Telefon SL 111. PoStnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA POL1TIČE1NI DNEVNIK Izhaja vsak delavnik ob u. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Upi u/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po r; znaša le ih izven Ljubljane 22 — Din za inozemstvo mesečno 82'— Din. Mal i) oglasov, ki služijo v posredovalne iri socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsak i beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe* titna enostoipna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust. • St. 98. V Ljubljani, petek 30. aprila 1926. Leto I. A. Ta ne: Prvi Maj na Vzhodu. Kaj je bilo vzrok svetovni vojni? Ivdo je pomoril 20 milijonov ljudi? — Kapital! Pohlep! Borba za bogati Ori-jent! — iZapadn i imperijaliizem se je hotel polastiti vseh bogastev vzhoda. Zasužnjiti primitivno zaupljivost teh 'narodov. In ni izbiral poti in sredstev. Kot avantgardo je poslal misijonarje. Pripravljati so morali teren. Vzhod jih je sprejemal kot goste. A 'kmalu je ■začel nekaj slutiti —. Mnogi so morali poginiti; po svojem mnenju za sveto stvar. Oni pa, ki so jih pošiljali, so izrabljali celo njihov mučeniški nimbus za svoje grabežljive namene. Za misijonarji so pa prišle trgovske ladje; prinesle so žganje, opij in razvrat. Kos za kosom daljnih obmorskih obrežij so spravljale pod svoje interesne sfere. Vsak je hotel svojega soseda prehiteti. Vsak je hotel več. Začele so se intrige. Portugalci in Holandci so bili potisnjeni v ozadje. Oslabiti se je moralo »njihove domače centre, da se reducira njihova moč v kolonijah. Na njih mesto so stopili novi. Nemci in Francozi, Angleži in Amerikanci so se pulili za neizrabljena bogastva daljne Azije in Tihega morja, prehitevali so drug drugega, .da si zasigurajo odjemališča za svoje produkte. Moramo! so rekli; Evropa je preolbljudena; zahteva jesti! A 400 milijonov ljudi v samem Kitaju je bila njim prazna dežela, čakajoča gospodarja. In izbral si je Anglež za oporišče svojih operacij Hongkong, Francoz je razširjal svojo posest iz Ton«--kinga, Nemec se je vsidral pri Tsing-tanu iln Amerikamec se je vsedel na Filipine. Tedaj se je vzbudil mali Japonec. \ idel je, da se mu hoče zadrgniti zanj-ko okrog vratu. Japonec je mal a žilav kakor kozaško kljuse, njegove ozke oči motrijo pod navidezno prostodušnostjo nezaupno in kritično. Spoznal je nevarnost in se pripravil na svojevrstno obrambo. .Klin s klinom. Tekom 60 let je iz brezpomembnega narodiča zrasel velikan oboi ozem do zob, ki je vsiljivcem odškilil njih civilizacijo, j0 ogrnil v kimono in postavil v svoj oltar kot božanstvo zaščite. In danes sedi na svojem otočju in kaže zobe. Kakor zmaj straži vzhod v svoje lakirano kraljestvo. Nemčija je pa med tem pretegovala svoje jekleno mišičevje in njene meje so ji postajale pretesne. Kam bi s svojimi silami! In začela se je ozirati preko morja na vse strani. Pojavile so se »devize«; Beograd, Carigrad, Bagdad, Modul, Suez. Afrika, Vzhodno -morje. Na nasprotni strani isto; poleg tega pa še Alzacija-Lorena, Pore-11 je, Krupp, Adrija, Balkan. Sklicevali so »e na ravnotežje sil, revainžno politiko. Nlll(i vsem tem je pa plaval strah, nepopisan strah. Kajti doma je začela zgradba pokati na vseh oglih, koloni-jalno bogastvo se je zbiralo samo v nekatei ih malhah, takoizvano ljudstvo ni imelo od stoletnih krvavih zavoje-vauj ničesar. Bilo je nago in lačno in grozeče je dvigalo svojo milijonkratn« glavo. Treba je bilo nekaj napraviti, da pozabi za nekaj časa svoje nezadovoljstvo, da se ga opijani. In našli so, da so krivi bede sosedje, ki drže tuje zemlje v posesti. Preveč številom je naš narod zu naše meje; premalo zemlje, premalo surovin, premalo kruha. Priboriti si moramo več! Itn zasvirali so na strune domoljubja, nalepotičili so vsak svojo domovino z najlepšimi barvili, prikazovali jo kot mučenico po krivdi sovražnikov. Francoz je p ropa 1 i ca in ropar, Anglež grabežljivi kramar, ,Rus trinoški de- spot, pod katerim ječi njegovo ljudstvo, katerega moramo osvoboditi. To je naša sveta dolžuost Torej borba za svobodo. Nobena žrtev naj ne bo prevelika. »Gold fiir Eisen!« — A na nasprotni strani? Turek je rabelj krist-janstva! Vojna proti njemu je sveta vojna za vero. Avstrija je jarem zasužnjenih narodov. Kdo jih naj osvobodi, če ne mi? Nemci so 'barbari, sramota za našo civilizacijo, ena sama velika kasarna, ki vedno rožlja s sabljo in smrdi s smodnikom. Zahteva vsega kulturnega sveta je, da se iztrebijo z zemlje. In posrečilo se je. Završalo je po vsej Evropi, ki se je preklala v dva tabora. — »Hock Kaiser!« »Nach Pariš!« — »Vi ve la France!« »A la Berlin!« — Krist, Luter, Mohamed in Budila so imeli v teh dneh najvišjo konjunkturo, vzeti so si morali celo armado tajnikov, da so reševali prošnje obeh oblasti. Komu naj ug'odi? Najbolj v zadregi je bil nazar. prerok. Njegovi učenci so bili v obeh taborih in vse je imel enako rad. Z Obeh strani so ga cukali za plašč: »Samo mi smo tvoji, oni drugi so te izdali. Kaznuj jih s svojim svetim srdom!