"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA mislece čitatelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
Ti
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
NO. 1211.
Snt«r*d M »>.<l «Um utUr rw.ii.i>.i i. lltfTal tk« poat offV. at rklnn. III.. a.4«r tk. AM . t Caatrt*. of M.r.h »-a tit.
CHICAGO, ILL., 27. NOVEMBRA, (NOVEMBER 27.), 1930.
►uLlUk^ w—kly .« MM W. 2flth *»
IETO—VOL. XXV
BANČNIH
LJUDSKI PRIHRANKI POD TUJO OSKRBO SLABO PROTEKURANI
Časopisje ne piše dosti o nevarnosti, da ne alarmira ljudstva.—Mnoge male banke potisnjene ob steno
ljudi goljufajo "zakonito" premogarji, med njimi mnogi in protizakonito. V obeh slu- naši rojaki, izgubili v ban k ročajih jim jemljejo novce. O- tiranih, ali po bankrotu reorga-brali 60 jih za stotine milijonov niziranih bankah, lepe vsote, v špekulacijah z delnicami, Izgubili so jih v Kansasu, in iz-prodali so jim za stotine milijo- gubljajo jih drugje, nov stavbišč, izmed katerih ve-| V teku par dni pred 17. no-činoma nUo vredna niti polo- vembrom je v okolišu Quincy-vico toliko kot so zanje plačali, ja v Illinoisu in preko meje*v in tako bi lahko naštevali brez Missouriju enajst bank zaprlo konca in kraja. Razni trustja- vrata. V Arkansasu so vsled nizirani "raketirji" so ameriško kritične situacije začeli vlaga-ljudstvo do kosti obrali, zdaj pa telji dvigati svoje prihranke, nekaterim milostno povračajo banke __ trideset po številu, pa z brezplačno juho, kruhom in so odgovorile s tem, da so pet krompirjem.	J dni zaporedoma presftale s po-
Vrhu vseh teh načinom le- slovanjem. Isto je storilo šest galizirane in nelegalizirane bank v Kentuckyju in nekaj v kraje sesajo ljudske prihranke Tennesseeju. Ni je države, v zdaj tudi banke. V farmarskih kateri se ne bi danes dogajali ter premogovniških okrajih se polomi bank — večinoma malih rušijo že več let. V industrial- bank, v katerih so prizadeti nih mestih pokajo od prošle po- največ delavci, farmarji in mali mladi. Bankrot banke navad- trgovci.
no pomeni, da vlagatelji izgu- y Chicagu na geverni strani bijo polovico ali več.	je y konkurzu banka, v kateri
Kakor pri igri s kartami, ta- imaj0 večinoma mali ljudje ko je tudi v špekulacijah z del- $6,000,006 vlog. Morda jo re-nicami, z vlogami v ¡bankah, in organizirajo, kar jim bo dalo z vsemi drugimi igrami. No- vsaj mai0 upanja, da dobe ne-, . ben dolar gotovine se ne izgu- koč dolar za dolar. Na zapad- Pmel kot zastopnik 25-letni bi. Pri igri s kartami lahko ni strani 80 mnog[ Slovenci, naj- ™aharaja Dhiraj. S seboj je izgube štirje, pet ali šest neraz- več pa (Jehi prizadeti s polo- 1 Ponesel draguljev v vrednosti sodnih delavcev vso svojo te- mom Millard State banke, za Petnajst milijonov dolarjev. Ni densko plačo, toda denar vsled <atero je le malo upanja, da tega ni izgubljen. Samo žep se jc reorganizira. Na južni je spremenil. Namesto v šestih, gtrani mesta rfta dve banki zaje zdaj v enem žepu.	prtit ljudje pa so večinoma brez Kadar banka pravi, da je iz- dela in zdaj še ob prihranke.
Stat inv<MttdjalT,1 je^na ^mor-1 P<*tave' katerjh	H
da res izgubila, toda dotična varovati interese vlagateljev, se
dva milijona sta v drugih že- "Polnujejo.	"
pih. Če izgubi, ali ako je iz- ognejo s podkupninami, gubila - naprti izgubo vlaga-	P* ^asujejo naprej in
SeUem. Pridejo državni lju- ^ » demokrate in repu-dje začno računati, potem pri- bhkance:	krlv"
dejo od sodišča imenovani u-!da' č* " mko*ar' k3 bl nafdzo" pravitelji, in vzamejo vložni- ™va def ™ zavode v ,ntere' kom za svoje "stroške» nada- su vlagateljev.
ljnih dvajset ali trideset od-
stotkov z« "svoje delo" Vs. ^^ dnjžinski ko|e_
KRIZE
KONVENCIJA SOCIALIS. STRANKE MAJA 1931
BREZPOSELNOST NAGLO IZGINJA
Eksekutiva socialistične stranke ki je imela sejo 15.—17. novembra v Newarku, N. J., je Tolažbe o vračajoči »e proap«-med drugim sklenila ,da skliče riteti, o zmanjševanju agitacijsko konferenco ali konvencijo dne 29. maja prihodnje leto, katere glavni namen bo razprava in sklepanje o poja-čanju organizacije in o pripravah za predsedniško kampanjo leta 1932. Vršila se bo
poaelnoftti ter o dobrih p ta-¿ah se nadaljujejo vilic dejstvu, da »e kregajo z
Policija v New Yorku >e nabrala v raznih popravijalnicak 1,500 parov popravljenih čevljev, po katere lastniki niso prišli in jih dala na razpolago brezposelnim. Ti reveži to prihajali na policijsko postajo, kjer so jim stražniki dali obuvala "po meri". Poleg javnih kuhinj za brezposelne in policijske distribucije starih škarpov so bile ustanovljene v New Yorku tudi distribucijske postaje starih oblek. Slik "prosperitete'' je torej obilo na razpolago.
INDIJSKI PRINC V DRAGULJIH
Na konferenco v London za rešitev indijskega problema je
Socialistična stranka v Californiji napreduje
V treh senatnih distriktih v Los Angelesu dobili socialisti nad 15,000 glasov.-Napredek od leta 1928 je čudno ,če je borba z» oavobo- 250 odstotkov.—Socialistični glasovi v Clevelandu
ditev Indije tako težka in čemu
je tolikšno število ljudi podlož- Vzlic demokratskemu valu nik Jos. Martinek je dobil 4,112 nih oddaljeni deželi. Mahara- socialistična stranka nima vzro- glasov, pri prejšnjih volitvah ja »hiraj se mora kot sveti ka tarnati( da nobe	1>994. WiIert jih je zdaj |
mož po predpisih svoje vere ko-' __ . VT. . . . . , „	. i	.'
pati samo V vodi svete reke1 "Ja na U8P«he- Njeni glasovi prejel 3,742, preje 1.982. Jo-
Ganges. In ker slučajno ne te-
Kriza brezposelnosti v Zed. državah naglo izginja. To na pravijo industrialci in drugi e-osrednjem zapadu, mesto zbo- konomski veščaki, katere j« rovanja pa določi eksekutiva vprašal za mnenje dnevnik New pozneje.	York Times. Zdaj je sicer še
Iz poročila, ki ga je podal slabo, pravijo, a po Novem 1* eksekutivi tajnik Senior, je raz- tu, na pomlad pa prav gotovo, vidno, da je članstvo naraslo za bo boljše, okrog dva tisoč vzlic depresiji,! To je medicina, s kakršno do j in da je stranka v prošli kam- bri ljudje tolažijo bolnika, o panji obdržavala več shodov, katerem vedo, da ne bo ozdra-razdala več letakov in imela vil še drugi mesec, morda tudi tudi več radio-kampanjskih peti še ne, ako sploh kdaj, pa shodov, kot kdaj poprej. Se mu vzlic temu zatrjujejo — v nobeVikrat se ni toliko unij izre- bodrilo seveda, da zgleda čez-klo za podpiranje socialističnih dalje boljše in da bo v par ted-kandidatov, kakor v prošli nih popolnoma zdrav, kampanji.	Ko bi se moglo brezposelnost
__odpraviti s takimi tolažilnimi
izjavami, bi je danes več ne 1 imeli. Pa jo je več in več, in ofc enem naraščajo tudi tolažilni .. ... . ,	, , članki in govori ,ki obetajo po
V volilni kampanji P™^ ! n0Vem letu boljše čase. Po No-nov t. 1. je bilo več aocialiati«-j ,€tu nam jih bodo obljubi-nih govornikov aretiranih, med na lad tem jih odi0*e njimi tudi James H Maurer.,na ^ nato do je9eni Čudno da demokratke nikoli.^ znajo ROspodarji reševa-tie are airajo republikanskih u ekonom&ko krizo.
govornikov, m republikanski	___
nikoli demokratskih? Nič ni čudno, če bi ljudje to dobro premislili.
Svoboda govora
C. T
Socialistična stranka v Virginiji
Nadaljne omejitve naseljevanja <3
V namenu, da se pomaga brezposelnim, je senator Reed iz Penne vložil v kongresi» _	predlogo, ki določa, da se use-
Socialistična stranka je dobi- Uevaije v Zed. države> prihod-v mestu New York so narasli seph Jauch kandidat v držav- la pri kongresnih volitvah 4.|n^ dve !etl popolnoma ustavi, za več kot polovico; dobila je ni senat, Je dobil 2,258 glasov,1 novembra 1.1. v državi Virginia Kvotm s|fem uk*ne■¿P.JJJiJJ^ Ijali vode iz te reke v tankih v dva poslanca v Penni, šejTt več kar je več kot pa jih je dobil blizu devet tisoč glasov, ali več, ht^6e dopu*" ^ angleško glavno mesto, da si v Wisconsinu, enega šerifa, po- zmagoviti socialistični kandidat kot kdaj poprej v zgodovini te sorodniKom iu	-J? .
če skozi London, so mu pripe-
je lepo legalno — toda vsakemu jasno ,da je to najgrša kraja ljudskega denarja.
Veliko več bank je zdaj na slabih nogah, kot pa si kapitali-
dar letnik 1931 izšel
svoje svato telo koplje v nji.
Za skrajšanje delavnika na Češkem
. pomnožila je svoje glasove v Vir- Ermenc v Milwaukeeju. giniji ,Penni, v novoangleških državah, in zelo razveseljiv na-rastek beleži tudi v Californiji.
Upton Sinclair, socialistični kandidat za governerja ,je dobil nad 50,000 glasov, ali 10% več, kot jih je Sinclair dobil
države.
Češkoslovaška, ki je bolj in- , . . dustrialna kot agrarna dežela,	V katerikoli urad,
ima mnogo brezposelnih. Da se m 250% več' kot Jih Je dobil
Raskob gradi cerkev za četrt milijona
John J. Raskob, kapitalist in predsednik demokratske stran-
Produkcija aeroplanov
tov. Ta izjemna nared'ba, če bo sprejeta, bo brezposelnim le malo pomagala.
Dolarska justica
V newyorški preiskavi grafta nih 2,710 aeroplanov. izmed je en sodni uradnik priznal, da teh jih je bilo izročenih 2,154 je prejel v 600 tožbenih sluča-
'	. .	. .	d»on AAA *%yv/-l lr ti r\rt l n TOSP in
V Zed /državah je bilo v prvih 9 mesecih leta 1930 izdela-
temu odpomore in se uvede reforme trajnejše vrednosti, pred-
Čitateljsko publiko med Slo-
stični listi upajo priznati. Tudi venci v Ameriki in v starem ^ laga ¿eški minister za socialno ne smejo, ker nočejo panike, kraju bo razveselil, kakor prej- skrb> da se delavnik preuredi Naj se kriza razvije počasi, da šnji letniki, nedvomno tudi 17. tako> da bi delavci v češki in-se je ljudje polagoma privadi-! letnik Ameriškega družinskega dustriji delali 9 ur dnevno pet jo Izkazalo se je, da so s to koledarja, ki je izšel koncem dni na teden, namesto 8 ur 6 taktiko privadili ljudi na seda- novembra. Bogata vsebina — |dni na teden. Nadalje naj se njo brezposelnost, in jih bodo skoro sami izvirni prispevki, bi z zakonom prepovedalo čez-istotako na bankrote bank. V postavlja ta koledar na visoko urno delo. S tem bi se napra-tem letu so vlagatelji izgubili literarno vrednost. Slovenske-že precej milijonov. Se več jih mu delavstvu ga priporočamo, bodo tekom te zime in na po- j
mlad. V južnem Illinoisu so	\ Omahl HI liTlZe
vilo prostor mnogim brezposel-
ke, gradi na svojem velepose- za komercialno uporabo, in 556 jih $20,000 podkupnin zase in leta 1928 v ČalifornVji Norman ^^ blizu Chestertowna, Md., armadi in mornarici.	sodnika,
ko je kandidiral za cerkev' ki «a 1)0 8tala četrt mi"
Thomas,	„MUMIUUO1	_____
predsednika Zed. držav. V |ij^a	Raskob je ka-	UBrrA y ŽELEZNIŠKI NEZGODI
treh senatnih okrajih v Los An- toi,*an ln seveda bo tudl njesr°- U UDIiii T ^^^ gelesu so socialistični kandidat- va Privatna cerkev katoliška. V je dobili nad 15,000 glasov. To srednJem veku 80 ,meh Pnvat-je izredno visoko število, ki je ne cerkve fevdalni aristokratje,
pognalo socialistično stranko v dan,es jih imajo pa kaP,tahistl-Californiji že na predvojno vi. B^lijskega Knsta so odeli v
nim delavcem. 376 tovaren na stični kandidat Bussick 40 od-
baržun ter ga okinčali z zlatom Los Angelesu je dobil sociali-!in d™&ulji prvi kot drugi, in
šino moči. V 61. distriktu v
temu pravijo "krščansko bogo-
'Proletarea'
j« vtled svoj« bine in programa
naročnino« ki jo plačat« *«nj.
Ako jo že niste»
-v
jo obnovite
V enketi o sedanji brezposelnosti pišejo eni "poznavalci" dnevniku New York Times, da
ni in ueiHvccm.	w»... vU ....	- ---- ------■■ -- —
Češkem je vsled omejene zuna- »totkov od vseh oddanih gla-!SIUZje • _
nie trgovine—posledica carin sov, kar znači, da jih imajo so- v	. .
ciaiisti pridobiti le še dobrih Škofje v Italiji prisegajo
in depresije — popolnoma prenehalo z obratom, 993 tovaren pa obratuje le deloma.
10%, pa imajo večino. Socialistična stranka v Californiji ostane legalna stranka, to je, prejela je zadosti glasov, da
zvestobo kralju
Meseca oktobra je bilo pri
je kriza sicer splošna, vendar fr»«^® delo Usmiljenja pridejo njeni k and id at j e> pri	Emanuelu v Rimu enajst
----1.1—1--------------M prihodnjih volitvah na glasov-, Krrt|J.u " vo^iuirili iko
Dne 17. nov. so listi v New £ nod socialistično rubriko novolmen°vanlh kato1lKsk]h skt
Ulit	fov, ki so mu prisegli udanost.
Ceremonije so bile izvršene v velikem posvetnem in cerkve-
pa vzlic temu lokalnega značaja. Eden izmed ekspertov je pisal, da v Omahi npr. ne poznajo akutne brezposelnosti.
Yorku poročali o frančiškanu cerkve sv. Frančiška Asiškega,
Delo se tam dobi. Brezposelni [ ki je stal pred cerkvijo cele ure so brali in tisti, ki so mogli, so gologlav v dežju m delil^dolgi
jo krenili prtfti Omahi v upanju, da dobe d-elo katerega nikjer drugje ne najdejo. Pri-šedši tja ao spoznali, da je bilo v Omahi že prej mnogo neza-posljenih, tiata poročila pa ao privedla le par tisoč delavcev od drugod.
procesiji brezposelnih dajme ter sandviče. Oddal je 4,376 dajmov in ravno toliko sandvi-čev. V New Yorku je vsekakor zelo veliko število brezposelnih, vzlic milijardam bogaatva, ki ae stekajo v to največje ameriško meato.
brez peticij.
Se celo v Clevelandu, kjer socialisti niso uspeli v akciji, da bi dobili predpisano število podpisov, so glasovi, oddani za socialistične kandidate, narasli 100 odetotkov. Kandidirali so pod rubriko "independent", kar jim je bilo v oviro. Pa
nem sijaju.
N
Slaba investicija
~' '-i^LjiiwtwiMi^ S'|Y	BKI	11 : Fl
	;	g/í¡¡¡mjk , t 1
r^rji nt . ^m	J ^ 1 1 U. J >' i «zJdt Jj^m	iM * ^ mm , / itf
** *		
Él	i n fp I «i«äimkn^	*
Direktni stroški ameriške vla-
......... de za uveljavljanje prohibicije
kljub temu ^beležijo napredek.1 znašajo okrog petdeset milijo-Znani češki «ociallitični ured- nov dolarjev letno.
je v
Kearneysville, W. Va., skočil a tira in se prevrnil. Strojevodja in kurjač sta bila ubita. Pod progo ao kopali predor za nov most, kar je baje oslabilo podlago tiru in povzročilo
nezgodo.
lioso d ii iz fiaisega Q i banja
Ka| i® nezmiselno?
DA
te velikan poniža,
da hočeš črnca pri kom očrnili,
da stoječi ovratnik dobro leži, .
da stezosledec zaide,
da umazana posla čiste dobičke kažejo,
da se trojčki razdvojijo,
da sta si dva plešca v laseh,
da je inženir električne centrale brez energije,
da nosi dama ročno torbico pod pazduho,
da ima sladčičar smolo,
da ima hranilnica dolgove,
da se pevsko društvo "Sloga" prepira,
da govornik ne pride z besedo na dan,
da proietsurec ne čita "Proletarca"!
¡Slavnost 25-letnice kluba OGLAŠEVANJE "USMILJENIH SRC" Konference članov soc. št. 2 izborno izpadla
APEL ZA PRISTOP K PROSVETNI
MATICI
Vzhodno-ohijska Konferenca JSZ slovenskim društvom v obyestilo
Vzhodno-ohiM a konferenca sti le, če se ji	pridruži dovolj
aoc. klubov in društev Prosvet- podpornih in	kultunnh dru-
ne matice JSZ. je že na par svo- štev.	* jih zborovanjih razpravljala o
' Bridgeport, O. — Slavnost
25-letnice kluba št. 2 JSZ. na Glencoe je izborno izpadla. Udeležba je bila velika in program prilično dober, upoštevajoč razmere, v katerih se tukajšnje delavstvo nahaja. Največ posetnikov je bilo iz Bridge-porta, ker je največja naselbina. Dobro so bile zastopane naselbine Powhatan Point, Piney Fork, Neffs in druge. Se vidi, da je ljudstvo naklonjeno naprednim idejam in simpati-žira s klubi JSZ.
Mnogo je bilo na tej priredbi mladine. Klu*b št. 11 iz Bridge-porta in njegov pevski zbor sta prišla na slavnost korporatfvno. Zavedamo se, da so šli sodrugi in sodruginje z Glencoe socialističnim priredbam vedno na roko in smo jim radevolje pripravljeni nuditi naše sodelovanje.
Govorniki so kratko — vsaki nekaj — pojasnili zgodovino kluba in naselbine. Predsedoval je s. Martin Pire. Nagovo-
¿L 27 pretoleranten napram neiskre-nim ¿ia lom in peflrem, je sodnik podal po našem prepričanju in po prt-
stranke v Clevelandu "r,i*"ju po*len" ■ ktJi°-
ve:iskc javnosti KRIVIČNO razsodbo,
C le vel and, O. — V ponde- da klubova "Zarja" ne SME rabiti
ljek 1. decembra ob 8. zvečer "¿arja", nego le ločena skupina;
se vrši v dvorani št. 202, Su- I «^alje naj klub iaro^i k>i«ni aku-
nerior Bld^ konferenca član- p,m vdU '*<>ViNO in v U-ku petih penor mag., komerenca cian- dni mm plačJKii loieni ^ ^
stva socialistične stranke tega^ podboj S36M2, imv«n ?»a pia-okraja. Ena glavnih točk spo- ¿ati še toibene stroike. reda bo razprava in sklepanje Ali si moreta mislki v takih «porih o bodoči municipalni kampanji, bolj KRIVIČNO RAZSODBO kakor ^hnr	u vrt iu nrinnr, J J* ta? V Clevsla idu je ftla okrog
Odbor bo podal svoja priporočila ter poročila.
