Št. 14. V Gorici, v soboto dne 18. februvarja 1905. ji Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po posti prejemali« ali v (ioriei na dnin pošiljana: vse k-U, .......13 K 20 li. ali Kld. 6-00 [lili lotil........«»(>(!»» » S-ii'1 i:<>trt li't;i.......S » 41» » •> * 1-70 Posamični- številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Cosposki ulici štev. 7. v »i-.riei v (Jonski Tiskalni- A. IbibršiVk— v,:ik dan ..•{ s. niv zjutraj d« (i. zvečer; ob nedeljah i,;i >«i s. d<> i-.', me. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslnnice se računijo po petit-vrstab če tipkano i-krat H kr.. 2-krat 7 kr.. :!-krat 6 kr. vsaka Msfa. Večkrat p<. d-m-IKi. Večje črke po |.ros!oru.„ — Keklair.e iu .-,pisi v uredniškem del« K> kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XX* V. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogo5e govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne 5 ob nedeljah in praznikih od fl. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu, Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne 'spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. _[ _ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse .leto 3 K 20 h aligld. 1-CO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Scluvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrcnfiiff na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon Št. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska injzal. Objokana laska politika. Pritoževati se znajo naši Lahi, to je ros; pritoževati tako, da so morajo v srce smiliti onemu, kdor jih ne pozna. Pa tudi ne zamudijo nikake prilike, da se ne bi pritoževali. Sedaj tarnajo po ltetih, sedaj pred namestnikom v Trstu, sedaj na Dunaju v poslanski zbornici. Kadar 5.-1 se hočejo kazati, kako strašno slabo jim gre v primorskih deželah in na Tirolskem, takrat jm uberejo neki jokav le njim lasten ton.... in govornik, pa naj bo ta ali oni, govori tako milo o zapostavljanju in ilačonju Lahov, da ti more srce prekipevati srda, češ, zakaj vendar mučijo na tak nečuven način te uboge pa tako brdke Lahe!! Tako jokavo deklamacijo je izpustil sedaj v svet poslanec Rizzi v parlamentu. ka vlado, da bi Še bolj zatirala laški element! Nadvlado hočejo imeti Slovenci! V politiki sta pač mogoči dve struji: resna in smešna. Komur je res kaj na tem. da doseže svoj cilj, za katerim gre vse njegovo stremljenje, kdor se bori za pravico, ker se mu godi krivica, tisti se bo boril gotovo resno s poštnimi sredstvi. Zastopniki teptanih narodov morejo nastopali resno - - ne pa tako tisti, ki kričijo, da se jim godi krivica, pa imajo vsega dovolj, in če baš tuiutam kaka reč ne gre prav jio volji, so sami krivi, taki zastopniki zdrknjo le preradi iz resnosti v smešnost. Taki politiki so Lahi, in roprezon-taut objokane hiške politike v parlamentu je bil to pot poslanec Itizzi. Pri nas v Avstriji je vse narobe. In ker je Jako, le zato je mogoče, da se vzdržuje umetno objokani laški živelj na površju v primorskih deželah ! Avstrija nima nič od Lahov, daje jim pa vse, kar hočejo; in na ljubo njim tepta vlada Slovane v Primorju, seveda v svojo lastno škodo. Nič se ni zgodilo, nič takega, kar bi jih zapostavljalo ali kako pr< makuilo njihove pozicije ob Adriji, vse je ostalo in-taktno, in tudi tisto tako pereče vseučiliško vpračanje se reši prej ali slej po ujibcv ;.h željah, ali jokajo vendarle ! Morajo pač imeti povod za to. Imajo ga. V zadnjem času se je pokazalo toliko iredente v miših deželah, da se je to pot ni moglo več olieijoluo prikriti, marveč prišlo je celo do soduijskih razprav, in afera z bombami pride šele mi vrsto zategadel že treba kaj storiti v svojo obrambo. In to delajo, češ, glejte., tako se nam godi — mi smo paria med narodi! potem ni čuda, če raste iredentizem med Lahi! Igrajo dobro pieračunieno vlogo teptancev, ker hočejo iz svojih lastnih grehov priborili si dobiček, da bi se še toliko obzirneje postopalo z njimi — na. škodo Slovanom. V Trstu imamo novega namestnika. Obljubil je pravico. Da je jako iiaklonjee Lahom, to je razvidno iz laških listov, ki so ga že parkrat hvalili. Mi ne izrekamo uikake sodbe o novem namestniku, ker je Še premalo časa na svojem novem mestu, le omenili smo, kar pravijo Lahi. Take pridige o zatiranju, kakoršna je bila Uizzijeva, merijo brez dvoma tudi na to, privabiti namestnika popolnoma v laške mreže. Namen je ta. Kdor joka, se smili človeku ! Ali toži se dandanašnji z dobrini pa tudi s slabim namenom.... Poznamo naše Lahe, od vseh stranij, toda toliko brozobraznosti, toliko komedijantstva in šarki'..mstvn, kakor v Hizzijevem govoru, pa že niso kmalu vprizorili. Antonelli se je pospel celo do klica: Mi smo paria med narodi! --In ker jih jioznamo, beležimo njihov najnovejši nastop, ki skriva v sebi proti nam naperjen namen. No, mi ostanemo hladni, ker hujše, kakor se nam sedaj godi, se ne more goditi. Stremimo pa po tem, da bi bili v Avstriji vsaj taki „paria", kakor so Lahi!! 0 naših pevskih in bralnih društvih. (Iz goriške okolice,; V 12. št. ,.Soee" sem omenil, naj Id se začelo r-'niišljati, ali bi ne bilo mogoče privesti naša okolieanskn društva do tega, da bi ••" zavedala svoje nalogi* bolj nego se je danes v resnici zavedajo, ter ali bi ne bilo mogoče, da bi vršila društva svojo nalogo z večjim vspehom, kakor danes. Prepričan sem, da oni članek ni vzbudil mnogo pozornosti, in da jo marsikateri čitatelj, ki H lahko pomagal pri tem delu, čital naprej, ne mene se več za osodo naših društev. A ker je stvar prevažua, hočem napisati še par tozadevnih vrstic. Kdor pozni prebivalstvo goriške okolice, kdor med njim Sivi, ve, kako se godi naši mladini z izobrazbo, ko zapusti ljudsko šolo. Le redki so slučaji, da bi prijel mladenič knjigo v roko in da bi sploh mislil na nadaljevanje izobrazbe, katero je prinesel iz ljudske šole. Tudi ne moremo zahtevati, da bi oni, ki v potu obraza služi svoj vsakdanji kruh, kupoval knjige in si naročal časopise. Zato je pa naravno, da v teku časa pozabi še t", kar se je v šoli naučil, in ljudstvo ostaja nevedno. Ozrimo se tja, kjer je zbran cvet občinarjev, naša starašinstva ali ne dobimo celo med njimi takih, ki le za silo znajo napisati svoje ime ali pa še tega ne. In to je žalostno, da potem taki ljudje vladajo. Potrebno je torej skrbeti za naraščaj, ki bo sposoben delovati v korist ljudstva. In kje naj se izobražuje naša mladina, ako ne v društvih. Društva so torej dolžna dajati du- ševno hrano onim, ki nočejo ostati za vedno v temi. V društvih bi morali biti na razpolago časopisi in knjige, iz katerih naj bi se noša mladina učila. Sredstva moramo torej imeti, nko hočemo doseči nameu. Večina naših obstoječih društev pa nima sredstev, in zato tudi ne more doseči namena, druga društva imajo sredstva ali jih ne uporabljajo prav. Skrajna potreba je, da se najde koga, ki bo čuval nad društvi, ki jih bo varoval pogina, ter skušal buditi ona, ki spijo. Društva sama bi si morala iskati pomoči, morala bi čutiti, da imajo vsa eno in isto nalogo, katero bi mnogo lažje izpolnjevala, ako M so tesneje med seboj združila. Vsa društva naj bi stopila v „Zvezo". V vodstvu „ Zveze" naj bi bili odposlanci posameznih društev, katerih skupna naloga bi bila, pomagati tam, kjer je potreba — no oziraje se na desno ne na levo. Pa da so pomaga, jo treba imeti denarja, opomni marsikdo, in kjo ga vzeti! Da, denarja je treba, a treba je tudi znati ž njim gospodariti. Znano mi je, da so obstajala društva, ki so imela denar na razpolago v blagajnici, a so sedaj mrtva, ker je bilo gospodarstvo slabo. Zato bi pa bila dolžnost „Zvoze" skrbeti, da si vsa društva sestavljajo vsako leto -proračune, in sicer tako, da se ni treba bati poloma. Proračuni so pa danes le malo pri društvih v navadi, in mnogokrat je ravno ta ponmnkljivost vzrok, da izkazujejo letni računi deficit, in posledica je — konec