številno zastopani člani domačega TVD Partizan, bodo na prireditvi sodelovali še člani TVD Partizan Narodni dom Ljubljana in Tržič, kotalkarji iz Ljubljane, pripadniki .II.A, člani SD Triglav iz Kranja, Križani pa so za sodelovanje 7. dogovoru tudi z Alpskim letalskim centrom iz Lesc. Tržič — Tukajšnje prostovoljno gaslVskp druš.tyo praznuje letos že SO-lelnico svojega obstoja. Precej /n.ino jc. da so Tržič in okolico nekdaj močno prizadejali \cč-ji ali manjši požari, pred; katerimi pa so takratni domačini skoraj v.-ilnn ostali nemočni. Skrat-l.i, vzrokov za ustanovitev prostovoljnega gasivskega društva je bilo dovolj in po daljših pripra vah, jc bilo 4; maja 1883. leta društvo tudi ustanovljeno. M!adi o prometu Tržič — Jutri dopoldne se obeta Tržičanoffl v Cankarjevem domu dokaj mikavna prireditev, ki jo prireja občinska komisija za prometno vzgojo v sodelovanju z vsemi ostalimi, ki so neposredno prizadeti pri prometni vzgoji. V obliki priljubljenih prireditev »Pokaži, kaj znaš« bo tokrat tekmovanje med šolsko mladino o ccstnopi ometnih predpisih. Za najboljše so predvidene lepe nagrade. — Prireditev bo ob 10. uri. N* kratk« •«em valu ^SSS^** - Za vsa ^i izbiri občinc so imeli te ^avar? , preizkušnje o po-fe o^vr0m„ctmh Podpisov °Pravlial; • Preizkušnje so 2 vseh £iPl0nirii in mladinci tr*h sk„« v,občim. in sicer v m pop ah*ki so t& ^\o- U t£ starostnih stopnjah. 80 se ttwpfvih tekmovanjih W stiifc! kandidati po oce-^ovoVTVne Emisije, ki je zelo dobr°CCnjevala' Ukazali ^•boljše ; Tako so zbrali iek^ovanie Upine Ja občinsko dneh ,W.e' ki bo v prvih t BLEna na Bledu-^čiteiji hI -~uV Sredo so imcIi fiohinja ejskega območja, iz doline na"«,1* z8°rnjcsavske ga Je nrin • seminar, ki da8°Ška «i raulla Prosvetno-pc-ravnavi 3*5? ^nice. O ob- vja narave"! ^ ******** K°renc f> Prodaval Anton Uk;i Pa • na/°rnosii tega PO-nla Kat'-, ."deležencem sovo-tema patdr,na Bem. Tretja la namerjena <*« p,- P^ematiki. O feža-''inii m, tL',|! otrok /. dušev-/;orH Cufi ';i,n' je govorila delu Po ^rotlfem "kl'Pn„ w '/L'lui Odšli na »^ADOVL'ir^ CkskUr2ij0' Jlh dneh »V M - V oHhod-° od 3. do 7. junija se bodo v gospodarskih organizacijah vrstili predvolilni zbori oziroma pogovori o proizvodnih uspehih prvih petih mesecev. Pogovarjali sc bodo tudi n statutih podjetij, o investicijski politiki in o drugih notranjih zadevah. 3. junija bo tak pogovor v Elanu, 4. v Suknu Za puže in za Almiro Radovljica. Ta dan bo tudi zbor na Bledu pri Gozdnem gospodarstvu, dan prej pa na LIP Bled, 5. junija bodo priredili zbor tudi v podjetju Plamen Kropa. Nekaterih pogovorov se bodo udeležili tudi kandidati za republiške in zvezne poslance. Na zbore bodo vabili vse pred-itavnike samoupravnih organov v podjetjih, politične delavce in vodilne člane kolektiva. # BOHINJSKA BISTRICA • Akademski slikar Albin Polajnar iz Bohinjske Bistrice ie v soboto, 24. maja, odprl samostojno razstavo svojih slikarskih del v delavskem domu na Jesenicah. To je njegova deseta samostojna razstava. To pot sc ]c jeseniškemu občinstvu predstavil Z alpsko in kmečko motiviko, ki jo jc oblikoval na likovno sodoben način. Razstava bo odprta do 2. junija. £ BLED — Minula nedelja je privabila na Gorenjsko ve- liko število obiskovavcev. Prihajali ip na Bled, v Bohinj, mnogo pa se jih jc zlasti v popoldanskem času ustavljalo pred letališčem v Lescah, od koder so opazovali polete letal in skoke padavcev. Na Bledu je bilo že občutiti živahen turistični vrvež. Parki in sprehajališča so bili polni obiskovavcev, mnogi so se vozili s čolni in plitvicami po je/eru. drugi pa so obiskovali otok in gtad ter Stražo. Na grajskem kopališču in pred Toplicami so sc tudi že kopali, precej gostov pa se jc zadrževalo v Zaki pri kampingu, ki so ga že odprli. ^ BLED —. Pionirji blejske In okoliških osnovnih šol so za zaključek dneva mladosti pripravili veliko prireditev, na kateri so se predstavili pevski zbor osnovne šole Bled, reei-tatorji, igravci, nevci in ple-savci. Prav prisrčen je bil nastop malih cicibanov in otro-škovarstvene ustanove in pionirske plesne skupine osnovne šole Bohinjska Bela., Ob tej priložnosti so kakih 80 pionirjev sprejeli v mladinskjb organizacijo, medtem ko so učenci osmih razredov postali člani Rdečega križa. Ob prazniku mladosti so počastili tudi 100-letnico ustanovitve RK. Prireditev Je bila zelo dobro obiskana. S^Si ^ JJ0j^ tabornikom odreda' Svobodni Kamnitnlk iz Škofje Loke Ic uresničila želja, da bodo °b SorI, >, tnlh prostorov. Postavili si bodo montažno hišico v neposredni bližini gasivskega zemeljska ln ostala gradbena dela bodo opravili taborniki s prostovoljnim delom I 21. maja so tržiški gasivci praz-! novali še eno obletnico — dogra-j ditev in otvoritev svojega gasiv-| skega doma. Otvoritev tega objekta, ki ga Tržičani uporabljajo : se danes, jc bila že 21. maja 1911. leta. Zanimivo je, da je bil gasi vski dom dograjen ob 100-letniči velikega požara, ki je upepelil ! vsa -poslopja ob desnem bregu [ Bistrice. Takratni požar je bil najhujši, kar jih jc zabeležila tr-žiŠka gasivska kronika. Pogorelo je 151 hiš. 60 kovačnic in okoli 40 hlevov, razen tega pa je v plamenih našlo smrt tudi 75 prebi-vavcev. Za praznovanje 80-letnice gasivskega društva se Tržičani že I dlje skrbno pripravljajo. Pričakovati je ,da bo praznovanje nadvse slovesno, saj bodo to praznovanje združili z letošnjim občinskim praznikom. Osrednje slovesnosti bodo 4. in 5. avgusta. B. Preureditev opekarne Dvorska vas Radovljica — Občinski ljudski odbor Radovljica- in zavod za raziskavo materiala Ljubljana sta se sporazumela o sanaciji OPEKARNE V DVORSKI VASI pri Radovljici. Opekarna je namreč v minulih letih gospodarila s precejšnjo poslovno izgubo in je zato prišla v težak gospodarski položaj. Navzlic temu, da sn bila porabljena za modernizacijo opekarne precejšnja investicijska sredstva, zaradi slabega izkoriščanja surovin in zavoljo drugih vzrokov ni bilo zaželenega gospodarskega učinka; proizvodnja jc nazadovala, delovni kolektiv pa jc s tem zašel v precejšnje težave. Ker je opekarna delala kot poslovna enota gradbenega podjetja. Gorenjec, je postajala za matično delovno organizacijo precejšnje breme. ObLO je zato zadevo obravnaval na svojih sejah in tudi ustrezno ukrepal. Prva naloga pri odpravljanju težav bo, da vzpostavijo spet normalno obratovanje opekafne, zato pa bo potrebno opraviti vrsto sanacijskih ukrepov. Uvedli bodo nov tehnološki proces, zaposlili strokovnjake, preuredili glinokop ter dopolnili in izboljšali strojne naprave. Vsa ta dela pa so povezana z ureditvijo nekaterih drugih opravil, kot so sušilne lope, krožne peči, ventilacijski vodi in podobno. Posebno skrb bo zavod posvečal prav problemu uveljavljanja izdelkov na tržišču. Za izvršitev vseh sanacijskih ukrepov bo potrebno U milijonov investicijskih sredstev, za redno obratovanje opekarne pa bodo potrebovali nadaljnjih 8 milijonov dinarjev. Zavod, ki je po pogodbi prevzel skrb za preureditev opekarne, jc zagotovil, da bodo sanacijska dela opravljena v kratkem času, tako da bo delovna organizacija pričela lahko z rednim obratovanjem že do zaključka opekarske sezone v letu 1963. Po predvidevanjih se bo po reorganizaciji proizvodnega procesa in po sanaciji proizvodnja opekarne dvignila v