Prošle volitve beležijo vzlic
govoiica, da je GrilK>vi skupini pomagal "politični puli", ker je on "war ini republikanski vodja", in sad-
oviram narastek socialističnih nik, ki je dal to famozno razsodbo,
glasov, ob enem je delavstvo je republikanec.
pokazalo za našo stranko in I T°*boJe pripravU Vatro Grill. On ....	, je učil odvetnika odstople skufpne, m
njeno volilno kampanjo več za- ^ bo javnQ(|U inano __ imeii ^ trl
nmanja kot kdaj poprej V pro- ^venske odvetnike — dva uradno,
Šlih 10 letih.	enega neuradno. Namen je UNIČITI
Seja skupnega članstva na v pivi vrsti socialistični klub.
omenjeni datum bo izdelala na->» "J* 80 ** P™*	»kupica
irte za naše «Kitacijsk. delo in
volitve. Odbor bo priporočil/ usUve in poj0bno so spuščali valed da se razda v bližnji bodočno- demagogičnih in zlohotnih motivov v sti med ljdstvo najmanj en mi- sodno sobo.
lijon socialističnih letakov. Na-	klubom it. 27 in njegovim pev-
črt odbora določa pogosto pri- *kim *b°fom ne .^e1.bogati
, ,	Ne bodo mu priskočili na pomoč i
rejanje pouličnih shodov na 8tOAki> k Hib št. 27. se v tej bo,t« prostem v raznih delih mesta. »anaia na «pomoč klubov jsz; sodru-O vsem drugem boste čuli na gov in številnih prijateljev. Uverjen
seji. Pna;te vsi. — Odbor. »e"1» da bo d«**»1 klub 8V°Je podrobne
________račune javnosti, in upam, da store
enako tudi nasprotniki. KJub it. 27
Vse včlanjene organizacije korakih in kan panji za pojača- proavetne matice imajo pravico nje velekorislne ustanove, ki peljati delegate na okrožne posluje pod imenom PROSVET- konference in na kongrese NA MATICA.	iSZ. Na prošlem kongresu ali
Sodrugi m sodruginje, poja- zboru JSZ v Detroitu je bilo
______________________w	radodarni ljudjo, ki so nič ao fcvaftjo okifo«, koliko dajo.
re SO imeli Fr. Bostjančič, pod-	drtt«i' ki P®*1«!«]® dopi. so dopisom, da oo pripravljam dati v pomoč
pisani, stari pionir Nace Zlem- ^^^ Sodili	odlok proti klllbovi ^ ^ben^^a SKR.vatI
berger, ki je pustil na Glencoe ,#rviral hr.no hrmTDommlt%im ^ * An A u^Sr^SJ?., ""l'. i, >	„„ "v°Jlh računov; *h*Ijuj. postno, lo
v«io v uredništvu "E." posebno »lo-
reklamo. Na loj sliki jo oo^ljar v mosU, Rosb«ry, Mr- L1 1 -1---—*	bro, pa vzlic temu insunirajo _ če*, bo otrokom brezposelnih zastonj popravljal obuvala.
snite članstvu društev in klubov, da je Prosvetna matica
zastopanih lepo število društev Prosvetne matice. Nedvomno
vez, ki združuje v svojem de- jih bo na prihodnjem Še več. In lokrogu klube, ter napredna tudi veUko več dela ^ izvrše. podporna in kulturna društva nega p t* i prosvetnem delu.	_ * . . .—"T—TI iTTi
Kdor zasleduje poročila ve,	dobe d/ultva vab,U na
da je Prosvetna matica izvrfila P"st°P 12 urada Pn«v«*ne maže ogromno kulturnega delajt,ce J^uarja prihodnje leto, ,,h Storila pa bi ga veliko več, ako »a?a konferenčna organizacija
bi se napredne organizacije	d* ~ »^«j« " Pr',t°p
»«čji meri	.voj« dol- "	Iz
•	i volite ob tej priliki tudi dele-
Treba je izdajati poučne *at« ^ konferenco soc. klubov knjige, brošure in pamflete, '"društev Prosvetne mat.ee : treba je še mnogo pomoči po- del°kr°8om "hodnem Ohn, nebno malim odrom z oakrbova- W. V.rg.n.j., k, «m.»«-njem iger, treba je več preda- delj° 28. decembra v .loven.k.
„' . • .. o _i	društveni dvorani v Bridgepor-
vanj, in to delo more vršiti v
zadostni meri PROSVETNA '
MATICA le tedaj, če bo imela Vsi klubi JSZ. in društva dovolj sodelovanja od strani Prosvetne matice so dobila za
Dobil jo veliko ki jo naznanit, da originalno
in sodruginja Albina Kravanja, ki je tajnica kluba. Po govo-r.h je nastopil »bor "Naprej" s . ..	. » ,
tremi pesmimi. Ker je zbor še	*	—	^
takorekoč nov, in ker je bilo;
Cleveland, O. — Slovensko delav- klub je imel toliko in toliko stotakov, stvo bo po redu izvedelo iz zapisnika kam jih je dal?
ponudbo zabeležili n. prvih straneh in prinesli sliko. Mladomu popravljale« . D° P° ^^	" •M»™'" ^	"	{ ,, . , , _.
ceviiev i. ^	s_______!» Uravnave m pojasnil, kako nepoite-| _ ^o jim je pri "L. v ielodcu Si
nih izjav so se posluževali zastopniki skovich. Samo sebe smatrajo za ak-bivših pevcev klubove "Zarje", da so tivne in zasluiene, Siskoviča pa bi
par njegovih moči vsledbolez-M» se vrši letna seja v nedeljo	7QLV!1I0 „k,™ ! ^ f1™*** ^ deponirali. Reči se mo. a,
ni odsotnih, ni bilo vse kot bi^K decembra ob 10. dopoldne	^Id Zbora Naprej ^ ^ ^
moralo bit^. Bo vedno boljše!v društveni dvorani. Med dru-1 Milwaukee, Wis. — Velikan-	je delal in delal, da je bilo vse p«. in upamo, da &e "Naprej" raz-!Kim ^>od<> na dnevnem redu vo-	ski moralni in gmotni uspeh' Petnajst let ima klub št. 27 svoj pravljeno. In delali so ter delajo odvije v pevski 2bor, kakršnega odbora. Pridite polnošte-	slavnosti dvajsetletnice našega *bor' 0ni ga Pozn*jo le ocf gi pri klubu in "Zarji": fat*je in de-v tem kraju potrebujemo.
Na priredbi je vladala neprisiljena družnbnost v polnem
vilno. Privedite prijatelje, da »bora nam nalaga prijetno dol- ^i920 ?®prej»toda ni biI klubov ... kleta, moije in iene.
postanejo klubovi člani.	žnost izreči zahvalo vsem, ki so ^S	l* d1eja1' da 1 NAamiKUjei°	tudi «
\r	ot j	i | « . . m .	V» sP,oh ve» če klub ie zboruje v svo- gončana, češ, začasno je nekje v
v , „ -	\ Su0b0,t0 27'	- en.daJ! k temu	pripomogli V jih prostorih, oziroma če J, njegov Collinwoodu iUL O tem^a^gava-
pomenu besede. Posetniki so P»*ed konferenco JSZ., priredi prvi vrsti hvala umetniku To- pevski zbor še vaje tam kot jih je nju se bo morda enkrat izplačalo nami zatrjevali, da jim ta zabava, klub št. 11 dramsko predstavo netu Sublju za sodelovanje pri "»el — nobenega spomina ni imel, P»«ati poseben dopis, katera jim je dala tako prije-'in zabavo. Za oddaljene goste vajah kakor na koncertu, kar k.at!;ar bi morai P°v®<*sti po pra.! V metropoli bo torej fajta še dosti,
ten večer, ne bo šla iz spomina, bomo preskrbeli stanovania. je veliko pripomoglo do uspe-	V*!' dru«ttčie ie bil namazan, Pa ga povzročil FrančeSkin, ne
Kot ie večkrat opisano, je drugi dan pa se udeleže konfe- ha. Dalje vsem tistim .loven-	ZS?^^ ^^
Glencoe,nekdaj živahna, četudi renče klubov in društev Pro- skim listom ,ki so oznanjali naš	tpal razkoliiiko ali skregano skupino ki določajo pota "Enakopravnosti" —
majhna naselbina, zdaj v mrt- svetne matice.. Joseph Snoy. jubilejni koncert ter radio pro-	bivših "Zarjinih" pevcev in pevk. politika, ki sluii znanemu bosu re-
gram.	podlagi teh neresničnih izjav, publikanske mašine v Clevelandu.
Prezreti ne smemo tudi ti- ,n deloma vsled tega, ker je bil klub |	Pridom Se. stih, ki so drage volje pomagali v d vera ni, kajti njihovega sodelovanja smo prav tako po-
vilu. V nji živi le še mplo naših ljudi in sploh nobenih drugih dosti. Večina se je izselila. 2e četrto leto ni tu nobenega dela, in v okolici tudi t?i nmjgo bolje. ljudstvo trpi
Novi klub se marljivo giblje
Oglesby, III. — Ni ga začet- jtrebovali. Hvala trgovcem in in čaka boljših časov. Na taki ka brez začetnih t*žav, in ni ga ;vsern drugim tvrdkam, ki so priredbi dobi človek vzpodbu- razvoja brez ovir. Vse te ne- naklonile oglase v naso knjižico s programom. Priporoča-
do. Ljudje imajo težkoče, prilike je imel na$ Hub in jih
kta^^'p^pornilT in"kulûirnîh lVv^li^V ^elel^	na" j IT1:^^^! 1 î^ria^i^11fndjT^nH^ori0 i«
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
JE IZŠEL
.... ..Zo,>et j* Pred vami	ki ie v ponos slovensko-am
mo jih občinstvu v naklonje- *kl "taraturi I
en-
dbiAŠtev.
znanila. Vsa druga društva so
nost. Hvala opernemu pevcu
V odboru Prosvetna matice vabljena na pristop z našimi so Ivan Molek, Anton ^arden, | naznanili v Propvcti in Prole-John Itak in Chas. Pjgorelec,; tarcu.
katerih naloga je voditi to u-J Naj bo doba te ^pre6ije ob
stanovo in ji dobiti sodelavcev, da bo njeno poslovanje čimbolj plodonoeno. Po prošlem zboru JSZ. je bila rlorgani/.irana v odseke, tako da se en njen funkcionar posveti posebno sodelovanju z našimi dramskimi zbori po deželi, drugi s pevskimi zbori, tretji a an;h*ko po-»lujočimi podpornimi društvi ter mladinskimi odseki klubov JSZ., vsi skupaj pa razpravljajo in sklepajo o izdajanju knjig, prirejanji predavanj in o prosvetnem delu sploh.
enem doba delAvsk^a prebujenja! Naj nam bo v.gled Mil-uaukee in Readirf! Povsod so uspehi dosegljivi, ako se hoče delavstvo organizirati, ter delati solidarno za svojo osvoboditev.
Tajništvo vzhodno-ohijske konference J. S. Z.
Predavanje v lokalu Pro-svjetnog Udruženja
njen ali zdaj prislužen dolar je toda sodrugi in sodružice smo treba mnogokrat zaobrniti, da trdno uverjeni, da bo klub pro- Svetozarju Banovcu za vzpod-čimveč zaleže — da zaleže ta- cvital, da bo aktiven in da bo budne čestitke in končno vsi korekoč za pet ali deset. Prišli rie iivska politična organizacija mnogobrojni množici naših pri-smo' skupaj in razumeli, kaj imela v njemu moč o in zvesto iateljev v naselbinah Milwau-nas tepe. In razumeli smo, da le kadar se ljudstvo zbudi, smemo računa i na temeljito spremembo razmer. To se prej ali slej sigurno zgodi.
Hvala sodrugom in sodruži-cam na Glencoe, ker so nam napravili tak lep večer; želimo jim veselejše dni, in imamo u-panje, da bomo 50-letnico našega gibanja v tem kraju praznovali v vse veselejših razmerah.
postojanko. Na predzadnji se-!kee» Wes* Allis» Waukegan, ji smo sprejeli sedem novih čla-iChicago, Sheboygan, Racine, nov, na prošli pa enega. Pri- Port Washington in Kenosha, glašenih jih je bilo več, a se ni-l ki so napolnili dvorano pri po-s-* vsi odzvali.	! poldanskem in večernem pro-
Kot je menda povsod, smo tu- «r»mu« Ked Je bil ves ¿as u-di tukaj različni liudje z raz- zoren, na kar smo ponosni, ličnimi mišljenji. Prišia so na-1 Prepričani smo, da organiza-vzkrižja tudi glede kluba. Bal ciJa Pri tako velikem številu sem se že, da bo to dalo slabe Prijateljev in somišljenikov ni posledice za prošlo sejo, toda zaP^ana smrti. Je vredna, da
*
Kogar v Bridgeportu veseli naše ženstvo Chicago, 111. — V petek 28. petje v zborju, je vabljen, da zvalo. Skoro vsa največja društva in | nov. ob 8. zvečer se vrši v pro- pristopi v "Naprej". Vaje imai Bilo je sklenjeno,
bojazen mi je prešla takoj, ko sem prišel v dvorano in videl tako lepo udeležbo. Pisebns se je dobro od-
da klub
živi, in bo živela. Soc. pevski zbor "Naprej". Frank Ermenc, predsednik; Frank Puncer, tajnik; Matk Tamsbe, blagajnik.
itevilna mala od SNPJ. so v štorih Jugoslaven3kog prosvjet- vsak torek zvečer v društveni priredi maškaradno veselico en-
ie so nog udruženja na 1726 S. Ra- dvorani.	krat meseca januarja. Raz-
Prosvetni matici. Zastopane v nji tudi društva SSPZ. wis-consinske J. P. Z. Sloga, JSKJ., chijske SDZ. ter razna samostojna društva.
Prosvetna akciia ima velike načrte, ki jih bo v ^anju izve-
cine Ave. predavanje o predmetu, "Prva zdravniška pomoč". Predavatelj bo dr. Gju-ro Guča, zdravnik v Chicagu. Vstopnina prosta. —
Odbor "Slobodne govornice".
Vsi drugi, ki so proti tiraniji in pravljali smo tudi glede dram-
Razne priredbe
Coll»nwood, O. — Dne 30. novem-
izkoriščanju, so pa vabljeni, da gke predstave, je pa tekoča.	*TV ^
pristopijo v socialističn klub in ker za igre nimamo primerne najboljših slovenskih godb. Mnogo ! Tone Slabe delujejo v njemu za osvobodi- dvorane z odrom. Sklenili smo krat sodeluje tudi na drugih orire- unnri
Po opremi in vsebini je vredna več, kot pa ji je regularna cena. Stane vezan v platno, kol običajno: Posamezen izvod #1, pn večjih naročilih popust.
Za stari kraj posamezen izvod $1.12.
Izmed zanimivih spisov v Koledarju navajamo.
RAJSKA DOLINA V KALIFORNIJI. Zgodovinski spis o slovenski koloniji, katero je ustanovil in vodil duhovnik Jeram. Spisal Ivan Molek.
SLOVENSKI DOMOVI V ZED. DRŽAVAH. Statističen pregled slovenskih dvoran in domov, prvi te vrste. Priredil Fr. Zaitz.
SAM. Slika iz bojev italijanskih delavcev proti fašizmu. Spisal Angelo Cerkvenik.
KREOLA, daljša povest, spisal Tone Seliškar.
BREZ DELA. Socialna povest is plasti ameriških brezposelnih delavcev. Katka Župančič.
PO SEJI. Slika mizerije. Spisal Joško Oven.
MUTEC ANDREJ. Povest o človeku, ki je čutil in želel razumevanja, pa mu ni bilo dano. Spisala Ana P. Krasna.
TU-TUT-TUUU, HELENA. Povest i. večje slovenske naselbine v Ameriki. _ Spisal Ivan Jontez.
NA POLJU ČASTI. Črtica z bojišča. Napisal Jakob Zupančič.
KADAR SE PLAZIJO SENCE.
Analiza razmer. Spisal
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
teilte svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i
s®
sodeluje tudi na drugih prire tev delavskega razreda.	¡tudi, da se udeležimo seje klu- ditvah. Čuli smo jo npr., na prire-
Članstvo kluba opozarjam,! ba st. 4 v La Sallu. Tudi ima- ditvi k,uba 4t- 49 JSZ- dne 26- okt°-
mo v načrtu da nns ohiV^io bra* Godba "Bled" i« vredna vsega H i ' K it i	ODiaoe.lO priwianja< Naia clolinost je, da 30.
( fl »i iiloa St. 1.	nov postimo njen koncert, ki nam
Zelo bo koristilo našemu bo nudil mnogo uiitka in zabave, banju, ako bomo od časa do	*
časa dobili kakega govornika.1 Na boiiivA večer 26. dec. (priredi Skrbeli bomo, da se bodo v klu- drui- "v B°i" it. 63 SNPJ. igro dvo-bu vršile stvarne razprave, da ieianko~ nf ven? praI se bodo ilani ter ilanice irpo- ^
polnjevale V pojmovanju delav- da bo «neha na koie. Ueiira Vinko skega gibanja »njegovega pro- Cofi.
grama ter ciljev.	Tudi Tirolci pridejo sopet, če ne
Somišljeniki, pOJ<tanite tudi vi *K> n««reče pred 26. decembrom.
člani delavske politične orga-__Prwkod*.
nizacije. Vsi dobromisleči de- . . V
k«	1 . .mi	j	Prolotaro« ima v solofi aajboljio
javci so vaoijeni, oa se nam ^astl, romano, igro, rovijo in anan-pridružijo. — Poročevalec. strona knjiiovna dola.
MODERNI BOGOVI. Članek. Spisal Louis Beniger. DOSTOJEVSKI. Članek. Spisal Bratko Kreft.
ZGODBA O DVEH REVNIH IN O BOGATEM KMETU. Spisal Ivan Vuk.
POSLEDNJE SREDSTVO: Povest o fajmoštru v hribih, ki si je v stiski pomagal s otvoritvijo gostilne kar v zakristiji. Spisal Petzold, prevel Klopčič.
_DOGODBICA ZA OTROKE. Spisal L. N. Tolstoj.
PISMO S TROBENTICO. Povest ia strelskih jarkov. Ortner-Klopčič.
KALIFORNIJA IN NJENI JUGOSLOVANSKI NASELJENCI. A. Kastellic.
V VELEMESTU. Anton Garden. Razen teh spisov vetihuje koledar mnogo lepih pesmi, informativno gradivo, članke, opise ter veliko izbranih ilustracij.
Naročite si koledar takoj, če mogoče po več izvodov skupaj, da nam zmanjšate pošiljaAne stroške.
À
PROLETAREC
-
-

■ • WT1
Po volitvah
5« Francisco, Calif. — Volilni vikar je še pozabljen. Tudi veselje "zmagovitih' volitcav je i« prebolelo mačka. Le zmagoviti kandidat je imajo vsrok, da se naprej vesele.
Ljudstvo se j»rav mulo briga sa sposobnost kandidatov, katere is voli. Glavno je. la zinikgajo. Potem kii-tizirajo, dušajo se, da so vsi enaki, in ko pridejo sopet volitve, res glasuje-- je sa "enake" kakor prej.
Socialistična stranka je nudi imela aefcaj sv o j in kandidatov, tmsvuu je, da niso prodrli do prvih vrst. Volivcem v Calit orni j» bo vzelo še precej časa piedno pi idejo na stopnjo voiilcev v Wisconsin u, v Heading u ali v drugih krajin, kjer se delavstvo boljše saveda svoje moči in dolžnosti. Upton Sinclair, socialistični kun-üidat za guvernerja, je dobil ou.ouo glasov, kar je majhen odstotek, toüu če vsameino v upostev velikaiwao popularnost zmagovitega republikanskega kandidata James ltalplia in pu poiitičuo iieizvežuaiiost Ur brezbrižnost povprečnega vuiiica, jih je dobil Sinclair veliko levilo.
lias ume ¿o. v volilni kampanji odločujejo v veliki meri gmotna siei-stva. ö par stotaki se ue more opraviti tetino kampanje kakor s s.ou-sočaki. C« Oi Una socialistična stranka s kauOuujoaimi lonui zalozeiia vsaj polovico toliko kot kapitaiističnj stranke, pa bi njeni ganuiuatje marsikje proslavljali smage. Vazuo je, da vodi kampanjo spodoben lavnatelj s enako sposobnimi aaistanti. ioUa se laso uooer kainpaiijaki lav tatulj ne Di mogel uoa-i doseči, če ne bi imel na raspoiago denarnih siebte v.
V	danih raamerah se mora pač boriti koiiAoi ji dopuščajo okoiscine is sreustva. Medtem se je treoa zanašati na predvidevano moš losi, Ua se •cntimeiu ttineiiskin vonicev enkrat preokrene Li tedaj bo nupiedku so cuMssticne stranke glavna ovua od-sU an j ena.
V	San Franciscu je kandidirala na socialističnem Uketu v dižavno zakonodajo v okraju, kjer žive Slovenci, snana agitatorica Lena Morrow Lewis, Dobila je 1,603 glasov, njen nasprotnik Fred Hawes pa 6,83b. Presežna večina voiilcev v tem okraju je delavskega stanu, pa so vslic temu glasovali za israsitega zastopnika današnjega sistema, ki je v prilog iamo privatnim interesom bogatašev. V treh predel h i tega okraja, kjer so Slovenci na gosto laseljeni, je so-druginja Lewis dobila pribliino eno tretjino od vseh nji oldanih glasov. Rezultat za tako konservativno naselbino kot je naša, je povoljen, ako-ravno se ni doseglo kar se je pričakovalo. S časoma se bodo tudi nasi lju'ije preokrenili k naprednejšemu pojmovanju razmer. Vsi si želimo dobro, in bi dobre razmere ».udi imeli, če bi znali vsi misliti i« si jih u-reuiti splošnemu Iju^tvu v korist.
Med vainimi predlogi, ki so bili ob priliki teli volitev n* referendumu ali splošnem glasovanju, je bil sprejet uačit, ki luloioča zgraditev mostu iz San Frančiška preko morske ožine ^Uohlen uate) v Marin County, dejstvo, Ua so voiiici spiajeli ta p^erio« , tolikšno večno, pomeni, da mogoč na železniška diuzoa Southern Pat i lic zigublja politični vpiiv v Caluoiniji. S svojo politično mašino je ie Veta ovirala ** koristen korak, kajpada «dino v svojem interesu.
Nasprotno temu pametnemu skle pu so pa volilci v San Franciscu nasedli in osvojili predlog Market St. cestne ieleznice in a tem podarili tej kompaniji precej milijončkov. Vosnina na karah cestne železnice v nar še ni mestu je sedaj 6c. V bodoče — kot izgleda — bomo plačevali 7, 8 n morda celo 10c. VolUci so ime i pred sabo tudi predlog, ki je določal, da vosnina na pouličnih karah ne sme presegati vsote 6c. Ker pa se večina voiilcev ni zadosti poglobila v kompliciranost vprašanj, je ta predlog propadel. lx tega sledi, da volilci žele, da se jim vosnina na ka rah »viša, — pač vse zato, ker so premalo pazili na svoje interese m preveč poslušali plačano propagando. Bylsly interesi se sedaj smejejo, po tihem kajpada, in čemu ne? Jaz se bi tudi, ako bi mi kdo dal tolikšno darilo, po vrhu pa bi mi še dovolil, da naj ga izkoriščam kolikor morem.
Ta enake zmbte voiilcev bodo imele za ljudstvo težke posledice. Privatni interesi skrbe za svoj profit in s korumpiranjem javnega mišljenje ter tiska ter druge propagande skrbe, da čimbolj pogazijo princip javnega lastništva.
Tukajšnji dnevnik Daily Newa (Scrips-Howard publikacija), ki slovi za liberalno glasilo, je bil v volilni kampanji ves vnet za predlog Market Si. kompanije ter na vso moč pobijal protivni predlog« S svojo gonjo je prekosil celo trgovsko komoro in sploh vse velebisniške interese. Ta dnevnik s« je vsaj navides.no že večkrat pognal sa ljudske interese, toda se pretvarja in je sdaj njegova naprednost le še na papirju. Privatni listi so ljudski le če jim nese in dokler jim to nese. Ko hitro si zgrade vpliv, so naprodaj tistemu, ki največ ponudi.
Aatkonjr Kestellic.