« A z nasprotne strani isto. Nazadnje mu je postalo » preneumno. Vzel je kanglico in šel na vrt figova drevesa zalivat, svojim tajnikom je pa naročil, da rečejo nadlež-nežem, da ga ni doma. In zaklel se je, da se ne bo nikdar več bavil s politiko. In| krmarji zemeljskih usod so krmarili dalje. A pozabili so pri tem na nevarnosti, ki so se skrivale v globinah, ker so imeli svoje pohlepne poglede ustremljene le v daljavo, iskaje zlato nosni h bregov. Železo! Petrolej! Bombaž! Kolonije! Edini smotri njih življenja. A nia.se so gladovale, krvavele iz milijonskih ran in se vpraševale: »Zakaj!« In v topih očeh se je naenkrat zaiskrilo, pesti so se stisnile in konice bodal so se obrnile na nasprotno stran. In kakor vihra se je razneslo čez obzorja maščevanje in na vzhodu .ie zasijalo krvavo rdeče. Ljudstva, ki . v svoji dotedanji resignaciji niso opazila kako hite mimo njih leta, stoletja, tisočletja, verujoča edino v »kis-met«, so se vzdramila iz tope udanosti. Marks, Lenin, Ghandi, Kemal, ljudstvo, svoboda, so postali gesla. Rusija, Islam, Indija, Kitaj in oaze peščenih planjav, ■se Pripravljajo za vstop v krog novih i emokraoj j. Evropska civilizacija se je naenkrat razkrinkala kot krvnik, ki s pescico svojih plačancev drži na verigi m izzema dve tretjini zemeljskega prebivalstva. Dolga in ,s krvavimi trupli je posejana pot, po kateri je dospela Azija do spoznanja svojega človečan-stva, do spoznanja, da izhaja iz iste praceljce kakor Evropa. Nov Maj vzhaja na vzhodu. Kjer je tekla zibel vsem religijam se poraja novo veroispovedanje, vera v Življenje. Preko širnih ruskih step in sibirskih zametov se vijejo rdeči transparenti. V lesene izbe mužikov se je vselila samozavest, ki s pomilovan jeni zre na »kulture« ostarelih evropejcev. 'Na vzhodu vzhaja novo življenje, medtem, ko se zapad bolj in bolj pogreza. Bič, ki ga je evropska »civilizacija« tako dolgo vihtela nad sključenim hrbtom Azije, se ji počasi vije iz rok. Dn prav je tako. Naj se njen napuh spremeni v kes, da bo vredna spokorniškega prerojenja. Naši upi se danes obračajo v drugo stran, kjer si komaj predramljeni velikan mane svoje oči in nam nudi roko, da praznujemo skujmo Vstajenje in skupni Prvi Maj. Jugoslovanskim delavcem in socijalistom. 'Razvoj političnih dogodkov v naši državi je jasno pokazal, da so nacijo-nalistične fraze, katerih so se posluževale vse naše buržuazijske stranke velika laž, za katero so zakrivale revnemu delavnemu ljudstvu svoje prave namere in svoje pravo lice. Danes se jasno vidi, da tiči za tem besedičenjem le nizkotna borba za vla.st in materi-jalne ter razredne interese buržuazije ter njenih pomagačev. Bolj kot kdaj preje je nujino, da se razkrije značaj vseh 'kapitalističnih strank in pokaže, da je rešitev delavnega mestnega in vaškega ljudstva edino le v socialističnih vrstah. Današnjemu absolutističnemu, brezkontrolnemu, birokratskemu, kapitalističnemu in militarističnemu režimu se mora napraviti čini prej konec. Mesto nasilne vlade, katera tira naš narod v gospodarsko in moralno raztrojenost, se mora zahtevati vsestransko popolno svobodo in najširše narodne samouprave. Današnjo narodno skupščino, katera je bila izvoljena v znamenju grobega nasilja in nacijonalističnih laži se mora razpustiti, ter razpisati pove svobodne volitve za navo narodno skupščino. Izvršiti se morajo nemudoma volitve v občinske, sreske in oblastne zašlo-pe in izvesti se mora takoj povsod narodno samoupravo. Likvidirati se mora nadalje čimprej sedanji ogromni birokratski aparat, ki samovoljno vlada, ter pogrezajoč se vse globje v korupci- ji, upropašča cel narod. Likvidirati je treba tudi naš vse preveliki militarizem, ki predstavlja gospodarsko ne-vzdržljivo breme in veliko politično nevarnost za zdravi razvoj našega narodnega in državnega življenja, kakor tudi za mednarodni mir. la črna perijoda popolne in brez-kontrolne vladavine buržuazije, birokracije in militarizma so izkoristili za to, da so naložili grozna davčna bremena, ki onemogočujejo vsako gospodarsko življenje in razvoj. Ti davki so bili za ®/io naloženi v prvi vrsti na rame bednih delavcev, nameščencev in malih posestnikov, katere davi neusmiljeno draginja, pomanjkanje dela kot posledica gnspodarske krize, nizke plače, odpuščanje in likvidiranje socijalne zaščite, omejevanje socijalnega zavarovanja, samovoljnost oblasti, ki je postala slepi sluga buržuazije. Iz tega strašnega in ponižujočega položaja se more delavski razred rešiti samo, ako se bo zavedal svoje moči, ako bo obrnil hrbet vsem buržuaznim strankam, v katerih se zbirajo njegovi razredni 'sovražniki ter se zbral v vrstah socijali-stičnih razrednih borcev: v Zedinjenem delavskem sindikalnem savezu in v Soči jalistični stranki Jugoslavije. Naprej v boj! Živel Prvi Maj! Živel mir med narodi! Izvrševalni odbor Socijalistične stranke Jugoslavije. Prvi maj. Je solnce vzžarelo polje zagorelo, v ognju pognalo rdeči je cvet... Ves svet se koplje v rasti in v blaženi slasti pozablja na grenke dni; še v obrazih rdeča kri plamti, opaja srce, da trdo gre svojo večno odkazano pot... Da bo pot brez zmot, da bodo rože spremljale pot 'Brvi maj nam spoznanje zareže v neskončno armado nas zveže, da Ibomo anali kako naj misli v bodočnost gredo... —___ Praznik proletarskih otrok. Ste videli otroke pri procesiji ma Jelovo? Koliko veselja, govorenja, pripovedovanja. »Novo obleko sem imela. Čisto belo.