letu 1964 na najmanj 3 milijone opečnih enot. — J. B. ^°v® poti na področju tokovnega izobraževanja ^o^oT^L0 in k"nec) 1* 2S «trS)lČne3sih j? *01» "tr°kc- vedno slišimo pripomb V iSE""; ŠGI ^ekstSi-tekstni nl>iva, da jc treh ^adaj i me sebi namen in često navezujejo stike z gospodarstvom, včasih uspejo, največkrat pa ne. Vse t,o nujno terja, da sleherno podjetje organizira kadrovsko službo, če ne more več, pa naj za to zadolži in izobrazi vsaj enega člana delovnega kolektiva, najmanjša podjetja pa naj bi se za le namene združevala in vodila skupno kadrovsko politiko. V at ~"*v*. < ---- ««jorz: tem času je povezava kadrovske Je' medt at'ke nV°'Ki nimaJ° službe s šolo in izobraževalna K PoU(jm ko je j.1 materinšči- , dejavnost ali pa vsaj usposablja-h'?ac'je arek- Gosn tl,iern Jezi- \ nje za delovna mesta v gospo-nL c'aJo"» 80sPod-i >a'Sie orS;i' i d*raj£i organizaciji sami nujen j °Jnih s°lam do rfi zborntce imperativ, če res hočemo doseči k Zaht0rtPub,iških "Uljhlilvi P"' produktivnost, za katero se y£x v/^;C' kaj |,M,°!'''an?v svo-' borimo. Zavod za prosvetno-pe- dagoško službo skuša skupno z J* Je > jf^klJ*?1 ,eti' da-n° »0Uda daJe dp. « Šo1- Gotovo * ve tV0 o£0lr"*ba *a tekstil-^Je et»o ZTn'A sodstva, ki w \ S«! ta,irraclonal«o raz- ?3 1,^1 " ^ >,a »a^rž UJO- da m,so s.a- Naše evalni m šola servis Delavsko univerzo v Kranju pre-piičaii gospedarake organizacije, kako nujno potrebno je izobra- ževanje instruklorskega kadra v gospodarstvu, vendar gospodarske organizacije tem vprašanjem ne posvečajo dovolj pozornosti. V ostalih industrijskih središčih Slovenije (Maribor) in Jugoslavije so na tem področju skokovito napredovali. Ob zaključku pa Šc en problem v zvezi z mladino, ki konča obvezno šolo. Iz leta v leto se na Gorenjskem pojavlja pereč problem — kam z dekleti. Naše gospodarske organizacije odklanjajo dekleta, češ da imajo premalo delovnih mest, da jc delo težko in ni primerno za ženske, da z ženskami nastajajo problemi, ker so često bolne, imajo porodniške dopuste itd. Res pa je, da je naše gospodarstvo že na taki stopnji, da je zanj ženska moč prav tako pomembna kot moška, kar nam podatki o zaposlenosti v kranjski komuni, kjer je 47 odst. vseh zaposlenih žena. prepričljivo dokazujejo. Res je nadalje, da je ženska v povprečju z moškim fizično nianj sposobna, ics pa je tudi, da so prav težka dela zaradi mehanizacije in urejenega transporta v naših podjetjih že precej odpravljena in da imamo (razen v metalurgiji) iz leta v leto manj fizično težkih delovnih mest. Tudi ugovori, da so ženske več bolne kot moški, niso utemeljeni. Podatki nam pokazujejo prav nasprotno sliko. Glede porodniških dopustov pa velja, da v dobro organiziranem podjetju nikakor ne morejo motiti proizvodnje, saj nc nastopajo nepričakovano. Tudi služenje kadrovskega roka pri moških ni bil nikoli problem, ker tudi ta ne nastopa nepričakovano. Z gornjo razpravo sem hotel opozoriti naše gospodarstvo na probleme kadrovanja in izobraževanja in menim, da bodo gospodarske organizacije z razumevanjem začele z načrtnim delom na tem področju in s tem dosegle boljše delovne uspehe, ki so osnovni pogoj za dvig. življenjskega standarda našega delovnega človeka. — Vilko Kus Izvoljeni odborniki v nove občinske skupščine Občina Jesenice Občinski zbor 1. Franc Makse, 2. Franc Gregori, 3. Stanko fteiman, 4. Rudi Hlebanja, 5. Karel Paulus, 6. Alojz Klančnik, 7. Aleksander Kotnik, 8. Beril Brun, 9. dr. Tatjana Zalokar, 10. Ljuba Tarman, 11. Jože Stare, 12. Marjan Jelovčan, 13. inž. Alojz Pohar, 14. Franc Gašperln, 15. Alojzija Zupan, 16. Erna Vauhnik, 17. Marija Zupan, 18. Anton Komljanec, 19. inž. Matevž Hafner, 20. Gregor Novak, 21. Srečko Talar, 22. Milan Lempl, 23. Mirko Dime, 24. Anton Mrak, 25. Martin žvab, 26. Rane Treven, 27. Ludvik Slamnik, 28. Franc Iskra, 29. Franc Svetina, 30. Franc Klinar, 31. Jože Noč, 32. Anton Arh, 33. Janko Sodja, 34. Adolf Mckina, 35. inž. Anton Koselj, 36. Franc Dolar, 37. dr. Jože Turk. Zbor delovnih skupnosti 1. Anton Koselj. 2. inž. Vinko Gaber, 3. Franc Globočnik, 4. Ciril Petač, 5. Erika Družnlk, 6. Slavko Kermelj, 7. Janez PIkon. 8. Emil Klhtaršie, 9. Jože Stare, 10. Drago Mesaric, 11. Vladimir .Tersin, 12. inž. Leon Mesaric, 13. Zvone Teržan, 14. Jože Bergant, 15. Inž. Stane Sekne, 16. Vlado Podlipnik. 17. Ivan A.man, 18. Miran Ogrin, 19. Franc Vovk, 20. Inž. Franc Brdnlk, 21. Vitomir Ravhekar, 22, Jože Malej, 23. Francka Janša, 24. Franc Mali, 25. Stane Zorman, 26. inž. Emil Golob, 27. Martina Koman, 28. Branimir Lovrenčlč, 29. Ljuba Burnik, 30. dr. Marjan Pajntar, 31. dr. Anton Pole, 32. Ivan Tome, 33. lvko Saksida, 34. Zdravka Ramuž, 35. inž. Avgust Karba, 36. Ludvik Kejžar, 37. Karel Demšar. Občina Kranj Občinski zbor 1. Marica Križaj, 2 Marjan Triler, 3. Ciril štular, 4. Lojze Pirih, 5. Franc Boštar, 6. Ivan Mubl, 7. Jože RobkA, 8. Peter Košir, 9. Angelca Kostcrov, 10. Tone Valjavec mL, It. ing. Boštjan Joeit, 12. Jože Rezinan, 13. Miloši Bregar, 14. Franc Puhar, 15. Slavka Zirkel-bach. 16. Majda Mencinger, 17. Jože Hribar, 18. Miha Oman, 19. Marija Strajnar, 20. ina. Roman Zaletel, 21. Anton Sajevic, 22. dr. Anda Kalan, 23. Martin Košiir, 24. Slavko Luin, 25. Tllka Bogataj, 26. Frane Dolenc, 27, Stane Slvec, 28. Franc Svoljšak, 29. Mirko Gogala, 30. Tončka Zgonc, 31. Janez Kemperle, 32. Silva Pičulln, 33. Ivan Trilar, 34. Jože Tavčar, 35, Valentin Rahonc, 36. Janez Slfrer, 37. Ivan Bo-hinc, 38. Štefka Kovač, 39. Jože Snedic, 40. Aldo Humar, 41. Jože Sajevic, 42. Ljuba Fojkar, 43. Pavle Draksler, 44. Franc Strehovec, 45. Ivan Cebašek, 46. Anton Ropret, 47. Martin Skerjanc, 48. Marjan Robas, 49. Marinka Jenko, 50. Janez Močnik. Zbor delovnih skupnosti 1. Zvone Vidic, 2. Nace Demšar, 3. Marija Topolovec, 4. Tončka Jurajevčič, 5. Konrad šerabon, 6. Milka RIhtaršič, 7. Franc Kovač, 8. Avgust Kalan, 9. Ana Oman, 10. Marjan Posedi. 11. Metka Fri*ko-vec. 12. Boris Soklič, 13. Dragica Ladiha, 14. Vida Žumcr, 15. Mira Ambrožič. 16. Franc Sire, 17. Justl Oražem, 13. Anton Gros, 19. Sla-vica Djukič, 20. inp. Ivo šemrl, 21. Franc Podlipnik, 22. Dobrivoje Božovič, 23. Alojz Malovrh, 24. Leopold Vcrbič, 23. Slavko Beznik, 26. Marjan Kristan, 27. Ivan Satlcr, 28. Ivo Križaj, 29. Vinko Mar-t in jak, 30. Ivo Sefic, 31. Mar lan Gabrlč, 32. Božena Pečar, 33. Janko Vidmar, 34. Metod Vlziak, 35. Slavko Malgaj. 36. Milan Visočnik, 37. Jože Logar, 38. Ivo Sink, 39. dr. Miran Ž-ajnar, 40. dr. Anka Kra-kar, 41. Milica Skrt, 42. dr. Bojan Fortič, 43. Peter Likar, 44. Milica Prežel j, 4". Maks Stromajer, 45. MIha Zup:»n»"ič, 47. F.dgar Vončlna. 48. Pavle šubic, 49. Ing. Lojze Urbane, 50. Zdravko Cankar. Občina Radovljica , Občinski zbor 1. Franc Jere, 2. Janko Brinšek, 3. Jaka Sartorl, 4. Ljudmila Fišer, 5. Aleksander IVillevvaldt, 6. Jože Stefe, 7. Ivan Mulej, 8. Božidar Ferk, 9. Janez Jan, 10. NIko Mencinger, 11. Janez Kunčič, 12. Alojz Suštar.šlč, 13. Jože Vidic, 14. Bogdan Ambrožič, 15. Jož« Rozman, 16. Slavko Sitar, 17. Damjan Hafner, 18. inž. Polde Pcrnus, 19. inž. Vida Pauluša, 20. Bogdan Sanca, 21. Ivan Fabjan, 22. Anton Gole, 23. inž. Stanko Mulej, 24. inž. Vinko Gole, 25. Janko Slivnik, 26. Janez Pcterman, 27. Janko Repe, 28. Jakob Pretnar, 29. Mirko Zupan, 30. Franc Vojvoda, 31. Ivan Zvab, ~2. Mirko Košnik, 33. Anton Urh, 34. Anton Kocjane, 35. Janez. Beznik* Zbor delovnih skupnosti 1. Bogomil Zlodej. 