društva. Ako je pa društvo v dobrih rokah, ne bode mu težko staviti v preračun tudi letni prispevek za „Zvezo", saj se tei znesek obrne spet društvom v korist, „Zvezi" bo tudi treba skrbeti za po-vzdigo petja. Kolike važnosti je petje . za raz-širjevanje omike in narodnega čuta, ni treba posebej omenjati. Le poglejmo po gor. okolici, kjer imajo pevske zbore, in spomnimo se, kako je bilo ravno v istih krajih pred leti. Slišale so se same ital. popevke, katere so mladeniči vlovili tu in tam. Danes se pa že razlega slovenska pesem, in ta se bode vedno bolj razširjala, ako bodo mogla društva skupno nastopati v javnosti, in petje bode vedno bolj dovršeno, kadar bodo društva med seboj tekmovala. Velike narodne veselice, pri kate- Brez dogme« Roman. Spisal H, Sienkiewicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (Dajje.) In mogoče, da bo temu tako dotlej, dokler njeno dete ne pride na svet. Potem vsi njeni občutki poteko po drugi strugi — jaz neham bivati za njo. To je tudi moč, a obenem tudi pravica narave. Izborna pravica! Dne 16. kimavca. Danes sem zagledal na lepaku z velikimi črkami natisneno ime Klare Hilst. Pozabil sem, da sem že v ^asteinu prejel od nje pismo z naznanilom, da pride v Berlin, Tukaj je - in je že nastopila na nekolikih koncertih. V tem hipu me to ni razveselilo niti razža- lostilo. S oda j, ker se me je polastil moj navaden živčni nemir, se tudi moji vtisi razdvojujejo. Misel, , da prebiva nekaka znana in prijazna duša v tem me-j stu, me navdaja, sam ne vem radi česa, nekako z upanjem — toda ta misel mi zadoščuje. Rajši bi Klare ne videl, in kadar si govorim, da jo bo treba o iskati, se mi zdi nekako zoperno. Klara razodeva tako rado- I večino skrb, da hoče vse poizvodeti. Naklonjena je ro- ! manti6nim dopuščenjem ter veruje, da prijaznost more ; ozdraviti vsako trpljenje. Toda meni praviti kaj, bilo "* Povsem nemogoče. Meni pogostoma celo nedostaja; »oči misliti na to, kar se je zgodilo. 1 Dne 17. kimavca. Čemu se zarano zbudim, čemu živim? Kaj so meni mar znanci, ali ljudje sploh? Nisem obiskal Klare, zakaj vse, kar mi ona more povedati, mi ni dosti mar ter me že naprej dolgočasi. Za ves svet mi je tako malo mar, kakor njemu zame. Dno ^8. kimavca. Kako prav sem storil, ko sem pisal teti. Ko bi se to ne bilo zgodilo, bi bila prišla sem, evo, kaj mi piše: »Tvoje pismo je prišlo onega dne, ko sta dospeli Celina in Angelica. Kako se počutiš sedaj, moj najdražji? Praviš, da dobro; ali pa je to res? Kaj so ti povedali zdravniki v Berlinu in kako dolgo si namenjen se muditi ondi? Pošlji mi brzojavko, ali te še ondi najdem, in jaz pridem takoj. Celina mi je dejala, da si odšel tako naglo, da sta ona in Angelica bili vsled tega zelo prestrašeni. Ko bi mi bil pisal, da ti bržkone predpišejo potovanje po morju, bi bila po prejemu tvojega pisma takoj prišla k tebi. Saj je tjekaj le nekoliko ur, jaz pa se Čutim tako zdravo, kakor še nikdar. Kongestije, na katerih sem bolehala nekdaj, se niso več ponovile. Bojim se le za te in tega potovanja po morju. Ti si zares na to že privajen,* toda meni kar mravljinci zagomazš po koži, kadar le pomislim na ladje in nevihte. Celina se počuti dobro, Angelici tudi ne gre slabo. Slišala sem, da ti je ona novica že znana. Pred odhodom z Dunaja sta pozvali še enkrat zdravnika specijalista, ki je dejal, da stanje Angelice.ne podlega i najmanjšemu dvomu. Celina je vsa srečna, a tudi mene to veseli. Morda to nakloni Kromickega, da odvrže od sebe te špekulacije na koncu sveta in da se nastani v domovini. Angelica bo brezdvomno srečna,, ker bo imela smoter v življenju. Po vrnitvi je nekako vtrujena in lesena, toda nemara je to zakrivilo potovanje. Sniatinskima je dete zbolelo na ošpicah, toda sedaj je že, zdravo.« Čitaje tetino pismo, sem imel tak vtis, da zame.. ondi ni več prostora med njimi, zlasti ne pri Angelici. Njej bo v kratkem zopern celo spomin name. Dne 19. kimavca. Ne znam si predstaviti sebe črez eno leto. urez dve ali tri leta. Kaj bodem delal? Pomanjkanje vsa-koršnega cilja mora izključiti življenje. V resnici rečeno, zame ni prostora nikjer. Dne 20. kimavca. Nisem obiskal Klare, toda srečal sem jo naFrie-. drichsstrasse. Ko me je zagledala, je od ganutja in veselja obledela; pozdravila me je tako iskreno,-da.me:. je to ganilo ter mi bilo zoperno ob enem, zakaj čutil sem, da moja prisrčnost do nje je le vranja, in dane začutim niti radosti, kadar jo srečam. Ko sva prišla nekoliko k sebi, jo je vznemirila takoj prememba, ka-koršno je zapazila na mojem licu. V resnici nisem bil videti sijajen, pa tudi osivel sem nekoliko. Začela me je povpraševati po zdravju, jaz pa sem navzlic vsej hvaležnosti in prijaznosti do Klare čutil, da bi preveč pogosti odnošaji z njo prekoračili povsem moje jmoči, • hote* se torej pred njimi zavarovati, sem ji dejal, da sem bolan in da mi bo v kratkem treba odriniti.v toplejše kraje. Na to me je povabila v svoje stanovanje. rih bi nastopala vsa društva, vplivale bi tudi na ljudstvo blagodejno, in vspeh bi ne izo-stajal. „Zveza" bi pa lahko imela od takih veselic lepe dohodke, ki bi se porabljali za društvene knjižnice. Tudi prirejanje veselic posameznih društev bi se dalo s pomočjo „Zvezeu urediti tako, da bi društva ne trpela škode. Večkrat se zgodi, da prirejajo društva svoje veselice v dveh, treh sosednjih občinah na isti dan, radi česar trpijo vsa škodo, med tem ko bi bil vspeh ves drugačen, ako bi se društva vrstila ob prirejanju veselic ter se medsebojno podpirala, kar bi gotovo storila, ako bi bila tesneje med seboj združena. Mislim, . Seveda je bila deveta dežela že od nekdaj cilj raznim ljudem, narodom itd. Posebno letos pridejo velike množice tja, ker je pust ravno dva dni pred devetim marcem. Veliko zanimanje vzbuja že sedaj diurnist, ki je v svoji domovini sel nekoč komaj devetega po svojo plačo. Dogodljaje in priprave se še prej pojasni, kot kažipot v deveto-deželo naj zadostuje le to, da se pride vanjo naravnost iz osme dežele s primerno carino, katero treba oddati na meji. (Dalje u prilogi.) Bazgovarjala sva se o teti, Angelici in gospi Celini Na vsa vprašanja sem ji le površno odgovarjal. Govoril sem sam sebi, da je to morda edino bitje na sveta, katero bi me razumelo, ob enem pa sem čutil, da ji ne odkrijem srca za noben denar na svetu. Vendar pa čutim sedaj človeško dobroto. Časibj kadar je Klara z največjo naklonjenostjo vprla vame svoje poštene, plave oči s tako pozornostjo, kakor bi mi hotele pogledati v globel srca, me je ta dobrota ganila do te stopinje, da bi se se bil kar razjokal. Klara je končno navzlic vsemu mojemu naporu zapazila, da sem povsem drugačen človek« nego sem bil nekdaj; po svojem ženskem nagonu je uganila, Žfrim, govorim in mislim malone mehanično, moja duša pa je že na pol mrtva. Ko je to zapazila, me je nehala daije preiskovati in izpraševati ter je postala le še milejša. Videl sem njeno bojazen in skrb, da me ne bi dolgočasila. Prizadevala si je dati ml spoznati, da v tej občutljivosti, kakoršno mi skazujet ji ni zgolj do tega, da bi me pridobila za se, marveč edino za to, da bi se počutil pri njej dobro. In počutil sem se dobro, toda dolgemu času se vendar nisem mogel ubranit?. Moj duh sedaj ni sposoben za zbranost in za napore, celo tako majhne, kakoršne zahteva navaden razgovor s prijateljico. A vrhu tega, ko mi je izginil moj veliki cilj izpred očij, se mi dozdeva vse tako nezaslišano prazno, da imam neprestano v duši vprašanje: čemu to ? kaj mi pride iz tega? , Dne 21 kimavca. Nikdar doslej še nissm prebil tako grozne noči. Imel sem vtis takega strahu, kakor bi korakal po neskončnih stopnjicah v čmidalje globokejšo temo, v kateri se vrše* reči takisto grozne, kakor nerazločne. Sklenil sem zapustiti Berlin, ker pod tem svinčevim nebom se je moči zadušiti. Vrnem se v Rim, v svojo hišo na Babuino — in se ondi nastanim za zmerom. Mislim si, da so moji