Vprašanje sode
PueMe, Cele. — "Za sodo otrokom v Pueblu fl.06" ja sapiaano v računu jednotinega "agitatorja". Pri eni priliki, ko ja bil »raven moj otrok, je plačal SOc. Kdaj je kupil ostalo so<fc>, ne VCTn. Smešno je to in bedaste. Upam, da so tisti, ki so ga tolike hvalili in poveličevali, še apo-tnali, da se ša sebe osmešili s raven.
Kr.
POSLEDNJI NA SMRT OBSOJENI V MEHIKI
rantr itd., to je snov članka uredni- /drugi kon*>anijski ljudje svojim de-^
l\rE,M	torcu* vstopnice na shod in na v. to!
I Vatro smerja in očita sveso Šiško nicah ito« in številka To le k. nt viča s Pircem. O» ve, da LAZE. U. kaj, n delavec pač n, o	j
starega pohištva brez gmotne škode
zase. Vse to si je narekovalo krščansko usmiljenje, pa niso vsi u-ga
Firc js DEMOKRAT, Siškovič j. I svojega dela, nego W nI	Ti*
SOCIALIST. In če si hočemo pri-' Pokazal predpostavljenim d- » ' T°"bni >mo *el° k'»cati malo spomina — nekaj mese- imel potem nadlegovanja 'ali t i" .Ir0*^ * 4011110 *Petir» welju< cev nazaj .vidnno, da sta bila VATKO »iovitve.	11 ° c
GKlDL m LOJZE P1RC v objemu — I TukÄl iá . . da sU oba letela po "CIKASKO NK- e^SSiJ? ? .kMkillih »"«tod
poslužujejo kapitalistični
se
interesi v
V AKNOST ki grozi metropoli. Saj i^it-^iiT I"
menda še «iste pozabili histerič »ih ^^ "	ljudje vo-
poročil o konferenci delničarjev S. N. |^w¡kí¡L?	ÚrUgit
O., ki bi imela razpravljati
je na te naše hribe in kotline. Če bi padalo v poletju toliko dešja kot pada med nami očitkov in proti-očiikov ter hudih besed, pa na bi bilo suše.
za re- Kadar vzamemo koga na piko _
o siste- ker jimirri ~7,T*T,.	140 VeMiil'	b<>tf ^ Btt Uan,ili! Za Ovalni dan
mu uprave, pa je pnsla s tira in s« je Na imen V ^ ,	po ^ rok'	^ ie doi|fo PreJ iiveK14 "kosla" o-
viteia okrog "čikeške okupacije"? Ih f"1 ah®'lu	Prika»ova-	hirali. Martinovo je že bilo, vino je
Lojze Pire s svojo "Ameriško Do-UmiM^ , kongresnika tega	krščeno, in smo videli, da	se
movmo" ni prijatelj .ecielistev. Va- i1VoX,» ^ ^T^^	V	,PPWni»J^
tio Urili je bil ČLAN socialistične nici ^ * . e ? ni	V xbor"	1 Kroaik.r.
stre ike . . . nekoč. Pire je bil v po- ^r„o sluin . ^^	^ ^ litiki vedno demokrat, Vati. pa se^^je iT« vnet tt?! .
šele v -šoli življenja'; naučil, da	£
kompromisi "po^bnl".	tudi nasprotnik javnega S. L
Lojze Pire ima kot demokraUki vo- leznic, rudnikov in drugih velikih o •ija v slovenski koloniji i.ntervs, da [bratov, kajti on ver-uje v privaino
IPublikance, kapitalisti
Na sliki sa ograjo je Fernando Romero z žensko, s katero sta ubila njenega moža. On je zadnji, ki >e bil v federalnem mehiškem distriktu obsojen na smrt, ker tedaj zakon za odpravo smrtne kasni ni še prišel v veljavo.
Vatro se je raztogotil
ClevelsPid, O. — Samo črko "a" namesto "o" je treba na koncu imena republikanskega vodje 23. warde, pa imate besedo "vatra" — cffenj. Vatra v hrvaščini pometi i požar, plamene, vročinsko bolesen in stvari, ki so rasbeljene.
kakor če se užge napolnjen pod slame. Sikajoči plameni so švigali sko-si do Siskovičeve sukije, do vseh Pirčevih kotov, pa celo tja dol do bele Ljubljane, kjer so se dotaknili matere našega demokratskega vodje.
Veirte, pri nas je tako: smo metropola, torej več kot ste vi drugi po drugih krajih naše svobodne nove domovine. In imamo vodje, kakor se za metropolo spodobi. Kden je demokratski, Lojze Pire, drugi je republikanski, nad vse kulturno razpa-ljen, razbeljen, belo razžarjeni Va.ro. Jaz ne bom ničesar napisal takega,
Bi mu verjeli---?
Ali: Jaz, Victor L. Ueiger, ki v repu- ¡^m socialist vse življenje, sem se
ti ga utopiti v "šnopsarski kulturi"	Vatro J. Grill se je naučil v šoli
(israz, ki ga rabi Vatro), se je odlo-	šivi jen ja, da so kompromisi potreb-
Čil, da postane služabnik politične	ni, če hočeš koristiti preljubemu na-
mašine, kateri tiačeljuje Maurice	rodu, in je postal — agitator repu-
Maschke. Kar je Tamanny v New	blikanske stranke. Aplicirajmo Va-Yorku, kar je Vare-jeva mašina v^rov evangelij na široko, pa bomo vi-
Philadelphiji, Melloiova v Pittsbur-	deli, ¿e je njegovo tolmačenje pra-
soloh ^ Thompsonova v Chkagu, to je	vilno:
Maschkejeva v Clevelandu. Andrej	Vsemimo za primero, da bi pokoj-
w . v . . . „ , Kobal je bil jako razljuten na Barbi.	ni Eugene V. Debs dejal: Sola živ-
Naš Vatro je postal v E. s dne u y Collinwodttu, ker se je drznil	lje ija me je naučile, da so ko«ipro-
18 nov. razbeljen užgal se je in zgo- pred nekaj oraelitif da prilfctll	migi ^trebni, zato napravim' skok v
rel kar na prvi strani bivšega de lav-|Vatro poiena na Maj|chkejevo vatro.	republikansko stranko, da r>omagam
skega, st-daj slovenskega republikan- pa je {e bik) re8f ¿tt!)rav ^ je Andrej	ameriikemu deUviltvu . . . skega dnevnika. Plameni so švigali, du4a|f dm J# B„bl{ ..kriminalno ob.
reko val . .
Čemu je Vatro "prestopil
blikansko stranko? Pravi da zato,	naučil ,da so kompromisi pitrebni, in
ker je «sprevidel, da so kompromisi	v namenU( koria.im delavskemu
potreb n, če hoče človek koristiti svo-	jjudstvu, sem napravil skok v demo-
jem narodu in delavskemu lju Istvu	kr^ko stra iko.
v splošnem.	A|i. Jaf NoriWan Thomas, sem
Tako je, in pika. Se klicaja ni tre-	izprevidel, da je socialistična stranka
ba.	kapitalistična dekla, zato sem postal
Če si socialist, je <tobro in prav,	republikanski wardni vodja, ker ho-
ako nimaš osebnih ambicij. Kadar pa	čem koristiti trpečemu proiotaiijatu. jih dobiš, tedaj vrzi rdečo knjižico! Ali pa: Jaz, Jože Zavertnik, sem
v peč, pljuni z gnjevom na prepriča-	se v šoli življenja naučil, da je ajzen-
nje, poglej v listnico osebnih amoicij,	ponarski socializem največja nesreča
da bi se zdaj na zimo Vatro še bolj in preskoči! Preskoči, in reci, da si	za japonski proletariat, zato bom
razpalil, ker nočem, da bi se prehla- «ko*»l i* ljubezni do naroda v me:ro-	govoril kakor ste mi nekoč že pmtba-
«dil. Čisto hladno mirno, »vvarno, je- P°'i« Narod je dober in Maschke je	civali, samo za republikansko stran-
drnato, na kratko, stavek za stavkom ¿ober.	ko, ker le v tem je reši.ev za naš
_da se pogovorimo, kakor se za kul- Ne maram, dragi čitatelji, da bi mi	trpeči narodni narod v mHropoli!
turne ljudi, ki radi pojejo, spodobi, ©¿»tali osebnost. Meni je Vatro vzlic	In na primer: Jaz, Ivan Molek,
Jaz in Vatro sva proti šnopsarski kuL ^oji vatrenosti še vedno simpatična	tem potom slovesno z vsemi prsti pri-
turi. Jaz le .podpiram, kar je on ta- oeeba, gledam pred sabo še vedno ti-	segam, da sen* v šoli "življenja spo-
ko prominentno napisal na prvi stra- »tega prijetnega dečka, ki smo ga	znal kvarljivost socialistične politike
ni dnevnika, ki je bil nekoč napreden posnali pred nekaj leti. Zdaj je zrel	za ljubi moj narol, zato se zdaj za-
in delavski _kdaj je že to bilo . . .? mo* — 8am pr»vi tako — in je spo-	j vesujem, da bom v bodoče iz ljubezni
Antpak vseeno, prinesite nam ga *n*l» d® je treba narofcfu temeljito po-	do Slovencev postal demokrat in pi-polič. Ne bova se opila, ampak po- magati, in če to hoče, so potrebni treben nama bo, da bo bolj gladko "kompromisi". S kom kompromisi? tekel jezik, da se ne bodo zapletali Cemu? Zakaj in tako dalje? Saj orati pri tipkah, pero pri škripanju in n»"1 vendar že Pire na vso moč po-svinčnik pri pisanju. In pa sendvič m»**. P* še Vatro! Delavska ali dva prinesite. To sicer ni kul- gesla — lepa so! V "E." so jih is-; za jive in mrtve koristiti sebi in pri
turno, je pa dobro malo prigriznia. brisali in nadomestili s takimi, ki so	tem lažejo, da se tope iz ljubezni za
No, — zdaj, kaj? !v*eč kapitalistični politiki — zdaj pa	narod
sal za 4% pivo in 12% vno.
Ali: "Jaz, Frank Zaitz, zdaj slovesno zavrženo svoj socializem, zmečem vse svoje nauke v stranišče, in se pridružujem vsem onim, ki se trudijo
Vatro pravi, črno na belem, s velikimi črkami, na prvi strsmi "E.", v članku, ki obsega tri kolone preko cele strani, da je bil nekoč socialiat, toda kaj zato? Saj je bil Judež tudi apostol! In Vatro tolmači, da se mu je narod v metropoli zasmilil, v težki šoli življenja (o nji on ne ve drugega kot to kar je slišal ali bral v knjigah) se je naučil, da so potrebni kompromisi, če hočeš koristiti ljubemu narodu, za katerega plameniš in trpiš. Republikanska politika je zelo
lažejo, da so napravili komproniis, ker ¡ nam žele pomagati.	Vatro, razpalil si se in zažgal še
V "Enakopravnosti z dne 18. no- tisto trohico prepričanja, kar ga je vembra pravi njen urednik Vatro J. bilo v tvoji duši. Zdaj ga nosiš edi-Grfll:
"... Življenje je šele in v tej šoli setn se ves j toliko neučUt de so tudi kompromisi včesi potrebni. Naučil sem se, de je včesi trefes popustiti sko koče človek pomagati svojemu bližnjemu, svojemu soribjeku in sotrpinu..." To pomeni, bolj razločno poveda- v Proletarcu
no še v listnici. Če ninrfaš duše, je dobro. Če pa jo imaš vsaj toliko kakor Blaž Mrmolja. bo slabo, trpel boš in pogubljen. Bog Ti bodi milostljiv v tvoji pokori.
e
V uredniškem članku "Enakopravnosti"" z dne 19. nov. je zapisano, da
ni
od prve do zadnje
teano zvezana z vprašanjem kulture |no: Jaz sem res nekaj časa bil član gtrani drugega kot "izobraževalno v metropoli. Vatro pravi, da ne, pa soc. stranke, toda ne socialist po pre- zmerjanje". Res ste prijazni! Pa je vendarle res. Ponavljam: razkola pričanju. V listu sem se res delal pozabljivi, nedosledni, in — oprosti-pri "Zarji" ne bi bilo, če se ne bi;delavstvu prijaznega, toda nikoli te, silno nepošteni! Le kako si upa-Vatro podal svojim osebnim ambici- iskreno. Ni v meni, pa ne morem, te blufati samega sebe! jam, da kaj postane. Ker pa bi Pir-jŽelim, da kaj postanem v svojo ko- Sam urednik je na prvi strani ca, ki je vodja enega krila stranke j rist. Taka je ameriška politika, blu- "E." v treh kolonah napisal celo ka-kapitalističnih interesov, ne mog 1'farska, krivična, izkoriščevalna, to- rolo psovk! "Svinje, volkovi, pobelje-izpodriniti v demokratski stranki, ni- da le z njo lahko človek kaj postano. ni grobovi, šnopsarska kultura, ijrno-

L-
Knjiga ljudstva
za l|udstvo
AAU=K,l5K,l _
DRUŽINSK11m KOLEDAR
LETNIK 1931
Ameriški družinski
koledar je po vsebini
in duhu
posvečen zatiranim in bednim.
SODELUJTE PRI HAZPEČAVANJU TE KNJIGE.
Ima kot literarno delo prvenstvo med jugoslovanskimi koledarji. Posamezen izvod, vezan v platno, $1. Pri večjih naročilih popust.
ga Vatio Gnil ne PuKAZl. V tem položaju nudi "A. 1)." tocialistom v sporu radi "Zarje" do gotove meje svoje kolone ua *aipolago za dopise PUOT1 KA/,i>ii<ALN1, DKMAtiO-1 GlCNl POLITIKI VATKO VE SKUPINE, kakor jih je prej nudila "E-1 naao^jravnost" proti polit ki Pirvevih demokratov.
Mi VEMO eno: ?
NI K DA K v zgodovini ameiiškt ro-litike se še niso združili socialisti in republikanci proti «lemokratom, ali socialisti in demokrat je proti >'epu. bi i kancem, VEMO pa, da so se že CE-STlOKRAT ZDRUZILI REPUBLIKANCI IN DEMOKRATJE proti SOCIALISTOM! Podoben poskus je bil narejen 4. nov. v Readingu, pred tem v Milwaukeeju, v Minneapolisu itd. Mr. Urili, v CEM PA SE VA& PROGRAM RAZLIKUJE OD PIRCEVE-GA??? Prosim, pojasnite, ne meli, nego svojim Čitateljem.
"Enakopravnost" želi, da nuj bi se "Proletarec" rajše boril pr>ti kapitalizmu, namesto, da zmeija.
Ta želja v GriHovi "E." je DOKAZ, da se "Proletarec" PRAVILNO bori proti kapitalizmu. Če Vatro mi. sli, da bi moral socialistični list rohneti le proti multimilijonaij^m, se moti — name loma moti. Nalog* «o-cielisttčnegs list* je, d* dsisves
VZGAJA. In pri tem vzgajanju ne sme bi.i obziren. Pokazati mora, de so v nsjvsčjo nesrečo človsštvu HLAPCI, tisti klepci. ki blufsjo ljudske mnosics, de jim kočejo pomagati, v resnici pa služijo le svojim privatnim ambicijam in ie bol*) SISTEMU IZKORIŠČANJA, kateremu pravimo KAPITALIZEM.
Budislav Diks.
lastnino, kar pomeni sistem, ki izkorišča delavce. _
Jofcsi Tancek.
Sodružni odziv na slavnost v Glencoe
Viharno vreme
Johnstown, pa. — v Clevelandu so v Času volilne kampanje zelo gledali ^na vreme. Tudi pri nas gledamo. So vihami časi vzlic bližajoči se
In pa slabi časi. Business zanič, da se še pri fari zelo pozna in so morali svojo zaščitnico preseliti.
Dobri ljudje se tudi dobe. Brez luči se najde usmiljeno osebo, ki v svoji požrtvovalnosti kolekta za reveža, pri tem pa se iznebi svojega
Glsncoe, O. — Slavnost 25-letnice kluba št 2 JSZ, ki se je vršila 16. novembra, je bila za naše razmere sijajna.
Poset likom, ki so prišli iz drugih naselbin v tako obilnem številu na našo priredbo, izrekamo iskreno zahvalo, posebno še pevskemu zboru "Naprej" iz Bridgeporta, ki nas je zabaval s svojimi nastopi. Petje in godba razvedri človeka, in tega lam je treba še najbolj v težkih čaail^ kakor so sedanji.
Na slavnosti so se zbrali naši agitatorji, naši pionirji in sploh delavci naprednih idej. Imeli smo neprisiljeno zabavo in veselilo nas je, ker so bili vsi zadovoljni in dobro razpoloženi v našem krogu.
Marv Pie

Bogata ysebina
*Vsí	T&H V !t f rj*S
0	politiki privatnih intere-
sov in našem delu
Gi^ard, O. — Dne 25. okt. je klub št. 222 JSZ. priredil veselico in shod, na katerega sta bila povabljena so-drugrnja Anna P. Krasna in Jon. Snoy, oba aictivia v delavskem gibanju in delavskih organizacijah.
Kot ponavadi, kadar ima klub zabavo ali kakšno drugo priredbo, so nam tudi sedaj delali zapreke, da bi škodovali klubu na udeležbi. Beseda "socialist" je enim kakor kuga. Nobenkrat pa se še ni pripetilo, ds bi bila proti klubu narejena tako grda in nizkotna poteza, kakor sedaj. Edino zlobnež je zmožen storiti kaj takega. Delavci v tovarnah so že itak šikaniram, pa se dobe nizke duše, ki pomagajo kompanijam, da se posebno biste delavce, ki imajo hrbtenico, še bolj nadleguje. Nekdo — morda jih je bilo več, je sporočil pred shodom kompaniji, kjer delajo naši ljudje, da bodo imeli sssocialisti shod — boljššševiki itd., iorej sil to nevarna stvar! Delavci so bili klicani na pojasnjevanje. To naj bi učinkovalo. Kajti časi so slabi — če te zdaj postavijo la cesto, si obsojen med brezposelne. Zloba ni uspela in klub je obdržaval shod in veselico ob večji udeležbi kot smo jo upali pričakovati. K temu so mnogo pripomogli u-deleženci iz drugih naselbin npr. Mo-dic in Petrič, oba aktivna, ter več drugih iz Warena, iz Salema Mitchel, Yukona Jaklich, iz Detroita Se-mrov s soprogo, dobro je bila zastopana naša naselbina i.n girar lako predmestje Parkwood.
Priznanje vsem. ki so pripomogli do uspeha te prireditve.
V govorniškem programu je prva nastopila Anna P. Krasna z deklama-cijo "Proletarci". Sledil je s. Snoy,
1	je v daljšem govoru orisal položaj, za ijim pa je govorila Kra-sna .naj-leje prvo slovensko m potem angleško z a apelom na mladino, da naj se že sedaj j J^ zanima za socialne probleme, ker so tudi zanjo življenskega pomeia. V obeh govorih je predmete, o katerih
razpravljala, dobro obdelala. Množica je govornikoma vseskozi odobravala ter ploskala. Njunim izvajanjem so sledili tako mimo, da ni bilo dvorani razen ploskanja nobenega šuma, kar je vredno priznanja. Vzorna, pazna avdijenca je vedno znak, da želi čuti govore in jih premisliti. - •
Naj omenim, da se je par dni po našem vršil republikanski shod. Po-itičarji so v svojih govorih blufali navzoče kolikor je bilo v njihovi moči. Pripovedovali so, kako je ameriški delavec dobro plačan v primeri s evropskimi in da je to zasluga republikanske stranke. Govornik ni nič povedal o razliki delavnika in o količini, ki jo producirá povprsče ameriški delavec v primeri s < vropskim. Kot so poročali listi, so imeli tišoč udelešencev. Veliko teh je bilo takorekoč prisiljenih Hi na shod. V tovarnah so dali bossi ali
Odsek
kluba it. 1
CHICAGO, ILL.
KONCERT
V NEDELJO 30. NOVEMBRA
#
V DVORANI Č. S. P. S.
1126 WEST lftth STREET Pričetek ob 3. popoldne.
Sodeluje
Tone
V
1.)
S.)
3.)
5.)
6.)
7.)
8.)
Subelj
I.	DEL.
Filmske slike o Jugoslaviji in zanimivih krajih Evrope.
Posdravni govor predsednika ........................ Frank Alesh
"Mi vstajamo" (Aškerc-Jenko) ................................ Sava
Trio ...............-............... L Žele, D. Lotrich, J. Kochevar:
a)	"When tks Orgsn Plsysd st Twilight (J. Cambell)
b)	"Good Evenin" (Saymor)
a)	"Nsša gore" (Sattner) ........................................ Sava
b)	"Ene sama tiha roža" (narodna) ........................ Sava
ANTON ŠUBELJ:
s) "Mamica moja" (narodna)
b) "Franjo", arija iz opere "Gorenjski slavček" (Foerster)
"Venčsk nsrodnih pesmi" (Grom) ............................ Sava
(bariton solo: Chas. Pogorelec, A. Konchan.)
ANTON ŠUBELJ:
a)	"Slepec" (narodna)
b)	"Mili dom" (narodna)
C) "Hopek" (Mussogoraki) d) "Brivec Ssviljski", arijs (Rossini)
II.	DEL. "PRIZOR NA VASI".
(Priredil za oder J. Muha.) Osebe :
GOSTILNIČAR . NATAKARICA .. LAHKOŽIVČEK
FANT .—...........
PEVEC .............
Frank Udovich . Francs« Vider Andrej Miško Donald Lotrick Anton Medvsd
FANTJE IN DEKLETA .......................................— S,Ti
Prisor se vrši «večer na gostilniškem vrtu na vasi. Pevovodja Save: Jakoh Muka. Na piano apremlja: Mary Muka. Vstopnina : 7» CENTOV. Za ples igra Jeku Kocke v ar je v erkestsr. V nedelje ob 3. popoldne ns svidenje v dvorani Č. S. P. S.
PROLETAREC
Liât M btorMt d*Uv»k*f* ljudstva.
lihaj« vsak četrtek, ladaj« JvfMlwuika Dtlivik« Tiiko' «• Druib*, Chicago, lil.
CluiU Ju|Mlovanik« SocialUtttn« Zv«m
NAROČNINA ta Zedinjene dri»ve in Kanado ta celo koto $8 00; ta pol leU $1.76; ts četrt leU $1.00. — Lnoaenutvo: aa celo leto $3.60; aa pol leta $2.00.