2. Filip Urh, 3. in.-. Irena Kajlc/. 4.. Janko Dernič, 5. Anton Pintar, 6. Inž. Ladislav Gorfiek, 7. Alojz Pfajfar, 8. Stanko Logar, 9. Franc Hanžlč, 10. Miloi Poljak, II. Milka Medja, 12. Darinka Humerca, 13. Stane Biček, 14. Francka Hribar, 15. Inž. Cveto Cuk, 16. in*. Uroš Vidmar, 17. Inž. Alojz Vovnik. 18. Inž. Karel Maselj, 19. Franc Jazbec, 20. Vinko Potočnik, 21. Miro Rozman, 22. Franc Dijak, 23. Milan Bile, 24. Ciril Lukan, 25. Janez Skantar, 26. Anton Toman, 27. Rado Trček, 28. Zora Vidic, 29. Peter Nuk, 30. dr. Marko SkulJ, 31. dr. Borut Rus, 32. Zdrav! o Lukan, 33. Albiu Jensterle, 34. Ivan Cerkovnik, 35. Inž. Jože Mikeš. Občina Škof j a Loka Občinski zbor 1. Štefan Kosmač, 2. Andrej Jereb, 3. Mirko Šinkovec. 4. Martin Brence, 5. Rajko Frelih, 6. Anton Oblak, 7. Maks Kalan. 8. Pavla Benedlk, 9. Alojz Možina, 10. Blaž Habjan, 11. Jernej Hribcrnik. 12. Tine Žagar, 13. Fra.ic Križaj, 14. Maks Potočnik, 15. MIlan Osovni-kar, 16. Pavla češnovar, 17. Miloš Zakotnik, 18. Franc Zontar, 19. Ivan Jugovic, 20. Anton Maleušek, 21. Franc Rant, 22. Franc Kovae, 23. Janez Toinažin, 24. Karel Pintar, 25. Franc Ceferin, 26. Anton Pegam, 27. Anton Tolar, 28. Anton Golja, 29. Anton Freilh, 30. Igor Slnk, 31. Miloš Mlejnik. 32. Stane Konstantin, 33. Lavra Zadnik, 34. Andrej česen, 35. Janez šter. • Zbor delovnih skupnosti 1. KatI Porenta, 2. Jože Pavlic, 3. Tone Bavdaž. 4. Stane Demšar, 5. Jernej Dermota, 6. inž. Franc Hočevar, 7. Zofija Braniselj, 8. Inž. Jernej BenedičlČ, 9. inženir Janez JapelJ, 10. Milka Polajnar, 11. inž. Jože Demšar, 12. inž. Pavel OHp, 13. Silva Cadef. 14. inž. Janez Ahačič, 15. Janez Gaiperšič, 16. Rado Košenina, 17. Ivan Brodar, 18. Martin Kiemenčič, 19. Jože Babic, 20. Martin Petan, 21. volitve se ponovijo 8. junija, 22. Joi* Bernlk, 23. Jakob Gartner, 24. Anton Runt. 25. MIlan Dolenc, 26. ln*. Franc Porenta, 27. Marija Jagodic, 28. Valentin Pivk, 29. Ivanka Milanez, 30. Ladislava Ablna, 31. Boža Galof, 32. Janko Poljane, 33. Svet ko Kohal, 34. Milan /a kelj, 35. Dušan Ojdanie. Občina Tržič Občinski zbor 1. dr. Tone Martlneič, 2. Jože Benedičih 3. Vlado Rozin, 4. Stane Bodlaj, 5. Hazim Onterovič, 6. Matej Kurnlk, 7. Vladimir Peralc. 8. Jože Sparovec, 9, Milan Česen. 10. Milaš Babic, II. Blaž Ropret, 12. Frlda Jakopin, 13. Joža CerOUjftj, t4. Milan Ogrls. IS. Karel Kravcar, 16. Jože Stular, 17. Ludvik Učko, 18. Mirko Pernus. 19. Milan Valjavec* 20. Tomaž »hačič, 21. Ivan Grcgorc, 22. Ll-ibo Teran, 23. Anica Košnjek, 24. Inž. Kristijan Pcrko, 25. Milan Lončar, 26. Franc Savs, 27. Janez Lombar, 28. Anion Meglic. Zbor delovnih skupnosti 1. Janez Klemene, 2. Ivan Zurge, 3. Rudi Hafnar, 4. Marjan Aarabon, 5. Lori Zaletel, 6. Tine Toma/in, 7. Franc Homan, 8. Matija Mravlje, 9. Anton Raztresen, 10. Filip Sarabon, 11. Franc Rajgcij, 12. Mirko Mežek, 13. Franc Zaletel, 14. Tine Horvat. IS. Stan« Dermota, 16. Ivan Legat, 17. Janez Plajbes. 18. Marija Jezersek, 19. MIlan Zupan, 20. Vinko Golmajer, 21. Ernesl NoC, 22. Stanka Meglic, 23. Marija Faganeli, 24. Marjan Vodujov, 15. Viktor Dornig. 26. Alojz Zavelcina, 27. Cilka Ribnlkar, 28. Ivan Valjavec. SOBOTA, t. JUNIJA 1963 Iz naših komun Stari vajenski dom v Kranju kaj hitro spreminja svojo podobo in mnoge zaposlene žene in prebivavci mesta upajo, kot je obljubljeno, da bodo že to jesen v tem obratu družbene prehrane lahko dobili okusno ln ceneno hrano Srečanje prosvetnih delavcev v Podvinu Danes dopoldne ob 10. uri bo v Podvinu pri Radovljici veliko zborovanje prosvetnih delavcev kranjske občine. To je že tretje podobno srečanje. Na programu je predavanje, ki ga bo imel profesor Ivan Berloncelj, kandidat za republiškega poslanca v kulturno-pro- Poslanski kandidati se bodo sešli z volivci V prihodnjem tednu se bodo v Škof j i Loki začeli razgovori kandidatov za zvezno in republiško skupščino z volivci. Tako bo že v torek popoldne (4. t. m., ob 16. uri) v dvorani škofjeloške Svobode razgovor z volivci kulturno-prosvetne skupine. Na tem razgovoru bosta sodelovala inž. Tone Tribušon, podpredsednik C0 sindikata družbenih služb Jugoslavije, ki kandidira za poslanca prosvetnotkulturnega zbora skupščine SFRJ, in Ciril Jelovšek, predsednik ObO SZDL škofja Loka, kandidat republiškega, pro-svetno-kulturnega zbora. Naslednjega dne pa bo ob isti uri in v istih prostorih razgovor volivcev socialno-zdravstvene skupine. Na .njem bosta sodelovala kandidat zveznega in republiškega social-no-zdravstvenega zbora: Dante Jasnič, direktor socialno-kadrov-ske službe v Železarni Jesenice, in Andrej Strniša, predsednik sveta za socialno varstvo družine pri ObLO škofja Loka. — St. S. Iz obeh dolin # RAZVILI BODO PRAPOR — Letos mineva deseto leto obstoja strelske družine »Tabor« y Gorenji vasi. Na ta jubilej so se že začeli pripravljati. Na proslavi, verjetno ob dnevu borca, ki bo združena z med-družinskim strelskim tekmovanjem, bodo razvili svoj prapor. # IZLET PLANINCEV — Danes popoldne se bo začel dvodnevni izlet škofjeloških planincev, ki ga je organiziral mladinski odsek PD Skofja Loka. Drevi bodo prispeli na Orni vrh, kjer bodo prenočili, jutri pa se bodo vračali prek Ble-goša, Starega vrha in Lubnika v škof j o Loko. # NOVA STANOVANJA — V teh dneh se je 20 strank vselilo •v pravkar dograjeni stolpič na Novem svetu, ki ga je investiral stanovanjski sklad Škofja Loka. V njegovi bližini bo julija vseljiv še en tak stolpič, dva druga (eden na Novem svetu, drugi na Trati) pa bosta dograjena sektembra. # PRIPRAVE ZA TABORJENJE — Pred dnevi se je sestala komisija za taborjenje pri občinski zvezi za telesno kulturo, na kateri so razpravljali o pripravah za letošnje taborjenje. Menili so, da bi taborila mladina iz vse občine, tako šolska kot delavska. Tudi za letos so si izbrali okolico Pulja. Nekateri člani komisije so že odšli na ogled terena. Verjetno se bodo odločili za Banjole. Omenimo naj, da bo letos zaradi višjih cen obveznosti (raznovrstne takse, komunalni prispevki ipd.) tabornimi delno zvišana. Dobro bi bilo, če bi v ta namen kaj prispevale gospodarske' organizacije, d'a bi bilo tako omogočeno taborjenje večjemu številu mladih občanov kot lani. svetnem zboru. Po zborovanju bo kratek kulturni program, ki ga bodo izvajali učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« in recitatorja Jože Tiran in Franek Trefalt. Opoldne pa bo priredil predsednik občine Kranj Martin Košir sprejem. Popoldne je na programu prijateljsko srečanje prosvetnih delavcev. Taka srečanja utrjujejo stanovsko zavest in so lepa priložnost, da se prosvetni delavci med seboj spoznajo, se poveselijo in izmenjajo misli za uspešno delo. Seveda se bodo tega zbora prosvetnih delavcev občine Kranj udeležili tudi predstavniki družbenih in političnih organizacij.' Zborovanje bo na prostem, v primeru slabega vremena pa v kulturnem domu v Mošnjah. — S. N. Izpiti za šoferje in šoferje - amaterje Kranj — Občinski strokovni komisiji v Kranju za opravljanje šoferskih izpitov se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta prijavilo skupno 315 kandidatov. Naj omenimo, da kranjska komisija opravlja svoje delo tudi za občine škofja Loka