računi ne le z Angelico, marveč z vsem svetom povsem končani in da lahko mirno >vegetiram c v Rimu, doki r ne napoči za-me čas. O ko bi prišel vsaj mirno l Včerajšni obisk Klare me je prepričal, da ko bi tudi hotel, vendar ne bi znal več živeti med ljudmi, in da nimam s čim poplačati njihovo dobroto. Postal sem izključen iz splošnega življenja, stojim zunaj kroga, in dasi čutim nepopisno puščavo, nimam vendar volje vračati se nazaj. Misel na Rim, na moje puščavniško bivanje na Babuino, se mi smehlja — v resnici kaj bledo in otožno — toda rajše imam to, nego kaj drugega. Od ondot sem zletel v svet nalik ptici iz gnezda — tjekaj se moram tudi skriti s svojimi polomljenimi perutnicami —- in čakati konca. Sedaj pišem v jutro, zakaj po večerih zahajam vsikdar v to svoje podzemlje, v katerem biva strah. Danes pojdem na Klarin koncert, se poslovim od nje in jutri odidem. Potoma se vstavim na Dunaju. Mogoče, da obiščem Angelija — toda gotovo še ni. Jaz sedaj nikdar ne vem, kaj bom čutil in delal jutri. Danes sem prejel pismo od Klare, v katerem me prosi, naj po koncertu pridem k njej. Na koncert pa vsekako pojdem, zakaj ondi je toliko zdravih ljudij, da se čutim pri njih varnejšega a ne muči me, ker ne poznam nikogar ter vidim samo splošnost. Toda; Klare ne obiščem. Ona je predobra. Pravijo, da ljudje, i ki umirajo od gladu, za nekaj časa pred smrtjo ne morejo prenesti hrane. Tako tudi moj duševni organizem ne prenaša več dobrote in tolažbe. Ne prenaša tudi spominov. To je majhna reč, toda sedaj vem, da razvon moralnih, so bili tudi drugi vzroki, ki so mi napravili obisk pri Klari tako težak. Ona uporablja prav one dišave, kakoršne sem prinesel Angelici z Dunaja v Gastein. To sem že večkrat zapazil, d s ako neka oseba rabi dišave, da te potem ničesar tako .dobro na nio ne snominin t«t«., ona vonjava. 4dobro na njo ne spominja, kakor Dne 22. kimavca, Bolan sem popolnoma. Včeraj sem se prehladu, vračaje se domu, kajti v koncertni dvorani je bilo nezaslišano vroče — da me je kar dušilo, torej prišedši na sveži zrak, se nisem ogrnil a vrhno suknjo, in dospel sem ves otrpnel v hotel. Vsaki dih mi napravlja tak vtis, kakor bi moja pljuča, razširjajoča se, naletela na ostrino pod ramenami skritih jezic. Mraz in vročina se zaporedoma vrstita v meni. Časih se me polasti velika onemoglost, in čutim, da ne bi mogel prekoračiti stopnjic. O odhodu ne more biti niti govora. Z lastno močjo ne bi mogel dospeti v vagon. Če pišem, čujem svoje lastno dihanje, ki je trikrat hitreje in glasneje nego navadno. Prepričan sem, ko bi stanje mojih živcev bilo drugače, da bi se bil temu včerajšnjemu hladu uprl in se ne prehladil, toda v sedanjem stanju sem izgubil ves upor. (Jnela so se mi brezdvomno pljuča. Hočem pa se \ mdar vzdržati na nogah, dokler bom le mogel. V jutro, ko sem se čutil bolnega, sem pisal brez odloga teti, da se čutim zdravega, in da črez par dni odidem. Ali črez par dnij, ako ostanem pri zavesti in bom imel dovolj moči, napišem ji zopet isto. Prosil sem teto, naj bi pisma in brzojavke, naročila poslati bankirju B. v Berlin. Prizadevati si hočem, da nihče v Ploševu ne poizve za mojo bolezen. Kako dobro je, da sera se včeraj poslovil od Klare. (Dalje pride.) Priloga Jote" It. 14. i dne 18. februvarja 1905. I sta višjima davkarfeum gg. Gregor Š u b i c, sedaj davkar v Ajdovščini, in Karol F a ve 11 i, davkar v Sežani. Prideta-v Pazin, oziroma Palj. Za višjega kontrolorja je imenovan g. J. Bruinat v Kraiinu ter bo premeščen bržčas v Gorico. 800 X Sta Ukradla v Hudijužni Miha Keržan in Andrej Lenac. Prijel je K. z Lenacem svojo ženo ter sta ji baje žugala, da jnaj da denar, I Če ne jo dohiti smrt. V strahu jima je dala denar. Na to sta jo zvezala in odšla. Le s težavo se je oproetila, na kar je šla naznanit vso reč orožnikom. Od tam je prišlo hitro naznanilo na policijo v Gorici, ki je poslala takoj redarje iskat ona' dva človeka..'Prišla- sta dva tei- vštfr-' pila v neko brivnico na Travniku. Policija ju je prijela, češ, da sta ona dva izsilila denar, ter ju poslala v zapore. Imenujeta se A. tenac, 22* let star, iz Istre in M. Keržan, 20 let star, iz Krškega. Nov plinov motor na prodaj, — ,,ooriška tiskarna" je postavila ravno pred letom nov angleški 'Jroslev motor na 4 konjske sile. ~-Ker je ta postal za rastoče potrebe prešibek, bo postavljen v marcu motor H konjskih sil, — Kdor rabi motor do 4 konjskih sil, ima zdaj priliko, da ga dobi za jako nizko ceno. Plačilni pogoji ugodni. Ker bode koncem marca monteur postavljal novi motor, porabi kupec lahko i to priliko, da bo imel cenejšo tudi montažo. - Ponudbe prosimo na tiskamo. Izpred SOdBije. -• 1. Falehi jo bil odprl v Dolgkjivi barako, v kateri je prodajal razne jestvine, vino in žganje. S početka mu je Šlo dobro, pozneje1 pa ne več tako, zlasti ko je bil mesec dnij zaprt, ker je streljal na svojo ljubico, ki je pa tačas, ko je sedel v zaporu, bila za gospodinjo v baraki. Ko se je vrnil iz zapora, je vzel svojih Iv 182, jih izročil nekemu P. Monticco, na to pa naznanil, kako stoji kupčija. Upniki so ga seveda preganjali, na kar je Kalehi zbežal. Aretirali so ga v Krminn, ko jo jf* hotel popihati domov v Italijo. Sodnija mu je prisodila 2 meseca ječe, njegovemu prijatelju Monticco pa .!{ mesece zapora. Pred sodniki v laškem Vidmu je stala 2<> letna Josipina Corradini, ki je bila prišla svoj čas v Gorico prodat briljante, katere je bila ukradla grofu Maninu. Corradini je bila obsojena na 2 leti .•$ mesece in lf> dnij v ječo. Splošen štrajk v Nabrežfni. — v ponedeljek se je pridružilo štrajkujočim klesarjem okoli 500 kamnolomcev. Tako je sedaj splošen štrajk v Nabrežini. Bralno in' pevsko društvo »Slavec v Kožbani vabi k veselici, katero priredi v nedeljo dne 19. febravarja 1905. Vspored: 1. Nagovor predsednika: 2. Zaje: Koračnica iz opere „Zrin-skiu, godba; 3. „ Pogovor z domom", poje mešan zbor ; 4. Itusas: „Nad valovi % valček, godba; 5. Prizor: „Dekletce in kosecu ; 6. Ipavec: Domovina % godba; 7. „Naše gore", mešan zbor; 8. Majcen: »Slovenski svet", potpouri godba; 9. Dramatična igra rEuo uro doktor" : 10. Dr. Ipavic: Podoknica iz operete „ Teharski plemiči", godba; 11. ,,Na planine", mešan zbor; 12. Millocker: Fragmenti iz operete „Dter Feldprediger", godba: 13. Šaljivo srečkanje; 14. Prosta zabava s plesom. — Svirala bode vojaška godba pešpolka št. 47. iz Gorice. Pričetek ob 4. uri popoludne. — Vstopnina k veselici 60 stotnik, sedeži 40 stot. Vstopnina1 k plesu za moške 2 K, za ženske 20 stotink. K obilni udeležbi vljudno vnbi odbor, ffiadl SfabOStl In- mraza je umrl nagloma neki 54 letni F. Miedi, katerega so poslali v Gorico, češ, da je sera pristojen. Ivo je šel po Magistralni ulici, j'e padel na tla. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer pa je kmalu potem umrl. Mesto sodniškega tajnika je razpisano pri c. kr, okrožni sodniji v Gorici. • N«i deatteekl bankovci izidejo dne 2«. t m. Obenem se vzamejo iz prometa desettaonski bankovci z datumom 31. marca 1900. Sedanji lOkronski bankovci bodo veljavni za plačilo* ali zamenjavo do 2$. februarja 1907. pozneje se jih bo samo zamenjavalo, po 28. februarju ¦ 1913. pa se tudi v zamenjavo ne bodo- več sprejemali. Novi bankovci bodo 135 "im. široki in 80 mm. visoki, violetne barve, n» eni strani bo podoba avstrijskega orla in navedba vrednosti v raznih jezikih avstrijskih narodov, na drugi strani pa grb dežel ogrske krone*. 0 priliki poroke g.