▼•i rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa priobčitev _t številki tekočega tedna. _
PROLETAREC
Published every Thuraday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Editor _________________________ Frank Zaita
Business Manager______ Charles Pogorelec
Add.
PROLETAREC
M39 W. 26th St.. Chicago, 111. Talophoaat Rockwall 28*4.
54b
"CHEAP" REKLAMA
Malovredne reklame je mnogo na svetu v raznih oblikah. V ponujanju predmetov se mnogi oglaševalci poslužujejo jako neetičnih metod. A so tudi^lruga oglaševanja.
Farizej v templju se je Bogu naglas hvalil, koliko da daje miloščine, in da ni tak ka-kar tisti csstninar tam pod korom. Njegova baharija je bila neetična.
Trgovec, ki iz političnih ozirov izrabl ja mi-zerijo brezposelnih in s$ trka, kot farizej v templju, češ, storite kaj za reveže, jaz dam sam par petakov, se neetično oglaša. Res, da je taka reklama za njegov business bržkone uspešnejša kakor pa če bi direktno ogla-' šal svojo robo, in drugič, te reklame mu ni treba plačati, medtem ko mora za direktne o-glase šteti dolarje — toda lepo to ni. in odkritosrčno tudi ne.
Danes se vse sorte ljudje v višinah in nižinah, še celo Capone, tope ljubezni do brezposelnih, eni vsled hinavstva, eni vsled moralne prisil j enosti, toda prav malo iz iskrene ljubezni do bližnjega. Če bi jim bilo res toliko za trpeče ljudi, se ne bi borili pioti socialističnemu gibanju, nego bi delali v njemu za odpravo vzrokov mizerije.
0 JUGOSLAVIJI W NJENIH LJUBIMCIH
Pred par leti so deževali očitki na socialiste, da podpirajo "korumpirano, nazadnjaško monarhijo Jugoslavijo". Naglašali so besedo "korumpirana" in "monarhija".
SNPJ. je namreč skušala ustvariti s starim krajem boljše stike pri izplačevanju posmrt-nin dedičem svojih članov, in se je v ta namen poslužila denarnega zavoda, ki mu je na-čeljeval obsovražen socialist. Sistem je bil dober, koristen jednoti, toda so ga nasprotniki z veliko organizirano gonjo oblatiti in zavrgli.
Nekaj istih ljudi, ki so se tedaj vezali s komunisti in rohneli proti "korumpirani monarhiji Jugoslaviji", so danes plačanci njene diktature! Lomijo zanjo kopja, vabijo društva in posameznike na njihove lakajske slav-nosti, katerih edini namen je ustvariti "lojalnost" našega ljudstva režimu države, katero so še pred dvemi leti zmerjali s "korumpirano monarhijo". Ce služiš delavski stvari v starem kraju, te napadajo. Ako obsojaš lakajsko petolizništvo režimskih agentov, pravijo ,da rušiš slogo troimenega naroda. Jim ne ustrežeš. Spreminjajo pa se oni, ne mi. Prepričanja so jim kakor obuvala na polici. Imajo zdaj komunistične, zdaj svobodomiselne, zdaj klerikalne in te dni pa konzulove škornje.
RAZLIKA MED ZLOČINCI
V nekem zaporu so preiskali glave zločincev, da doženejo, ali so to talentirani dečki, ki so vsled okolščin zašli na napačno pot, ali pa so se pokvarili vsled svoje mentalne slabosti. Ugotovili so, da so večinoma zelo pu-hloglavci, čemur eni ugovarjajo češ da so kriminalci ponavadi zelo nadarjeni, energični ljudje. Milwaukee Leader je mnenja, da so v zmoti, kajti nadarjeni zločinci ne ropajo z nasilnimi, nepostavnimi metodami, nego legalno, in teh ni v ječi.
VIŠJE POŠTNINE
• Ameriška poštna uprava deluje za sprejem predloge, s katero bi se povišala poštnina posebno za pisma prvega razreda. Zdaj je 2c na unčo, glavni podtar pa hoče, da naj bo 8c. Vzrok je deficit, ki ga dela poštni obrat.
Ako bi ameriška pošta umaknila subvencijo ameriški parobrodni družbi, aeroplanskim kompanijam, ako bi umaknila privilegije poli-tičarjem v Washingtonu, ki lahko pošiljajo tone pisem po deželi zastonj, pa bi odpraVj-la deficit. Namesto tega hoče hra«Ki pri nižjih poštnih delavcih in • povišanjem poštnine.
TRI POTA ZA ŽEJNE IZ DETROITA V KANADO
SUBSCRIPTION RATES: United Start« and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3 60; Six Months $2.00.
Ta meoec to otvorili z Detroit a oe eno pot v Kanado, oziroma v mesto Windsor na kanadski strani. Vsakdo si lahko izbere pot: nad kanalom, pod kanalom, ali pa po kanalu. Slednji je najatarejši način, ki je bil v rabi skozi eno stoletje. Novi tunel je miljo dolg. Protlo leto je bil otvorjen prometu moat nad kanalom. Slika na vrhu je tunel na ameriški atrani. Spodaj na levi so električne regulacijske in ventilacijske naprave za promet v tunelu. Na desni skica tunela pod kanalom. Na vrhu v okviru inženir B. R. Value, lu je vodil gradnjo tunela.

GLEDALIŠKO PISMO IZ
LJUBLJANE
Otvoritev operne in dramske vi mož, ga hoče z odkupnino dali najboljše. Glavno vlogo
sezone.—Slovanske novitete, odpraviti. Mož France pa je je igrala igralka Nablocka zelo
Leoo usoela onera	človek srca in misli pridobiti dobro. Drama pa ni uspela,
P •	znova ženo in dom. Začne se kakor smo pričakovali.
p T'i,,b,jana' 5- nov- 1930. | pravda. Breda, ki je v drami Manj smo pričakovali od u-rcrtokel ie že mesec, kar so nekam nemogoče orisana, je prizoritve Schillerjeve .drame se vrata naš« <.rame odpHa no- zdaj za Toneta, zdaj za Fran- "Razbojniki", a nam je bila u-vi sezon. Nekaj dni za njo so četa. Sodišče razsodi, da je prizoritev v presenečenje. Rc se odprla tudi vrata opere. Breda po vseh zakonih žena žiser Sest je uspel s tem klasič-Drama ie v tem mesecu upri- prvega moža in da drugega za- nim delom zelo dobrot Igralci zonla že Spst premner. od teh kona sploh ni bilo, ker je bil so se potrudili in podali Schil-dve slovenski novi deli. onera pni mož živ. Kadi hiše, ki ji lerjev mladostni puntarski duh pa ie uprizorila prcmiien ru- je Tone prizidal novo nadstrop-i na moč dobro. Schiller je našega komponista Borodina je, pa odloči razsodišče, da je pisal to delo, ko je bil star Knez Igor ter ita nanskega Tonetova, le dvojno jo mora jedva 21 let in je v njej polne komponista Verdna Moč uso- pia^ati Francetu. Breda koleba revolucionarnega zanosa. Dede . Poleg tega je opera pn- med obema možema, kakor ji ]0 je režiser mnogo skrajšal v novila več uspelih oper iz prei- kaže u sestra je Francetu ¿e bi bil konec še dramaturški šnnh s*zon. opereta pa je upn- zvesta. Ko France spozna, da predelal, bi bila uprizoritev ¿o zonla "Veselo vojno .	je izgu,bil dom in da je izgubil bolj vzorna.
Drama io otvorila sezono ka- ženo, ki ga nikoli ni resnično kor že večVrat spet s Shakes- ljubila, se ustreli. Breda osta-penriem. Na novo je nod istim ne sama. Tone: "Moje soža-režisenem Osipom Ščitom u- lje, gospa!" Konec, pri zori 1 a "Sen krasne noči", j Drama torej, ki ji stoji v o
Sin graščak.i Moora, Franc, je spletkar in podla duša. Sm>-jega brata Karla očrni pri očetu kot propalieo ter naščuje očeta, da zavrže Karla kot
pravljično komedijo, ki jo je zadju vojna, le da je mnogo svojega sina. Nato zapre še
ljubljansko gledališče uprizo- zabrisana z dokumenti sodišča	0£eta v ječo ter se proglasi zp
rilo prvič že pred d p <^ti.tli leti in razsodbami. Pno dejanje	vladajočega grofa. Kari, mi-v prevodu Otona Zupančiča, drame je zelo dobro, ostala dva ^a ga je 0£e zavrgel do-
Zasedba je bila docela nova. pa sta dokaj slabotnejša. Ven-	ceja'
i trm- j___i ~	Ai;in»n	'
Oba ljubezenska nara so igra- dar pa je režija Milana Skrbin-
se v skrajnem obupu s
,7 _ .	. * u • « — f----------------—----	svojimi tovariši zateče v češke
h Gabnjelčičeva m Boltarjeva §ka, je precej stvari prečr-	KOZdov|
ter Jan in Železnik. Vilinsko tal in deloma stilistično prede-	drhal k- _	Jlim
krav,;iC0 i? a t ^uJ lal dramo' PrlP°m°KIa tega,	Kranceta peče ve8t in izvrSi 8a_
je bila odlična, docim o ljube- da drama prav za prav do-	.....
^ . ..	, ----»	»-----.----gozaove ter osnuje razbojniški
ter Jan in Zeleznik. Vilinsko tai ¡n deloma stilistično prede- drhal, ki ji je
fcaričeva. ki Hranio. nrinomoorla doteka, ™____vesi in izvr
tedaj, ko Kj
--------------------—- -r--- --77- t	razbojniki vderejo v grad.
istega. Posebno pri premijen, Gabrijelčičeva, ki se je trudila
on sam poveljnik
. ... ,..x , x. i. i	- - - -	- naiitcm ucve vest in izvrši sa-
je bila odl.čna, doc,m o ljube- d. j. dr.m. pr.v z. pr.v do- momor av tedaj ko Karlov;
ženskih parih ne moremo reč, bro utpeU. Bredo je igrala razbo;niki V(lelejo v Krad.
.STeKa. ™„„	.. oabrijelciceva, Ki se je in.nna Kar, MVohoii očeta iz ječe te,
pr. otvontv. sezone J*	kar »e d«, da je postav.la Bre- ,)e , 8ab(J Amalijo> svo;,.
«er poteke neJJ^e,Sno do kohkor mogoče verjetno na ^	du Razbojniki
ker so bdr igralci menda Se kar oder lj€ njen gIas Je prepo.	^	„riseirel osta-
^.fna^odrf zzozu'- ^ 7 kriča',je' ' s ^csl
so znašli na odru. Mnogobolj- P08taja|0 včasl neznosno. 8e Dli9eiri ud. zabode Amalijo.
ši so bili komični rokodelci z 7ej0 dobra sta bila Krali kot	i	i i_i
Današem v vlogi tkalca Klopii- ^ ^ Franc" ter ^ričeva	sam Se pre,d"	m'
ča na čelu. Mislim pa. da je kot n} sestra. Kralj je	„Dasl Je v de u toliko roman-režiser nekoliko napačno zreži- 8 Ioh naš najbolj prirodno na- "Priioritev kakršna je
ral te rokodelce, ker jih je na- darjeni j alec Moža Toneta	bila na ljubljanskem odru, ima
pravil komične z jecljanjem. je j , d<,.bro jerman.	trajno vrednost Kar a j« igra
zavijanjem oči in s podobnimi / _ . glovel)sko de|o je	Levar, ki je podal vlogo take
stvarmi Rokodelci jemljejo .	je sl0\e,,*K0 nc'0', JC	resnično, da mu je 1« čestitati,
svoj "teater" diela resno in v f obro bo	^o vsekak^	Ze,() dobra sta bila tudl ^
tej nesrečni resnobi bi morala tudl mn.0K'	„ U	pajdaša njegova, ki sta ju igra-
ležati orava komika. Vendar	. «la Kralj in Skrbinšek. Franceta
pa gre priznati režiserju dni-	®	o	Moora- »P^tkarja in podleža
gače dober potek igre in še po- T***"?-, tud' rii^H^i h^	^ i«ral deležnik, ki pa je zr
sebno inscenatorju UljaniS«^.^	»¿¿mZ *0 v,0«° mn0g° Pre5ibauk:, Dal
.... u; i a A o 1 iintnTrtrifvi lpnn O-	Je v	w J ip kolikor ie moirel. a bilo je
•kem zvonu".
je kolikor je mogel, a bilo je premalo. Tu nam je manjka-Dalje je drama v Lipahovi lo Kogoza, ki nam ga je vzela režiji uprizorila prvič dramo Praga. Na uprizoritvi je Sestu letos umrlega slovenskega mla- čestitati.
dega dramatika Antona Le- Dalje je drama dala še na
,lolxl K.C,„VW.J ________ skovca "Kraljična Haris". Le- novo zrežirano "Mladoletje '
deri. Bila je uprizorjena lani skovec je bil uradnik v Kranju ruskega dramatika Leonida prvič v Mariboru. Drama je ter je napisal več dram, ki pa Andrejeva v režiji ravnatelja vzeta iz povojnega časa. Vse- jih je marljivo pilil in predela- drame, pesnika Pavla Golie. Te bina: Mož France se vrne iz val ter izpopolnjeval. Naš dni pa je bila premijera Nuši-ujetništva v Sibiriji domov k teater je igral pred leti njego- čeve komedije "Gospa mini-
vu, ki je dal uprizoritvi lepo o-premo.
Druga premijera je bila u-prizoritev slovenske izvirne stvari in sicer drame "Pravljica o rajski ptici", ki jo je napisal mariborski pisatelj Makso Snu
svoji ženi Bredi, ki pa je omo- vo dramo iz beraškega življe-žena s Tonetom. Med vojno nja "Dva bregova". "Kraljična je bila prejela poročilo, da je Haris" je pred leti izšla v "Do-njen mož France padel, pa se mu in svetu" ter so jo šele zdaj je omožila vnovič. Drugi mož po avtorjevi smrti uprizorili
Tone je trgovski človek skozi in skozi; ko se vrne Bredin pr-
prvič. Režiser Lipah kakor tudi igralci so se potrudili in

strica", ki bo zabavala še dolr ljubljanske gledalce (in igralce) in ki bo gotovo nastopila zmagovito pot tudi (po vseh naših podeželskih odrih. Zakaj Nušičeve stvari so zabavne In lahke. O teh dveh uprizorit-
vah, ki ju vaš poročevalec ni videl, bom pisil prihodnjič.
Opera je začela svojo sezon? s premijero opere "Knez Igor" ruskega komponista Borodina. Ta uprizoritev je bila tako dobra v vseh ozirih, da lakega večera v naši operi že doltfo nismo doživeli. Ruska glasba, | ki so jo pevci dobro zapeli in orkester dobro igral, režija, in-scenacija, kostumi, maske, celo plesi baletk so bili na izredni višini. Peli so Grba, Marčec, Kavčnikova, Križaj, Kovač, Zu-1 pan, Rum pel j in drugi — vsi sijajno. Vzorna predstava, kakršnih pri nas kar nismo vajeni več.
Oba teatra se torej Vrudita vsak po svoji moči in data, kar in kolikor le moreta.
Veno Venomer, Lljubljana.
Jugoslovanski Fourth o/ July
V	čikaškem Ashland avditoriju bo imela 30. nov. zvečer režimska skupina, ki se zbira okrog jugoslovanskega konzula, slavnost, katera po njenem zatrdilu pomeni za Jugoslavijo to, kar pomeni za Zedinjene države 4. julij.	I
Laž je dovoljena v svobodni in nesvobodni deželi, v slednji še najbolj. Le resnica je zatirana.
V	Aleksandrovi kraljevini so za "četrti džulaj" praznovali Vidovdansko ustavo. S prihodom diktature je bil "četrti džulaj" ukinjen, namesto tega pa praznujejo le postanek Jugoslavije, ta svoj praznik pa ovijajo s frazo o osvoboditvi jugoslovanskega ljudstva.
Lani kot letos je slučaj zahteval, ali pa se je le tako primerilo, da se je vršila ta slavnost, oziroma se tudi letos vrši,! na isti dan, kot koncert "Save".
Mi nimamo nobenega vzroka, da se bi navduševali za slavno-sti tistega režima, ki je prepovedal v Jugoslaviji Proletarca, ki prepoveduje Cankarjeve igre, ki cenzurira delavske knjige in liste, ki prepoveduje vsak delavski shod, in ki u-stvarja položaj, v katerem bodo po vzgledu italijanskega fa- ; šizma dovoljene le še kompa-nijske strokovne organizacije.
Za proslavo jugoslovanskega "četrtega džulaja" dne 30. nov. smo dobili dopis s pozivom, naj napišemo tudi "editorial" za oglaševanje njihove priredbe. Podpisan je B. Martinovič. Dopis je napisal Andrej Kobal, bivši zaveznik komunistov, kan-di dat komunističnega-progre-sivnega bloka za urednika glasila SNPJ., sedanji zaveznik frančiškanov v Lemontu in A-merikanskega Slovenca ter že dolgo konzulov agent.
Ljudem, ki so dali že toliko stotakov za vzdrževanje njihovega lista na ljubo temu Človeku, bi se že tudi lahko posvetilo v glavi. Saj so še leta 1928 in 1929 tako na ves glas vpili o "korumpirani, bankrotirani monarhiji Jugoslaviji..zdaj pa je njihov urednik glavni agitator NE za koristi izseljencev, nego za monarhijo in njen diktatorski režim.
V	proglasu piše, da bo program bogat, da bo tudi lepega petja obilo, in da nastopi med drugimi Svetozar Banovec. (Češki listi v Chicagu že tedne oglašajo, da nastopi Banovec isti večer z glavno vlogo v operi "Hofmanove pripovedke". O-pera se prične ob 8. v dvorani na Kedzie Ave., blizu 24. ceste. Konzulova slavnost se vrši precej stran isti čas. Kako bi mogel Banovec istočasno nastopiti v obeh sporedih, je uganka.
Kdor hoče, gre lahko na to slavnost režimovcev in se izkri-či z Živijo klici kralju "osvoboditelju" in gospodu konzulu. Ne moremo pa priobčevati za take priredbe oglaševalne dopise, v katerih je več neresnice kot resnice. Sicer pa se bomo z režimovci še mnogo pomenili.
KARLMARX
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ
SOCIALISTKA V ZBORNICI.
Lilith VVilson iz Readinga je prva ženska, ki je bila v Penn-sylvanijl izvoljena v poslansko zbornico na socialističnem ti-kettt.
--H +
(Nadaljevanje).
2. Komunistični manifest
Kakor v Parizu je tudi v Brusslu iskal Mane stikov z nemškimi delavci, da jih poučuj« * predavanji in razgovori. Zvesto mu je sekun-diral Engel* ki je za to stvar razpolagal z več prostim časom in denarnimi sredstvi; za novi nauk je deloval v Parizu, Köolnu, Elberfeldu itd. V inozemstvu živeči nemški delavci so bili od 1. 1836 dalje organizirani v zvezi pravičnih, ki je imela od 1840 dalje svoje predsedstvo v Londonu. Posamezne skupine so imele med seboj stik potom komunističnih dopisnih odborov. Iz Pariza in Brüssla je postal London pozoren na Marxa in v januarju 1847 so dali članu predsedstva Jožefu Mollu nalog ,da gre v Brüssel, da dobi tam informacije od Marxa. Posledica tega je bila izpremem-ba "zveze pravičnih" v "zvezo komunistov", ki je imela poleti 1847 v Londonu svoj prvi kongres, na katerega sta prišla Engeis in Viljem Wolff (Lupus) kot delegata. Koncem novembra in začetkom decembra 1847 se je vršil v Londonu drugi svežin kongres, na katerega je prišel tudi Marx, ki je dobil nalog, da skupno z Engelsom izdela nov program. Nov program je komunistični manifest. Engels je prišel iz Pariza, Marx iz Brüssla. Pred svojim odhodom iz Pariza je pisal Engels 24. novembra Marxu pismo, v katerem pravi z ozirom na manifest:
"Premisli vendar nekoliko naš credo. Jaz mislim, da storiva najbolje, ako opustiva obliko katekizma in da nasloviva to stvar: komunistični manifest. Sedanja oblika ni več u-mestna ,ker je treba tu povedati več ali manj zgodovine. Jaz prinesem svoj rokopis s seboj ; spisan je v navadnem pripovednem slogu, toda je mizerno urejen, v strašni hitrici. Pričenjam: kaj je komunizem? in potem takoj proletariat — zgodovina nastanka, razlika od prejšnjih delavcev, razvoj nasprotatva med proletarijatom in buržuazijo, krize, posledice, vmes vsakovrstne stvari in končno, strankarska politika komunistov, v kolikor spada v javnost."
Engelsov osnutek je izdal Bernstein. Primerjanje osnutka z resničnim "Komunističnim manifestom" nam nazorno kaže, koliko je duševno Marx nedkriljeval Engelsa.