in Tržič, jeseniška pa za jeseniško ln radovljiško občino. Izmed 315 kandidatov jih je 31 opravilo izpit za A kategorijo, 119 za B, 56 za A in B, 11 za C, 5 za D, 8 za E. 2e prvikrat je uspešno opravilo izpit 200 kandidatov, 27 jih je moralo drugič pred komisijo, 3 tretjič, eden pa kar štirikrat. še dve zanimivosti. Poklicni šoferji so precej slabši pri poznavanju predpisov kakor amaterji, so pa toliko boljši pri praktičnem delu. Mnogi poklicni šoferji, čeprav so vsak dan na cesti, se ne zanimajo za prometne predpise, kakor bi bilo treba, zlasti velja to za starejše. Pri amaterjih pa je zanimivo to, da kandidatke mnogo bolje opravijo izpit kakor moški. — C. Prvi predlog o stanovanjsko komunalnom gospodarstvu v občini Jesenice — Pred dnevi so na Jesenicah obravnavali vsebino prvega predloga o stanovanj sko-komunalnem gospodarstvu v občini, ki ga je pripravil občinski stanovanjski sklad. Kot rečeno, so to prve smernice, ki naj bi v prihodnje služile za osnovo pri delu vsem organom, organizacijam in službam. Obravnava je bila namenjena le ožjemu krogu predstavnikov raznih organov. Kasneje pa bi te smernice obravnavali še samoupravni organi stanovanjskega sklada, zavod za urbanizem, zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, komunalno in vodovodno podjetje, vse krajevne oziroma stanovanjske skupnosti, občinski sindikalni svet pa naj bi organiziral razgovor s predstavniki delovnih organizacij ozi- Pred ukinitvijo frizerske šole? Kranj — Na zadnji seji je šolski odbor vajenske šole v Kranju med drugim obravnaval tudi problematiko frizerske šole, ki je z uvedbo dveletne učne dobe v frizerski stroki naletela na nekatere nepredvidene težave. Praksa je namreč pokazala, da učenci ne morejo obvladati svoje stroke v dveh letih. Na podlagi teh ugotovitev je prišel šolski odbor do zaključka, da bi oilo najbolje, če bi zaradi čedalje manjšega števila učencev v tej stroki frizersko šolo ukinili. Učenci te stroke naj bi se šolali v Ljubljani. Ce bodo ta predlog sprejeli tudi pristojni organi, bodo šolo verjetno že letos ukinili. R. C. roma' službami, ki se v kolektivih ukvarjajo s stanovanjskim vprašanjem, šele na osnovi te širše obravnave bi oba sveta, to je svet za gradbene in komunalne ter svet za stanovanjske zadeve pri občinskem ljudskem odboru izdelala predloge in jih posredovala občinski skupščini v obravnavo in potrditev. Tako sprejeta načela naj bi bila osnovno vodilo za planiranje in izvajanje vseh akcij s področja stanovanjsko - komunalnega gospodarstva v občini. — Z. A. Najprej ceste in kanalizacija Voklo — V minulem tednu je imel svet krajevne skupnosti Voklo svojo redno sejo, na kateri so obravnavali komunalna vprašanja. Ugotovili so, da sredstva, s katerimi skupnost razpolaga, ne bodo zadostovala za potrebe kraja. Ena izmed najtežjih nalog so ceste, ki so tako razkopane, da jih bo treba na novo nasuti. V ta namen so sklenili nastaviti svojega cestarja, odprli pa bodo tudi novo gramozno jamo za pesek. Vse to pa bo seveda terjalo precej denarja. Drugo — nič manj pomembno delo pa je kanalizacija. V Vog-Ijah bodo morali zgraditi kanalizacijo od avtobusne postaje do ribnika, v Voklem pa v dolžini 300 metrov, to je do konca vasi. Pred desetimi leti, ko so s prostovoljnim delom izsušili in zasuli vaško mlako, so kanalizacijo speljali le do sredine vasi, in ker je po vrhu tega še brez padca, voda udira v kleti sosednjih kme-tovavcev in povzroča druge ne všečnosti, — R. Dva poginula mladiča — srnici, ki jima je mater raztrgal pes Opozorilo Pogosto se dogaja, da imajo lastniki psov svoje pse neprivez Ti psi prav v tem času, ko ima divjad mladiče, povzročajo dlVl občutno škodo. Da bi preprečili uničevanje divjadi, opozada lastnike psov, naj imajo pse stalno privezane ali v ograje prostoru in jim tako onemogočijo prosto klatenje po travni poljih in gozdovih ter uničevanje divjadi. V nasprotnem Prl j0 bodo lovci pse uničevali in zahtevali za povzročeno škodo povra Vsem lovskim družinam in njenim članom — PredvsenljoVit lovskim čuvajem naročamo, da v skladu s 33. členom zakona o (Uradni list LRS, št. 26) ustrelijo vsakega psa ln mačko k'8' Na osnovi 47. člena zakona o lovu pa naročamo vsem l«v družinam, da proti vsem lastnikom psov ali mačk in tudi drug«;, osebam, za katere se ugotovi, da so napravile škodo na postopajo in zahtevajo odškodnino. divjad'' Po odločbi (Uradni Ust LRS, št. 20/61) je določen za Posam*S vrste divjadi odškodninski zahtevek, in sicer: zajec 6000, «l 30.000, fazan 6000 in jerebica 3000 dinarjev. da ne Obenem prosimo vse občane, predvsem pa mladino, - .fi vznemirja divjadi in ne odnaša na svoje domove mladičev a Jjju) V primerih, ko najdejo mladiče ali jajca divjadi (pri de!n na P ^3 prosimo, da o tem obveste najbližjega člana lovsl" sodelovanje pri zaščiti divjadi se vam že vnaprej ljujemo. igpp- LOTO Začasno poročilo za 22. kolo lota Žrebanje je bilo 29. maja 1963. Izžrebane številke: 12 19 23 40 44 46 in dodatna 7. PETICA 308.119 din ČETVORKA 9.209 „ TROJKA 529 „ četvorka škofja Loka (2) 88 J 613175/4 Trojke DOMŽALE J 600425/4 JESENICE J 613177/4 Zastopnik 28 J 600429/4 Zastopnik 39 276909/4 KAMNIK — Zastopnik 41 J 624459/4 KRANJ — Zastopnik 46 112952/2 112972/2 K 746139/4 K 746184/4 K 746195/4 K 746210/4 K 746217/4 K 746245/4 K 746246/4 K 746170/4 K 746184/4 K 746203/4 K 746211/4 K 746230/4 K 764245/4 K 746246/4 Zastopnik 47 248322/4 RADOVLJICA — Zastopnik 72 J 600834/4 J 600838/4 J 600844/4 BLED — Zastopnik 73 291107/4 ŠK. LOKA — Zastopnik 88 J 613176/4 J 613183/4 J 613187/4 Končno poročilo za 21. kolo lota Žrebanje je bilo 22. maja 1963 PETORKE 1,471.588 din ČETVORKE 15.451 „ TROJKE 785 „ Upoštevane reklamacije za 21. kolo lota: Rok za izplačevanje do 30. jul. OBJAVA Za celovečerni umetniški film »SREČNO KEKEC« išče podjetje Viba film 2 dečka in deklico v starosti med 9. in 11 letom za glavne vloge Kekca, Rožleta ln slepe Mojce. Kandidat za Kekca naj bi bil živahen, navihan, odkritosrčen, lahko manjše postave. Rožle naj bi bil večji, grobar, nekoliko poplašenega in otožnega obraza. Mojca pa brhko in milo dekletce ,ki naj dih trpkosti na njenem obrazu razodeva njerto žalostno usodo. Vsi naj imajo ali obdržijo čim daljše lase. Kandidati naj se zglasijo v ponedeljek, 3. jun. 1963, ob 11. uri in 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju in v torek, 4. junija, ob 11. uri in 17. uri'v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Za preizkus naj pripravijo krajše deklamacije. VIBA FILM. RAZPIS RAZPISUJEMO GOSTINSKI TEČAJ v hotelu oz. restavraciji »P r i s a n k« — KRANJSKA GORA. Tečaj bo praktičen in teoretičen ZA DELO KUHARJEV, NATAKARJEV, SOBARIC in bo trajal približno 3 mesece. PRIČEL BI SE 17. JUNIJA T. L. ŠOLNINE NI, PODJETJE' NUDI BREZPLAČNO HRANO. Pogoji: starost od 16 do 35 let s končano osemletko. Prednost imajo tisti, ki delno obvladajo tuj jezik. Prijave: do 8. junija na »MOTEL — Kranjska gora« s podatki: priimek in ime, rojstna letnica, šolska izobrazba in morebitna dosedanja zaposlitev. Gost. podjetje »ALPTURIST« Ljubljana šolski center za blagovni promet v Kranju razpisuje delovno mesto hišnika - kurjača Pogoji: .1. kvalificiran ali priučen kurjač z nekaj prakse; 2. usposobljenost za manjša hišna popravila. Rok prijave/do zasedbe delovnega mesta. Prošnje kolkovane s 50 din pošljite na naslov: ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET, Kranj, Cankarjeva 2. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki je bilo dne 30. maja 1963 v Beogradu Srečke s končnicami 70 90 ■ 000 , 23750 50590 149380 481430 1 04201 79211 04201 83991 4613"»! 92 882 449112 03 73 41843 44543 50503 51233 63313 77363 86493 86593 102403 266783 480533 04 84 94 634 4204 23464 30284 52124 59924 62844 . 81684 92934 5 36 76 54636 82416 93406 77 44017 47877 86S17 08 28 4548 20538 2 i 208 282808 29 509 08009 18529 48299 62899 69409 221409 so zadele dobitek din 600 600 8.000 60.000 80.000 600.000 400.000 400 80.400 40.400 80.400 60.400 400.400 2.000 4.000 600.000 800 1.000 40.000 100.000 80.800 40.000 60.000 40.000 80.000 80.000 5,000.000 400.000 1,000.000 600 600 800 10.000 20.600 80.000 100.600 40.000 40.000 60.000 80.600 60.000 400 600 800 200.600 60.000 60.000 1.000 40.000 61.000 60.000 600 . 800 20.000 60.000 80.600 2,000.600 1.000 4.000 40.000 41.000 40.000 80.000 80.000 400.000 Dobitki v Sloveniji: v Ljubljani na srečko št. 154636 — 200.000 din, v Ljubljani na srečko št. 244543 -— 100.000 din, v Mariboru na srečko št. 130284 — 100.000 din, v Ljubljani na srečko št. 504201 — 80.000 din, v Celju na srečko št. 450590 ~ 80.000 din. PEKARNA KRANJ — sprejme v delovno razmerje 2 SNAŽILKI Nastop službe takoj, osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Pismene ponudbe pošljite ali se osebno zglaslte na upravi podjetja. Obvestilo Zdravstveni dom Kranj obvešča matere, da bo tretje ce|?,|, za proti otroški paralizi, davlci, tetanusu in oslovskemu kas> J otroke rojene od 1. januarja 1962 do 31. decembra 1962. j aii Cepljeni bodo vsi starejši, ki do sedaj še niso bili cc^ ^ zi\icO pa so bili nepopolno. S seboj prinesite žličko, vabilo in izka o cepljenju. OSNOVNA ŠOLA GORlčE 6. junija 1963 ob 14. ufi ^ OTROŠKA POSVETOVALNI ŽEJE 6. junija 1963 ob 15. Uri g OSNOVNA ŠOLA PODBR^ 6. junija 1963 ob 16. uri ZADRUŽNI DOM NAKLU 6. junija 1963 ob 17. uri OTROŠKA POSVETOVALA MAVČIČE 7. junija 1963 ob 7.30 - ^ PRI FAJFAR, DRULOVKA 7. junija 1963 ob 8.30 OSNOVNA ŠOLA PODBLK' 7. junija 1963 ob 10. uri GOSTILNA NEMILJE 7. junija 1963 ob 10.30 OSNOVNA ŠOLA BESN^ 7. junija 1963 ob 11. un ^ SP. BESNICA 6 pri Kote"1 7. junija 1963 ob H-30 OSNOVNA ŠOLA ŽABNIC* 7. junija 1963 ob 14. Uri OTROŠKA P( STRAZIŠČE OTROŠKI DISPANZER KRANJ 3. junija 1963 od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure OSNOVNA ŠOLA VELESOVO 4. junija 1963 ob 7.30 ZADRUŽNI DOM CERKLJE 4. junija 1963 od 9. do 11. ure OSNOVNA ŠOLA ZALOG 4. junija 1963 ob 13. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA ŠENČUR 4. junija 1963 ob 14.30 OSNOVNA ŠOLA VOKLO 4. junija ob 16. uri OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 4. junija ob 17. uri KMETIJSKO POSESTVO HRASTJE ■ j 4. junija 1963 ob 18. uri ZADRUŽNI DOM KOKRICA 5. junija 1963 ob 7.30 OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE 5. junija 1963 ob 9.30 ZADRUŽNI DOM VISOKO 5. junija 1963 ob 11.30 OSNOVNA ŠOLA KOKRA 5. junija 1963 ob 14. uri ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO 5. junija 1963 ob 15. uri ZDRAVSTVENA POSTAJA PREDDVOR 5. junija 1963 ob 17. uri OTROŠKI VRTEC GOLNIK 5. junija 1963 ob 18. uri OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK 6. junija 1963 ob 13. uri 1 °b 14- lU ,MlCA 'OSVETOVALN' , 18 ure 7. junija 1963 od 15. do i Obveščamo, da v OTR°š DISPANZERJU v Kranju ordinacije v torek, 4. 6., ^ £jop0' ne do bja. ki junija in petek, 7. junija dne zaradi odsotnosti °se"Te W bo na cepišču; prav tako .^(j ordinacije v otroški a01 -uriija' Stražišče v ponedeljek, 3. J in v petek, 7. junija 1963- nO™ ZDRAVSTVENf v ,Izolirka' Ljubljana-Moste obrat mineralnih vlaken na Jesenicah sprejme takoj: — obratovodjo strojni tehnik ali mojster kovinske stroke z delovodsko šolo in —- strojnega ključavničarja Pismene ponudbe sprejema vodstvo obrata na Jeseni Prešernova cesta. cab» Razpisna komisija MEDOBČINSKE KOMUNAL^ BANKE KRANJ RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: saldokontista administratorja Pogoji: končana srednja oziroma administrativna Šola* Prejemki po pravilniku o razdeljevanju osebnih do* hodkov. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in kratkj^ življenjepisom dostaviti MEDOBČINSKI KOMUNA^ BANKI KRANJ najkasneje do 10. junija 1963. Nastop službe takoj. Razpisna komisija MEDOBČINSKE K0 / ^Imi, ki jih gledamo ,^0L^JE 2 *0Jv7JK>« je eno ne mđrtj zre-J* ■« švedskega režiserja Ingmar-S VT4"? (Nasmehi poletne no-a>rouk o ljubezni). Dva mlada - 6» Meni*« «tfZif4 »z ntrfce-S« j W"4 *4 intenzivno, v »lir* *°ret"*t*in »• ww«>" ^ahJ°■no,i Mr*v* ~ ona v na-Mi;et""»/« Perino, nezrelo doiite- t&u l* 8Worne&a Uvijen ja de- Elito /te b°č* zabavati*, on v do sebe Zahtevnega Člove- *rnostPleVZ.amt,n*Se polno odS°-fc-tere ";> * ^o"'*0' na ttrok 7 "** ie osta* v 'P0™** 'Hlm*L J* r?zllk° od večine svojih K3. *' B'r<"W» tokrat pozi-fHnlt °Cen',i'e moškega, čeprav Monik-^* pt}}nav* ™čJo vitalnost *P« t!;lH.tudi posveti večjo pozor mpel1!enemu ,Uku- M»niko je zelo m**iem Jfr£U H*rritt_Andersson, Ekborg £ EklVrlg°gl Harryjđ "* t«»«o iSTlHarryiev <>*)> "p"- Itin i*l k* "! ""»gino (Moni-it«, Ji 5° {"«fc«ei>) oJeolje me-m pa u Žiliiva- Na druV *tra P^ohitno na * ' tt*i™h in v ma*m. To P°!nollh *» na odprtem *** U *Jr,tStno dvtfao vzduhe tAW*o« l pribuia 'potet'e ml'/ later"n se nam pred- '*» °P?*oŽl BerSman kotali-in mo\- **dobe. °t'4Mc njegove filmske *t't<*ljeneaht'v»°sti (v filmu lepo ^.pH^JoČi v*¥roti *treUni vse ^i0*^ ititT f ^ **l<""tenje S. tff 8 ,r?**>»evania. Za- fcr k^%mp:noarju, - ** „1^U. p'.m "i v celoti za-PrilTan°, dramatičnost S^i «d* Preprostimi I ---•"«* igravza- ^HAV >Wite ome«,>- «? Prii^'ti\ j" m°ramo rdi-*L-mpel* Ju/™}'1 ^anifilm- Zi^^Z/^ P0t°-povsem to, t0'0 hro en sam človek. %kd^< Id?™*0' in P« '* L^P^^inkizash- Z razstave slikarja Albina Polajnarja, kl je te dni odprta na Jesenicah Sodelovanje Prešernovega gledališča in Mestnega gledaliSČa ljubljanskega Vso pozornost repertoarju KRANJ —■ Pogovori o tesnem sodelovanju med Prešernovim gledališčem In Mestnim gledališčem ljubljanskim potekajo že dalj časa. Kot njihovo nadaljeva- Kulturniki Železarne Sisak na Jesenicah Jesenice — Svoboda »Tone Ču-far« na Jesenicah je že nekaj let v stikih z delavskim kulturno-umetniškim društvom »Vujo Ba-njanin« iz Železarne Sisak. Eno leta gostujejo Jeseničani v Sisku, drugo Siščani na Jesenicah. Medtem ko sta gostovala ansambel narodnih plesov s pevskim in instrumentalnim kvintetom ter komorni zbor lani z velikim uspe? hom v Sisku in v Petrinju, bodo gostovale kulturne skupine RKUD »Vujo Banjanin« Iz Siska letos na Jesenicah. Gostovanje so najavili za soboto, 8. junija. Koncert oziroma kulturna prireditev bo ob 20. uri v Cufarjevem gledališču, v nedeljo pa bodo priredili Jeseničani gostom iz Siska izlet v Begunje, Drago in na Bled. Obisk zelezarjev - kulturnikov iz Siska bo tudi letos izzvenel v manifestacijo kulturnih in tovariSkih odnosov. — U. Mladinski pevski festival v Celju V četrtek zvečer se je v Celju začel mladinski pevski festival, na katerem sodelujejo najboljši mladinski, dekliški in mešani zbori iz vse Slovenije. Med njimi sta tudi zbora osnovne šole iz škofje Loke in gimnazije Kranj. Razen vokalnih zborov se bodo na festivalu predstavili tudi orkestri Iz Murske Sobote, Maribora in Ljubljane. V nedeljo bodo na sporedu koncerti zborov vseh republik, in sicer po en zbor iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine^ Srbije, Makedonije in Crne gore in koncerti mednarodnih zborov Avstrije, Bolgarije, Madžarske in Jugoslavije. Ob tej priložnosti bo tudi posvetovanje slovenskih glasbenih pedagogov. — S. 82 a i e r a »Jti in e Nčni l^isek 19. ^»Snil Sen*- »Tuf • med nam* na ZornovI Pralni mizi. ni J!01 tisoč m ! piše' da 8em bil včeraJ v banki 'm da «em ^7? dvignil „ .Vendar nisem bil v banki!