358
Kako je s tarifo mesa po našem cesarstvu?
Kar je prišla 1. maja 1860 nova obrtnijska postava iu je mesarstvo in pekarija postavljena med proste obrt-nije, je nehala po več mestih tista prejšna postava, po kteri je gosposka za vsak mesec tarifo mesa in kruha določevala; zdaj vsak, ki se ravna po dotičnih predpisih, sme mesariti in meso prodajati ali pa kruh peči, in vsi ti si sami stavijo tarifo, po kteri meso ali kruh prodajajo. Kdor bi ceno previsoko napel, ne bo nič prodal. To tedaj brani nepošteno podraževanje mesa ali kruha; pa tudi to ne gre dolgo, da bi prodajavci se pogovorili in ceno prenapeti, zakaj kmali se najde ta in uni, ki bi rad več prodal in se tedaj ne drži dogovora.
Najbolj pa skušnje kažejo, da ni meso dražje tam, kjer tarife ni. To nam pripoveduje časnik štajarske kmetijske družbe, ki ostro toži, da v Gradcu, kjer je še tarifa obstala, jedo najdražje meso (po 28 kr. nov. dn.). Po vsem drugem Štajarskem ni nikjer več tarife za meso, tudi na Dunaji, v Pragi, Lvovu, Brnu, L i n c u. Salcburgu, Inšpruku in Trstu je ni in vendar ne tožijo o veči dragini. #)
*) Tudi Ljubljančanje, ki se delamo radi take „liberalceu, da nam jih na svetu ni para, stojimo še v vrsti Gradčanov in ne vemo nič od svobodne obrtnije , ki jo mesarstvu in pekarijaiu podeljuje obrtnijska postava od I. maja 1860.                Vved.