« »Svečo, prav debelo, s pnšeljcem, sem nosila.« »Tako lepo je igrala godba. In streljali so vojaki. Vpi ngenkrat.« »Kakšne so bile ulice? Vse v mladih brezah, na oknih pa cvetlice in sveče in podobe. In ljudi?... Koliko je bilo ljudi.« Vsi, vsi si imajo toliko povedati. »Mlaje smo stavili,« pripovedujejo na deželi drug drugemu. »Vence smo delali cel teden. Peli smo, da je po sobi odmevalo. Veselo je bilo.« Telovo je praznik otrok,, ustvarjen zato, da mladini da veselje in — da ji vcepi spoštovanje do onih, ki so postavljeni od zgoraj, od boga, da pasejo ovce in jagnjeta. Otroku v ponošeni obleki ni mesta v tem sijaju. Po struni bi ga gledali, pripombe bi padale. In vendgr potrebuje otrok veselja, potrebuje praznika, slavja. Otroška duša hoče videti nekaj lepega, biti v tistem lepem, sodelovati v tistem lepem. Zato dajmo proletarskemu otroku praznik. Dajmo mu jasen in svetel dan, na katerega se bo v poznejših časih spominjal kot na svoj dan, v katerem je bilo toliko trajnosti, toliko pričakovanja, kakor da je velika noč. Noben dan v letu ni zato tako pripraven, kot Prvi Maj. To je pomlad, pomlad v vsem svojem razkošju. Tu je solnce zopet toplo, božajoče, poljubljajoče, smehljajoče... Proletarski otrok mora ta dan iz ozkih sobic v naravo, med zelenje in cvetje, ptroški prazniki se praznujejo v naravi. Praznujemo praznik proletarskega otroka — naše bodočnosti proletarske, Prvi maj. Godba zaigra. Dečki v vrste. Tako, štirje po štirje. Zelene vejice za klobuki, jasnih, srečnih lic. Za njimi deklico, ovenčane s poljskimi cveticami vesele, ščebeta v e, kakor ptičice v gozdu. Dečki in dekleta morajo takoj za godbo... C’e nam bodo govorili nasprotniki, da otroci ne spadajo na ulico, spomni« mo jih na tejovsko procesijo. In potem ? In potem tja v gozd, ali na zeleni m cvetoči travnik. Tam jim povedati lojio zgodbo o prekrasni socijalistični bodočnosti družibe, kateri bo temeljni zakon resnična ljubezen in pravo prijateljstvo. Deček in deklica recitirata pesmi, drugi se oglašajo... Potem se igrajo. Otroški praznik brez iger ni praznik. In potem..., ko so se nagovorili, naplesali, naskakali posedejo in južina-jo. Brez jedi ni praznika... Darilca se jim dele. Odrasli sodrugi so to poskrbeli že riisec dni poiirej. Nov predpasnik, lep klobuk, nogavice in tako dalje... Veselje proletarskih otrok je na vrhuncu. In še nekaj. Praznik otroka se mora začeti že doma. Zato ni treba bogvekakšmih sredstev. Že doma obdarite, oče, mafi, svojega otroka. Otrok je z vsakim darilom zadovoljen, z najmanjšim. Ali da rilo mora biti — to spada k prazniku. O, videl sem to veselje v državi, kjer vladata delavec in kmet... »Poglej, mama, predpasnik sem dobila... Kako je lep; kaj!...« Obraz otroka je žarel. »Klobuk imam... nov je...«, je kričal ves radosten drugi in kazal očetu. Mati je objela dekletce, oče se je otroško-veselo smejal. Dajte proletarskemu otroku njegov praznik. Prvi maj naj postane praznik proletarskega otroka. Pr. Aleš: športnemu proletarijatu Slovenije za Prvi maj. Danes, ko manifestira ves razredno zavedni proletarijat in praznuje svoj prvi delavski praznik, je potrebno, da se tudi vsak delavec-športnik zamisli v povojno dobo delavskega po-kreta v Sloveniji in si stavi vprašanje: Kaj in koliko je že napravil na svojem športnem polju, kar bi bilo vredno, da se manifestira na dan prvega maja. Dosedaj smo živeli v žalostni dolbi; delavstvo se je cepilo na različne strani. Borili iii kregali smo se med seboj za politične ideje, se mrcvarili z nasprotniki na vse mogoče načine, namesto da bi gradili, smo — razbijali. In posledica tega je žalostma situacija, v kateri se nahaja danes proletarijat. Povsod smo videli samo razbite fronte. Nastale so različne politične sekte, vsaka je bila seveda najboljša — ali to je ibilo samo demagoštvo in plačano agentstvo — ostalo pa je prišlo pod zakon o zaščiti države in v zapor. Zakaj to? Ali smo marksisti ali nismo! Govorili in pisali smo o proletarskih internacijonalah in hvalili vsak svojo, a pri tem smo pozabili na Rusijo, ono proletarsko Rusijo, katere proletarijat je razbil-in uničil gnilo kapitalistično družbo in začel ustvarjati socijalističen družabni red. Skupno z meščanstvom smo gledali nanjo, kot na deželo idi jotov in judov. Poznali nismo njihovih razmer, dolžili smo jo po krivem in prekleli neštetokrat veliko rusko Revolucijo. Da, celo nekateri socijalni misleci so direktno v govoru in pisavi obsodili Rusijo na smrt. Ali vendar. Kljub temu, da smo napravili mnogo velikih pregrešk in napak, ustvarili smo vendar le nekaj Enotna strokovna organizacija nam je dala poguma. Levi in desni so se zedinili im udarili proti skupnemu sovražniku — buržuaziji. A še nekaj. Ne samo strokovno, temveč tudi kulturno organizacijo smo postavili na čelo enotnosti. Naša kulturna Zveza se je poživila; levi in desni so uvideli, da se s preklinjajnem ne doseže nič. Glavno je delo in maksistfčna vzgoja. Sodrugi športniki! Delavci in kmetje ki ,e zanimate za šport! Ali bi ne bilo dobro, da tudi športni proletarijat ustvari enotno organizacijo