"Komunistični manifest" vsebuje štiri skupine misli: 1. razvojna zgodovina buržuazi-je, njen značaj, njeno pozitivno in negativno delo: modernejši kapitalizem in nastop pro-letarijata. 2. Teoretična naziranja in zaključki: nauk o razrednem boju in vloga pro-letarijata. 3. Praktična uporaba: revoluci-jonarna akcija komunistov. 4. Kritika drugih socijalističnih šol. Zadnja točka je že davno izgubila svoj aktualni interes, toda da se imamo mi pečati le s prvimi tremi točkami:
1. Buržuazija se je razvila v osrčju fevdalne družbe, v srednjeveško-obrtniških mestih. Z geografskimi odkritji 16. in 17. stoletja je ona razširila svoj delokrog; preobrazila je obrtniške in poljedelske oblike ter prometna sredstva; pretrgala je srednjeveške vezi v gospodarstvu in državi; strmoglavila je fevdalizem, odpravila cehe, male avtonomne pokrajine, absolutno monarhijo in je v združujo-čem, koncentriranem ustvarjanju upostavila moderno industrijo, meščansko svobodo, naci-jonalno državo ,pa tudi mednaroden promet. Ona (buržuazija) je šele dokazala, kaj more ustvariti delavnost ljudi. Izvršila je vse drugačna čudežna dela, kot so egiptovske piramide, rimski vodovodi, gotske cerkve, izvedla je vse drugačne pohode, kot so preseljevanja narodov in križarske vojne . . . Buržuazija je v svojem komaj stoletnem razrednem gospod-stvu ustvarila bolj nakopičene in kolosalnejše produkcijske sile kot vsi prejšnji rodovi skupaj.- Ukrotitev prirodnih sil, stroji, uporaba kemije v industriji in poljedelstvu, paroplov-ba, železnice, električni brzojavi, oploditev celih svetovnih delov, ureditev rek za plovbo, cela novoformirana ljudstva." To je pozitivno delo buržuazije. Sedaj pa negativno: ustvarila je proletariat, nepregledne, anarhične gospodarske razmere, ki se jih ne da obvladati, perijodične krize: beda in pomanjkanje radi nadprodukcije in obilice bogastva, preoblaganje in brezobzirno izkoriščanje delavcev, katerih delovno silo se kupuje za najpotrebnejšo, najmanjšo količino življenskih sredstev. Te razmere kažejo, da postajajo produkcijske sile obsežnejše in gonilnejše kakor razmere, v katerih delujejo: gospodarstvo lahko proizvaja in nudi mnogo več dobrin, kakor jih pa more porabiti družba pod zakoni lastnine, to je: razdelitev in efektivno povpraševanje zaostajata za blagovno produkcijo in ponujanjem. Materijalne produkcijske sile se razvijajo preko meje, ki so jo postavili takoni privatne lastnine. Temu je krivo tudi dejstvo, da mora delovna množica zmanjšati svojo blagovno porabo na minimum radi obstoječih lastninskih zakonov, ki priznavajo kapitalu pravico delitve. Vse te celokupne razmere, pozitivne kakor negativne, omogočajo in povzročajo boje delavcev proti buržuaziji — tudi osebne produktivne sile se upirajo. Boji vodijo k organiziranju delavcev v strokovnih organizacijah, k prebujenju razredne zavesti in s tem k politični delavski stranki.	(Dalj« prihodnjič.)
ALEKSANDER NEVEROV:
Taškent-kruha bogato mesto
(Ruska povest ia dni veliko lakoto.)	Prevedel Ivan V u k
(Nadaljevanje.)
Zamajaia ae mu je pred očmi dozorela pšenica, kakor valovi ae je zazibala pou topiun lopaunsKim vetrom. V mislih stoji Mišk a kot gospodar na razgonu in se pogovarja z lo-patinakimi mužiki.
—	No, kako je Miška? Žetev je tu!
—	Jutri začnemo.
In tamle je mati s srpom in brat Jo&ka s srpom. Fjodjka leze brez srpa — majnen je
Toda v tem času je šel mimo sodrug Dunajev iz orta-Čeke. Zagledal je dečka, ki se mu je zdel znan in ga je vprašal:
—	Ha! Mihajlo Dodonov Kaj se valjaš tu?
—	Moči so mi odpovedale.
—	Kaj ti je?
—	Brez moči sem.
—	A-a, ni dobro!
Miška gleda sodruga Dunajeva. Zdi se, da je ta človek dober in njegov glas prijazen. Ali bi mu ne povedal svojega gorja, mogoče bo pomagalo. Vidiš, tudi rdeČevojniško zvezdo nosi. Mogoče je komunist, kakor pri njih Ivan.
—	Sodrug Dunajev, ali imate majhen košček kruha?
—	Zakaj?
—	Tako rad bi jedel. Bojim se, da ne zbo-. lim.
A Dunajev se šali:
—	Zakaj se bojiš?
—	Mati je ostala doma. Ce se ne vrnem, propade tudi ona z otroci vred. Pomislite, v kakšnem položaju sem . . •
Dunajev si suče brke z enim prstom in se smehlja.
—	No, zakaj ne! Pomagati treba, če si tako obupan. Pojdi počasi z mano.
Ali sanja ali je resnica?
Prišla sta v orta-čeko. Dunajev govori svojemu podrejenemu:
—	Sodrug Simakov. Tega dečka treba nahraniti in spraviti na vlak. Naj se pelje štiri postaje.
Ne, to niso sanje.
Ponudili so Miški Štiri kose kruha, juho in zrezek ter se smejejo.
—	Jej, Mihajlo Dodonov! Po domače! Ce boš obupaval, boš propadel. Ali si v stranki?
Ali Miški pade žlica od radosti iz rok. - — Celico imamo pri nas.
—	Si v njej ?
—	Včasih. Ivan je pri nas komunist. On hodi.
'C
Sodrug Dunajev suče brke z enim prstom in ogleduje Miško.
—	1zboren mužik si, Mihajlo Dodonov. Kar vse pojej . . .
Miška je planil ves gladen na +oplo hrano. Oznojil se je po vsem telesu in težko diha. Na nosu in okrog ušes se delajo kaplje.
—	No, kako sedaj? Prideš?
—	Pridem.
—	Spravi ga v vlak, sodrug Simakov, na mojo odgovornost. Kmalu odpelje vlak v Ta-škent.
Čudni ljudje!
Aretirajo te,.če se hočeš peljati brez karte in sami te spravijo v vlak brez karte. Ali je Miškova nesreča vplivala na nje, ali pa so ljudje v resnici takšni . . .
Sodrug Simakov je odprl vrata v vagon. Mužiki so skočili k njemu — kar deset naenkrat. Načelnik je. Kar hoče, vse lahko naredi.
—	Vzemite tega dečka.
—	Ni prostora, sodrug. Radi bi, a ni prostora . . .
Simakov se je nalašč potuhnil.
—	Kaj naj storimo, sodrugi? Ukazano mi je, da ga spravim v vagon — načelnik je u-kazal.
Mužiki se zganejo. Z vseh strani ogledujejo Miško, z očmi ga tipljejo
—	Kakšnega človeka spravljajo k nam. Kakšna čast!
Na vsak način treba potrpeti. Krila ne sme tu prodati.
Miška je dolgo hodil po peronu. Utrudile so ga gospodarske misli, noge so postale težke. Usedel se je poleg vagona, da se nekoliko odpočije. Tako je utrujen, da je prislonil glavo h kolesu. Krepko ga zazibal v sen gladen delovni dan, zazibala ga je radost kmečkega sanjarenja.
Zjutraj je skočil kvišku in ae ni ničesar zavedal. Na hrbtu je bilo tako ianko.
Segel je z roko nazaj. Vreče ni.
—	Nebeški Bogi
Pogledal je pod vagon. Nikjer nič.
. Vrgel se je naprej. Nikjer nič.
Zbežal je okrog štirih vagonov. Nikjer nič.
—	Sveti Bog I
Znoj mu je tekel s čela, pod srajco je mokro in srce je okamenelo ... Ne utriplje.
—	Ukradli so mi!
Noge so se mu zašibile. Miška je sedel na zarjavelo tračnico in bridko zajokal.
Veliko človeško gorje je leglo na majhnega Miško, ga pritisnilo in davilo. Padel je na obraz med tračnice kakor z ostrim nožem zaklano jagnje.
Ukradli so mu vrečo s krilom . . . poslednjo radost.
Izmaknili so mu poslednjo nadejo.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročita »I dnevnik
"PROSVETA"
Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset članov (le) js treba za novo društvo. Naslov ta list in sa tajništvo le:
2657 S. LAWNDAl.E AVE..
CHICAGO. ILL.
DRAMA IN GLASBA
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini arada SNPJ in Proletarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik.
Milwaukee Leader
Miška je jokal eno uro, jokal je dve uri — nekaj je bilo treba delati. Izjokal je polovico nesreče in začel je hoditi po tračnicah za postajo. S tega kraja je treba proč. Odšel je kakšnih dvajset sežnjev, a se je spomnil na Serjoško. Posloviti se treba. Morda se ne bosta več yidela. Naleti na dobrega človeka, pa mu pomore, če ne naleti — pogine. Miška še nekoliko potrpi. A če do večera ne dobi ničesar, kdo ve, kaj se zgodi z njim. Naj-brže bo konec vsega . . . Vleže se vsled gorja in nikdar več ne vstane. Ljudem ni potreben, in če ga kdo zapazi, se obrne nalašč v stran. Mnogo, poreče, naših tu leži, naj umre ...
Ej, solnčece, ne sijaj ... s tem me ne razveseliš . . .
In ti, zvon, zaman zvoniš iz cerkve . . .
Težko je siromaštvo, težka človeška žalost . ..
Kruha bi rad! 1
V bolnici so Miško sprejeli neprijazno.
—	Kaj hočeš?
—	Serjoška leži tukaj.
—	Pridi jutri, danes se ne sme.
—	Samo nekaj trenutkov.
—	Umrl je, ni ga.
—	Kaj, umrl?
—	Idi, idi! Ali ne veš, kako človek umre? Pokopali smo ga.
Eh, ti Serjoška! Kako nesrečen dan je danes! Miška je posedel na stopnicah bolnice in nato legel pod drevo.
Slabo je. Krila ni, kruha nikdo ne da. Pa zakaj ga vrani tako kriče? Glej, tam leze, kako se mu že pravi . . . hrošč. Treba ga je vzeti in pojesti. Jedli smo lopatinske pse in mačke, a tega hrošča . . .
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 sa tri mesece.
Naslovt 528 Juneau Ave.
MILWAUKEE. WIS.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTC. 8 PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tel. Lawndale 2012
A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj.
V naši tiskarni se tiska "Proletarec
In tam ska6e vrabec. Vsekakor še žive vrabci. Oho! Jaška bi ga s svojo puško . . .
Sklonila se je nad Miško suha, gladna smrt in mu diha v obraz z rženim, soljenim kruhom. Odkod kruh? . . . Vzdigne kapo in kapa diši po kruhu. Poduha ... in jo vrže proč . . . Odtrga travo in jo žveči In zopet se mu za-pro oči, vse žalostne.
Smrt.
In vendar se najdejo še dobri ljudje.
Pred Miško je stala suha, gladna smrt in štela poslednje ure in minute Miškovega življenja. Ze se je dotaknila tist s svojimi hladnimi prsti, že je položila svojo roko na njegov hrbet in mu govorila: ozri se v poslednji uri na tuje, daljno nebo . . . glej ga. Beži v mislih in z obupom med Taškentom in Lopa-tinom, trgaj v srca misli kmetiča-gospodarja. Trkala je smrt kakor s težkimi škomji po sencih Miške in Šepetala v ušesa:
— Zakaj jokaš? Vse zaman, nikdo ti ne pomore.
Ponoči se je vlak zganil.
Gromko je rožljala lokomotiva pri vzpo-nah, hrzala, sopla, pa spet padala naglo, kakor v ogromen prepad. Strašno se je zibal vagon, kot bi hotel skotiti s tira. Vreče so padale s polic, zabojčki so ropotali, udarjale so železne polknice v dveh oknih ter lovile tople zvezde.na črnem, bežečem nebu. Kakor konji so se suvali mužiki v temi, bili po glavah drug drugega z iztegnjenimi nogami in prelagali vreče.
—	Čigava je ta vreča?
—	Čigava kružka je pod mano?
—	Kdo to?
—	Kam stegaš roke?*
Prasketale so šibice, ustvarjale pege. V oči so padala kratka, zamršena telesa z dvi-gajočimi se bradami. Ženske so cvilile
Miška je ležal in lahko mu je bilo. Pomirila ga je topla hrana, a pod pazduho ima
Štiri kose kruha.
(Dalje prihodnjič.)
i Royal Bakery i
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd, No. Chicago, 111. Tal. 6624. I Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh Is neie pekarne.
Gornja slika predstavlja auto truck s premogom. Ze 22 let ga prevažam na drobno po Chicagu. Ako hočete imeti dober premog in pošteno vago, obrnite 6e na 2623 S, Ridgeway ave.,ali pa pokličite Lawndale 8693
M»MHMMItttttttta^
: Waterloo Dry j j I Cleaning Co. i:
; COLLINWOOD, O. ¡;
| Frank Trebeč, i:
'	lastnik	! |
I Čistimo, liksmo in popravljamo o moške in ženske obleke
15805 Waterloo Rd. J[
t Tel. Ken more 1275 J . .........................
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jesiku.
Naša posebnost so tiskovine sa društva in trgovca.
<	> Preiščemo oči in določimo očala ;
6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
<	»0660SS066S60000666666666
>6666666666666*6666666666« :Dr. Andrew Furlan ::
ZOBOZDRAVNIK | vogal Crawford and j, Ogdon Ave.
(Orden Bank Bid«.)
j > Uradne ore: Od 9. do 12. dop.,	|
! ! od 1. do 5. popoldne In od 6. do	•
! ; 9. zvečer. Ob srrdah od 9. do	j
o 12. dop., In od 6. do 9. svsčer.	]
Tel. Crawford 2663.
] [ Tel. aa domn Rockwell 2616.	< . »6666666666666666666666664
B. PUTZ
LARGEST ! Florist
Sto izvaJov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročile jih, kodar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelit« med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naročo. Pošljite naročil» pravočasno!
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Wost 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldns, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 6. sveder. Tal., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, _Četrtkih In sobotah._
Cicero's
Cvetlico ia venci za vso slučaje.
8194 W. 2CTH ST.,	CICERO, ILL.
Tal. > Cicero 6t. Na domu Cicero tí48.
¿If/,*! VI >Vf7ïVfMf 77 t Mt M t
Adam Mllkovlčt
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
Vm pravic« 4m poaatiM U PraUt*r«a prisirftuj« avtor.
■BHS»m»||Z REŠILNIM ČOLNOM NA BERMUDO
I
rvpa
(Nadaljevanje).
"Kaj ste zblazneli," je odskočil Veneeij ii. a strahovitim pogledom osinil plašne obraze ki so atali in od povsod režali vanj.
"Gospod, gos-gos-gospod," je jecal John in se pobiral s tal, "-za-za-muuuu . . ."
•'Govori človek!"
"Zamudili ste, gospod," je bruhnil «U^u*. "Iščejo vas, že davno bi morali nastopiti, ze davno . . ."
"Tako? In toliko ljudi me išče? Divjaki!" Pograbil je skodelico, da bi jo vrgel za beže-čimi Črnci, pa ga je Madalena prijela za roko. "Nikari!" je rekla s prosečim glasom. "Siromaki so."
"To je vendar sala," se je izgovoril krotilec videč, da ni pripraven čas razkazovati svojo oblast nad pudložniki. Počasi je približal skodelico k spodnji ustni in posrebal zadnje kapljice že hladnega čaja. Potem je poklical Črnca in mu ukazal: "Ostani tu dokler se ne vrnem!"
John je na pragu obliznil debelo spodnjo ustno in razmiiljeno prikimal. Potem je go-. spodarju pomagaii obleči škrlatni jopič in mu odrgnil čevlje. Veneeij se je sklonil k Mada-leni in ji pošepetal prav na uho. Madalena je prikimala in se nasmejala. "Ti pa," se je Krotilec obrnil k Črncu, "sedi tu na prag in čuvaj to belo dekle, da ji kdo ne stori kaj zalega !" Potem jo je pogladii po črnih kodrih in stopil čez prag.
Črnec ni znal španski in tudi francoski ne. S krotilcem je govoru v materinem jeziku, ai ga je razumel v vsem ciikusu samo Veneeij. Samo, da je ni pojedel: si je mislil in se zavalil na notranjo stran priprtih vrat. Potem je strmel v de* le, napinmi obraz 111 bus-nii v smeh. Hip nato se je zresnil, se zopet napihnil in zopet bruhnil v smeh. Tudi Madalena se je smejala. Tu je res zanimivo življenje ! V tem ogromnem živem gnezdu bi se dalo doživeti še marsikaj. Stopila je pod ogledalo in si popravljala kodre, ki jih je bil strastni krotilec spravil popolnoma iz reda. John je tedaj vstal, se previdno bližal beli ženski in ko je stal ob njej, stegnil svoj dolgi kazalec in ž njim potegnil po njenem belem licu.	% * «. u.
Madalena je odskočila in podbočila desnico.
"Pujsek črni!" se je razhujdila. "He-hi, he-hi," se je smejal črnec od veselja, da je videl, kako se bela ženska jezi. Kaj je rekla ni razumel. Počasi se ji je zopet bližal in s stegnjenim prstom kazal nanjo: "Hu-li, hu-li!" očividno je hotel povedati, kako mu ugaja; zakaj kmalu nato je položil roko na srce in sklonil glavo. Tako je stal pred njo dokaj časa in sa.n sebi nerazumljivo mrmral. Potem je stegnil roko, a tiaTci hip ga je zgrabil nekdo za vrat. Še preden se je ozrl, je že sedal zunaj na travi. Veneeij je za seboj za^ pri vrata in se s sladkim obrazom približal dekletu.
Naslednje dopoldne je zavozil v sredino mesta pred Europa hotel črno prepleskan avto. V naslednjem trenotku je izstopil črni John, odprl vrata in se naklonil. Madalena se je nasmejala njegovim belim očem in stopila s krotilcem, ki je bil sftopil za njo, skozi steklen vhod.
Kmalu sta stala pred sivolasim človekom. Bil je to gospod Rogletti direktor in lastnik cirkusa.
"Da," je pritrdil Veneeij, "to je moja stara znanka. Prepotovala je vso Španijo, vso Francijo, in evo — naSla me je sinoči, malo pred predstavo." Gospod Regletti je stresel sivolaso glavo in se prijazno naklonil mladi elegantni dami. Po kratkem razgovoru je Veneeij izrazil njeno željo, da bi ostala pri tem podjetju in da bi ji odkazali primerno mesto.
"Kaj bi vas veselilo?" se je zanimal po kratkem molku gospod Regletti.
"Jahanje," je pogledala izpod čela Madalena.
"Na konju V 9 "Da."
"Nu," je kar hitro odločil Regletti, "vadite se. Vadite se v jahanju in," je pogledal Ve-necija, "skupno z Anitto in Meri v plesanju na žicah. Naj preje seveda santo tri čevlje od tal in šele potem stopnjema više in više. Potem bomo videli," se je nasmehnil, "ako bosfte tudi v umetnosti dosegli toliko lepoto, kot jo je podarila vaši zunanjosti narava, potem u-speh ne izostane." i
Od tega dne je ostala Španka, kakor je rada imenovala samo sebe, v cirkusu. Vadila se je dan za dfiem v jahanju in plesu. Napredovala je dokAj naglo, v pogumu pa je že iz prvega početka prekosila ostale sovrstnice. Gospod Regletti, ki je od časa do časa osebno prisostvoval trainingu, se je divil nadarjenosti mladega dekleta. Kmalu je spoznal, da postane Madalena njegova prva moč in njena izvajanja privlačna točka celotnega programa. fleato jo je povabil k sebi in se razgo-varjal ž njo o tem in onem. Veneciju to ni ugajalo. Madalena je postala napram njemu
W »V/ »VV êVi • áW à I àV7 IVY ÉVÏ AVrf âïVèW AW ¡WW< ÏTvèW «VI êw ÉV
hladnejša, kar krotilec ni mogel preboleti. Svojo jezo je kazal nad živalmi. O kolikokrat je po nedolžnem padal bič po njih!
Ko je neko jutro škripaje prestopil prag kletke in ošvrknil starega tigra, se imi je ta postavil v bran.
"Poglej V9 je dejal Madaleni, ki je stala z mrkim obrazom onstran kletke, "tudi živali se mi hočejo izneveriti. Ali," je zaškripal z zobmi, "dokler poje ta bič, se ne strašim ukrotiti nikogar. Zapomni si, Madalena!" Potem je počil z bičem in sunil z ročajem tigru v žrelo. "Molči, godrnjač!" Tisti hip se je zver sklonila do tal in se zagnala vanj. Veneeij se je opotekel, tiger je odpil žrelo in zasadil o®tre zobe v njegovo meso. Madalena je krik-nila ¡11 zbežala. V naslednjem trenotku se je valjal krotilec v enem samem klopčiču po tleh. Z zadnjimi močmi je pograbil bodalo, ki ga je nosil vedno za pasom in ga zasadil tigru v vrat. Kri je brizgnila po kletki in se pomešala s človeško. Razjarjena zver je zatulila in še strašneje poprijela svojo žrtev. Z nadčloveško močjo je zgrabil Veneeij nasprotniku spodnjo in z drugo roko zgornjo čeljust in se s pomočjo lakajev, ki so prihiteli na pomoč, iztrgal hropečemu tigru iz žrela. Zverini je obtičalo bodalo v vratu. Krotilec ga je še zgrabil za ročaj in zavrtel, potem pa se opotekel in zgrudil.
Ležal je mesec dni. Prevažali so ga iz kraja v kraj, kamor je pač podjetje potovalo. Madalena ga je izpočetka često obiskovala, kesneje pa ga je mrzila bolj in bolj.
Veneeij je občutil novo bol—bila je hujša od one, čutil jo je v srcu, čutil v krvi .
Nekoč je bilo. Veneeij je bil okreval. V garderobi si je pred ogledalom Madalena rav-
0
P*
šlo Jaz «cm »c zdi žal rabe njego- mesecev so imeli dve zabavni prii vih izrazov ker «mat ran», da s ne bi. Na prolli njihovi zabavi Jik~fc! umnim zmerjanjem ne dosežem' ni- poaetilo članstvo druš. True česar pri razsodnih ljudeh. To ra- SNPJ. iz Luzerne. ! devolje prepuščam njemu, ki je moj- (	o
Koncem meseca se vrii aeja fedtj*.
j Govor o socializmu. Kes, Pire incije drui^v na antracitu v naseMu drugi so v zmoti, ako menijo, da je Nanticoke. Ustanovili wno jo «la! bu Urili kitaj socialist iz prepričanja mladi. Valed slabih razmer ni Z* — bil je radi mode ali ker je tako gla beležiti kaj poaebnih aktivnosti takrat neslo. Gorje pa gibanju, akc j Nekaj je vzrok tudi brezbriSS bi imelo take socialiste. Jaz ga nise/h članstva, ki se težko seznanja (^ff nikoli imel za iskrenega socialista in izpopolnitvijo organizacije. Knki*» j 'jiaem se motil, delo ga pokazuje! po Novem letu vprizori igro "Spomii Sola življenju in kaj ga je naučila ska plošča". Sposodili so i- * je *
ijegova osebuu stvar, "kompromisi včasih
Pravi, da Proavetne matke JSZ.