« Zakričal sem. , '»£ Pičite- InPet tlsoč marki« R?U bi naji nnl Umirjajte se tako!« »lvw0,ve, morri, • al? Denar je m°J! lahk0 stori *Pet ^°zakar Jixrda ^e Pravkar spet tukaj!« ^dar vidit P°znati številko vašega računa.« Toda '>rie 8°spod nni Ste' «osP°d doktor!« Kričal sem: »Vseeno »V j «rc zame "mmer obvestiti policije, če gre zanj! i. aPmn°benem nhl" Jaz ^htevam policijo, jaz, jaz, jaz!« *aJ se m Poidit» °Wi5aii'e 28odilniC vr3!"?^ z menoj v banko! Povprašajte uradnika, %T«u • Kakšen je bil človek, rad bi vedel, kako se je ;^V?v poštev- r, Moiid° Si ^ !f »»J obrnila na policijo.« ^ me eb° vrni1 moj denar?« »On 12 sobe X/oval- Potem je vstal. »Počakajte tre-trenutek.« 0sPod Holden T\nnt kasneic *e ie v™11- SP«4 J« bil nervo* ' telefoniral sem gospodu Bnimmerju. Povrnili nje Je bila v sredo v Kranju se-ja predstavnikov gledališkega sveta MGL ln umetniškega sveta in UO Prešernovega gledališča, na kateri so se določneje pogo-vorlli o sodelovanju med obema gledališkim hišama. Na seji sta bila navzoča tudi predsednica gledališkega sveta MG Mlca Crnl-goj in direktor Lojze Fllipič. Poudarili so, da Je navezava stikov med Mestnim gledališčem ln Prešernovim gledališčem prva oblika močnega sodelovanja poklicne gledališke ustanove z amatersko in je zato deležno zelo velikega zanimanja. Na seji so razpravljali o dosedanjih pripravah, med katerimi so že zaključili 4 abonmaje za predstave v prihodnji sezoni. Domenili so se, da bo posebna komisija - sestavljena iz predstavnikov obeh gledališč - sestavila repertoar za sezono 1963/64, h ka- teremu bo Mestno gledališče ljubljansko prispevalo 6 predstav, Prešernovo gledališče pa dve. Po pripravah abonmajev (pričakujejo, da bodo sklenili pogodbe še za precej abonmajev, saj nameravajo razen kranjskih kolektivov pritegniti tudi ljubitelje gledališča iz ostalih gorenjskih krajev) bodo uredili tudi finančne pogoje. Seveda bosta ustanovi še v prihodnje povsem samostojni. Repertoar naj bi bil kolikor mogoče prilagojen gledavcem, kar bo v veliki meri lahko prispevalo k cilju takega sodelovanja: da se poživi kulturno življenje v Kranju, kar samo z amaterskim gledališkim ansamblom ni bilo mogoče doseči. Verjetno bo ansambel Mestnega gledališča že prihodnjih nekaj predstav Študiral v prostorih Prešernovega gledališča in v njih uprizoril tudi premiere. -— S. Ob razstavi nekaterih gorenjskih likovnikov Sedanja razstava v mestni galeriji v Kranju je tako po avtorjih kakor tudi po usmerjenosti avtorjev precej neenotna. Zato o kaki posebni likovni skupini ne moremo govoriti. Gre predvsem za poskus zbrati na razstavi likovnike Gorenjske. Kaže, da so se vabilu odzvali le nekateri, predvsem mlajši: štirje slikarji oziroma grafiki (Milan Batista, Henrik Marchel, Štefan Simonič in Vinko Tušek), kipar Tone Logon-der in scenograf Saša Kump. Milan Batista je pokazal štiri grafike, ob katerih smo rahlo v zadregi, kajti po njegovi samostojni razstavi (cikius Malo mestece) je tokrat bolj zaprt v svoj likovni svet in manj zgovoren. Ce smo bili na prejšnjih razstavah priča nemirnemu iskanju in naravnost eruptivnemu ustvarjanju po daljšem obdobju mirovanja, je Batista tokrat pokazal veliko umirjenejše rezultate vztrajnega in konstantnega snovanja. Zanimivo pa je, da se je bolj zaprl v svoj svet, ki je težje dostopen povprečnemu gledavcu. Kljub temu, da bi mu lahko očitali nekaj izposojenih form in pa iskanje efekta zaradi efekta (zlata pravokotna folia kot »zlata kvadratna plošča na svodu neba«) je nedvomno njegovo delo prava kvaliteta te razstave. Olja Henrika Marchla so odraz iskanja v okviru abstraktne smeri in brezpredmetnega slikarstva. Razstavljena dela puščajo vtis beganja med vzorniki in njihovimi zunanjimi formalnimi členi, ki jih slikar potem delno preoblikovane porablja v svojih slikah. Vendar je to preoblikovanje premalo problemsko' in nas tako slikar ne prepriča docela. Tako ostajajo njegove slike v spominu zgolj zaradi dekorativnega učinka. Lahko pa smo storili slikarju krivico in mu očitali vzorniško formalno podobnost prav zaradi slučajne podobnosti, ki je v okviru nakazane smeri več kot pogosta. Štefan Simončič je razstavil več grafičnih listov, ki so na prvi po- Ob zaključku gledališke sezone Jesenice — Da bi Čufarjevo gledališče na Jesenicah zadovoljilo številne ljubitelje operetne glasbe, je vključilo tudi v letošnji repertoar opereto, in sicer Gregorčevo »MELODIJE SRCA«. Ves glasbeni del je prevzela jeseniška glasbena šola, režijo in sceno pa gledališče. S to opereto so uspeli Jeseničani že pred leti. Režiser BOJAN CEBULJ jo je tokrat priredil z avtorjevim dovoljenjem v revijo glasbe, petja, plesov in mode. Ze premiera v soboto zvečer pa tudi nedeljski reprizi so dokaz, da Jeseničani pogrešajo tovrstnih prireditev, saj je bila dvorana vsakokrat razprodana. Bojan čebulj kot režiser in in-scenator, dirigent Rado Kleč ter zborovodja prof. Breda Bidovče-va so Uspeli pripraviti opereto daleč nad ravnijo naših provinci-alnih gledališč, saj orkester jeseniške glasbene šole prav tako pa tudi solisti Rina Brunova, Darinka Koroščeva, Elza Cegnarjeva, Marica Balohova, Tonček Dolar, Andrej Kosem in Jaka Jeraša prekašajo amaterske zmogljivosti. Zaradi neakustične dvorane je bil orkester večinoma premočan. Rina Brunova je ponovno dokazala, da spada v vrsto opernih solistk, TonČčk Ddlar, kl nastopa kot solist šele drugič, pa je pokazal nepričakovan napredek. Zelo kvaliteten je bil baletni vložek (naštudlral ga je mojster ljubljanske opere Metod Jeras) ln plesi od valčka do tvvista so tako zaradi kvalitete kot zaradi originalnosti ogrevali in navduševali gledavce. Lepo ubran zbor Je bil uspešen predvsem pri skupnih nastopih s solisti in pri podoknici. Moral pa bi biti okusneje ko-stumiran. Igravsko, glasbeno in pevsko Je opereta povsem uspela. Medtem ko je med pevci izstopala Rina Brunova, je bila igravsko najmočnejša Marjanca čebul jeva. Z aktualno priredbo in moderno domislico je režiser navdušil tudi avtorja, ki je prisostvoval premieri. (Posebnost tokratne operete je V vključitvi propagande za nekatera, jeseniška in tudi druga trgovska podjetja. Manekenke in manekeni prikazujejo prijetno in estetsko reklamo, ki pa je. dramaturško premalo funkcionalna. Tovrstna reklama je za podjetja nedvomno zelo uspešna in skoraj neverjetno je, da so jo nekatera odklonila.) S prireditvijo Gregor-Čeve operete »Melodije srca« v revijo glasb«, petja, plesov in mode je čufarjevo gledališče povsem uspelo. — P. Ulaga ■'t':>''' gled zanimivi in lepi. Zal, pa ni« več kot samo to. Ne prepriča nas o resnem delu grafika, ki ni samo v igranju in kombiniranju form in variacijah istega odtisa, temveč mora vsebovati tudi določeno osebno izpovedno" noto. Kot že rečeno, so Simoničeve grafike dekorativno lepe moder nistične stvaritve, toda ne polno krvne umetnine. Ce pustimo ob strani tudi preveč Očitnega vzornika, bo moral Simonič pri bodočem ustvarjanju bolj premiš ljeno, ne tako vihravo gradili svoj likovni svet. Vinko Tušek je razstavil samo dve grafiki in je po le-teh težko soditi o slikarjevem delu. 2e sa mo po teh dveh listih lahko ugotovimo tehnično čistost, ki jo verjetno izpričucjjo tudi ostala Tuškova dela. Tudi Tusek ustvarja v okviru abstraktnega slikarstva. Povsem drugačna merila moramo izbrati pri ocenjevanju scenskih slik Saša Kumpa. Pri svojem snovanju je vezan na različna gradiva, ki jih uporablja odrski delavec (les, juta. barva, luč, prostor) in ki jih na skici ali osnutku za sceno ne more pokazati — oziroma bolje — svoje kreacije na tej razstavi ne more pokazati v končni obliki. Oh samih skicah lahko ugotovimo dobro roko in iskreno zavzetost za čim boljšo rešitev dane naloge. Popolnejšo sliko njegovega dela bi dobili, če bi ob skicah razstavili tudi končne osnutke in pa fotografije scen in makete. Tone Logonder je na razstavi edini kipar. Razstavil je tri plastike, ki so nastale že v času študija in nam tako nI pokazal svojega dela v času, ko bi o njem že lahko govorili kot o umetniku, ki se osvobaja spon šole in oblikuje svoj lastni izraz. Skoro lahko rečemo, da je Logondrovo delo edini predstavnik realizma na tej razstavi. Od nekoliko šol skega »Torza« prek »Dekliške gia-ve« do »ženske V pletu« jc opa zen določen razvoj, ki gft I diti-gimi besedami lahko označimo Od šolskega dela do iskanja svojega lastnega izraza. Res škoda je, da ni razstavil novejših del, Po teh bežnih ugotovitvah lahko dodamo, da razstava nima skupnega imenovavca, da prevla duje tako imenovana abstraktna smer in da je vsak izmed razstav ljavcev zaprt v svoj lastni likovni svet. S tem pa je celota raz stave razbita. A. PAVLOVEC ti. Marchel — (olje in tem par a) vam bomo škodo. Napisal vam bom nakazilo za pet tisoč mark, pod pogojem, da boste o vsem molčali.« »In če se bo spet zgodilo?« »Ne bo se več zgodilo. Kar z vami se bom odpeljal v banko. Spremenila bova vaš račun. Odslej bodo morali vsi čeki in nakazila nositi vaš in moj podpis.« Tako zlahka sem dosegel vsaj to, da je Julius Marta Brummer plačal okrevališče za malo Mickey Romberg in Še nekaj več... 'Ta bančni pripetljaj je Brummerjevo ozdravljenje zamudil, ta ko da je še dalje ostal na kliniki. V sredi januarja je pričelo mogočno snežiti, dan za dnem, uro za uro so padale snežinke, dežela jc izginjala pod veličastno snežno odejo. Železniški promet je odpovedal. Avtomobilske ceste marsikje niso bile prehodne, letalski promet jc zamrl. Poštne zveze z Mallorco so bile začasno prekinjene, tem pogosteje pa sem se prek telefona pogovarjal z Nino. Zdaj je bila nesrečna in zelo razdražena: »Domov hočem, Robert. Kako dolgo bom morala še tičati tukaj? Kadar govorim z njim o tej stvari, ima vedno nove izgovore. Preveč dela naj bi imel. Potem mora spet odpotovati. Se ne počuti dobro. Domov se hočem vrniti!« »Počakati moraš Še, Nina.« »Mar ima vse to sploh smisel... kakršenkoli smisel?« »Zaupaj mi, prosim.« »Ljubim te, Robert. In zaupam ti. Vendar je grozno.« Dvajsetega februarja so Juliusa Mario Brummerja odpustili iz klinike. Rekonvalescenta sem pripeljal domov, zavitega v tople odeje. Doma je moral še pet dni ostati v svoji sobi. Potem so zdravniki dovolili, da sem ga vodil na sprehode po zasneženem parku, dopoldne pbl in popoldne prav tako pol ure. Hvido je shujšal in obleke so visele na njem kot Pa ptičjem strašilu. S previdnimi starčevskimi koraki je capljal po snegu, bledikast in nezanesljivih kretenj. Med hojo se je težko opiral name. Hodila sva po bregu zamrzlega jezera, ko je dejal: »Pravkar sem govoril s stojo ženo, Holden. Jutri se vrne. Pričakali jo boste na letališču.« Srce me je bolelo, ko sem odgovoril: »Da, gospod Brummer.« »Po telefonu sem ji priznal, kaj sem doživel. Tako, da ne bo padla v nezavest, ko me bo zagledala. Razume se, da se je močno prestrašila. Vse sem ji povedal, tudi to, da je spet vse v redu. Potem se je pomirila. Sicer pa. Holden. čez dva ali tri dni se bomo odpeljali v Baden-Baden. V zdravilišče moram.« , 20. »Pozor, prosim! West German Airlines napovedujejo prihod svo. jega letala, iz Palme de MaflOfCa!« je v/kliknil jasni glas iz zvočnika. Sedel sem zraven Brummerja v teStaVfactjl diisseldorfskega letališča. Težkega podloženega plašča ni hotel sleči, čeprav je bilo v lokalu zelo toplo. Zadnje čase ga je vedno zeblo. Daleč zunaj, nad zasneženim letališčem, se je iz sivega oblačnega neba spustilo štirimotorno letalo, podobno temni senci, se dotaknilo vzletišča in dvigalo na obeh straneh koles mogočne srebrne snežne oblake. »Pridite,« je rekel Brummer, »podprite me.« Tako sem mogočnega moža, ki je nosil velike temne naočnike, odpeljal v čakalnico, do ograje pri srednjem izhodu. Nanjo sem ga naslonil, svojo žrtev, ki sem jo pripeljal tako daleč, da ni mogla hoditi in stati brez. moje opore. Brummerju sem izročil šopek rdečih vrtnic, ki sem jih dotlej nosil, tako da bi jih lahko izročil Nini. Potniki iz Palma de Mallorce so drug za drugim hodili skozi pregrado. Smehljali so se in mahali. Bili so zadovoljni. Prijatelje so pozdravljali z glasnimi vzkliki. Pri srednjem izhodu so ljudje predstavljali res veselo druščino. Potem je prišla Nina. Nosila jc siv plašč iz perzijskega krzna, ki so ji ga poslali na Mallorco, visoke črne čevlje pa nobenega nakita ali pokrivala. Svetli lasje so ji Široko padali po črnem ovratniku. Ninin obraz je bil močno zagorel in srce mi je divje plalo, ko sem videl, da sploh ni našminkana, da, sploh ni našminkana. V tem poslednjem poletju, ki je komaj minilo in se je zdelo že nekje tako daleč, sem ji tolikokrat povedal, kako ljubim njeno polt in da ji bom prepovedal, da bi se šminkala, ko bova živela Skupaj. Tisto dopoldne, ob povratku, ni bila našminkana in razume se, da je to pomenilo: ljubim te. Brummer j« objel Nino in jo poljubil na obe lici. Gledala me je prek njegove rame. Oči so se ji vročično lesketale. Triindevetdeset dni se nisva videla, niti dotaknila. Oči so se ji lesketale in vedel sem, o čem razmišlja in sam sem mislil isto. Kri ml je glasno plala v sencih in s sleherno žilico sem hrepenel po njej, le po njej, in iz njenih oči sem razbral« da želi isto. SOBOTA, !. JUNIJAJS Pred tekmo SNL Triglav : Rudar (T) Pet točk bo dovolj Tri kola pred zaključkom slovenske nogometne lige ima vodeči Triglav le še eno točko prednosti pred Ljubljano. To ljubljansko moštvo je v spomladanskem del uprizorilo pravi »juriš« na prvo mesto. V desetih tekmah je igravcem uspelo nadomestiti veliko razliko iz jesenskega dela in so praktično pred osvojitvijo naslova prvakov. Triglav Je vidno nazadoval, saj je razen treh remijev doživel dva neprijetna poraza. Tako na lestvici spomladanskega dela prvenstva deli šele tretje do' peto mesto, medtem ko je bil v prvem delu prepričljivo najboljši. — Ce ne bo Celje Ljubljani pripravilo presenečenja, jim nadaljnjih