in da proletarski šport dvignemo iz mrtve točke! To je in mora biti naša bodoča naloga. Delavstvo se tudi v športnem gibanju mora zavedati krivičnega nasilstva kapitalizma nad njim. Mi se tudi na športnem polju ne smemo odtujiti vprašanjem plač, delovnega časa, kapitalističnih vojsk, razrednega boja itd. Mi moramo biti i v športnih organizacijah razredno bojevni. Izstopimo iz buržuaznih vrst in organizacij in ustvarjajmo svoje delavske klube! Kot smo ustvarili enotno strokovno in kulturno organizacijo, tako ustvarimo tudi športno falango proletari-jata. Manifestirajmo to misel na dan prvega maja. Poglejmo si v oči in podajmo si roke in skujmo Zvezo delav-cev-športnikov za Jugoslavijo! Ta korak bo v delavskem pokretu zelo velik — prebredli bomo s tem prve ovire in čakalo nas ne bo drugega, kot vzgojevalno delo. Z enotnostjo bomo pa pokazali solidarnost med nami. V tem smislu vam kličem: Delavci športniki, zedinite se! Naj živi Delavska Športna Zveza za Jugoslavijo! Naj živi Prvi maj! Vlada še vedno šepa, čeprav so jo hoteli ojačiti. Pomladanske obleke NOVI MINISTRI ZAPRISEŽENI. — RADIČ NI MINISTER. — PAČ PA PUCELJ. Belgrad, 30. aprila. Uzu;novic je sestavil movo vlaido, ipravizaprav staro nekoliko izpopolnil, odnosno posamezne osebnosti zamenjal. V vlado iso prišli trije novi ministri in sicer Ivan. Pucelj iza poljedelstvo, Krajac ®a ministrstvo trgovine, Pavle Radič iza agrarno reformo. Stipica je izven vlade in ni prevzel nobenega portfelja, da bo 'laže »nadziral« svoje ministre. Značilno, da sta ostala v vladi tudi dr. Super in a in dr. Nikdc. Radič se je celo pismeno obvezal Uzunoviču, da ne bo delal proti vladi in da ne bo na shodih rovaril proti posameznim ministrom. Mnenja, 'zakaj se Radie sam ni vri- nil v vlado, so različna in niti radičeve! niti radikali nočejo dati natančnejših objasnil. Naše .mnenje je, da se Radič dobro 'zaveda, da so volitve neizogibne in da se je za volitve treba skrbno pripraviti. Radič je najbrž spoznal, da bi kot minister ne mogel 'uporabljati na shodih svojih »političnih« metod, izato je ostal 'tak kot je in tak 'kot je bo pripravljal razpoloženje za volitve in svojo' stranko. Dozdeva se celo, da bo Radič posvetil več pažnje tudi Sloveniji in izato je zaposlil »zastopnika« Slovencev Puclja, kot ministra za poljedelstvo. Korupcijske afere bodo romale najbrž v arhiv. Relgrad, 30. aprila. Nova vlada se ni v ničemer izjavila proti korupciji, ali da bi vsaj hotela uničiti korupcijo in prizadete poklicati na odgovor. Opozicija trdi, da. je to povsem razumljivo, ker sta obe skupini RR pri korupciji sami prizadeti in bi bilo vsako vmešavanje v te afere za obe skupini usodno. Torej bo za enkrat vse romalo v arhiv, korupcija. bo pa še nemoteno uganjala svoje orgije, morebiti sicer ne dolgo, ker posamezni min,stri nove vlade v slabilen položaj ne verujejo in de v stabilen položaj ne verujejo in ■da se vladane bo dolgo vzdržala. PROGRAM NOVE VLADE. Belgrad, 30. aprila. Nova vlada sicer rti! iznesla nikakih obsežnejših programov, tudi ne obsežnejših obljub. Uzunovič je le rekel, da je zadnja posrečena zveza z Radičem dokaz, da je imela vlada več čas večino in da je ustvarjen temelj za koristno delo. Pravi pa, da je to delovna vlada, ki bo delala pošteno in objektivno za ljudstvo'. Delovna vlada gre najbrž na pravoslavne velikonočne počitnice. Pucelj na pr, se je že odpeljal domov. RADIKALI RAZCEPLJENI. Belgrad, 30. aprila. Med radikali je opažati, da je Jovanovičev boj proti Pašiču raztrojil radikale. Na eni strani so zvesti udani podaniklil Paši-čevega kora, na drugi strani' prijatelji Jovanoviča, na tretji, nekaki centrumaši, ki niso ne JovanoviČev-ci, ne Pašičevci, ki se pa oklepajo Uzunovičeve vlade. Pašič je baje de-primiran in preti z novimi! izključitvami iz stranke. Najprej bi prišla na vrsto baje Ninčič in Maksimovič. PRVI MAJNIK V ROMUNIJI ZAKONIT PRAZNIK. Bukarešta, 29. aprila. Prvi maj-nik je v Romuniji letos zakonit praznik. VELIKA NEZGODA NA FRANCOSKEM PARNIKU. Pariz, 29. aprila. Na francoski parnik „Sidi Ferrucv“, ki je vozili iz Alžira v Marselj se je vtihotapilo 41 Arabcev, ki so se hoteli prepeljati brezplačno, skriti v hladilnicah in prostorih za premog na Francosko. Med vožnjo- je nastal vihar, ki je premetaval premog in pokopal Arabce v hladilnico pa je vdrla voda, da so tam skriti Arabci potonil. Ko so v Marseilu hoteli izsesati vodo, so na- šli tam Arabce, od katerih je ostalo nepoškodovanih 13, lahko poškodovana dva, štirje težko, eden je umiral 17 pa jih je Mio mrtvih. Enemu je bila noga zdrobljena, 8 mrtvecev pa so našli v hladilnici. Enajst Arabcev je še pokopanih med premogom, kjer jih bodo pa šele poiskali med povratkom parnika, ki je takoj zopet odpeljal. Arabce so na parniku skril mornarji parnika, ko so prejeli od vsakega 200 frankov podkupnine, pozneje se pa za Arabce niso več brigali. DELAVSKO PRAVO V ITALIJI. Rini, 30. aprila. Včeraj je stopil v Italiji novi 'zakon o strokovnih organizacijah v veljavo-, iki juridično priznava fašistične strokovne organizacije. in uvaja obvezna delovna razsodišča. iS tem je uveden monopol fašističnih 'strokovnih organizacij. POGAJANJA V ANGLEŠKEM