„ « jo od Za to igro j«
potrebni", precej zanimanja. Ako se igralci da. Kot dober progresivec smatra goto- bro potrudijo, kar bodo gotovo «to. vo, da je "včasih" dober kompromis rili, je uspeh prtxiktave zasiguraa. z Maschkejevo republikansko maaino.	*
1.1 to komu v koriat — ako ne ose- Da« 26. novembra, večer pnj bnim ambicijam! Kot dober človek praznikom, ima veselico drui. Zven poinana svojemu bližnjemu. Članom it. 27 SSPZ.; ob tej priliki vpriaS socialističnega kluba je .udi priponi» tudi kratko burko. Dne 25*. nov. kS gel do velikih tožbemh stroškov — do zabavno priredlbo pev. drui. ¿1*1 boljših delavskih pravic . . .	dne 27. dec. pa drui. it 124 SNPJ
Zaključni paragraf spet precizno Odbor obljubuje na tej veselici ka* pove s kom imamo opravka. Pravi; test siovenakin iiarmomkaijev, kata» "Hijene in volkovi, le tulite, le tulite, rih v Forest City ni malo. kajti prav dobro vem, da je to edino, Po Novem letu bo imelo veselice česar ste zmožni." Dobro pozna sa- prej omenjeno novo drui. SSPZ. 80» mega sebe! Ali ne prisloja gornje cialiatični klub bo imel zabavo a* prav dobro njegovemu članku, ki je dilveaUov večer, aao dobi uvoiano. v> vzel tri kolone prve stra li, imel kričeč tej nameravani prirddbi se bo ias. naslov in vse besedilo v bold type!? pravljalo ua prihodnji seji 14. 4*. Senzacionalno odkritje, razkrinkanje cembra. Na prejinji seji smo spre-kot pri dokumentu sramote, kaj? P» nAsnili za v bodoče čas zborovanja.
mu ni uspelo!
Joaapk A. Si »ko vidi.
Trijo moški v Naw Yorku »o aa odločili, da odplujejo ia New Yorka na Bormudo in nasaj v 22 čavljav dol g «m roiilnocn čolnu. Pot jo dolga in na. vanta, toda pravijo, da ja njikov čoln sgrajan taloo, da jo zavarovan proti potopijonju. Na dnu bi ga mogla spraviti lo koliaija, na pa butanja valov. Eni Ijudja imajo čas in donar, pa sa ukvarjajo s takimi pustolovščina mL Na sliki jo Battary, Naw York, in to dolgo pot.
Vesti iz Forest City, Pa.
Prihodnja seja se prične ob 2. popoldne namesto ob 7. zvečer. Udeležite a« je polnoitevilno.
Dan po volitvah j« zavedno delavstvo zopet spoznalo, da pretežni del
___	ljudstva vzlic dtjpresiji in brezpoael-
aajaa'i čoki, ki jo prferavfjan aa noiti. glasuje za stranki, ki sta odgo-
NOV "DOKUMENT SRAMOTE"
"Zgodilo so jo . . ." Častiti urednik, vich sta s Pircom, torej proti nam, Vatro Grill me je ruzgalil v d levniku drugič meni. Nedavno je bil še drug "za omiko in napredek". "Pire in nizkoten napad name in računsko io-Siskovich dikl vseh dik, sta s? kon- lo soc. kluba. O slednjem se ie na čno znaila v prijateljskem objemu." dolgo in iiroko pomenimo. Pove naj
__________ Tako urednik svobodomiselno in po- kje sem se združil, in naj nikar ne
no lišpala obraz, ko ji stopi za hrbet krotilec ht»*"«» dekad.-ntnega lista "Enako- ligra mučenika, ker je predobro re-Zgrabi jo S koščenimi rokami okroir nasti in Pr»vno^' - Ker je slab poznavalec jen. Jaz nisem noben oportunistični —111 'ljudi in njih psihologije je pozabil, kandidat za kounnlmana, torej se mi
da bodo čitatelji pričakovali in zahte- treba družiti s Pircom m njegovo
s
|vali dokaze _ kdaj, kje in kako — dolgoletno demokratično politiko v
predno bodb prikimali njegovi zmo- naselbini; tega se o Vatru Grillu ne demiziia li komediji uredniških zmeš- more trditi! Slovenci pričakujejo njav.	malo ali pa nič "velikih reči na
Pire, urednik "Ameriške Domovi- <?°Uu slovenske kulture v naši slavni I ne, bo že sam poskrbel, da dobi%ME." metropoli" odkar je ure-l lik "E" pre-jsvoj odgovor. Ima svoj dnevnik na skoiil v ub»r republikanske stranke, razpolugo, torej ni nobenega dvoma, odk*r J« !»at zgubil glavo "neodvisen Ida ae bo branil v svojih kolonah. dnevn>k zastopajoč interese sloven-osobito radi nesramnega " vlačenja »kih delavcev v Ameriki" — vse za [matere v javnost. To je stvar, katero osebne ambicije '»> republikanske prepuščam g. Pircu, h kateremu je j°gl»se.
Vatro hodil v šolo v svojih mladih le- L l° lahko rvivm Maachkl' I tih. V njun boj se ne bom v -tikal. /munt 8ta nuAa b°XOva, Gnil pa njun
'odgovoriti hočem le na ono kar se me- P*«*1 ".Zlatl11vek »genske politi-ne ^	ke , o prijatelji, je iele napočil —
Kaj je Grilla razneslo, ne vem na- ,2»*"** «ta "K" in Grill morda zato
I tančno. Članek le razodeva, kako priporočala, ker je bil naklonjen
j malenkosten je urednik "Enakotfrav- !°P«'■»«•P»rjem, ker je s tem indirektno
nosti" ter kako se je spopolnil v zmer-
Ijanju. Cel "čla lek" ni drugega kot
(pene, pene in pene! Povricn pogled
z.nižaval življenski standard vseh delavcev v Clevelandu! Če to, tedaj tudi našo kulturo. "E" in Grill sta
na njegov jezni izbruh pove. da pri- *a Poročala mogoče tudi raditega,
haja iz kake grocerijske balade; vsak j samostalnik, vsak glagol i i vsak pri-Mevnik je najprvo pomočen v žolču ali kislini. Vse skupaj zgleda kot da se bi ipodajalo roko najnižji vrsti |yellow iurnalizma. Kam to prid*,
ker je list tiskan v unijski tiskarni. Kameleonstvo ima tukaj konkretno e-videnco! No, vprašanje je, kdo je "pisan", jaz ali urednik "E", kateri je v zadnjih 14'letih prebredel skozi vsa politična prepričanja do — re-
P 1*1 vije k sebi.
"Madalena," jo je pogledal očitajoče, "vi me zapuščate?"
"In?" mu je ona osorno pogledala v oči. "Madalena!" je skoro zatulil njeno ime in jo tesneje privil k sebi.
"Pustite me," se je zvijala ona, "kaj hočete od mene?"
"Vas hočem, moja kri vas hoče ..f^ "Nikdar," se mu je izvila čmolaska in udarila z nogo ob tla. Veneeij je stopil korak nazaj. Ze se je hotel vreči nanjo, ji strgati tanko oblačilo in se useeati v njeno telo, toda ko je strmel v njen pogled, se je čutil premaganega, zakaj, bil je hujši od levjega. Razpustil je pesti, še enkrat ostro zasadil pogled v okrutnico in odšel brez besede. V kletki so tulili levi, podal se je k njim, zakaj tu se je čutil močnejšega od njih.
6.
"Se pol ure," je rekel sam sebi gospod Mo-ver Majolly, ko je pogledal na uro. Stopil je
nestrpno par korakov naprej, pogledal po ___________________ ______ - _ ,
morju in puhnil oblak dima proti jutranjemu kam t0 ak° urednik toliko' Pelikan i zmakot ga uči MASCHKE?! nebu. Ribiči so vlekli čolne v vodo kadili iz |po,itičnih barv' kot P|a* letopis,»i-j, 0	ho*emo Se k0™"11' Kdo
pip tobak ki so ga bili sami naskrivsj pridelki in čebljali med seboj o srečnem lovu, ki
na rdeča obla se je dvigala po njem iznad morja m ga zlatila s svojim bleščečim sevom Uro kesneje je padla brez besede v njegov objem gospodična Hedy . . . Dolgo sta molča-
dvn^t!m k A Si p°SIed*,a v <*i> kakor da
zasijal« nn treiTeJn°;re^0' ki iima zasijala po tolikem udarcu usode
Plavolaski so komaj slišno zatrepetala ust-
na.
"Noč naju je ločila, jutro združilo " Mesec dni po tej združitvi sla stala pred
s^da • Vh 8V'tU P'afK)lajoiih ^ei. Kolik« nn.. Kdo 'zmed njiju je nekaj ¿«,a preje upal na ta dogodek ? Vsi doživljaji bližnje
nTiztrh1 80 bi!i8kriti V srcih, nikdo
m izdal bojev, k. so se bojevali v njim v srce pa gledati ni mogoče in usta ne .smeio govoriti kar ono čuti, kar hoče dati iz sTe
teli EsnUnad» " iV™» V ma,i ^orani ho-
Bilo je pozno v noči. Življenje na gostiji je postajalo razposajeno. Strežaji ki J tudi
Dne 11. novembra nam je ugrabila smrt Frank Koiirja, ki je bil eden najboljših pevcev v naselbini Bolehal je ie dlje čaaa na rudarski naduhi. Bil je član pev. drui. "Zv<n",
vorni za sedanji siatem ter obstojne '¡? m.U €je	^^inko_v ilovo. j
• razmere. V vseh treh naših tukaj-	* bli	P<»«*>val je 1
i njih naseljih je bilo 34 glasov za < P imt t*D°r' Parkrat i« P«1 tudi socialisUčne kandidate, največ v n.a- veteiici k,uba- V lboru "zvon" lem Browndale, kjer je večina na * ®je*ovo "»rtjo napravljena veli-iih sodrugov.	**
•	Anton Zaitz.
Obrat v tukajšnjih rovih se je nekoli- !	^
¿o izboljšal. Radi tega tudi dni J1 «veno življenje živahneje. UsUnovlje-no je bilo novo angleško poslujoče društvo, ki pripada k SSPZ.
Angleško poslujoče društvo SNPJ Posoja jako aktive Pozna se, da mu to živahnost ustvarjajo sinovi in »odrugov. v teku treh
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina a moiania blagom.
Peči in pralni stroji naia posebnost. Tel. Herminie 2221.
CHICAGO
nedeljo 30. novembra v dvoran! ČSPS. KONCERT
i4SAVEff
J pri zadnjih mestnih volitvah. Ko je Grill hotel kandidirati za mestnega »c^ta zau.iji tienotek pred volitvami I je med drugim povedal Antonu v e-novcu, «a bo tudi "Ameriška Domo-vina" pisala v njegov piilo« - delovala za njegovo izvolitev. i'n po ročanju o poteku zadnje konference SND. ii bil Siskovu h tisli, ki je čudovito skupno 111 enako pisal kot Pire, |pač pa Vatio Gnil. Pi.c in kova ■ U. ni u ju bila luk.ul tloO.odti-|sia. Jiogoče mu oo sj ! 1 !
"borod ne duše ! blovencein v Cie-vela iuu je znano, Ja je Vvč .dusciu; Ikejevih konulinanov slo v j^co. Z;iu-«10 je tudi, tla je uiedniK ij ' cuga-liirer" ravnoistega Mastliktja. Logika in zaključek: Soiodne duše v |h i-jateljskriii objemu Gnlt in Ma*ch-ke! (Je hočemo govoriti o kaki dvojici, let imo Urili in Maschke! Rešitev.' No. te Kotovo n.e dobimo v tej Hooverjevi piosperiteti, ie manj pa v lokalni republikanski mlaki, v katero je skočil "progre.sivni" urednik. La-vorjev venec za zaslužno delo uskoč-| nega uiednika je bil že izphiten v obliki oglasov — skledica leče. Delo je
sami uniianili -	. . |, w	8086	torej so gotovo poskibeli, Ja
i t ^li-u' Postajali neokretnejši Je ^ republika iska "Knakoprav-in tuni godci so bolj tjavendan vlekli po stru-	dob,,M avoJ tK',ež polom ;,Hka'
nah, ter z motnimi očmi gledali preko svoiih	lSUi:,ja wx,usov ¿ekov v piučiio
not v plešoče dame, ki so jih gospod ie le m
težavo vrteli po gladkem parketu	I Ko jul kaJ pi*,,n' pri,k d°i)iH a,i
Po končanpm knmo^,, u j	Članek v list vedno z mojim polnim
trenotna km0m»du' navadno zavlada	imenom. Društvena naznanla včaa.h
nrl. f T ' 86 V dvor»ni hipoma od-	P°dPiiem kot odbor, ali kakor mi j,
stranska vrata. Mover, ki je sedel ravno	ie da,IR nulo*u v b°Ju ** k»ubovo
nasproti, je nagubančil čelo. Na pra^u je sta-	l 2*^0" "padu,n v Pub,ikuciJtik' i»
ia ženska ovita «» ^>.»____.	*
govoriti.
skega Jožeta*	"tuli" bolj kot Vatro? Ne, ne, bra-
Kadi bodoče politič ie zgodovine	me"^nisi vJfP,^cJu' Vse ,tvoje
moram takoj omeniti, da če se je kdo	P*arenJe in P«d,° Podtikovanje pa adrušil s Pircom, le laj je to stoi h urednik "Enakopravnosti", in sice
prikazuje, da jaz s<*m Tebi in Tvoji kliki. Famozni novi dokument sramote, ki je izšel pod naslovom "Zgodilo se je . ..." je bil razposlan tudi v hišo, kjer niso naročeni na list. Mogoče v več drugih. Kaj to pomeni prepustim preprosti razsodnosti naših treznomtalečih ljudS. O kreatu- , rah pa bi raje molčal. Človek, ki si udinja Maschkejevi politični mašini jfe prav tako malo poklican govoriti o kreaturah kot prašič o filozofiji.
Da, ako urednik Grill vodi boj, vodi naj ga kot človek. Malo manj raz burjenja, malo več etike, malo več omike in malo več poštenosti pa bo'
Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
LASTNI HlSl. MIKLOŠIČEVA CESTA 13 BLIZU r. avair^ KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM ^AS^^ VS* GOSPODARSKE POSLE. ZU4STY,
1.)
2)
3.)
*P'#j-B* ,dr*r - brmmUmm vlot. .H t9koii rmium . najb-ljiomu obrostovaaja.
v domovino m obratno. Po.r^ui. v v^k » oapodarskik aadovak kkro in
i: z?
po
Obračajte so v vseh bančnih podih za rtari kraj na Zadruino banko v LjabljanL
■> ■ ■ ■
Najlepši božični dar
ženska ovita v črnino Z masko „o i	obrambi odbor. Izven tega bostt
rrwt i a u ♦ a 1 A 1. __.	,H ^orazu. |vedno dobili inoje ime povsod kjei
Je moj spis. V "A. D." nisem prispeval niti enega dopisa; vse drugo jc jasno in razvidno is "Proletarca" tet Prosvete'
Nemo je stala m atrmela v razposajene svate
ki pa so postali v tem trenotku pozorni ln resnimi obrazi lr,i v mMko P°ZOrm ln 1
Hej Allie!"
nej Allie!" je zaklical nekH« i, a.	Pro«v*lo". k.mor poiiljum v»« .v
misleč, da se ie n.i-^ii.	11 nru2De. J« <1op¡»« »H il.nk«. kj. j. tu zv
jo je bil proti nienT>opr?«Ä' ki " '	-	?" =
fcVO-ivev
Droti nioni .--*i	■ «-«rcom ne vraim, vidim pn nI
w ni ^eniU V u J' PU*tU domA-	,kotno ^'karanj« Ikodoieljnog. u
i,,; V Moverju je «uia težka slut-	"Enakopravnosti", da bi pr-
Madalens? ' ,ul	Vič škodil koncertu klubove "Zarje",
(Dalje prihodnjič )	ie4' "Zarja" in Shko-
nja.
J® v gotovini. I

ahko kupijo k^Lu'iirC^I^/*^ rLinrj° V gotovini ai sami -io pred boii.en, b<^o d^j^^^	^ ^
nai	^^	in ^ prom#,t
po najnižjih c£ah	P^ljafv odpremimo v najkrajšem ¿«.u «
Tisočeri naši odjemalci vratna in solidna.
•o najbolj« dokaz, da je naia poatn»žb«
prvo-
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS.
K KO LET A REC
Komunistična taktika
Detroit, Mick. — /Socijalisti6na stranka v Ameriki je končno preiive la povojno krizo. V njenih vrstah se aopet pojavlja stara aktivnost. Ma hinacije komunističnih razdiračev, da
se je zopet mimo naduljeval. Komu- * nisti se s svojimi nastopi straohvito biamirajo. Mesto uu bi si skušali pri dobiti simpatije ostulih delavskih sku-ftii i, jih irNjirektno odganjajo. Kay-mond se je obnašal kot pobalin. Ko so njegovi pristaši delali nemir, se
hinacije somunusucmn	u« - - - , »	•
jo uničijo, so se rasbli.nile v nič. Pro- J® ™	»•*• ** bi
šle volitve so se socialistični glasovi vPhv** n»nJ«- Neki rojak se je is-
rasil, da ako bi bil moral biti on izvoljen od takih ljudi v ksk urad, rajši odkloni kandidaturo. Slovenci so bili na tem shodu častno zastopani. Seme detroitskih slovenskih klubov je padlo na rodovitna tla. Sploš-se"štirTrdeča mesta. odnosno okraji, na ielja detroitčanov je sklicati še in sicer Milwaukee, Wis., Heading, več takih shodov v svrho agitacije, pa., New York in Los Angeles. V »ta- Milwauškim sodrugom pa čestitamo jajo ?a tudi drugi industrijski centri na tako izbornih vekliteljih kot je in s "pomočjo krepkih organizacij in Benson. Komunistom pa ielimo do-
lahkoto iz- ber apetit. Po Marksovlh in Lenino-
podvojili, kar znači, da ima stranka zdravo podlago, izbor le voditelje in da zavzema edino pravilno taktiko v delavskem političnem gibanju. Njeni kandidat je so iztrgali precej mandatov is rok reakcije. Odlikovala so
Pomoč "Zarji"
V tej številki je priobčen L ta 11. iskai prispevkov v obrambni fond klubovega pevskega sbora "Zarja" v Ctevel* .du. Ko je bil poslednji ali II. izkaz ša odposlan v objavo, smo p rajali na naš apal od društva Car. niola Tent No. 12S8 Tbe Macca-boas vsoto patdasat dolarjev. To «društvo ja eno največjih ča na največje v naši aasetoini. Ja pridrušano amariški organizaciji, toda po članstvu ja slovansko. Nismo pričakovali, da se bo tako prijateljslu» odavalo. Vsota bo objavljena v prihodnjem (lil.) iskasu.—J. K.
aktivnih sodrugov prav s	_	Bt
volimo pri prihodnjih volitvah deset vih nsukih gasite s škornji, zato je
zastopnikov v kongres in veliko šte- vaš uspeh kljub veliksnskim irtvam	_ ___#___
vilo drugih uradnikov.	silno kilav. Socijalistična stranka bo V^j«-	bUko \ J§Z odbor v
tudi brez vas uspevala. Ljudstvo ne 1 OLilA 3CJa muuo oz* s ssmss
mara vaših fraz. Ono teli dejstev ii pozitivnega dela in tega bo dobilo
edino v socijalistični stranki.
Č . . . .
Detroit je z^a.na trdnjava reakcije. V sled ogromnega števila naseljencev iz juinih driav, ki imajo predsodke proti vsakemu radikalnemu gibanju, nam je agitacija zelo oteiko čens. Predvsem pa pogrešamo dobrih vodkeljev in potrebnih fondov. Slovenska kluba vršita svojo dolinost
v polni meri.	H^jHi
Predprošli teden so sklicale angle- right pri "Zarji", «e bi bil jaz ške soc .organizacije velik javen shod,	mestu ^konferenci delnU
na katerem bi imel nastopiti D. W. *»rJfv SJJD., pišejo Hoan, župan iz Milwaukee. Bil je G™1 bl b"
ga plača jednota! Ko bi, — bi se z dotičnikom dVugače pogledala . . . Saj človek mnogo stori za tako organizacijo, njen član sem 21 let, pa bi ji zaračunal pet galonov gasolina? Jas nikoli t
Povem vam ,če boste take paglavce pošiljali naokrog na "počitniške ture ', l>o j te kaj smaiu zaiuraii organizacijo. Imeli ste s njim visoke stroške, dobro a.« ga plačali, zdaj pa vam uganja sitnosti 1- Vss čast predsedniku nadzoi tega oibora, ki se je že tedaj—mi nismo vedel» — toliko prizadeval, da se bi ta trik ne mogel uresničiti. ¿Storil j« svojo dolžnost. Imel je težko stališče, ker drugi niso mogli, ali pa liso hoteli razumeti, da se to turo podvzema v škodo organizaciji. Saj ga zunaj tega ambicio.ni-sta niso nikjer hvalili. Kolikor jaz t vem, je napravil med članstvom slab ■VtiA. Zato je čudno, kako to, da ga ni poznal.
Se nekaj naj omenim. Ko je pri I
Smrt rojaka v Chicagu Imenik zastopnikov "Proletarca"
Chicago, 111. — Dne 16. nov. je tu umrl rojak Gašper Tavčar. Zdravil ,se je v bolnišnici, kjer je podlegel srčni hibi. Bolan je bil 10 dn[. Bojen je bil 31. dec. 1887 v vasi Križna Gora ' lad Škof jo loko. Pokopan je bil civilno na češko narodno pokopališče. Bil je član društva "Zarja" ter "Woodmen of the World". Tu zapušča ženo in pet otrok v starosti 8—21 let, v starem kraju pa starše, 11 brata in 8 sestre. Bil je'družabne narave in človek nuprednih nazorov. Blag mu spomin.
P.
Vse bi bilo allright, če - -
land, O. — Vse bi bilo ali
Cbicago, III. - Po dnevnem redu M ^^^	aek> ^ "
seje kluba št .1 v petek 28. septembra ^^ ^ ZMjca ^	^
sledi diskusija o vprašanju, v čem je u Ie|o prill|dev|kJ( mu ^^ ^ lahko socialsiti izboljšamo svojo tak- turo ,n dm je |e ^^ mttnjklUo ^ tiko. To je važen predmet za vsej*, <teufel clij|| ^^ vidim0i da
kra kimi rete- ^ 5i bm odborniki podpis, fte
1 CI
sodruge. Podajo ga s rati s. Lotrich, Gsrden in Oven, potem sledi razprava.