čne Klementine Rebek f g. Lovrencem Kompare dne 15. t, m.se je nabralo K 10 za drlištvo „Šolski dom". „Trgovsk» I« obrtno drnStvo" razpošilja- sedaj listom (tudi nam je poslalo) poročila/ o občnem zboru«, o konstituiranju odbora, ter zagotovlja, da bo stalo nad strankami, da ne stopi v do-tiko z nikako politično stranko, ker bo imelo pred očmi le trgovsko-obrtne koristi. Poročila smo čitali v „Slov. Nar.", v ^Edinosti" in tudi v „Slovencu". Poročila se sicer ne razlikujejo nič jedno od dragega do zaključka v ^SloVie1^«*^«" 8e^la^^«*-,„P o -otajp a č e se to pravi: Obrtniki in trgovci, ki so v društvu, so spoznali, da če hočejo kaj' pametnega doseči, morajo najpoprej her m etično zapjeti svoje društvo,: da ga ne doseže strupena, vse d o b r o m o-r e č a ,,k o b a r i š k a b u r j a"! — Tako torej! Najpoprej zagotavljajo nepristranost — potem pa tako ostuden osebni napad na človeka, ki je v besedi in črki Še le pojasnil goriškim Slovencem, kak pomen ima društvo, ki je spisal važno in obsežno brošuro o stanju obrti in trgovine in o pripomočkih, pa je tudi kaj žrtvoval za društvo. Le dobro je delal društvu, sedaj pa... treba to hermetično zapreti pred njim! Ali je mogoča še veča nesramnost! Na laž je postavljena povdarjaua nepristranost in vzvišenost že sedaj, in to se pokaže gototfo v bodočnosti še v večji meri. Tako je postopanje politiko. „šviga-švnga čez dva praga" in kar se za njo skriva. Morda porečejo sedaj, da je „Slovenec" iz svojega pritaknil falotsko opazko, ali če bi bilo to, je imelo društvo do danes dosti časa nam to pojasniti — ker pa tega ni storilo, sinemo sklepati, da je došla notica iz (iorice v Ljubljano taka, kakor je bila- uatisueim. In če bi jo bil pristavil ,,Slovenec", mora izvirati to le iz dobljenih ^informacij "! S temi rečmi smo na jasnem. Mi smo se vedno najunetejše potegovali za obrt in trgovino, razpravljali o takih vprašanjih na široko, in bomo delali tudi v bodoče tako, -•- tako zadirnnje iz tako potrebnega društva, kakor v „Sloveneu", pa pelje, že veste kam. V ostalem pa želimo društvu dosti uspehov, prav je, da delajo tudi drugi, saj ni, da bi morali biti poleg povsodi le etti in isti .toda po tej surovosti v „Sloveneu" naj nam društvo prizanese s svojimi prijavami ter naj ostane nasproti nam ves „h e r m e t i š k o zaprto". Opazovali pa bomo delovanje od daleč. ,Soška podružnica slovenskega planinskega društva" V Tolminu prosi p. n. dame in gospode, naj blagovoizvole v smislu koncem januvarija do-poslane jim okrožnice izjaviti se za pristop k podružnici ter doposlati Članarino in vpisnino oziroma vrniti izkaznico. Ozirom na hvalevredni namen planinskega društva nadeja se Roška podružnica, da se število novih udov (dosedaj je pristopilo poleg starih vže 70 novih udov) vsaj podvoji. Iz bribOV. — Soška podružnica slovenskega planinskega društva v Tolminu je razposlala sirom goriške dežele vabilo za pristop k temu prepotrebnemu društvu. Čuje se, da se novi udje kaj pridno oglašajo osobito iz tolminskega okraju, dočim je goriški okraj in mesto samo le malo zastopano. Kje naj se išče vzrok slednjemu? V nezavednosti goriških Slovencev gotovo ne; vzrok tiči marveč le v tem, ker se nameruje vstanoviti za Gorico in njeno okolico posebno podružnico s sedežem v Gorici Namen bi bif hvalevreden j ako bi se ne oškodovalo z vstanovitvijo omenjene podružnice vže več let obstoječo soško podružnico, kateri bi se s tim odtegnilo marsikaterega uda* iz Gorice in" okolice, kateri bi sicer pristopit k slednji. Nočemo zanikati, da bi ne imela goriška podružnica delokroga, a ta bi bil v primeri z delokrogom soške podružnice le malenkosten in za delokrog prve bi zadostovalo par odbornikov v mestu, dočhn je treba za tolminski gorati okraj intenzivnejših močij in velikih gmotnih podpor. Ako se vresniči ustanovitev goriške planinske podružnic*, štela bode ta obilo udov, kojih doneske se bode trosilo, da ne rečem«, po nepotrebnem1, a vsaj v obilici po krajih, kateri ne vgajnjo pravemu, pristnemu hribolazcu; ker mu ne nudijo tega, kar zahteva od gora, med tim ko ostanejo naše visoke, za; hribolazca kakor nalašč vstvar-jene gore, vsled pomanjkanja gmotnih sredstev preskrbljene po mačehovsko. Dasi tudi napnemo vse svoje moči hv naberemo, kolikor le možno1 mnogo članov iz hribov, vendar ne bodo njih doneski zadostovali, da) bi pokrili troške, katere zahtevajo naše gore, ako nam ne priskočijo na pomoč tudi Goricam in goriški okraj s tem, da se jih Čim največ priglasi k soški podružnici. Goricami Imejte po- zornost drugje, skrb za hribolaztvo pustite I nam Gorjanom l" 1 Op. ur-edn. — Priobčujerao ta iz hribov nam došli glas, dasi se ne strinjamo popolnoma ž njim, ker nikakor ne vidimo takega oškodovanja Soške podružnice, ako se ustanovi podružnica tudi v Gorici! — Sicer pa je prav, da pride ta reč v razgovor, ker potem se lahko tudi kaj ukrene, kar bo prav! -.....-.-...,-„„ „DivaŠka Vilenica". — Prekrasno divaško jamo bi bili jako radi dobili v svoje roke tujci, ali tržaška podružnica sl<>v. planinskega društva je to preprečila. Jama bo urejena v kratkem tako, da bo lepo pristopna ter bo odgovarjala vsaki zahtevi. Otvoritvena slav-nost bo meseca maja t. 1. Izpod Krna. - Kakor je bilo citati v zadnji številki cenjenega Vašega lista, prirede kobariške gospe. 2(5. t. m. plesni venček v prid »Šolskega doma" v Gorici. V letošnjem dolgem predpustu se je že in se bo še mnogo plesalo; v tem oziru tudi soška dolina ne zaostaja mnogo za drugimi kraji. A žalibog se pri rozlifinih prireditvah preveč zanemarja narodni moment. V ofigled temu dejstvu pozdravljamo s toliko večjim veseljem iniciativo rodoljubnih gospa kobariških. Kakor smo culi izza kulis, zastavile so čestite gospe, vse svoje moči, da vspe prireditev kolikor mogoče sijajno. Poznamo njih vstrnjnost in agilnost še. od zadnje. Požičnice, koje vspeh je presegel vsa pričakovanja, in radi tega smo prepričani, da se jim tudi takrat poplača trud v obilni meri. Vsaj se pa tudi tako pridno agitirn, da ne bo na plesu zastopan samo Kobarid, ampak da se istega vdeleži tudi mnogo rodoljubov iz bližnje okolice, posebno pa iz Tolmina in iz Ilovca. Kakor kažejo vsa znamenja, snide se v Kobaridu 20. t. m. cvet soških rodoljubov. Na svidenje torej v Kobaridu na plesu, kjer se bomo dobro1 zabavali in kjer položimo tudi mali dur domu na nltnrl „SedaJ Od tU". V Kapucinski ulici ima g. Krebelj v svoji hiši tobakarno. Ko se je nastanil tam doli, so ga začeli goriški Kurfani Kmalu nadlegovati in reklo se mu je, da se mora priučiti lurlanščine, če ne ga spodijo od tu. Ker je pa on večkrat povdnrjal, da se jih nič ne boji ter da ne gre od tu, so si zadnji dve. besedici tako zapomnili, da so kričali za njim: Od tu, kjerkoli so ga videli. Postopači tam okoli Kapucinske ulice, ki slonijo iio zidovih, imajo dosti časa, zategadel so delali tudi škodo g. Kreblju. Poškodovali so zid na hiši, vrata, in povsodi so pisali in iz-rezavali: Od tu. Stvar se je naznanila redarjem. Ti so posvarili tiste dela se boječe ljudi, naj pustijo v miru g. K. Ali to je bilo le nekaj časa. Ker se je nadaljevalo zasmehovanje, je g. K. hotel javno pokazati, da se nič ne straši besedice „Od tu" ter je dal naslikati ua vrata .svoje tobakarno „0d tir*. Od takrat je bil mir in nikdo ni več kričal za g. K. „Od tu" ! —¦ Sedaj pa se je. oglasil ^Corriere'-ter poživijo magistrat, da mora dati takoj odstraniti s K. hiše napis : Od tu, češ, da je tak napis razžaljenje Gorice in izzivanje!! Pa naj reče kdo, da niso modrijani zbrani okoli „Cor-riera*'! — Kako so vendar raičkani ti veliki potomci Komula in Hema!! V Ricmanjih so polofiii 15. t. m. temeljni kamei novemu šolskemu poslopju. Kamen je blagoslovil vaški župan Iv. Perdon ob veliki udeležbi ljudstva. Goriški rojak ponesrečil * Ameriki, - v Maksu (Minesota) so potegnili iz vode truplo Iv. Kranjca s Tolminskega. Ne ve se, aH je ponesrečil ali so ga vrgli v vodo roparji, ali pa je morda sam skočil v vodo. Prijeli SO v Gorici nekega cvetličarja P. V., ki je bil' uslužben v Trstu pri tvrdki Maron. Padi domačih prepirov se je bil odstranil iz Trsta, ne da1 bi povedal, kam gre, potem ko je inkasiral svoto 130 K na račun tvrdlce. Tvrdka je braojavila najprej materi,, naj se sin vrne, potem, ko- ga le ni bilo^ so se obrnili na policijo, ki ga je aretirala. N«f iiVlnskl trg v Gradišču ob Soči je bilo privedenih 1000 glav živine. Vladal je na trgu popoln ved. Kupčije so bile dobre. Vsled Opeklin je umrla v Gradišču ob Soči deklica V. Vielmeti. Stara povest! Mati se je odstranila za hip od ognjišča, deklica, ki se je igrala z drugimi, je priskočila k ognju, da si segreje roki, pri tem pa prišla v dotiko z ognjem, obleka se je imela,, deklica; opekla- in umrla. Opekla se je tudi mati, ki je prihitela, ko- je bila hčerka v ognju. Komisija- je de-klico; raztelesila, da doženo vzrok smrti', mater obtožijo' bržčas radi pomanjkanja vfiistvn. Letošnja zima je zahtevata že več' tafeih žrtev, dokaz, kako nevarna so ognjišča po deželi za otroke. Ali kaj Btoriti? Treba pač mislili na kake varnostne naprave pri ognjiščih ali sploh na Spremembo ognjišč! Popolna SUŠa. — Vode manjka povsodi. Od vseh stranij, zlasti v nižini, prihajajo pritožbe o pomanjkanju vode. V Gradišču ob Soči je Soča na nekaterih krajih že tako upadla, da se lahko gre Čez, ne da bi se posebno zmočil. V vodnjakih ni vode. Obtoženi radi »krščenega" mleka. - Kakor smo poročali, so bili vsi oni mlekarji in mle-karice, ki so prinašali v mesto »krščeno" mleko obtoženi na okrajni sodniji. Bazprave začenjajo. — Te dni je bilo od 11 trgovcev obsojenih 10 radi tega, ker so prodajali »margarin" za surovo maslo. Malo sreče so imeli 4 mali tičarji iz ulice Ascoli, stari po 10.....13 let. Šli so lovit tiče ob zamrzlem Komu, ali oko postave z magistrata jih je le prehitro opazilo prišel je mestni redar ter jih „zapisal", potem pa domov zapodil. Odbor plesnega kluba »goriške slovenske m- dlne" vabi damske lu moške odseke k skupni seji v nedeljo dno 10. t. ni. ob 1% uri popoldne v Čitalnico. Odprti lekarni. ¦— Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. Prostovoljno gasilno društvo v Bovcu vabi na prvo plesno veselico h tombolo in šaljivo pošto, katero priredi dne 2(5. tebruvarja t, 1. v hotelu Jouko. Vstopnina za gospGde 2 K. Začetek ob S. uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen društvu za nabavo gasilnega orodja. Posebnih vabila ne razpošilja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. BlClkelJ Ukraden. Iv. Kysu, sinu hotelirja „pri pošti", je ••'. lel nekdo biclkelj, ko ga je pustil v veži I. .da. Grof d' Harsourt j« lastnik slovitega svetovnega kopališča TrenČinske Toplice, ki jih obiskujejo iz večine revmatiški bolniki. Izmed svetovnoznnnih zdraviliških zdravnikov je eden poizkusil mi svojih bolnikih, celo m tokih), ki jih niti kopeli niso ozdravile, mnogo različnih lekov. Pri tem je poizkusil tudi Zoltauovo mazilo in se , obi v veselje prepričal, da se dajo s tem čudovitim mazilom tudi pri najtrdovrat-nejših boleznih doseči znameniti uspehi. Tonam je v povod, da javimo vsakomur, da povsodi pomaga Zoltanovo mazilo, kjer niso nič zalegli vsi drugi leki za protin in trganje. Vojna M M i Japsci. Z bojišča v I poroča general Saharov 14. t. m., da je ruska artilerija obstreljevala J8. t. m. kraj Nangazi ter prisilila Japonce v beg. Japonci so bili odbiti tudi od železniškega mesta med Geon-plinom in Fanzetunoni. Vsa armada generala Nogij* izpred Port Artnrja je že dospela na bojišče ter je nameščena na desnem krilu. Vsa armadtt japonske šteje baje 205.000 mož' z 840 topovi. Pori Irtur. V Port Arturjn je japonske posatfke samo 8000 mož. Kitajci delajo dan ua dan, da se popravijo fori in druge utrdbe. Tretje brodovje na potu. Iz Libave se poroča 15. t m., da je isti dan opoludne odplulo tretje brodovje pod poveljstvom admirala Nebogatova na Daljni Vstok. Pri Madagaskarju se združi z Rož-destvenskim. Vladivostok. Iz trdnjave v Vladivostoku je odšlo že skoro vse civilno prebivalstvo. Vladivostok. je popolnoma pripravljen za obleganje, v trdnjavi, so ogromne zaloge orožja, streliva,, živil, pre-. skrbljeu je Vladivostok za dolgo obleganje.. Rusko brodovje^ ki sestoji iz 3 oklopnih kri-žark, 5 podmorskih čolnov, nad 20 torpedovk je usidrano v notranjem pristanišču. Ker se je j»f led na morju polagoma tajati, se pri-čak«QG, da se približa kmalu'japonsko K idovje, ki. poskusi bombardirati Vladivostok. XolMb ladij so izgubiH Japonci pred PoMrtarJem ? \TJst „Moskovskija Vjedomostr' je pri-občili pismo nekega pomorskega Častnika iz Port-Arturja, v katerem je rečeno, da so Japonci do srede decembra lani izgubili pred Port-Arturjem 3 oklopnice, 1 križarko, 22 par-nikov, 1 topniČarko, nad 20 torpedovk; težkp; . poškodovanih je bilo. nad- 10 torgedovk, 2 oklopnici, 2 križarki.. Oni' častnik zatrjuje, da je videl to s svojimi očmi. -» V sedanji vGjni sploh so Japonci izgubili haje okoli 140.000 I mož. Proti baltiškemu brodovju. Japonci se pripravljajo z vso močjo na sprejem baltiškega brodovja. Na Angležkein so naročili 4 nove oklopnice. Baje je kupila Japonska od čilenske vlade oklopno križarko „Kapitan Prat". Pa tudi Rusija je baje kupila od čilenske vlade 6 vojnih ladij; katere se j pridružijo brodovju admirala Roždestvenskega. Japoiski socijalisti o vojni. Japonski socijalistiški list „Kotoku", ki izhaja v San Franciscu v Sevend Ameriki, zatrjuje, da je bil japonski narod v početku res navdušen za vojno; a ko je zapazil usodne posledice, je izpremenil svoje mišljenje. Danes se vidi v Japonski veliko nazadovanje. Tamkaj je predelov, kjer je zavladala taka beda, da ne morejo ljudje živeti. Samoubojstva in zločinski dogodki rastejo dan na dan. Vojni fond se je podvojil s krvjo prebivalstva. Obastnije so hodile od hiše do hiše in nagovarjale ljudi, da podpišejo neko vsoto v vojne svrhe. Kdor ni podpisal, tega so proglasili za izdajico. Neki delavec blizu Tokia je bil od oblastnije prisiljen, da podpiše svoto 200 jenov, a ker jih siromak ni mogel dobiti od nikod, jih je — nkral. Radi tega je bil aretovan ter izročen sodišču. Državnim poslancem v parlamentu so bile vezane roke. Vlada je tako silno pritiskala nanje, da ni bilo dopuščeno svobodno razpravljanje o državnih potrebah. Zbornica je brez vsake debate v celoti sprejela vladno predlogo, da se siromašnemu narodu naloži 90 milijonov jenov novega vojnega davka. Časopisi niso imeli pisati ni besedice. Besede: revolucija, demokracija, organizacija, štrajk so dobile kriminalen značaj. Japonski list zavr-šuje svoj Članek nastopno: Vojna je japonski narod potisnila za sto let nazaj in rodila je naš dvom, kdo je bolj barbarski: Rusija ali Japonska?! Zakaj je bil pokončan „Novlk?" Kakor znano, je križarka »Novik" po bitki 10. avg. ušla izpred Port Artui-ja ter se namenila, v Vladivostok. Poročnik Tejkovski poroča sedaj, kako je prišlo do tega, da je moral poginiti „Novik". Predaval je o tem v Petrogradu med drugim: ' i „Naloživši v Kiaočavu 400 ton premoga, je „Novik" odplul ponoči iz luke v smeri proti korejskemu obrežju ter se pazno ogibal vsaki ladji. Nakrat se je. pojavil drugega dne, ko se je še komaj zdanilo, v bližini „Novikas angleški parobrod. Ta paro-brod bi morali pravzaprav potopiti; na njem je sprva samo nekaj potnikov zazrlo rusko križarko, skoro; pa se je vsa paluba napolnila radovednih gledalcev. To je bil tragičen položaj! Ali naj potopimo nedolžne potnike? Toda rusko mehkočatje in dobro srce je zmagalo, pustili smo angleški parobrod na miru, zato pa je moral poginiti „Novik"! Ta angleški parnik je nato obvestil Japonce, da je plul „Novik" skozi morsko ožino Vandjemen in se nahaja na potu v Vladivostok". Nadaljna usoda ,,,Novikova" je znana. Dospel je' srečno v Korzakovsk na otoku Sahalinu, kjer se je hotel preskrbeti s premogom. Že se je pripravljal na odhod, kar so ga napadle japonske križarke. V boju proti premoči je bil poškodovan in da bi ladja ne prišla v japonske roke, jo je posadka sama potopila. Doslej se ni vedelo, kako so Japonci izvedeli, da se „Novik-< nahaja na potu v Vladivostok, Tejkovski je prvi to pojasnil. Uničene ruske fadije v porfarturskem pristanišču, Iz Vladivostoka so sporočili listu »No-voje Vremja" : Neki iz Mukdena semkaj dospeli pomorski častnik je priobčil pismo nekega pomorščaka, ki je na dan kapitulacije ubežalizPort Arturja, da so vse ruske pogreznjene vojne ladji e v portarturskem pristanišču tako pokvarjene, da je povsem • izključeno, da bi jih za-mogli Japonci zopet popraviti ter jih vsposo-biti za vožnjo. Ti poskusi završe za Japonce z enakim fiasco, kakor poskus, ki so ga napravili z dvignenjem križarja „Varjaga" pred Čemulpom. Protin A revmatične f bolečine • Zolt&novo mazilo toli priznano kot najbolje mazilo se dobiva v vsaki večji lekarni, steklenica K 2k— Razpošilja po poŠti lekarna Zoltdn, Budimpešta, V. 3»b«litgter. | Razgled po suetu. I Državni Zbor, — K poročilu p seji 14. t. m. imamo dopolniti še to-le: Ministerski j predsednik G a u t s c h, je z veseljem pozdravljal, da je zbornica prišla do prvega branja proračuna ter zapostavila nujne predloge. Na pritožbo nekega poslanca, da se v Galiciji ne spoštuje pravica zborovanja, je odgovarjal ministerski predsednik, da je policija pustila govoriti najbrezobzirnejše govornike. Nastopila je šele tedaj, ko so hoteli zborovalci 'zažgati slPio nam prijateljskega vladarja. — Potem je 'razpravljal ministerski predsednik o državnih financah ter je pozdravil shod de- Lželnihu odborov, da ukrenejo potrebno za saniranje deželnih financ. — Glede narodnostnega vprašanja je izjavil, da še vedno ni izgubil nade v češko-nemško spravno akcijo. Končno je govoril o razmerju z Ogrsko ter izjavil: »Ako bi nastale take razmere, da bi se nagodbi iz leta 1807. delale ovire, ali da bi se razvilo vprašanje o skupnosti, potem, gospoda moja, bo avstrijska vlada v popolnem sporazumljenju s parlamentom in z javnim mnenjem Avstrije mirno pa neomajno znala varovati avstrijske interese. Zbornica naj bo prepričana, da se v tem pogledu ne bomo omejili samo na besede". - Vodja justičnega ministerstva dr. Klein je nato odgovarjal posl. dr. Tavčarju na njegov zadnji govor. Glede delegacije mariborskega porotnega sodišča je izjavil minister, da je bil vzrok edinole ta, ker imajo tožitelji (Ornig i dr.) ves materijal za dokazovanje v ptujskem okraju, da vseh 17 tožiteljev stanuje na Ptuju. Dokazovanje pri ljubljanskem sodišču bi provzročalo posebne stroške. (Posl. dr. Tavčar: „Stroške vendar plača tisti, ki pravdo izgubi!") Iz teh nagibov je nadsodišče v interesu olajšave procesa delegiralo okrožno sodišče v Mariboru mesto1 ljubljanskega deželnega sodišča. Nadalje je povedal dr. Klein, da bo sploh kasacijski dvor razsodil o delegiranju, ker se je toženec pritožil proti delegiranju. Konec opravičevanja je bila izjava justičnega ministra: „Zmote se lahko pripete". — Posl. dr. Kramaf je govoril o proračunu in o primanjkljajih zadnjih let ter pradlagal, naj se uvede monopol na I žganje. Za posl. grofom Sylva-Tarouca je govoril posl. Romanczuk, ki je svetoval vladi, naj se varuje strankarskih vplivov. Za rešitev avstrijskega problema je nasvetoval, naj se sestavi narodnostni odbor, v katerem bi bile zasto-pme vse stranke. Nadalje je govoril o položaju Malorusov v Galiciji. Izjavil je končno, da Malorusi sedanji vladi sicer niso že ,v naprej nezaupni, toda sama osebna sprememba za nje nima veljave, dokler se temeljito ne spremeni sistem. — Posl. Ivčevič je govoril o željah in zahtevah dalmatinskega prebivalstva ter zahteval, da se sklene pravična sprava med Čehi in Nemci, kakor tudi z ostalimi slovanskimi narodi. Ravnopravnost naj ne bo zajamčena samo na papirju, temuč tudi v državni upravi. — Napram izjavi ministerskega predsednika, ki je izrazil svoje veselje, da je začela zbornica zopet redno delovati, je pripomnil dr. Herold, da zbornica še ni sposobna za delo. Čehi so umaknili svoj nujne predloge ter ustavili obstrukcijo prostovoljno z ozirom na pričakovanje, da bodo prihodnji dogodki še zahtevali, da Čehi znova posežejo vmes v interesu dinastije in celokupne države. Iz takih pričakovanj so cehi spremenili taktiko, ne pa iz osebne naklonjenosti napram sedanjemu mi-nisterskemu predsedniku. Potem je razpravljal o narodnostnem sporazumljenju na Češkem. To vprašanje ni pretežko rešiti. Ako se napravi narodnostno vprašanje za pravno vprašanje, je isto že tudi rešeno. Voditelj pravosodnega ministerstva Klein je včeraj odgovoril glede imenovanja Dukiča predsednikom okr. sodnije v Rovinju, da seje izvršilo imenovanje po kvalifikacigi ter glede na okoliščine. Ruski veliki knez Sergij - umorjen. — izvršil se je v Moški atentat na velikega kneza Sergna. Pod njegov voz je bila vržena bomba, ki je eksplodirala ter raznesla voz in razkosala velikega kneza Sergija. Zaprli so več oseb, J baje tudi napadalca. Knez Sergu je rojen leta 1857. Od 1. 1891. je guverner v Moskvi. Štrajk v ruskih premogovnikih je končan. Ostalo je v štrajku Še malo število delavcev. Na občnem zboru slovenskega izobraževalnega in zabavnega društva »Naprej" v Gradcu, dne 23. jan. 1905. se je izvolil in v odborovi seji dne 31. jan. 1905. se je konstituiral sledeči novi odbor: Predsednik: g, Josip Jak, podpredsednik: I g. Fran Vršič, tajnik: gosp. Anton Klemenčič, | blagajnik: g. Ivan Miki, knjižničar: g. Ivan Bonač, gospodar: g. Rado Plečnik. Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju priredi povodom 60-letnice svojega častnega člana, slovenskega pesnika gosp. Simona Gregorčiča 2. marca 1905., v veliki dvorani hotela „Savoy", VI., Mariahilferstrasse 81. slavnostno akademijo. Iz posebne prijaznosti sodelujejo : „Slovansko pevsko društvo" pod vodstvom g. A. Archangelskega in „Prvi jugoslovanski godbeni kvartet" (gg. K. Jeraj, M, Lenarčič, A. Šanlel, J. Skarbaš). Po akademiji: Plesni venček, pri katerem svira godba bos. herc. pešpolka št. 4. Vstopnina: Prostovoljni darovi. — Soiree toilette. — Začetek ob 8. uri. Odsek. Profesor Janko Koharič, 29 let stari hrvatski zgodovinar, se je v Dubrovniku umoril. Skočil je v morje. Oženil se je šele pred dvema mesecema, potem pa je obolel na jetiki. Brambnl parlamentarni odsek je it. t. m. zvečer nadaljeval razpravo o rekrutnem kontingentu. Posl. Vasilko je izjavil, da bodo Malorusi glasovali proti predlogi. Poslanca Reichstiltter in Pospišil sta predlagala resolucijo, s katero se vlada poživlja, da v novem brambnem zakonu prepusti poslanski zbornici pravico, da si izvoli izmed poslancev nadzornike, ki naj stopijo v zvezo s častniki in vojaki, da zaslišijo njihove Želje in pritožbe ter o nem od časa do časa poročajo poslanski zbornici. — Posl. dr. Ploj je zahteval, naj se mladeniči, ki so se pred dosluženo vojaško dobo izselili, pomiloste, da se jim bo mogoče vrniti v Avstrijo. Nadalje je zahteval, da re-alci, ki so pred maturo dosegli 21. leto ter morajo k vojakom, služijo le kot enoletni prostovoljci. Končno je zahteval, da se kazensko leto za enoletne prostovoljce odpravi. »Rešite Gorkega!" — Ta klic razširjajo nemški listi s toliko vnemo, da bi človek mislil, da je prešinilo Nemce res nesebično človekoljubje, ki ne pozna plemenske razlike. Toda to sočutje najbrže ni odkritosrčno, kakor pojasnjuje praška »Politik" sledeče: Bilo je leta 1883., ko so nenadoma sivolasega poljskega pesnika Krasze\vskega v Draždanih zaprli zaradi veleizdaje, komaj ko se je vrnil iz Pariza na nemška tla. Navadno ovadnštvo dvomljivega literata Adlerja je zadostovalo, da so vrgli 72 letnega pesnika v ječo. Pol leta je trajala preiskava, potem se je vršila obravnava pred državnim sodiščem v Lipskem. Dokazov za njegovo krivdo ni bilo skoraj nobenih. Celo policijski ravnatelj v Draždanih, ki je dal cela leta Kraszevvskega opazovati, je moral priznati, da ni dobil zoper pesnika prav nič sumljivega. Knez Bismarck pa, ki je hotel s to pravdo zadeti Poljake v srce, je pisal državnemu pravdniku lastnoročno pismo, v katerem je imenoval Kraszewskega voditelja poljskih begunov, ki delujejo na oškodovanje nemške države. Ko se je Bismarkovo pismo prečitalo v sodni dvorani, je zaječal