RUDARSKEM SPORU. London, 30. aprila. Pogajanja med zastopniki rudnikov in rudarsko zvezo so -se včeraj nadaljevala. Delegatsko konferenco rudarjev so odgoditi. Voditelji rudarjev iso izjavili, da pogajanja doslej še niso nič napredovala. Paritetni odbor rudarjev in rudniških lastnikov je včeraj zboroval pod predsedstvom Baldvi-na dve uri ter se do večera odgodil. REORGANIZIRAN J E FRANCOSKE VOJSKE. Pariz, 28. aprila. Rusko-nemška nogodiba. Francoze boli in začeli so reorganizirati tudi vojsko, to tik pred morebitno razoroždtveno konferenco. V projektu je popolna ločitev kolonijalnih in domačih čet. KodonijaJua vojska naj v bodoče šteje 277.000 mož. Pa pravijo, da se dela za svetovni mir! še k županski volitvi. Trbovlje, 29. aprila- Zanimive so konstatacije v današnjem »Jutru« glede »nepotrditve župana Sitterja.« Prav! Naj si le gospodje med seboj dopovedo, kdo.najbolj deluje proti temu, da bi pravilno izvoljeni odborniki začeli upravljati občino. Ali, svaka sila do vremena! Sodr. Sitter je dobil povodom izvolitve za župana vse polno dopisov. Trboveljskemu delavstvu so na tej zmagi čestitali ne-le sodrugi iz Slovenije in Jugoslavije, ampak tudi od drugod. Poručuik 14. peš. polka E. D., ki je bil s svojimi »momci« svoje dni v Trbovljah, sedaj pa službuje v Kn}a-ževacu, pošilja čestitke sodr. Sitterju, ki bo s svojimi izkustvi gotovo deloval kar najbolje v prid občine. Iz Laškega g. B. Zupanc pošilja iskrene čestitke. Iz Maribora, z Jesenic, iz Celja, iz Ljub Ijane, iz Mežice itd. Sodrugi iz vseh krajev so čutili potrebo, da izrazijo svoje vaselje naid zmago v Trbovljah. 'Iz Gradca je stari slovenski sodi;ug Vincenc Vidmar, ki že sedmo leto žu-panuje v občini Gosting pri Gradcu, poslal s. Sitterju sledeče pismo: Dragi sodrug in kolega! V »Delavski Politiki« od 12. aprila sem z zadovoljstvom bral, da si bil 8. aprila izvoljen za župana v Trbovljah. K izvolitvi Ti iskreno čestitam. Verjemi mi, da se tudi jaz z zavednimi slovenskimi delavci, .zlasti s trboveljskimi rudarji (kot nekdanji rudar) tega častnega dneva za Vas in za delavsko stvar v Jugoslaviji, zelo veselim. Zmaga pri volitvah v Trbovljah pomeni pač po dolgem času prepira in drugih žalostnih dogodkov -zadnjih let velik korak naprej. Želim Vam vsem, zlasti pa rudarjem, da bi že končno izprevideli, da prepir med seboj le kapitalistom in političnim nasprotnikom delavstva koristi in' da si delavci sami sebi kopljejo jamo, ako niso ujedinjeni. Želim, da bi Vaš uspeh bil pac početek boljše dobe, dobe napredka, po izredno nizkih cenah dobite le pri ANTON PRESKER LJUBLJANA 2o7 Sv. Petra cesta štev. 14. moči, ugleda in novih zmag rudarjev in vsega delavstva v Jugoslaviji. To je pa mogoče le na podlagi zedinjenja. Upam in želim kot socijalni demokrat; da si delavstvo iz trboveljske zmage pridobi nauk in novo moč za boljšo prihodnjost. Sicer pa ljubi moj: .župan je »mehr Biirde als Wiirde.« V -delavski občini je to križev pot za sodruga. Vem, da ta križev pot poznaš. Jaz ga nosim že 7 let. Le zato vztrajam, ker sem prepričan socijalni demokrat, ki hoče stranki in ideji dati vse, kar zna in ima. Kar sem, to imam zahvaliti gibanju. Iz ubogega idrijskega »kna-pa«, sem postal rudarski tajnik v Le-obnu, pozneje uradnik v Gradcu in sedaj sem župan v Gostingu pri Gradcu od leta 1918. -Osivela sva — Ti in jaz — v delu za stranko in socijali-zem. Zvesta svojemu socijalističnemu prepričanju bova delovala, dokler bodo moči dopuščale. Še enkrat: vso srečo v bodočem delu v ponos delavski zavesti in v čast socijalistične Misli: Vsem sodrugom v Trbovljah najlepše pozdrave. Vincenc Vidmar 1. r. Lepe besede sodr. V. Vidmarja, ki je 'bil rudar in rudarski tajnik dolgo let, in ki je med Nemci v okolici Gradca za župana, naj -si vzamejo vsi sodrugi k srcu. Kaj pa govore naši nasprotniki — to je znano zavednemu delavstvu! So proti našemu napredku in našemu delu. Strnimo vrste, in neustrašeno lahko zremo v bodoče dni, pa naj pride kar pride. 1. maja se prične pri TEKSTILBAZARJU Ljubljana, Krekov trg št. lO prodaja po zrižanih cenah. NovodoSll batlst v modnih barvah: prejšnja cena Din 14-— sedaj samo Din S'— m Delenl s krasnimi novimi vzorci: prejšnja cena Din 18 — sedaj samo Din 1250 m. Trpežni kambrlki prejšnja cena Din 16 — sedaj samo Din 10 — m. Fini možki in ženski štofl j naprej od Din 48'—. m. In pri vsem drugem blagu za tretjino znižane cene. V mesecu maju vsi k TEKSTILBAZARJU I Križem sveta. Preseljevanje delavcev v Evropi je vznemirljivo. Iz Amsterdama poročajo da preseljevanje delavcev postaja v Evropi tako oblsežno, da povzroča skrbi. Citirana je Francija, ki potrebuje prva ureditev preseljevanja de-skrbi. Vznemirjena je Francija, ki zahteva prva ureditev preseljevanja delavcev, ki se selijo vanjo. Zelo veliko delavcev se seli v Belgijo in Sansko dolilno. Pa tudi v Luksenburg prihajajo številni delavci. Ti delavci iščejo delo v rudniški in topilniški industriji. Poljski delavci se selijo v velikem številu v Nemčijo in Avstrijo. Poročilo pravi: »Gospodarska 'depresija, zara 1 katere trpi Evropa, zahteva, da se preseljevanje delavcev iz dežele v eze o uredi. Zato je tu čas, -da delavstvo določi splošne smernice glede preseljevanja..