šest točk ne more uiti, zato bo že jutrišnja tekma (ob 16JO na igrišču Mladosti) v nekem smislu odločilna. Poraz bi Triglav veljal prvo mesto, zakaj tudi morebitne štiri točke iz zadnjih dveh kol, bi bile premalo. Vzroki za slabo igro Kranjčanov niso znani. Dejstva kažejo, da ne igrajo več borbeno, kot so še nedolgo tega. Ljubitelji kranjskega nogometa se bojijo, da bodo ligaši »neslavno« zaključili letošnje prvenstvo in hkrati izpustili iz rok menda edinstveno priložnost, da bi se lahko uvrstili v drugo zvezno ligo. V »nogometnih krogih« govorijo, da nekateri igravci na zadnjih tekmah namenoma igrajo lagodno, ker se menda bojijo, da ne bodo prišli v moštvo, če mu slučajno uspe priti v drugo ligo. Ce so govorice utemeljene ali ne, je pred zadnjimi tremi tekmami vredno razmisliti in srečno zaključiti dobro začeto sezono. Ce bodo triglavanl uspeli obdržati prvo pozicijo, potem bodo 23. tega meseca sodelovali v kvalifikacijski tekmi in nedeljo kasneje v drugi. Za vstop v zahodno skupino druge zvezne lige bosta najprej igrala Jadran (prvak splitske cone) in Orient (prvak reške cone), zmagovavec iz dveh medsebojnih dvobojev se bo dvakrat srečal s Spartakom (prvak slavonske lige). Zagreb, ki bo bržčas prvak zagrebške cone (zakaj v derbiju je premagal Elek-trostroj), bo dve tekmi igral z zmagovavcem tega dvoboja. Prvak se bo uvrstil v ligo, poraženec pa bo dve tekmi igral s slovenskim prvakom. Lepše priložnosti, da se tretji slovenski predstavnik uvrsti v II. ligo torej zlepa spet ne bo, zato se je res vredno potruditi. — 2. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Tudi Tržič v enotni ligi Nova Gorica, 31. maja — Včerajšnja tekma Tržičanov z domačini je bila zelo pomembna. Ce bi jo izgubili, bi se le težko uvrstili v enotno ligo, ker bodo igrali zadnjo tekmo z Olimpijo in torej ne morejo upati na uspeh. Vendar so v hitri igri premagali domačine s 27:11 (13:6), tako da bodo razen Mladosti zanesljivo tudi prihodnje leto sodelovali v republiški ligi. V velikem pričakovanju KRANJ, 31. maja — Zelje kranjskih športnikov, ki težko čakajo na otvoritev novega modernega stadiona, bodo v kratkem uresničene. Bolj kot končna dela, ki dajejo novemu objektu že sedaj slavnostni videz, pa nas trenutno zanimajo prireditve, s katerimi bo stadion uradno dan v uporabo kranjskim športnikom. 27. julija bodo v sklopu otvoritvenih prireditev odkrili spomenik Kmalu bodo prenehala tudi zadnja dela na novem modernem stadionu ln uresničene bodo dolgoletne želje kranjskih športnikov padlim borcem — športnikom, takoj nato bodo na stadion pritekle štafete iz vseh pomembnejših partizanskih krajev na Gorenjskem. Nato bo mimohod udeležencev otvoritve in športnikov iz JLA. V športnem delu bo najprej na sporedu telovadni nastop s predstavniki državne reprezentance in z evropskima prvakoma Cerarjem in Blličevo. Presenečenje pripravlja prireditelj ljubiteljem nogometa. V Kranj bodo povabili moštvo državnega prvaka — beograjskega Partizana, ki se bo v prijateljski tekmi pomeril z.reprezentanco Slovenije. Rokometnega turnirja se bodo udeležile moške in ženske reprezentance Reke, Maribora in Kranja, odbojkarji pa bodo merili svoje moči z igravci iz Trsta in z Jesenic. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji košarke, saj se bodo domači igravci pomerili s košarkarji iz Trsta, Beljaka in Ljubljane. In morda še eno veliko presenečenje —- v Kranj bodo povabili naša najboljša tenisača Boro Jovano-vića in Nikolo Pilića, ki sodita med najboljše »bele mušketirje« na svetu. Razen tega bo na atletski stezi zelo bogat program, v katerem bodo nastopili nekateri naši pajboljši atleti. Na novem stadionu bo pred kranjskim občinskim praznikom tudi vsearmij-sko atletsko prvenstvo, na katerem bodo sodelovali tudi nekateri jugoslovanski reprezentantje, ki trenutno služijo vojaški rok. Bogat športni spored bodo popestrili nastopi folklorne skupine Tineta Rožanca. — M. Sobotni razgovor z Borutom Chvatalom V bazenu brez žoge Ze štirinajst dni se kranjski vaterpolisti skupno s plavavci zbirajo v malem bazenu Tck-stilindusa, kjer se pripravljajo na začetek letošnje sezone. Za sedaj, samo plavajo in si na- bolj« I birajo kondicijo, ki je za to vodno igro nujno potrebna. Borut Chvatal, stalni član prvega moštva, ki je letos preplaval že 40 kilometrov, nam je o letošnjih pripravah pripovedoval: 0 »Vaterpolisti smo pričeli s treningom zelo zgodaj; smo precej resni, zato pričakujem, da bomo zaigrali letos kot prejšnja leta.« je Na vprašanje, kjer naJr igra, mi je odgovoril: . e »že precej let sem < »half« in mi to mesto tum bolj ustreza.« da - Ali vpliva morska tako kot pri plavalcih, tw vaše rezultate? . ^jj @»Res je, da smo J« naše najboljše tekme pr-obmorskimi klubi v slani torej bo kar držalo.« .jh - Po pripovedovanju i ^ kolegov si prav Speciau«^ »špricerje«. Kaj pa 11 p na to? . ^j. - Res je, da ta strel tre- , * "ca f» ningu dobro od roK — «• b. tekmah le malokrat UP° ljam.« , i it Ob koncu mi je povc^ kratko zgodbico. $t(io * »Na neki tekmi, KO cija, Igrali z Mornarjem, je * „a naš igravec z vso w° J^ajo nasprotnikov gol, toda ne^ei, je bil razočaran, ko Je oV da je žogo prestregel nj ^ soigravec in — dosege ^ Torej jc tudi v vaterpolu ^ go zanimivih presenečenj^^ w----j~, --- - y£J1' jo vratarji precej te/Ko, dar — čeprav mi gre n Gorenjsko šolsko prvenstvo v športnih ' -------•- ■- v nogomet Društvo učiteljev in profesor jev telesne vzgoje za Gorenjsko se prav dobro zaveda, da potrebujejo njihovi mladi varovanci razen vsakodnevnega učenja tudi športno razvedrilo. Ker so osnovnošolci veliko bolj pa srednješolci že prav dobri športniki in bo kateri izmed njih že v bližnji prihodnosti zastopal barve raznih klubov, bo DUIP organiziralo šolsko prvenstvo v športnih igrah. 4. junij bo že od zgodnjih jutranjih ur prizorišče mnogih zanimivih tekmovanj po vsej Gorenjski. Košarkarji - osnovnošolci sc bodo zbrali v Radovljici, odbojkarji na Bledu, rokometaši v Kranju, nogometaši v Stražišču, njihovi starejši tovariši pa bodo tekmovali v košarki v Sk. Loki, v odbojki na Jesenicah, v roko- metu v Kranju in Škofji Loki bo Organizacija tekmovanj« ^ rokah prosvetnih delavcev ^ ja, kjer bo posamezno vanje'. pos* Sistem tekmovanja za ^ me/ne panoge je že spreje • j„ bodo košarkarji, odboj KaJ^ rokometaši igrali P° velr »vsak z vsakim-, v P'''"1 cr W kega števila prijavljencev P do razdelili ekipe po sK'ri po-Nckoliko drugače pa r>° P &ci-gometu, kjer bodo v ,PrlTt1 Sprejemni izpiti so v 1 ' 13. in 14. junija. m« Vpis je mogoč vsak d» tic uradnimi urami do vkljUce minov sprejemnih iz.pit°v- ^ M Podrobnejše Informacij« 0gjaJf vidne iz objave na šolski deski OBVESTILO j,njO Društvo upokojencev v ^ $. bo razvilo jutri, 2. junlJa uri dopoldne svoj društv^^ijo por, kar je združeno z °tv L^lif preurejenih društvenih. v rov. CIani društva vabllc 'cv Društvo upokol Kranj ZAHVALA Ob smrti moje žene MARGARITE BlZJA\LrtllP se zahvaljujem vsem $7$ organizacijam, posebci s ip jf1 in ZB terena vodovodni s $ i 7:'? iZorga$ pomoč, izrečena so/nlin, vcr,cc»n zaci jo pogreba, darovane cvetje. Enaka zahvala tU ^ tistim, ki so z nami socu^,jn|i in spremili pokojnico poti kot tudi godbi DI stfjll? da Kranj za odigrane J0^ Žalujoči m0/ Bizjak ^0