sivolasi pesnik :- „Kako podla laž !" Bismarckova beseda je odločevala in Kraszewski je bil obsojen v 3'/, letno ječo. Zaprli so ga v trdnjavo v Devinu kjer je presedel celo leto, potem pa so ga morali izpustiti za visoko varščino, da se je šel zdravit na jug, ker bi bil sicer v ječi umrl. Ni se več vrnil, temuč je umrl v Ženevi leta 1887. Kje je bilo takrat to mehkočutno nemško časopisje, kje so bili takrat plemenito čuteči nemški pisatelji in učenjaki, ki so sedaj v tako hudih skrbeh za usodo Maksiraa Gorkega'? Zakaj ni takrat odmeval poziv: „Rešite Kraszevvskega!" Ničesar takega ni bilo takrat opaziti, pač pa je isto časopisje v patriotičnem zadoščenju hrupno pritrjevalo krutemu sodnemu izreku. Gorje pa, ako bi se bilo takrat drznilo časopisje kake tuje države na enak način ugovarjati nemški justici, kakor dela sedaj nemško časopisje napram zaničevani Rusiji". Dva uboja na en dan. — Dne 12. t. m. je- bilo v Trbovljah izplačevanje zaslužka premo-garjem. Stepla sta se posestnikov sin Domik iz Gaberska in premogar Trotež. Domik je bil smrtno ranjen in težko okreva, Trotež pa je obležal mrtev na mestu. Ob istem času je nastal v prodajalni Frana Beliharja prepir med Beliharjem in premogarjeni Praprotnikom, in sicer zaradi venca fig. Belihar je zagrabil nož in je Praprotnika zaklal. Praprotnik je umrl čez nekaj trenotkov. Zveza jugoslovanskih novinarjev in književnikov, — Na poziv pisatelja Šandorja Gjalskega se ta teden skliče v Zagreb shod hrvatskih novinarjev in književnikov, da se posvetujejo o ustanovitvi zveze jugoslovanskih književnikov in novinarjev. Za tako zvezo so se načelno že izrekli srbski in bolgarski književniki. -— Slovenci? Devetkrat trojčke je imela žena kmeta Jurija Dunville v državi Nebraska v Ameriki. Mož je star 43 let, žena 38. Otrok je še živih 25. Te dni sta se mož in žena predstavila Rooseveltu. 1000 ranjenih ruskih častnikov se pride zdravit v razna letovišča ob Gardskem jezeru na Tirolskem. Tudi Steselj pride tja. Pred SOdnijO je zabodel v Misteku delavec Karol Mikoš ključarja Gebauerja, ki ga je tožil radi prelomitve zakonske zvestobe. Na Ruskem. -— Po večini je zavladalo po-mirjenje. V Lodzu se le še v nekaterih tovarnah ne dela polnoštevilno, v Varšavi hočejo tovarnarji dovoliti delavcem prosto 1. maja popoludne, v Sosnovici pa utegne trajati štrajk še kakih 14 dnij. V Harkovu in v Lodzu štrajkajo uslužbenci v lekarnah. Zahtevajo dvakratno zameno v delu na dan in povišanje plače. Kaplan z revolverjem. Dne H. t. m. je čakal proti poldnevu kaplan Anton Stolba v Sednecu (okraj Selčan) na Češkem pri okrajni sodniji sodnijskega pristava dr. Kolarja, kateri je kaplana pred kratkem obsodil radi kaznovanja neke učenke. Ko je stopil pristav iz poslopja, je ustrelil kaplan z revolverjem proti pristav«. Potem je streljal še na deželnega sodnega svetnika dr. Novaka, ki je spremljal pristava. Nato je kaplan streljal nase in se tudi ustrelil. Pristava so pripeljali težko ra-nj nega na glavi v bolnišnico,' kjer so mu vzeli kroglo. Zborovanje deželnih odborov. 1«. je pričelo zborovanje. Prišli so zastopniki vseh dež. odborov, izvzemši tržaškega. Svrha posvetovanj je akcija za saniranje občinskih in deželnih financ ter da se občinskim in avtonomnim dež. oblastnijam odvzame del poslov v prenesenem delokrogu, ki so narasli vsled nedelavnosti državnega zbora. Hrvatski delogatje v ogrsko-hrvafskem državnem Zboru so se te dni konstituirali ter so izvolili svojim predsednikom poslanca dra. Tomšiča. Delegatje so naglašali, da zavzame hrvatski klub samostojno stališče nasproti drugim strankam. NOV davek. — V finančnem ministerstvu proučavajo sedaj, kakor so poroča z Dunaja, načrt davka na doto. Ta načrt utegne prinesti državi mnogo milijonov, ako postane zakon. Dote do 3000 kron bi bile svobodne tega davka. Dota od 3000 do 5000 bi bila podvržena %% davku, ki bi narasel progresivno do 4% pri doti nad 200.000 kron. Prejemnik dote bi bil obvezan prijaviti finančni obastniji visokost dote v svrho odmerjenja davka. Zagrebena francoska vojna blagajna. — v bližini mestica Klingnau v kantonu Aargan so izkopali v gozdu železno skrinjico, v kateri je bilo 829 francoskih elntov, ki so še vsi dobro ohranjeni. Kakor so siri "pa, izvirajo iz 17. in 18. stoletja. Na nekaterih so slike Henrika IV., Ludovika XIII. in hudovika XIV. Denarno vrednost teh zlatov se ceni na 42.000 K, starinska vrednost je pa mnogo, mnogo večja. Domneva se, da je skrinjica francoska blagajna, katero so skrili Francozje po bitki pri Hochstedtu. Reklamni tisočak. - Na vojaški akademiji v Dunajskem Novemmestu nastavljeni častniški sluga Franc Pražak je zapazil v listnici svojega predstojnika tisočak in ga ukradel. S plenom je ušel iz , akademije, ki je naznanila vso zadevo garnizijskemu sodišču na Dunaju, katero je zasledovalo dezerterja. Ubegli vojak ne bode kaznovan radi tatvine, ker je bil tisočak le takozvani reklamni tisočak. Pražak se je drug dan sam prijavil vojaškemu sodišču. Statistika srednješolcev. — v vsem je letos na gimnazijih naše državne polovice 3342, na realkah 1637 več učencev kakor lansko leto. Skupno število srednješolcev v šolskem letu 1904./05. znaša 125.491 proti 120.511 v prejšnjem letu. Hrepenenje po županskem stolu. — Neki časti- hlepnež je objavil v nekem nemškem listu sledečo anoneo: »Katero mesto bi volilo mene županom, ako mu zapustim po smrti 20.000 mark V Premoženje gotovo. Dljudna pismena poročila pod št. 970 na upravništvo tega listo." Največja lokomotiva na svetu je bila na razstavi v St. Louisu. Odločena je za črto Bal-timore-Ohio in napravili so jo vSehenneetedv tovarni lokomotiv. Stroj je težak brez ten-derja 151.725 kg in počiva na dvanajstih kolesih s poldrugim metrom premera. S tender-jem je stroj dolg skoraj 20 metrov. Potez-nost lokomotive znaša 30.000 kg. Dalmacijo namerava obiskati ob letošnjih velikonočnih praznikih več-avstrijskih ministrov. ! krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33 izdeluje vsakovrstne obleke = " za vsak stari, kakor tudi za civilne, vojaške in držav, uradnike. Posebno priporoča fino črno blago za salone, frack, smo-king, jakete in sako, katere obleke se rabijo posebno na plesih v predpustnem času. Cene zmerne. Službe išče inteligentna in pridna dama, popolnoma sMines-; Ijiva in zmerna, bodisi kot družabniea, čitn- teljiiNi ali oskrbnica v kaki družini; tudi kot l. kasirkn ali uradnica v pisarni, trgovini, društvu tili podjetju ker zmožna stenografije in pisal-, nefza stroja. Nastop takoj oziroma 1. aprila. Natanč- neje se izve pod E. R. pri upravništvu tega lista. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za biniiance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-tfolirojmt naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky v Mi. Na «r«di KaStelja 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalače nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krcjaeo in čevljarja. Svetlnjlce. — Kožni >eiu*l. — Msšne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 » Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestek za Pa i n-Expelle r je splošno priznano kot lavrstuo bol blažujoee mašilo; cena 80 vin., K 1*40 i" K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pn nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo z-iscilno znamko .Sidro* iz Bichterjce lefcirne, potem se »e p^tovo prejelo originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA k ..tlatem leva" v Pragi Eltsabethgasso Stanova. Dnevno razpošiljanje. Klimatično zdravišče. Hotel Siidbahn iia^T^rjradntnr trg«r«poleg4j4j4-skega vrta. — Hotel prvega roda — V hotelu in dependanei nnd 70 sob in salonov. — Lastna električna razsveeava. — Elelc-irični avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, niS prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v j Gorici. — Izborna kuhinja in i klet. — V hotelu je obsežna | knjižnica . . Peter. Cotič, \M 11| čeuljarski mojster u Gorici -as- Jakob Šuligoj, urar SSS v GoiplcI» c. kr. železnic *W* Gosposka ulica št. 2 Priporoča svojo veliko zalogo najfinejših Švicarskih in Pariških ur, katere so tudi najbolj natarijčne in trpežne. Cene od 4 krone naprej. V zalogi ima tudi šivalne stroje ____ po nizkih cenah katere daje tudi na obroke. — Se toplo priporoča slav. občinstvi v me .a in na deželi. 