Vsi vemo ,da socialistično časopisje izhaja edino z namenonJ, da služi de-v "E." Vatro lavskim interesom. Zakaj jih je ta-še vedno član eocialistič- ko težko širiti? In ali jih je res tež
ta
pa zadržan vsled nujnega opravka ne** pevskega zbora, m namesto re-Mesto njega je prišel novoizvoljeni tpublikanski vardni vodja bi bil socia-socialistični šerif za milwauški o- liirtlin» ««»tator.
kraj Al. Benson. Shoda se j^ udeL-1 Ker še ni predpust, ni čas za ialo. žilo nad tisoč oseb brez posebne re- Jaz sem zastopal na zboru delni-klame. Benson je izboren govornik ¿*rjev SN D. to, kar mi je bilo naro-in neustrašen borec za delavske i.nte- ¿«no. Zažigati kalilo komu pa nisem rese. On izhaja iz nove šole, je	Zap*nik "Zarje", ki ga je
simpatična osebnost in poseduje vse n» tisti seji pisala Mary lvanush, kvalifikacije dobrega voditelja. Nje- Pravl» da n«J *«*topmk "Zarje" za-
ko širiti? Čemu je med delavci še toliko takih, katere navdaja do socialistov strupeno sovraštvo? Čemu gonje med delavci proti socialistični organizaciji?
Taka in podobna vprašanja bodo obravnavata v razpravi. Na tej seji se bo dotikala naša diskuzija ožje agitacije med našim ljudstvom, na prihodnji, na kateri bo nadaljevana,
gov govor je bil globoko zasnovan. V	n*	delničarjev obsto- pa v splošnem s ozirom na ameriško
glavnem se je tikal milwauških raz- ie4i	S*0- Ali sem socialistično stranko,
mer in neverjetne vztrajno^ ondot- "oril nasprotno?	U naše člane je potrebno, da se
nih sodrugov, v boju za soicjalistične V isti izdaji "E." je zapisano, da je vprašanjih in načinih agi.au e principe. Povedal nam je tudi, da baš Vatro miril razburjene duhove v ,«imbolj pouče ,zat oso vabljeni, Ua socijalisti v MUwaukee še niso v ve- zboru, in njemu se imajo socialisti P"dejo v petek 28. nov. na to sejo čini in da svojega programa še «e zahvaliti, da so ga obdriali v svojih pol toštevilno. P. O. morejo izvajati dosledno, toda svoje rokah. Vse lepo, če bi bilo tudi res, principe si grade stopnjevaje in si- pa ni. Kdo pa si je prizadeval napraviti razdor v "Zarji" 1. 1»27 v času polemike o dekadenci "E." med fot99i City Piu _ V Proletarcu z Vatrovim listom in Gardnnm? Zna- ^ 18 aov 8em videl> da mi je ČUn. šal se je nad "Zarjo ' ^ot da mu 8tvo SNPj &koxi roke «"ambicionists" Čemu naj bi ra
gurno na trdna tla. Ljudstvo jim
zaupa, ker so pošteni in iskreni, trdno je piepričan, da si pri prihodnjih volitvah zasigurajo večino \ celi dr-
Nekaj o gasolinu
žavi Wisconsin in tedaj se prične iz- ona krivico dela. temu naj Di ra- 'p^aio $1.25 za gasolin za vožnjo v vajati socijalistični program v polni di polemike med Vatrom in Gardnom Scranton.
meri. Akcija za staroa.no zavaroval- trpela "Zarja"? Pa ji je le napravil ^ temu ^¿unu se mi zdi potrebno nino in brezposelno podporo je že razprtijo. Vatro že ni bil nič po- datj nekoliko pojasnila in komentarja.
ni
seUaj v polnem teku.	_	mirjevaien, kadar pa je mirno te-> p™*, jal „i^ nikomur zlinir
Sodr. Benson se je dotaknil tudi daj Potrjevanja sploh treba ni. Mar	aa gasoli«. Zgodilo pa se je
11 IS C J Dr»'I» i »-rili V >i«.t.>m knin	...
na
drugih vitaLnih problemov, na pri-	v ustem boju razdor ukole: Ko je prišel "osebni ambi-
mer; brezposelnosti in moderne ma-	^ twti člani, ki so bili j cionist" v Forest City, sem ga jaz ča
šinerije, dalje draginje, vojaškega bo-	. iojaIni ^^ ln «o ji danes? 1 kal pri vlaku in ga sprejel kot sprej-
nusa in obupnih priprav militarizma	V cHlno ln ,v-elej 80 "Zarjo" branili in ^ i^ren član SNPJ. svojega sobra-
za bodočo vojno. Obširna dvorana	J0 varoval» njeni pionirji ter vsi, ki ta. Mi tukaj nismo vedeli, na kak
mu je napeto sledila. Občinstvo si je	ms£ uneh. "osebnih ambicij". -^in je bil poslan naokrog. Mi ven-osvojil takoj ob nastopu. Ponovno'. Napravili ste nam mnogo neprilik dar nismo mogli razumeti skritih mo-
mu je živahno aklamiralo. V dvo-	1,1 atoUke stroškov. Zahtevate vse tivov tega potnika privatnih ambicij,
rani je bilo -navzočih tudi kakih pet-	»sovino, ki ni vaša uUter smatra- povem pa odkrito, da čeprav nisem
deset komunistov, ki so prifili na če-	mo dot,čni odlok za krivičen, se mo- "nič brihten", sem kaj hitro spoznal,
lu svojega vojskovodja Kaymonda	Ima?? proti ,niemu boriti naprej. S da je to človek, ki ga vodijo zgolj
dobro organizirani, v. napieou, da ^OJ"1" «odnimi in drugimi napadi razbijejo shod. S seboj so imeli obi- J? ^ n*P™Jlh Ve,ike aeP«lik«» to-čajne napise, ki so se nanašali na
da klub št. 27 se ne umakne. Bori se ves čas svojega obstanka proti vsemu, kar je krivično. Klub bo ostal. Njegovo delo ne prestane.
Joaopb Francoakin.
O računu ambicijonista
osebne ambicije, vse drugo mu je deveta briga.
Članstvu ni prav nič zameriti, da mu jeJUo na roko. Ono zaupa upravnemu odboru in smo smatrali, da je odbor pač vadal, kaj dola. Iz razprav in preiskave na konvenciji ter iz polemike vidimo, da je bil tudi odbor "potegnjen": Nam so tega ambicijonista zelo priporočili. Bil je ogla-šen v Prosveti od gl. predsednika. Ti-
divjanje "Hoanove" policije v Milwaukee ob času parade brezposelnih in nemirov, ki so jih sami povzročili. Aha, so si mislili, sedaj vas pa imamo, vi socijalpatrijotje m "izdajalci" ^delavskega razreda!! Toda so se vre-zali. Po shodu so deievala "pitanja".
Raymond je vpraievai Bensona, za-	Minn. — Če gre kdo na-obisk
kaj milwauika policija kraki svobodo v letovišče Fr. Jenkota pri Elyju, ali'akali 80 letak 1 njeK°vo ^^o-
—	' Kdo ja pač sunaj sumil, da je to le
trik aa oglašanja bodocaga kandidata aa gl. urodnika na masto Josota Za-vortnika?
Jaz sem si štel v dolžnost, da z njim sodelujem in mu pomagam, da se se-s tukajšnjimi rojaki. Rekel sem' mu, da ako se želi seznaniti s člani druš. št. 513 in rojaki v Sc ran tonu, ga lahko jaz peljem tja. On je pristal na to. Z mano je bila moja žena, eri moj sin ter njegova žena, in
komunističnim "mučenikom". Odgo- na farmo k Črčku in dragim roja. vor je bil jasen in odločen, tako do- kom v okolici — zakaj naj take stro-sleden, da so se ž njim zadovoljili ce- 4ke Plača članstvo SNPJ? Jaz in ti-lo komunisti. Dokazal jim je, da aoče drugih bi se tudi vozili na tak njihovo časopisje laže, ali pa naredi način po Ameriki in jedli v vlakih, iz komarja slona. Dokazal jim je, da 8Pali v dobrih hotelih, če nam bi kak so komunisti provocirali izgrede, mi- dobri stric plačal stroške. Nismo pa znani sleč, da lahko uganjajo svoje burke v taki, da bi iarabljali "našo dobro ma-tiocijalistiČnem mestu. Očividno je	Tega mi pošteni rudarji nismo
bil njih namen diskreditirati admini- zmožni. Nikomur med nami ne bi stracijo, ki še oddaleč nima večine, prišlo niti na misel, da bi vse zaraču-Komunisti so se obiašali ves čas iz- nal jed ioti, nudi če bi bil poslan po zivalno. Govornika so motili z ne- kakih opravkih. Do konvencije ni- pa tisti z osebnimi ambicijami. Ker slanimi medklici, kar je dalo povod smo vedeli, da sploh kdo take stvari sem videl, da nimam zadosti gasoli-tudi skrajno potrpežljivi avdijenci, da računa jednoti. Sploh pa bi bilo na, sem pri eni gasolinski postaji u-
pr*avilno, čo bi sa računa objavljalo — stavil in ga vzel pet galonov. Hotel
bi bilo blamaže na konve iciji, ne toliko dela zanj, in ambicijo.nist bi si moral ogleda vati Ameriko na svoje stroške.
Fr. Rataic.
Resnicoljubnost v praksi
Collinwood, O..— O Georgu Wa. shingtonu pravi legemia, da ni nikdar lagal. O "E." ne bo nikoli ta ke pravljice. V uredniškem članku trdi, da ne delamo drugega kakoi rasdor in propir med slove tskim delavstvom. Ta njena ugotovitev za nas ne velja. Ona si jo naj brez skrbi pripne na vrat. Iz enega špe-tira se zažene v drugega. Tukajšnji javnosii povzroča "trouble aftei trouble". Uredniku priporočam, ne bodi vendar tako ljut kot si bil v torek 18. nov., ali kdorkoli je že pisal tisti izliv. Škodovali nam boste na zdravju — namreč nevarnost je, da popokamo od smeha, pa se boste na ta način iznebili neljubih ljudi. Mi se radi amejemo, toda ne toliko, da nas bi spravilo s sveta.
"Kaj neki je z Grillom," me je vprašal neki naročnik te dni. "Kaj tisto piše, da ga vrag ne razume. In šnops očita. Misliš, da ga on res ne pije? In če ga on ne, kaj bi ga drugim očital?"
Pojasnil sem mu, da je« to vse zaradi kulture.
Rojaku ni ilo <o v glavo, pa je za-robantil, da če je to kultura kar delajo in pišejo, naj jo vrag vzame. "Pa tudi 'E.' ne bom več naročil," je dejal, ker se ne strinja z njenim roban-tenjam. "Kaj pa Proletarca?" Pa ga je naročil za celo leto.
In pa tisti Siskovich, ah, Siskovich zakaj Grillu spati ne pustiš? Ali si mu morda povedal, da edina stranka v tej deželi, ki zastopa koristi delavskega ljudstva, je socialistična?
Človek se zmisli na sanje"o les.vi sv. Jakoba, ko pleza po nji, in tudi Vatro tri rad kvišku do veljave pri Amerikancih. O, sv. Maurice Masch-ke, pomagaj mi! Ljudje niso dali glasov moji stranki, smo 400 napram demokratskim, 4,000 v wardu, v katerem je on republikanski boss! Ne bilo bi čudno, ako bi vzklikal: "Le zakaj nisem ostal socialist?!"
Fra»k Barbic.
se je pričela zgražati nad neotesanci ter zahtevala policijskega posredovanja. Končno je jpolicija postavila tri največje razgrajače pod kap in shod
kadar so kritisirani — v Prosveti, da bi jib vsa članstvo sodilo.
Član it. 20.
sem ga na vsak način plačati jaz, ali ambicijonist me je odrinil proč ter plačal. Vraga sem jas vedeL, da iWi
Mf W ^v/fi-v/Af ffi ffl t /j\t /;\t M? m m /¿yi/tvt nvjwt®
Prva statistika o slovens skih domovih
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
letnik 1931 ima med drugim obsežno statistiko o slovenskih domovih. V Pennsy Ivani ji jih je skoro polovico— itirideiet po itevilu. V Ohiu jih je deset, v Illinoisu sedem itd.
PRED OKROG 36 LETI
KOLIKO ZNAŠA s^uPna vrednost vseh slovenskih domov v
Ameriki? Ali je skupna vrednost slovenskih dvoran večja v Pennsy Ivani ji, kjer je 49 domov, ali v Ohiu, kjer jih je 10? Na ta in podobna vprašanja odgovori statistika v Koledarju.
je bil narejen prvi veliki koloniza-cijski poskus, čigar cilj je bil naseliti Slovence v "Rajski dolini" v Californiji. Noben pozneje ni bil zavit v tolikšno misterijoznost. In nobeden ni končal tako tragično, kot je Rajska dolina. Duhovna Jerama, ki jo je vodil, so naili vtopljenega v vodi.
MITU NACFIJFNCI Rajske doline je bil tudi Martin Konda, ^^	pozne iti izdajatelj svobodomiselnega li-
sta "Glas Svobode". Zgodovinski spis o Rajski dolini je priredil po podatkih, katere je zbiral vrsto let, IVAN MOLE K.
a.
ÊàÉ&MèwèïièxhVièHèvièxI êWli/iií¿|Wii¡¿Av«wi>. êï' • • • •	* * * » * * ' * * ' *- * '
Božični večer v prid potrebnim v Collinwoodu
Collinwood, O. — "Zveltfar se je rodil, sin božji je prišel med nas," bo šel glas med vernike iz liturgijske bajke.
Božični prazniki, koliko veselja za one, ki prejemajo bogate darove, koliko užitka za tiste ,ki lahko po mili volji kupijo darove, da razvedrc svoje drage.
Kaj boš kupil ti, prolatarec, ki si že leto dni brez zaslužka, kaj boš kupil ti, siromak, ki te davi mora-bole-zen? Imaš družino, mali otroci te prosijo hrane ^a jim je ne moreš dati. Si brez zaslužka, nič več prihrankov, s čem naj kupiš hrano? Res, lepi božični prazniki se bližajo. O-troci jočejo, mati jih s solzami tolaži, očetu krvavi srce, videč mizerijo sveta. Koliko potov je že prehodil, korak mu je truden, volja ubita.
Di rek torij 3. D. D. v Collinwoodu je podvzel akcijo, da prirfdi božični večer v prid najpotrebnejšim med potrebnimi. V ta namen so bile poslane prošnje vsem društvom', katera zborujejo v S. D. D., da po zmožno-rti darujejo v sklad božične priredbe.
Jugoslovanski trgovci v Collinwoodu, tudi na vaša radodarna srca se obračamo • prošnjo, (Is prispevate to ali ono v pomoč bednim rojakom. Vsak dar se hvsležno sprejme, bodisi obleka ¿ran* itd. Obiskali vas bodo člani odbora. Ne odpustite jih praznih roki
Collinwoodčan! Ako ti bo ponu-<fcn listek k boiitnici v SNI)., ku(ni ga. 25c boš • tem prispeval kot bo-Mčno darilo bednim družinam v Collinwoodu.
Glad ln beda je neizprosno gorje! Pomagsj brat brstu, pomsgaj uteši-ti glad bednemu otroku.
Nabrani darovi se bodo enakomerno razdelili med najpotrebnejše družine v naselbini. Za otroke — oni ne poznajo le trnjeve poti delsvca — za te malčke pa bo povabljen v S. D. D. na božični večer "St. Claus" in upamo, da bo pridne dečke in deklice tn-di obdaril. — V. C.
44
Milwaučanje pridejo na Savin" koncert s posebnim avtobusom
Ckicago, 111. — Milwaučan od "Na. preja" piše, da pridejo na "Savin" koncert korporativno, okrog 50 oseb, v posebnem avtobusu. Morda se o-blečejo v narodne noše, ker prihaja zdaj ta reč v njihovi naselbini v modo. Pravijo tudi, da "ceneta" puste doma, da napiše skozi nedeljo svoj običajni ha-hav-hav.
Na "Savin" koncert pridejo tudi iz Waukegana, Jolieta ter drugih sosednih naselbin. O programu se lahko poučite iz oglasa v tej izdaji.
Listnica uredništva
Eni dopisniki se pritožujejo radi nepriobčenih prispevkov. Odloženi so predvsem taki, ki imajo značaj člankov in so po-Vabni kadarkoli. Vsi dru^i so priobčevani sproti, ako količkaj mogoče.	___
Priredbe klubov J. S. Z. In drugih ; soc. organizacij
NOVEMBER.
CHICAGO. ILL. — Koncart "Sa »a" v nodal jo 30. novombra v dvorani čsps.
BRIDGEPORT, O. — Dramska pratlstava in vasalka kluba it. 11 v »ofeoto 27. doc. v druitvani dvoran». Nasladnji dan kortfaronca JSZ. isto-tam.
DECEMBER. DETROIT, MICH. — Dramska predstava povskaga sbora "Svoboda" odsok kluba št. 114 JSZ. v nadaljo 14. doc. v Slovanskem dal. domu.
CHICAGO, ILL. — Silvastrova zabava kluba it. 1 * srado 31. dacam-bra v Lawndala Masonic Tampla.
BRIDGEPORT. O. — Konfaranca klubov JSZ. in druitav Prosvatne matica v nodoljo 28. dacambra.
STRABANE. PA. — Vasolica kluba it. 118 JSZ. v soboto 27. doc. v dvorani dr. it. 138 SNPJ.
JANUAR 1931,
CHICAGO, ILL. — V nadaljo 25. januarja dramska pradstava klub«
it. 1 v dvorani
ČSPS.
FEBRUAR.
CHICAGO, ILL. Var»j«tni program v dvorani SNPJ. v nadaljo 22. fa-bruarja. Izvaja ga mladinski odsak kluba it. 1 v angleškem jasiku s sodelovanjem drugih klubovih odsakov.
PITTSBURGH, PA. — Konfaranca soc. klubo* in druitav Prosvatn« matica v nadaljo 22. fab. v Slov. dorn«.
MAREC.
CHICAGO, ILL. — V nadoljo 22. marca dramska pradstava kluba it. 1 v dvorani
ČSPS.
APRIL.
CHICAGO. ILL. — V nadaljo 26. aprila koncatrt "Sava" v dvorani
SNPJ.
DETROIT, MICH. — Optra« pradstava pav, sbora "Svoboda" odsak kluba it. 114 JSZ. v nadaljo 26. aprila v Sla*, dal. domu.
maj.
CHICAGO. ILL. — Prvomajska slavnost kluba it. 1 v patak 1. maja v dvorani SNPJ.
(Tajnika klubov prosimo, da nam sporoča datuma svojih priradb, H* uh uvrstimo v ta Minam.)
j Prva Jugoslovanska restauracija
domaČa kuhinja
Otto and Jerry
lastnika. 4047 W. 26th Street
Sa priporoča Slovencam v posa*
Ali rabite perje za blazine?
Pilit« pn wares kater« vsakomur potlJ«m« ZASTONJ. I mani« »udi I« «»•-lovl)«n« Maito«. Za popoln« sa-4«vel)a*va |am-(l«o.
ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Paaaalc St., Pasaalc, N. J.
Ilk*.. .
CANADA. East Windsor« George Mateslch.
CALIFORNIA. Los Angalasi Frank Novak. San Francisco. Joseph Koenig,
COLORADO. Craslad Butta: Ant Slobodnik. Puablo: Pr. Boltezar. Somarsati Anton Majnik.
ILLINOIS. Chicago Frank Zaitz, Fr. Udovich, *r. Benchina, Chas. Pogorelec, Anton Andres. Glllopsiej John Krainz. La Salle» Frank Martinjak in Leo
Zevnik. Mascoutak: John Biskar. Oglasby: Frank Novak. Springfialdj Jos. Ovca, John Goršek. Stauntonj A. Avsec. Virdon: Frank Stempihar, Fr. Uer-aich.
Waukagan in North Chicago: France«
Zakovšek, Martin Judnich.
INDIANA. Indianapolis. Jos. Golob. Univarsal: Vine. Verhovnilf. KANSAS.
Arma: Martin Goretic, Anton Su-lar.
Gross: John Kunstelj, John Sular. Mulbarry: Joseph Pillich. Wast Minaral: John Marolt.
MICHIGAN. Datroit: R. Potočnik, Fr. Oblak, J. Vitez, Jos. Klarich, Peter Kisovec, Jos. Klančnik, Fr. Miller, Joe De-vyak, Frank Ceeen, John Zornik. Traunik: Frank 2a*ar.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely. John Teran. Crosby; Fr. Novak.
... MONTANA. Klain: A. Miklič. Rad Lodga: K. Erznoinik.
NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva.
NEW YORK. Gowanda: James Dekleva. Littla Falls: Frank Gregorin, Fr. Petaus.
OHIO.
Aluron: Leo BregÄTT-Bridgoport: Jos. Snoy. Barbart on: John Jankovich, Lovrenc Frank.
Clavaland: John Krebelj, Anton
Jankovich, Karl Trinastic. Collinwood: Frank Barbič in Louis
Zgonik. Connaaut. Joseph Sed mak. Girard: John Kosin, John Tancek,
Anton Dobrovolec. Glancoa: Albina Kravanja. Kanmora: Joseph Jereb, Lisbon: J. Bergant. Mavnard: Andy Zlatoper. Powhatan Point: Anton Vehar. Mawburgh: Peter Sogulin, Jos. Lever. Warran: Fr. Modle.
PENNSYLVANIA.
Acosta; Geo. Kristell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Ambridga: Martin Habich. Bassomar: Joseph Glavan. Bon Air: Peter Bukovec. Braddock: John Rednak. Broughton: Joseph Jaklich. Claridga: Joseph Hren. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabana: Marko Te-kavc, John Terčelj, Louis Rartol. John Udovich.
Cliff Mina: Frank Rogataj. Darragk: Andy Berti. Dalmont: J. Paulich. Export: Jos. Britz. Farrall: Joseph Kramar. Forast City: Frank Rataic, Tony Zaitz.
Graansboro: Tony Zupančič.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Dail> at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b> appointments.
Residence Tel.: Crawford 8440 WHWiii»m»roiiimmiirw»"»m!t!.....M
"New Leader"
anglaiki socialistični tadnik.