« Amerika je zaprta, Rusija tudi in tako se delavci se'L” 's]en' u' hia v Evropi, -ker upajo dobiti delo. Živi ne morejo pod zemljo, pa gredo kraja v kraj. Take so razmere, ki jih je ustvaril kapitalizem po vojni. Delavstvo bo moralo samo urediti preseljevanje. Dokler bodo to vprašanje reševali zastopniki kapitalizma, ne ho nikdar rešeno. V ureditev tega vprašanja pa ne spada samo golo reševanje preseljevanja, ampak veliko vazneje, da se uredi blagovna produkcija iin distribucija po vsem svetu v interesu delavcev. Oni so Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino Dnevne novice. znamka Jlltft * V>J! 3&Z Kupujte le najboljše milo! Pri uporabi se izkaže, da je naj cenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kol »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo“. Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT in znamka „ JELEN". tista sila, ki producira in konsumira blago in produkte. 16 kaznjencev ušlo iz ječe. Šestnajst kaznjencev je zadnjič pobegnilo iz državne kaznilnice v West Nashvillu v Ameriki. Kaznjenci so premagali stražnike in jih zaprli v cvetličarno, nakar so pobegnili skozi glavna vrata. Zunaj so ustavili voz ulične železnice in prisilili motornika, da jih je odpeljal do konca proge, tam pa so ugrabili mimoidoče avtomobile in se odpeljali neznano kam. Najceneje se oblečejo delavci in delavke v manufaktuni trgovini I. TOMŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. ^ Tretjina newyorških stavbinskih stavkarjev zmagala. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je v Newyorpu za-stavkalo 27(10 'delavcev, ki so bili zaposleni pri podiranju hiš. Zahtevali so 15 centov povišanja plač na uro. Ena tretjina stavkarjev je zopet na delu, ker so njih delodajalci sprejeli linijske zahteve v celoti. Skupina tridesetih stavbenikov se je izačasno organizirala, v namenu, da se Ibojuje nadalje s stavkanji. Nove plače tistih, ki so zmagali, znašajo 1.10 oziroma 3.20 dolarjev na uro. Sestav fašistovske diktature. Veliki svet fašistovske organizacije je danes najvišja oblast, ki izvršuje diktaturo v Italiji. Svet ima 25 članov in Mussolini je predsednik. Drugi člani sveta so: šest direktorjev in generalni tajnik stranke, katere imenuje veliki svet sam; štirje takozvani glavni voditelji, ki so spremljali Mussolinija na njegovem pohodu v Rim 1.1922., nakar so dobili stalne sedeže v svetu; vsi ministri, katerih je osem poleg Mussolini.in. ki ima pet portfoljev (teore- Ti tično imenuje kralj ministre, toda v resnici jih imenuje Mussolini); predsednik zveze fašistovskih sindikatov, predsednik zveze fašistovskih industrij, predsednik zveze bankirjev, generalni tajnik fašistovskih organizacij v inozemstvu in vrhovni poveljnik fašistovske milice. Predsednike izvolijo dotične organizacije. Nezgoda s tovornim avtomobilom. Blizu Beallsvilla je tovorni avto zadel v potniškega in se prekucnil. Ubiti so bili štirje rudarji in deset jih je bilo težko poškodovani. Mrtvi so Anton Zajc, John Pajo, Mike Kimemiat in Mike Smolar. Po imenih je soditi, da sta dva Slovenca. Vsi so iiz Cokeburga. Fašizem v Avstraliji sc širi počasi. Fašizem v Avstraliji nepretrgoma narašča. To naraščanje se ne vrši hitro, ampak vrši se, kar pomeni, da se širi največja nevarnost za obstoj delavskih organizacij. 'Glavni organizator fašizma — kapitan Hateher — izjavlja, da fašistična organizacija podpira federalno vlado, v resnici pa dobiva fašizem podporo od velekapitala, ki zopet podpira federalno vlado. Hateher je vladni uslužbenec. Hateher pripoveduje v manifestu, ki ga je pred kratkim izdal, da je fašizem napol vojaška organizacija, ki se postavi mn stran vlade proti »ekstremistom in agitatorjem«. William Davies, ibritski izdajatelj časnikov, ki je pred kratkim obiskal Avstralijo, je napisal članek, ki dokazuje, da fašistična liga in federalna vlada delata roko v roki. V članku je priporočil proti delavskemu ministrskemu predsedniku, naj kar nadaljuje s protidelavskimi postavami. In če bo ministrski predsednik potreboval kakšno pomoč proti delavcem, tedaj jo bo lahko dobil med civilisti. Nocoj vsj na delavsko akademijo v »Union«! Jutri vsi na shod v Mestnem domu in na druge majniške prireditve! Zvečer pa vsi v gledališče k predstavi socijalne drame »Borba«! VSI NA SHODE! Vsem sodrugom in delavcem širom Slovenije priporočamo, da se jutri udeleže v največjem številu majniških shodov in prireditev. Letošnji 1, maj naj zlasti priča, da se naš pokret dviga in konsolidira, da smo enotni in solidarni. Naši shodi morajo potekati v najlepšem soglasju in bratstvu. Enotnost na strokovnem polju se mora v najzgovornejši obliki pokazati tudi pri vseh majniških prireditvah! Vsi na delo, vsi na shode! Živel Prvi maj! Živel socijalizem! Cincali so in cincali naši diplomati in izcineali so skrpucano vlado, ki nima in ne bo' imela moči in volje v resnici zasledovati ljudske interese. Zdi se, da je šlo samo za osebe in ne za državne interese. Radič sam se je sicer »umaknil«, Pucelj se vrnil v vlado in sedaj triumfira. Klerikalci glodajo opozicijo, Pribičevič moleduje okrog Pašida, Žerjav in drugi se pa pridušajo, ker jim je le malo upanja, da bi se prislinili v vlado. Hudo je, če se ustvarjajo vlade samo radi oseb, pa se celo ob takih prilikah gre preko toliko in toliko težko eaakjočih in vzdihujočih ministrskih kandidatov. TRBOVIHS F. IHERSOL nasled. se nahaja sedaj Woliova ulica štev. 5. Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, sviljene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Pretiskariia. — Ustanovljeno leta 1887. 205 Svojevrstne razmere pri mizarski tvrdki Franc Škafar v Ljubljani. Ker vladajo v zadnjem času pri naslovljeni tvrdki naravnost svojevrstne raz-ibere, dolžnost naša je, da te razmere nekoliko obelodanimo, kar pa naj bo tudi za vzgled vsem organiziranim in tudi neorganiziranim ljubljanskim mizarjem. Pri tvrdki Škafar v Ljubljani se dela, ne oziraje se na zakon, brez 50% nadplačila po 9 in pod iur dnevno in to brez dovoljenja od pristojne Inšpekcije dela. Torej prišli smo že tako daleč, da se celo v Ljubljani lahko dela Po 9 ur in še več dnevno, medtem ko vlada ravno v mizarski stroki še vedno občutna brezposelnost, V prvi vrsti opozarjamo Inšpekcijo dela v Ljubljani in jo prosimo, da vsako čezurmo delo Pri tvrdki Škafar takoj prepove. Dalje je inujno potrebno, da se pregleda vse delavnice in stroje te tvrdke in napravi tak red, kakršnega predpisuje zakon o zaščiti delavcev, ker v teh delavnicah se nahaja največja nesnažnost in nered. Ljubljanski mizarji dobro si zapomnimo to tvrdko! Vse one pomočnike ipri tvrdki Škafar, kateri se ne stri-jajo s tem početjem, opominjamo, naj kompakto pristopijo v našo strokovno organizacijo lesnih delavcev, katere dolžnost bo, da taike razmere za vedno odpravi. Nešteto je danes brezposelnih mizarskih pomočnikov, kateri že čakajo tedne in meseče na delo, dela pa ne morejo dobiti tudi zato, ker je toliko delavcev, ki delajo preko določenega časa. Dovoljujemo se vljudno vprašati Mizarsko zadrugo ljubljanskih moj- Je, da te prepričate, da edet P« nogavic t žigom In znamk« (rdato, modro ali zlato) štirje pari drugih V prodajalnah, PROSLAV\ PRVEGA MAJA! V svrho posebne reklame in propagande za najnovejšega ame-rikanskega komika RAYMQND GRIFFITHA znanega pod imenom: IMEačtlKS Linder IX. predvajamo veliko detektivsko veseloigra: POT V ZAKONSKI KAJ s kompletnim orkestrom v soboto soboto dne: 1. MAJA- OB 3 POPOLDNE po erotni ceni od Din 5*— brez obzira na sedeže. Blagajna je ta dan odprta od 10 ~'/j1 In od 2 naprej Redne predstave pri navadnih cenah se vrše v soboto ob: ’/a5, 6, 1,8, 9 * nedeljo ob: 3, '/,5,6, 00 Dinarjev. Dr. Dunst je bil seveda pripravljen, odškodnino takoj plačati, prej pa je še hotel ugotoviti smrt svinje. Šel je z detektivom na kmetov dom in tam našel svinjo popolnoma zdravo. Sedaj se ho pa moral zagovarjati krnet radi poizkusa goljufije. Maribor. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 5 pošlje svukemu niaročniku »Delavske Politike« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal! V I. državni gimnaziji je na hodniku nekdo zmaknil suknjo dijaku Fr. Furlanu in dežnik dijaka H. Čamer-nika. V podstrešju Franceta Slovša so dobili vrečo raznega perila, ki je "Bilo ukradeno Uršuli Goli v Trnovski ulici. Kdaj in kateri tat je skril v podstrešju ukradeno perilo, niso mogli ugotoviti. V Mostah so se stepli v Černetovi gostilni pijanci in enega precej namlatili. Potem so se pa pobotali in navalili na gostilničarja. Pozneje so se vrnili in pobili šipe gostilničarju, ker jim ni hotel dati vina. Potnik Janko H. je izvabil od neke ljubljanske tvrdke 25 parov čevljev, češ, da jih bo prodal na deželi, za kar ima že odjemalce. Pa jih je prodal kar v Ljubljani, denar obdržal im izginil. Mlad fant je nesel na rami sodček, stražnik ga je ustavil in ga tiral na policijo, ker ni znal in vedel, od kje je sodček in kam ga nese. Na potu je pa fant zakotalil sodček stražniku pod noge, stražnik je padel, fant pa pustil sodček in pobegnil. V sodčku je bilo 24 litrov dobre slivovke. Delavska pevska društva in Delavske Telovdne Em te »Svoboda« privede, v petek, dne 30. aprila 19215 ob pol 20. uri v iGotzovi dvorani Akademijo. Spored: 1. Glasbeno društvo žel. delav. in usluž. Maribor: »Marseljeza« I. Rouget de 1’ Isle, »Die Fahne hoch« Emil Fiil-lekruss; 2. Mariborska grupa: »Inter-nacijonala« Pottier—Čulkovski—Day-g-eter; 3. Nagovor; 4. Pevski zbor pek. pom. (moški zbor): »Strijelec« Haus-mann, »Schlaf siiss mein holder Engel Du« bariton solo Paul Schone; 5. AVG. »Frohsinn«: »Das erste Lied« Viljem Frisch, »Wie die vilde Ros« Franc Majer; 6. DTE »Svoboda« Maribor—Studenci: Proste vaje in vaje na orodju. Odmor. 7. Mariborska grupa: »Vinska« Schwab, »Vasovalec« Adamič; 8. »Svoboda« Maribor (mešani zbor): »Naše gore« A. Foerster, »Izpod Triglava« A. V. Vilhar; 9. »Svoboda« Pobrežje (moški zbor): »Občutki« Aljaž; 10. Del. pevsko društvo »Enakost« Studenci: »Ljube- zen« Feigl, »Na trgu« V. Mirk; 11. Mariborska grupa: »Das Lied der Arbeit« J. Scheu; 12. Alegorija. Cene prostorom: I.—V. vrsta 15 Din, VI.