4 Prva koiiceNiJoiiinuiu delavnica < toni i m obratom zsi lino mehaniko, fiziko, mu. ^ 2 tematiko, opLiko, ilno bruScnje in poliranje itd L 2 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, niSnih w 2 telefonov, plina in vode. > < Poprave se IzvrSuJejo hitro In po ceni. > 1 Ivan PotoM & A. Mpl | 3 Gorica, za vojašnico. L 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje. L ¦4 P- < Bog-ata zaloga > < raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo > .4 in električno luč. ». 4 Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — p. ^ Popravljalnica »n omobilo«-, liHtociklov in dv< - » "i kole . — Ueliivni -a z:i pob;\kren,ns in poaikianje L ¦4 — Pumpe, železne in kovinske oevi, Zalopa ». 4 mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih > ^ britev, škarij itd. L •^ˇˇˇˇˇˇ»ˇˇˇˇˇˇˇ^ˇˇˇˇˇˇ^ˇˇTTV«) Josip Miani sin Gorica — na Travniku štev. 23. ZAlogA: vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilie, steklenic itd. Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk, električnih, na plin ali petrolej. Električne žepne svetilke. Posebnost: izdelki iz aluminija za domačo rabo. j\nton Uvarov pečenko - Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga Pristnih belih in črnih vin h lastnih m drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po fcleznici na vse kraje avstro-ogerske Monarhije v sodih od 56 l naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva »Delniške družbe združenih pivo-varen Zatoe-Zaški Jrg «' plzenjs&eaa piva ,i.r37,dru)* lt%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po &'/,%. na varSCino ali zastav« 6%, na menice Q%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. 8tan|» 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K« ls>3.f.44. — Hranilne vlo^: •» 1,416.573*66. -Posojila 1,471.650-42 vrednost hiS 162.162-D.i {/ resnici so vredne ved). — Reservni nlog 70.125-85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon fit. 79. Ekspert Mizarska zadruga ^ v Goriel Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevntiii obratom mi parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov tor sprejema v delo vsa večja stavbena dela. _ Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecriila 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Nova trgovina v Gorici. Otvorili smo novo trgovino, ki ima: knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust. Slike* zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipi * Prešircn, Vodnik, Vega, Jurčič, Kosnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar H. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo, slovstvo v vseli panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut. Rojakom v mestu m na deželi se toplo priporočamo Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Kerševeni & tk : v Gorici : Stclnitrg št. 9 < riazza Oucmc) priporočata svojo zalogo šivalnih sir jev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-. koles, pušk in samokresov. Šivalna stroje in poprava jamčiva od 5-10 let. — Mihael Ussai----- «¦ kovaška in ključavničarska delavnica m- ===== ŽidoTska ulica S t. 7. ===== Zaloga štedilnikov; sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov. <»<*<»<*<**¦ Namizno orodje in posodje vseh vrst Priznano težko posrebrnjcne najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni' boleznih, naj zahteva knjiži o. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Schirniinen.Ap&teke, Frankfnrt a. M. C«n|fc} *«M«»w!ffG6(o fef(»*nSa*««». Christofle & C.iB Dunaj I. Opernring 5 (Heinriclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. -— V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. "¦^ • t| iz Segedina Paprika s« I JL tirano pristna, -*¦ priznano izvrstne vrste. Lastni pridelek kg za. K f Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Kar ne ugaja se sprejme nazaj. Poslovniea za razpošiljanje deželnih pridelkom Haupt A. Rudolf Budimpešta, VII. Ovo-dagr. 22. G Z I. Lire na nihalo SO zadnja BOVOSt. Te francoske miniaturna ure na nihalo so dolge 70 um, škatlja jt> iz orehovega lesa, fiuo politirana. z umetno izrezljanimi ohkladki ter igra vsako Uro najlepšo koračnice in plese. Cena z zabojem in od-pošiljanjem le 8 gld. Ista ura brez godbe, a bi jo pol in cele ure. z zabojem in odpošiljanjem Samo 6 gfld. Da bije kakor ura zvonika gld 6*50. Te ure niso samo zanesljivo točno idoce, ampak tudi lep okras vsake sobe. Budilka z zvoncem in po noči se svetlečo tablico s Številkami gld. 1-70. Budilka z godbo. igra mesto zvoni gld. G*— Razpošilja po povzetju. Kar ne ugaja vrne denar. Cenik ur, verižic, prstanov itd. zastonj in franko. Josip Spiering, Dunaj L Postgasse št. 2-93 Fine dunajske salame razpošilja v zavojih po 5 kg proti povzetju za K 6-20, fine klobase iz šunke I kg K 1-80, fino posušeno meso 1 kg K l"50. J. wu#AW. tovarna klobas, Dunaj KOI. thaliastrasse 111. Lekarna CHstofoletti v gorici na travniku. Trskino •(štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstva proti prsnim bolez nim in sploSni telesni slabosti, zvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po E1-40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Kaba tega olja je sosobno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne naravo. jirskno ietrno Ojje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklen ee je 1 krono 40 vinarjev. — Opomba. Olje, katerega' naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju pi-edno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. •gf Cristofolettijeva pijsda iz kine In železa g»> najboljši pripomoček pri zdravljenju s 'rsknim oljem. Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev. ZLATAR DRAGOTIN VEKJET (C. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodsjalnico zlatanine, srabrnine ter žepnih, zlatih In srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebruine za darila. Kupuje a5i zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. , „,......_ ...... Cene zmerne. ,—..........:.:~ DIJAMANTI za rezanje stekla od K 1-80, 2-40, 3--, 4-~, 5'-, 6--, 8--, 10--, 12'-, 15.-, 20-~, 30-- —— nad 10,000 komadov ima v zalogi «— ANGELO CASAGRANDE v Trstu Portici di Chioca i. Razpošiijatev tutli posameznih komadov po povzetju. Telefon 994 Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje fn zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prenlajenju. Ločijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu^ter ne bi stnele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg, št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: I ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih, ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; IHja Mamic, opankar; Zofija Vukelie, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360. Hlestna lekarna, Zagreb, ITIarkou trg šleu. 96, poleg cerkue su. marka. Zdravje je največje bogastvo! ¦¦¦*¦ Zahfeuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo . mm¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ 2 znamko „JELE11". <^m& Varstvena znamka. Ona fa Haj- zajamčeno Čisto "%(fl In brez vsaka Škodljive primesi. Para Izvratno. Kdor hoče dobiti zar*s jnmceno pristno, perilu neikodljlvo milo naj dobVo pazi da bo Imel vsak komad Ima „SCHICHT" In varstveno znamko „JELEN'. I «. E. — Največja tovarna ta vrata na evropejskem ozemlju I flnhfllsl CP nfllicnfl f = Zastopnik: Umberto Bozzinf - Gorica, Stolna ulica št 9. — Pobiua se pousod! * # # 0