Izhaja v New Yorku. Varočni- ' na $2 na leto. SI na pol leta. Najboljše urejevan angleški to- \\ cialistični list v Ameriki. Mno- 1 go slovenskih delavcev ga fita. ! * i * Naročite si ga tudi vi. Nsročni-4 no ianl «mr^lpms "ProMarec" J
Handarsonvillat Albin Karničnik.
Harmini«. Anton Zornik. Homar City: Jos. Jereb. Jaromet J. Türnich. Imparial: Frank Auguštin. Johnstown in okolica: Andrew VI-
drich, J. bobal. Hija Búbalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. Latroba: John in Mary Fradel. Lswrsncsi Louie Britz. Library: Nick Triller. Lloydall: Ant. Zalar. Lucarna: John Matičič. Midway: Anna Nagel. Mclntyre: Vincent Yaksetich. Moon Run: Lukaa Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: J. Kvaitič. Park Hill-Conamaugh: Frank Pod-
boy, Adolf Krašna. Pittsburgh: John Ran, Jos. Hrva-tin.	. •
Ranton: Anton Bogataj. Rockinghamt Martin Zalar. Tira Hill: M-. Krasovetz. St. Michaal: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandling: Jos. Čefcular. Windbor: Tony Stražišar. W. Nawton: Jos. Zo;ko. Willock: John Konlenik Yukon: Jüa. Robich, Matt Jaklich.
UTAH. Wattis: P. Zmrzlikar.
W. VIRGINIA.
Piarca: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak.
WISCONSIN.
Kanosha: Frank Žerovec. Milwauka«: Jacob Rozic, Jos. Vidmar John Obluck.	'
Sheldon: Ignac Kolar. Shoboyga„. Fr. Stih, Fr. N'agode, Leo
Milostnik. Will.rd: Mike Krulc. Wast Allis: Jos. Radelj.
WYOMING.
Suparior: Louis Tlaker.
Rock Springs: Mrj. J. Jereb, John
Jereb.
Sublat: John H Krzisnik.
Ako šali kdo pravcati sastopstva *a nabiranja naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koladar, bro-»ura in knjiga, naj piia upravniitvu, ki bo poslalo potrabna listina in informacija. Na tu priobčana zastopnike apaliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnika tamu listu. Pravzaprav ja dolžnost vsakaga slovanskega zavednega delavca agitirati sa njegovo glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika iz-' puicenó, naj nam sporoči pa bomo imenik radevoljo popravili.
ZDRAVNIKI TRPE VSLED ZABASANOSTI IN PLINOV
PA SI NAJDEJO HITRO POMOČ.
"Imel sem precej neprilik,M nam piše odlični zdravnik iz Chicaga, "radi zapeke in drugih notranjih nerednosti, katerih posledica je bila, da sem se slabo počutil in izgubil ves apetit do jedi. To stanje se je hitro spremenilo ,in ko sem končal s predpisano količino Tri-nerjevega grenkega vina, je bilo docela odstranjeno.
To izredno zeliščno zdravilo — Trinerjevo grenko vino — je prirejeno od zanesljivih zdravnikov za odpomoč štirim notranjim organom — želodcu, je-tram, mehurju in drobovju. Za-i to tudi prinese hitro odpomoč onim, ki trpe na želodčnih ne-rednostih, jetrih »splošno oslab-Ijenosti in zabasanosti — brez da bi se bilo treba zatekati k raznim nevarnim patentiranim zdravilom. Obvaruje vas na-daljnih komplikacij in vas napravi da se počutite 100% boljše.
Brezplačen dokaz!
Pojdite k vašemu lekarnarju in si kupite steklenico Trinerjevega grenkega vina. Dve velikosti: za BOc in $1.25. Jemljite ga po predpisih šest dni in ako se ?o tem času ne boste počutili v vseh ozirih boljše, mu preostanek vrnite in on vam bo povrnil vaš denar.
TRINERS
BITTERWINE
•Mill..................
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2669 S. LawndaU Ave., Chicago, III.
Toi. Crawford 1382.
Pristna In okusna domača jodiía. Cona zmerne. Postraiba točna
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street
Toi. 147B. JOHNSTOWN. PA .............
i

VINKO ARBANAS
1320 W. lêth St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svefte cvetlioe aa ploao, svadbo.
pogreba ltd.	w
i rrxrrrrrrrrr~***-*****■■«■■«■■■■!
I

A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of tho Workers.

Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
frsirtarrr
»
OUR A!M: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO.—ST. 1211.
Publishod Wookly «> 3639 W. 2ttth St
CHICAGO, ILL., NOVEMBER 27th, 1930.
loioohooo M«kéiw#II ¿Bé4
FREEDOM!
The coronation of Ras Tafari, rich and striking in material splendor, will yet be remembered for something much simpler and more substantial than "scepter and crown".
The new emperor of Abyssinia, in the fulfillment of his promise to the league of nations, ie freeing a large section of the slaves in his territory, and is embarking upon a policy which will result in the final emancipation of the entire slave poplation. That policy will not be easy to carry through. There are probably, though no accurate figures are available, well ov.er 2,000,000 slaves in Abyssinia. Slavery is still a domestic institution. It is, more-over, a profitable trade for the Abyssinian chiefs, whom Ras Tafari will have to dominate completely before he is a>ble to rest.
Fortunately, the aroused conscience of the civilized world is now enlisted on his side. We wish him well.—London Daily Herald.
A BERGER MEMORIAL
A Victor L. Berger memorial or foundation, as you have read in the news columns, has been initiated at a meeting in New York.
The object of the memorial is to extend financial ai.d to papers" serving advanced causes, among them the further building up of The Milwaukee Leader.
The committee in charge of the project, appointed at the larger meeting, consist of Morris Hillquit, national chairman of the Socialist party; B. C. Vladeck, manager of The Jewish Daily Forward; E. J. Costello, editor-in-chief of The Milwakee Leader, and Howard Y. Williams, secretary of ihe League for Independent Political Action. Marx Lewisv former congressional secretary to Victor Berger, will be the executive secretary of the organization.
The nature and objects of the memorial are quite in line with the life-long activities of Victor L. Berger. It is cauculated to carry out his work along the same lines on which he would have endeavored to carry it out if he had lived. May it succeed far beyond the dreams of its founders.—Milwaukee Leader.
IMPRACTICABLE SYSTEM
We wonder if our more or less friendly critics who thought Socialism was inmpractic-ble still believe that capitalism is practicable.
If so, they must be extremely credulous.
Capitalism has kept a vast mass of the people in poverty ever since it came into existence.
It led the nations into the World war which wasted hundreds of billions of dollars and millions of lives.
It has thrown millions of men out of work.
It has driven hundreds of thousands of men and women to crime, suicide, insanity, and
prostitution.
Surely neither Socialism nor any other system could do worse. Capitalism has conclusively demonstrated that it is impracticable.
In fact, all that makes capitalism bearable at all is the fact that some Socialism has been injected into it. It will only be made better by still further injections of Socialism.
This in itself ,ought to convince anyone tjiat Socialism is practicable. The mere fact that it has to be used as an injection to make another syrfiem work should be convincing.
The truth is that the objectors are shortsighted. Perhaps it would be better to say that they lack imagination. They can think up a lot of difficulties, but their mental apparatus is not equal to the task of considering how adaptable human beings are, and how they go about the task of overcoming
difficulties.	.
The difficulties that could arise in a Socialist system are nothing compared with the difficulties that have arisen under capitalism. If the race can manage somehow to survive under capitalism, the same qualities of adjustment will cause it to make tremendous advances under Socialism.—The Milwaukee Leader.
LET FREEDOM RING
That the world is making no great strides in the direction of free political activity is attested by the report of the International Committee for Political Prisoners.
The committee gives 40,000 as a conservative gu«ss of the number of people imprisoned or exiled today for political opinions and activities, not counting, the thousands of Italians exiled by Mussolini to the islands of the Mediterranean.
Ths Pom— ef Census reports that thers art 47,-HI.tit bread wtnnois In tho United States. Are ths heaters and corporation mínete* lilted as ths broad
Their Hot Air Promises
Both Republican and Democratic politicians who were running for public office talked a lot about what they intend to do for the working people and promised do restore prosperity if electckt But in view of the little they have done when they had the chance, their promises are worthless. Because the politicians must face the labor issues in order
Cleveland Socialists in Joint Convention
h
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
ises to give several exhibitions of
to get workers to listen to them, .herei'ore they promise full support M«nday, December 1st, 8 P M at to all labor measure, if elected, but 201 Superior Buikiing. At this
meeting definite plans for our muni.
is to be Thanksigiving Day,	...
Thursday November 27, for those that dramatued singing. Aid he can do own everything anl have too much th*1 * perfection.^
Meeting to NominaU lounolmanic °f the **** beit oi everything. Not
c.uduUte. • for Monday Do- ior ^ millions Voor unemploy-, Beginning promptly at 3:00 o'-tembor 1st at 201 Super,or Bid* ! ed families. They will have to b* clock the Concent will get under way —Commit too on Fman«. and Li^ content with what little they might, a sightseeing moving picture trip to toi*ature w> ropori.-Ev.ry m«nbor got from' charities. It is an unjust Lurope. Many of our folks will be
1 system that perraks these conditions, interested in the new pictures taken 1 beg pardon, that forces and perpe- (this year showing many prominent tuates these conditions upon the in- places in Jugoslavia Then the re-habitant*. Can you say that, the rich gular program with Mr .Subelj will have any heart?. But they do not follow. In the evening Johnny Ko-live for the sake of loving. They chevar's orchestra will play for danc-
attoad this mooting.
The Joint meeting of all the mem-bers of local Cleveland is set for
later prove, entirely . differ«« ^.r^	" wiu be ^^.„d.d plunder the poor, the worker., know-; in«. We hope to «« m.ny young
C.mb,i. co«n^; P^. U bu4d.^ .n	P^ The commlUee or oU.erwi.e. Thi. welter of people .mid the expected full tell.
^ tt	to recomme ri a „enerol di- ml.,ry U brought .bout by the ^.rd AdmiMio„ 75c. #
t nev will be spent before	«tnbution of one million pieces of eis of wealth. But the workers
iaxpa>ei.» n o y p	literature. In condition, a plan of haven't tx;en able to see it. They Arrangements are nearing com-
the job is nnuneo, arw no	ou.-door^meetings in every district haven't been able to think that far.p|e.ion for the big circle Day. With
ne many craramsn, u p y ^	wi|j be a part of the general program But once they do, there will be a our comrades schedule to play The
Mliticial rine which controls Cambria	oi proceedings at the meeting. uniform Thanksgiving. Until such Machine at 7:00 P. M. Sunday Dec.
¡•aunty * could have controlled this	The rePort oi the El««*« » Bo»"f a ume we must struggle to bring 7, mo, the program will be complete,
situation in the interest of the people	indicates s greater interest in the So- about a new economic order that wilJ We urge our friends to reserve the
if it had so desired There is no rea-	movement than was registered gjVe each man the full value of his hour for us. You can never see The
son why men living in Johnstown or	in the la*1 Un yeare- The toll. To the unfortunates, Thanks- Machine too often,
other places of that county who are	in th« Socialist vote U an inspiration glvl ^ means less than nothing. For • • •
ou of work, should not be earning	wh,ch Wl11 contribute courage and taeir aakt.( ^ you (.hink of them on Xnd then to ^ pioneer Home
the wages that are being paid by its	«trengJi to the movement and aseur* Thanksgiving, get up a good deal ¿>arty on Saturday evening Dec. 13.
own taxpayers.	happier returns in the city election. morc of your counMfe to do good for at the lower hall of the Lawndalt,
A similar situation exists in Frank
lin. A school is being built there and not one of its unemployed carp- turn enteis and brick masons works on that job. All laborers here by the contractor towns.
It is up to the members of every branch to press further the vital issue and direct the awakened masses to in our direction. This can easily be gained by co.ncr.iii;tt. d ao.ion. At the
our party.
This illustrates what the dominant bers, and everyo ie must be present.
Masonic Temple. The small sum of • *	25 cents is all that will be acquire !
Then we have the regular meeting a8 an admission fee. Johny Koche-of club No. 1 J. S. F. on Friday Nov.! var'a orchestra will play. 28, 1030, at the SNPJ Hall. A dis-	• • •
meeting of December first all the tUÄ*ion on **** *nd mean* of 1 Singing Sociefty Zarja (that section
were sent efforl aml unite<J from other
pouucai iing which pioies^es to led so much concerned, does tor the unemployed in that county. The ravings of these politicians as to what they might do (and could do if they wanted to) in order to get elected to a state o- national office, are meaningless since from the very beginning they neglect the golden opportunities right at home.
Poto Bukovoc, Bdn Air, Pa.
Local Cuyahoga County Socialist Part jr.
it's connections friendlier will be had. Several comrades are preparing reports to start discussions.
• a •
J. S. F., Cleveland and is still with
Circle No. 3 in Chicago Doing Fine
the club) has asked for finaicial
assistance to carry its appeal to a
** higher court against the decision of
Sunday November 30, 1930 is the lower court. If sufficient "con-
ihp Intprnatiiinal Fmriival Sava's day in Chicago. A concert tribs" are received they should win iUC UliCIlldllUIIdl rCMlYOI which wiU mnk amonK the foremos.|ouL Thoge of our comrades that
of any yet rendered in Chicago will cannot give money should show their be presented to what we hope will be nK>ral stand by backing them up in An epoch-mWking —* - tn,. » capacity attendance. Besides the
December 7th
otherways. Moral backing is just as
essential as financial backing. • as
event in the .... , .. history of Chicago's You ig People's 8Ple:idld , fo,k	arrangement
Socialist League will occur on Sun- S<^an- wU1	a "Villa«e Scene",
day, December 7, 1030, when Circle vith •everal 8ol° «el^ions. A trio No. 1 holds its International Festival wiU P1"^"* two or three P°Pulttr
at the Labor Lyceum, Ogden and ^^ ■el~tiofU- Thi» 8ame trio Kedzie Aves.	wa* delightfully received at our last
The Workmen's Circle Singing c»ncert »nd promises to put another | efficient committee can do mucn , wH Society, a chorus of two hundred *<">*	Sava's book of granted, had said ,a iong time ago. It has
pages. The most noteworthy and out- proven that no effort is in vain, with standing individual at the Concert oar tireless fighter Senior poundi ig however, will be Mr. Anton Subelj,! continuously many changes are made our well known barito list. He prom- that would ordinarily slip by.
We can be glad to learn from the report of the national executive committee of our party that our ranks are growing. An active working,
The Young People Socialist League mixed voices will eiliven and arouse is spreading in Chicago. Circle No. spirit by -their marvelous singing. 3, organised several months ago, is Jugo-Slav Federation's Branch No. fast developing an evei^-growing i, Dramatic Society will present a
body of enthusiastic young peqple. three act play, "The Machine", by the Dunbar Male Quartet, «nd-With competent officers, the cncle written by Upton Sinclair. This|cring negrx, spiritual niusic. vs making itself felt in -he city, famous play by a famous Socialist! A clMaiciU quartcd of _ activity Comrade Lmily Latovich autik)r i, a iittmg vehicle for 8U^h wiU pUy tmmei 8<mg, oi RuMia. is president, and Mary Novich is the an occlwion.	After ^ p,ay there wU] be ^
sec re Ury-treasurer.	j Foik-dai<:ing in the Serbian fashion ing. There will be no speeches.
A very interesting educational wiU be ^ eflterUimnent .^ed by The International Festival is program is given at every meeeting so Branch No 20 of the Jugo-Slav Fe
musicans
that the members are acquiring a deration> A ^^ orchestra compos-basic knowledge of Socialism and the ^ q{ membe„ from ^ MUne
lavish- in its many wñl v appeal to all.
features that The price is
Our books are beginning to move faster again. People read more during tho winter months because the evening hours are longer The present orders show that. If you want to select good reading matter, something that will make you think send in for your supplies.
Of course criminals are feeble-
evils of Capitalism.
All young people between the ages
" are cordially _
branch, will accompany the dancers, cents admission.
sttractively low, only twenty-five Äjn<je^ Nobody but s fool would
of sixteen and thirty
invited to sttend the meetings of Circle No. 3, and to join as YPSL's. A good time is assured to all. Meetings are held every Friday night at 2250 Clybourn Ave. Parents, who are Socialists should urge their children to join, and thus render aid to the cause.
Y. P. S. L. Pross Sorvico.
Additiqnal singing will be provided
YPSL Pro* Sonrico.
risk jafl wfren there are
legal waysjo^robsuckers.
so many
THE SIAMESE TWINS
Message From Detroit
What has happened to the contributes of Detroit? For some tun* past there hasn't been an ar.icli in the Proletarec from our city. Wake up, comrades! Lt>./s show the readers of Proletarec that we are still very much alive.
Our sub-branch now has 33 members and always welcome any boy or gul in to its fold. Comrades, we ca » double our membership with a little effort and campaign. Make it a duty, each of you, to get a new member initiated at our next meeting. Explain to your friends who we aie and what we are doing. Stress to them the worhdS-wide moveme it of the working class protesting against the injustices of the capitalist system, uenying them their share of life. Tell •them of Labor's demands for' better food ,better clothing, more education and better living co ldition which they are rightfully intitled to. The workers today are deprived of these means because the commodities are not produced for their use, but for the profits that the capitalists obtain from them. A system of government which permits labor to be exploited for private gain, is not worthy to exist because it cannot fullfill the social and economic needs of the people. To abolish this evil, Labor must unite and organise poU.icall>
and into trade unions.
s
On Saturday night, November 29, everyone is invited to the dance given by lodge No. 220 9SPZ at 116 E. Six Mile Rd. A good time is promise«! Let'« all bo there.
OUock, Detroit, Mich.
SHORTER HOURS V WOMEN'S PLACES
Of the 8,500,000 women who work outside the home, less than 2,000,000—to be exact 1,920,281—we« married and living with husbands; 6,426,515 vers reported single, widowed or divorced. Of these latter, practically all were supporting themselves and a v«ry large percentage eiither living home and contributing to the family support ,or otherwise supporting depend, ents. Perhaps no one would ask them to relinquish their work.
Of the married women living with their husbaadi nearly all contribute to the support of the fanAly, the greater number giving all nheir earnings. Those what« earnings are necessary to the family because of inadequate pay of the hurfbandfe, constitute by far the greater number, and they must continue to work. The whole battle, then, to drive women from the outside jobs, even were it possible or desirsble to do so, would give but a negligible contribution to the unemployment problem. (Women's Bureau, department of lebor, bulletins 30, 46 and 76 give above figures.)
Fifty yean ago ,re^>onding to the then advsnce in labor-saving devices, labor asked and* in the barge secured a decrease of two hours in the day's work, without reduction in pay. A two-hour reduction now, making a six-hour day, would give st least twice as many jobs as those now held by all married women, and 50 times as many jobs as woukf the retiring of all married women who are without dependents.
—Agnes H. Downing.
TWO POINTS OF VIEW
"The Uni.ed1 States is fundamentally sound, our unrest is mental and 'there is nothing to worry about because things will right themselves in timet, was the advice of Otto H. Kahn, New York Banker, to 300 guests who were entertained at his Long Island estate. Mr. Kahn, who recently returned from Europe, said unrest in the United States is largely mental. He drew the comparison of a man who was physically fit but who imagined he was sick." — A. F. L. News Service.
"Official proclamations as to huge construction enterprises to be undertaken for the relief of the unemployed tend to become a mockery to jobless men without food in the pantry and fuel in the bins. This feeding the public promises in lieu of action is getting to be worse than monotonous. Laborers are not only fretful and resentful as winter draws nigh and no work to do but some of them are publicly demanding that work be started, instead of just talking about it." —Federation News.
ELECTION AFTERMATH
The Farmer-Labor party of Minnesota succeeded in electing its candidate for governor, Floyd B. Olson. This, together with uhe Socialist victories in Wisconsin and in Pen nsylvania, and1 the big encouragement to advocates of independent political aoJon.
Labor has three times as many representatives in the lower house of the Wisconsin legislature as it had before. Furthermore, there was a great increase in the Socialist vote in the Milwaukee county even for the candidates who were not elected. Although the total vote of all parties was about 39,000 less than two years ago, yet the Socialist vote was about 4,000 more. This, it is obvious, is equal to a far greater gain ihan 4,000, since the other parties lost votes.
International Unemployment Conditions Studied
An extensive new study of unemployment and all its phases is being undertaken by the International Labor Office of ithe League of Nations. Proposals for a remedy will be based on the findings. The 1932 session of the International Labor organixation will consider a draft convention for «he abolition of private employment agencies. HaroM B. Butler, deputy director of the international office, is in Chicago conferring with the leaders of the Illinois and Chicago labor federations. He expects to spend a month in the United Sfcftes studying conditions here.
Forget War Sentiment
Quit laying memorial wreaths on unknown soldiers graves, says the Labor party's British foreign office —and we second the motion.
It perpetuates war sentiments a id war hatreds. And so do some other customs that ought to be abolished. Military training, for example—it should cease. And the placing of cannon in public parks and on armory sites, pointing menacingly at all passersby. They should be dumped in the lake, or otherwise disposed of. The celebration of Armistice Day ought also to be abolished.
It should come to pass that the school histories, the table talk in the hom«*s, and all other influences to which children are subjected, will make them' hate war, instead* of making ithem think that war is glorious, as so many of these influences do now.
Milwaukee Leader.
BRITISH YOUTH AND POLITICS
Youth, organ of the British Youth council, in a recent issue comments on the interesting activity of the young people in British politics. They list Jennie Lee, Labor M. P., 25 years old; J. F. Owen, Liberal M. P., 24 years old; Viscount Elmley, Liberal, 26 yean old; Miss Megan Lloyd George, 27 years old; Malcolm Mac-Donald, 28 yean old ,and Oliver Bairfwin, 30 yeart old; Miss Lloyd George and Mr. MacDonald following the political faiths of their parents and Mr. Baldwin deserting his father's party for the ranks of I>abor. An analysis made by this publication from a very careful estimate of the voting strength of the young people, and checked so far as possible by various Statistical methods, shows the following protable percentage of the vote cast by the 6,000,000 young voten of Britain: Conservatives, 12 percent; Liberals, 31 psr cent; Labor, 64 psr cent; Independents, etc., t per cent.—Tho World Tomorrow.