—XV. vrsta 10 Din, XVI,—XX. vrsta 8 Din, galerijski in foteljski sedeži 8 Din, stojišča 5 Din. Med izvajanjem vstop ni dovoljen. Mojstrana. Pri nas imamo cementno tovarno, katera je pred vojno in tudi med vojno zelo dobro obratovala. Ob prevratu pa je obstala. Leta 1920. je izačela zopet obratovati in 'zaposlila okrog 160 delavcev. V začetku smo bili zelo slabo pla- čani, leta 1921. smo pa ustanovili strok, organizacijo nakar so se plače takoj /zboljšale. Enotno organizirani so bili skoro vsi, kar je bilo zaposlenih, in so tako želi marsikak uspeh in izvojevali marsikatero pravico. L. 1924 pa je obrat zopet obstal in delavstvo je bilo vrženo na cesto. V prvi vrsti seveda oni, ki so organizacijo vodili. Gospod ravnatelj Vinzig je organizacijo zelo upošteval — na papirju! Upošteval jo je kadar je morala organizacija odgovarjati za grehe delavcev. Kadar pa je šlo za interese delavstva, je pa dejal, da komunisti ne bodo sveta odrešili. (Čeprav ni bilo nobenega med organiziranimi, ki bi se bavil s komunizmom.) Pa se je celo zgodilo, da so rekli, ko je obrat obstal, da so obrat ustavili pravzaprav sodrugi Oseink, Florjančič in Čebašek, voditelji organizacije... Blagor, delavstvu takrat, kadar bodo res mogli zaupniki storiti kaj takega, ker bodo v tem slučaju lahko storili še kaj boljšega za delavstvo, kakor morejo storiti danes. Ni posebno čudo, da je obrat ob- stal, ako pomislimo, da so bile prej nastavljene v tovarni dobre tehnične moči in pravzaprav strokovnjaki, medtem ko je prišlo kasneje vodstvo tovarne v druge roke, ki so se pač lahko dobro razumele v knjigovodstvu in drugo, niso se pa -mogle istočasno spoznati tudi v kemiji. Tudi težke trgovske probleme je bilo treba zavladati. H koncu 1. 1925. se je po malem obrat zopet razvil, tako, da je danes zaposlenih okrog 70—80 delavcev, ki pa so pomilovanja vredni. Vzelo se je na delo le take ljudi, ki so navezani .na dom, ki ne morejo zapustiti hiše, ženo, otroke ter iti po svetu. Povedalo se jim je, ko so bili sprejeti na delo, da se bo skrbelo zanje in ker tako skrbe zanje, so jim znižali plače za cel dinar in tudi več na uro ter ukinili po socijalnih zakonih pripadajoče pravice. Vrhutega za male prestopke nalagajo denarne kazni. Pa naj še kdo reče, če ni vse to res človekoljubno. No, kolo sreče se suče in tudi za nas trpine bo prišla ura vstajenja in. z njo tudi obračun. Pika. I Širite Del. Politiko! M. RAUCH trgovina stekla Celje, Prešernova ul. priporoča steklo zaoknna, zrcala, slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobno!Na debelo! Bencin, avto olje, tovotna mast kakor tudi vse kemične in tehnične predmete za različne industrije, Vam nudi PIPAN A CIE. kem. kom. d. 25 o. 25. Ljubljana, Ke§ljeva c. 2. Najbolje! Najceneje! 99 Špecerijska trgovina PRODUKCIJE** V Ljubljani, Tržaška c. se priporočal 197 Gene zmerne! Biago proe vrste! KOLESA najboljša in najcenejša samo pri J. GOREČ Palača Ljubljan. kreditne banke. tovarna kanditov in mlenje dišav in soli družba z o. z. LJUBLJANA 214 Najcenejši vir za nakup moških, fantovskih in otro-oških oblek, površnikov, dežnih plaščev in dragih oblačil je in ostane detajlna trgovina konfekcijske tovarne Fran Oerenda & Cie v Ljubljani Erjavčeva cesta št. 2 in Gradišče At. 4 212 Predno kupite, prepričajte se o cenah naše trgovine! 210 Modne hamgarne in šenijote v veliki izbiri in po ugodni ceni naj dete v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini R. Miklauc MPrI Škofu" Ljubljana Zunanjim naročnikom se pošje tudi po pošti. t56 fr Najcenješa in največia zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko! ,.TRIBU^A“ F. 33. L. tovarna, dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. 82 Prvovrstna kolesa vseh sistemov ima vedno v zalogi Id. Huerhammer Ljubljana, iolodvorsba ulica št. 3. MALINOVEC In drugi Sadni sok! Marmelada Jgfetar Esence, eterl Itd. priporoča« SREČKO POTNIK in dr. LJUBLJANA, ul. Za pomladno in poletno sezono si nabavite vsakovrstno usnje najboljše in najcenejše, na pr. boks od Din 14*— naprej pri tvrdki FRANC ERJAVC, zaloga usnja in čevljarskih potrebščin Ljubljana, Stari trgi št. M a. Prepričajle se o lent. Svoj h svojim! Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku.— Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov. — Kdor ne oglaša v edinem delavskem dnevniku Jugoslavije ..DeMi Politiki naj ne išče odjemalcev med delavstvom! Produkcija - krema za čevlje. Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le .Produkcijo kremo" za čevlje. 130 INaznanilo otvoritve nove brivnice!] Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da z današnjim dnem otiorlm čisto n novo Krojeno brivnico na Starim trgu št. ZB (preje Boltavzir) \ l ter se najtopleje priporočam, kakor tudi cenjenim damam za striženje las (bubbikopf) j I Nadalje se priporočam tudi za obisk-, moje tudi na novo urejene brivnice - podružnice j v Rožni doltni cestH II, štev. o. Z. odličnim spoštovanjem 20:1 ■ v (tožni doltni . IRoin"*..'*..c.n/3. (VRH BOŽIH#, brivski mojster *.rt V ZAGORJU OB SAVI. Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po naj-nižjlh dnevnih cenah. — — — član lahko postane vsak. I Pristopnino Din 2*30 __ Delež Din 50 184 & i - RAVNATELJSTVO. | Glavni in odgovorni »rednik: Rudolf Golouh. - Izdaja konzoreij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl.