it. 25.
V Gorici, dne 28. marca 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjlh, in
sfcer: vsak torek in petek, zjutrauje tedanje opoldne, večerno Izdnuje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno pri!<<> -,-rud po pusti prejemana ali v Gorioi na d';!!i 'poljana:
W» i««.......tfM. »;._
t.'/. !"ta........" »   3—
	o trt t»ja	^&.	tarejo	»    1-50 fi kr.
Z	N"a!-..čt;:r. t  s:i<';-:.::i Kiravni»tvo v Gow>«kt  ulici i* v '.>::¦; •.' ¦<", ;,:k; T>kin:i» A. Ga! rs^k vsak "i >   -.:c • .-; ."ru;   i, •¦. ivvijer: ob it-J»\jah pa o,i i- !.'. ur". Na naročila bre* doposlan* naročnine			
»e	ne oziramo.			
fr-	„PMMollF.<'*	:L?,'**» Rt*		o-.i «&.¦&?.. trikrat
	•::,- :    >- i.^ 3J-	^   i*' " ;š		:i J,«:i..rNit3 v
V		fil-aii i		•.Sv;ji"l'it  'L
SOČA
(Večerno izdanje).
Uredništvo in odpravništro
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemi je stranke vsak daa od li.
do 12. ure predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo y delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraviustvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne-upravmštvo,                _____
Ogiasl Cn poslanica
se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 k-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„Goriška Tiskarna" A. Gabri Selc tiska in zalaga men *Sb*e» m »Primorca, se ^Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6' uol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se racunijo po_20 kr. petit-vrstiea
Odgovorni urednik sn -..tdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog- in narod!
<Gor. Tiskarna> A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ml
«¦¦'•'"' "'-* .- ""••¦*•'• "p: »v:ts. .b-dni m» opr.i-.I;. 1: v..;;,;,., ^ k iWr\:ui so bili-t asi;*.- p:\.p« !*- t: ok.i;„ ta j«. klii-;il. itni • «iu'"v:irj.ii, ::v:;*l » j»- opominjal, drugi p.»zdr.iv;j::I. T v. <\\Uh\ La«iji«-.i> že polno Sjudiij, ki ji- odhajala. X-m:\ so vesIarjiT ?.o z veslt v vodi iti pripravljeni na delo, priganjali nekoga. F:t >¦»* je še mudil na kopnem : tu ji- klel nekdo, ki se je trudil, da bi napravil pot svojemu roluieu, vklenjenemu med večjimi ladjami, pa tam je drugi hitel iz pristanišču, veslajo z obema rokama. Kmalu je plulo po jezeru polno vsakovrstnih ladij. Na nekaterih so razpenjali jadra, da bi ulovili močni zahodnik, ki je bil
jciuuu  pošto [i ali.....  Spre menit o   v o-
ii."n,- in»n»»e, na ¦ se n s hi no v i okr. /Ijv ar-Ivo v okolici ter odtrgajo dri i   »d   drugih,   tudi   Trst   bi   imel
¦¦''"''itini s ¦     slovansko večino!
A--U.1 iMiiui.i Ireno; on si' naslanja n« .hv-iva in 4i,\i;k»» ter govori jasno s <wi>iu psi.ateii v hinior;u. .Woli dobro \ o, da Sovam *: y\u.X}u ter da delajo z vso s •< na !•>, da s!niuy!avijo la-ko gospodarstvo ^ .no .h -i- '.lah. Moč lahkega gospodarstva pa <vu: na krnic;, ;e podpita / lopovščinami, ,n l'.L:.a(i: -e ni- .«.!r.i^i^> nlkake^a ne/aikoni-*>\.i :-.:il:.a. da jim le .¦dn/i v podkreplieilje .-'..-..- p!< vlade! Asn.ii >v dotiku volitev; n«-.' liii, da n;. \(i;:!ie.<uli nornuili. kakor '•f's.'*, ;<' p:-fn." ena vfdaiij.i italijanska -',"' p. !¦¦..-, i!. /,.i«i m' boji. C-t-a, le malce t: : ''j :'¦•:.: Jj: \o:;aii red, pa se |taii;ani .' ..'.-.' :• ¦ -."' Sinvamun na milost in nemi-'. .•...i ji.-. \m- ; •• prrdru^iči, ako si usla-i..-v:<(l  »:"•'.o  pm.!-.i;:!i't   jmi   njegovem   načrtu.
i* .!._,a:j: '..s b.nijo r-!> dalje -; tem na-*¦.'...;,,, .'.j »;.0 i-.' (ime oindi nap.oNio Ascolija, .... = ! ..a .- :u-:,: on', Aa JOO.mm Italijanov : i «•¦ i.'i.'!i: tn \ i!ri v drn/.bi s 10(1.00(1 '.; ;.¦ i:.'-r-\.> \ji.-j ob li.t Slovane tudi v : !f,;.'.;:.¦ .i;, k ;kor ¦ eda: obstoje, ako s-e ,'.dl'U-. /-. -   T:- fc-m na i,\n\
<»-< !•¦ ¦'•> ii!a Slovanov mn o]iorekajo, -. *, da jU t.i dvokr.a toitko, torej ne KkmKMi, t•;.,'.-¦ k \.e;m.u ;i|iMHH». katerim sloji in-:r..:.j ^ki.Ii jno.oirti palKanov. No, kar se ! :, ? ikd; :;, ui, »a; bodo Italijani kar lepo = :.:;::.  >l>.  ¦¦>¦  priliodnje  leto He  llslla^ijo  pix-
•»¦ \ >.¦¦¦; <•.' pt,ka?«' ob ljudskem nteljn kar : ¦ -v-;_= '.no \.;ikan-ko -'levilo Slovanov v pri-::'..-;. p'.-;ra;':it,d), v-e večje kakor pa lela 1 •-''¦». I';.iif.d:.j«-- ti to se Slovenci in Hrvatje f. :¦>¦:<> ¦¦lil: ur- sipo ;u nos voditi, da bi . J: i..-.':.: ,;,'."liS^trji* '.plavali, kakor bi <?e .:::. :•'.,"..>. ] :; «'.,-.        Ilaajam:!   Marsikaj jih ta
• >•.- •-¦ jol,i. .,(! :jim| Palš^tni.' s ti-fo pretvezo .  i'  . i'.:.-^.,*    '..i,:, .! \« "ak wt-ka m :ina jih
•    ]¦ s :-•¦/.    '•".;-.   I',,/ar:ov   !»r ali   pripade
'¦¦v . >a •..:::..; ' i«; ! "-.j -i» \>u !.ii . N ;.isiii!o, j '-. :•;¦. p, t. e-, !ia p:!:..-! v Coric', k/T so :.. >'• :.,. t. >:i '3t;K*.-.ii i. t"'.<o nai'.i Italijane. -'  ; ;,/.    «,.• j«:,./a   tii.   m   ^:   ne najdeš,   <»
•   .i:    / .   .'¦"•     Z  ;•!:«!. o L"ii.ve!it)VO  ,-\   'ilko !
> ftr.:'k.i : l!.<.:/an«.'tii jO pri mcu ta n:s-'•!   /.   .*..   *;   !>.:;i: -;   :la!ijatj-ki   fa.«-opisi   s"
.'.'.n">-\ p:ifa?i :;j.iso popj«-j: v drugih, ki -1» v« .',ise v r..'1-.protno -mer. >o pa ves-;,n; n \ \-i» moč proti penečim se va-:ow>m.
I.i:.';o:;tiui >o >e napotili najkasneje. Inaeii -o Ai -t ladij, a ker so hoteli odrinili v-i <-kupij. «o morali čakali Lupa, :vat"!>va so bili nekoliko zadržali sodnik ::;   odvetnika,   da   je  spoinil   se   neke
/, »ljudno.-tjo, kakorsna je !«• med iKiji»olj>imi prijatejji navadna, je grof I)el P.al/o prisilil Oltoitna, da se je podal za nekaj dnij ž njim na njegov grafi, sli so torej vsi skupaj na n«>ko gosposko ladjo, in so .stopili v hišico, ki je bila na sredi nje, preskrbljena z vsem, kar je potrebno k prijetni vožnji. Biče se je vscdla nasproti očetu, a nasproti mlademu vitezu se je moral po grofovi želji vsesti limontski župnik.
Ladjo so gonili Štirje veslarji, dva sta bila nameščena na sprednjem delu in dva na zadnjem. Miha, ker najstarejši, j« ukazoval, njegov Arrigozzo pa je veslal spredaj, kjer je mesto za naj-kropkeje in najspretneje veslarjo.
Naš vrli Lupo jo moral takoj po j svojem   prihodu   na ladjo  h  gospodi, |
pečajo ž njim kar nepretrgoma, doCitn „Pic-colo" le som ter tjč malo poropotd, da se ne suh', pustiti nobenega Italijana na cedilu (v bihiirniji, kjer so jih naSli kar nekaj tisoč!) in <la pe ne sme odstopiti »sovražniku" niti piuli zemlje, v ostalem pa prepušča razmo-trivanje o tem predmetu drugim, vsled česar ga je „!»opolo Islriano" celo že piknil! Mislimo, da pač uviilcvnjo, da načrt je neizvedljiv, da se ga zaman oklepajo, kakor so zaman oklepa ozkega lesa na morju človek, kadar se potaplja v razburjenih valovih.
Ali velike va/.nosii je le raz m o tri vanje o Ascolijevem načrtu, kajti v tem raz-molrivanju so se Italijanom odprle oči, da vidijo Slovane, katerih prej niso hoteli videti. Vse dežele ob Adriji so proglašali kot italijanske, v katerih • • „non xe parla che taljjiii" in ua drugem mostu zopet so trdili, da v nas »tullo tutto xe lalian", sedaj pa račuuejo kar s tisoči in fisoči Slovanov, ka» terili bi se radi -- znebili, ker vidijo, da poilalijančovanjo |)onch:iva, «la so Slovani gibljejo in da nijejo iz tal stebre dosedanjega nesramnega iu do skrajnosti škodljivega laškega gospodarstva.          Italijani računajo s Slovani, Ascoli jim je odprl oči, da so ne slepijo »eč sami sebe, in tudi hvalo mu vedč za lo. .Corriere" pravi, da senator Ascoli 1kv.uk dobro razmere ob Adriji, iu dozdeva se mu, kakor da bi živel on še vedno na iJoiiškem, čeprav bo že skoro 40 let, odkar jo odšel v ^domovino" !
Mi želimo senatorju lam miru, in ssno mu hvaležni, da je odprl oči svojim rojakom, da vidijo naravni proces, kateri se razvija med nami in njimi, in kateri se mora skon-oati tako, da pridejo Slovani na površje kot odločilna večina in da Italijani stopijo v ne-odločilno manjšino.
Do tega ne pridemo sicer kar čez noč, se bo potreba mnogo  poliliških bojev,  pre-memb na volilnem   redu,   marsikako   lopovščino Italijanov bo treba še streli, itd., prodno dosežemo to, da Slovani bodo gospodarji po deželnih zborih v primorskih   pokrajinah ter na   raznih   javnih   mestih,   kakor jim   tiče. Ascoli vidi, kako se  razvija   ta   proces;  da j tolaži   svoje   rojake,  se je  oglasil  s svojim j neizvedljivim  načrtom,   —  pa   kadar  začne : pokali   iaSko  gospodarstvo   v nas,   tedaj pa menda se   zopet oglasi  on,   da pove svojim
katera mu   je   izrekla  svojo priznanje in  pohvalo. On  jo  jo  vsprejel   s prirojenim, a le nekaj premalo uglajenim, pohlevnim vedenjem.  Potem pa je šel ven na prosto in  se vsedel na zoženi ; sprednji dol ladje, tako" da so mu noge ' visele nad vodo. Z neizrekljivim  veseljem je zrl v gore, od  katerih je   bil ' daleč toliko Sok Kazali so se mu zopet i vrhovi,   vznožja,   vijugaste   doline   in strašni propadi; kraji, ki so mu vzbujali ; p-duo prijetnih spominov iz poprečnih let ter so imeli znano ime in ljubljeno podobo, kakor ime in lice kakega prijatelja.
Zraven njega je sedel njegov oče, ki je premišljeval srečo, da ima takega sinu, na katerega bi bil po njegovem mnenju lahko ponosen vsak, tudi najimenitnejši gospod. V svojem veselju se je večkrat nagnil k sinu ter mu za-šepetal kako ljubeznivo besedo. Lupo je odgovarjal tem izrazom očetovske ljubezni večinoma le s prijaznim pogledom in nasmehom.
Kadar so priveslali do morcatslcega nosa, je Arrigozzo videl, da se je za-blisknilo v nekem oblačku nad inenaško dolino, in je rekel: >Nevihta nam preti.
rojakom, da Slovani v primorskih pokrajinah hočejo gospodariti v z u a ni c- u j u r a v n o-p r a v n o s t i, torej se jih ni bati, d?, niso lako divji, kakor se mini:, fer da nočejo gospodarili tako paševski kot sinovi „avile kulture" I-------
Toda povrnimo se v sedanjost nazaj! Podvojimo svoje sile ter bodimo Se bolj oprezni, kajti sedaj imamo opraviti s še go-spodujočim sovražnikom, ki gleda jasno pred sebe, ker se povsem zaveda svojega položaja in računa z obstoječimi dejstvi.
Na dvojno delo, in pozor!
DOPISI.
U lunami 25. imtii. V svojem poslednjem dopisu sem povjdal, da nas je sedaj v spomladi obiskala »botra* zima. — Sneg pokriva hrib in plan in naše uboge ptičice Irpijo vsled lakoti in mraza. — Bližajo se hi&am: ščinkovci, kosi, skrjančki, lašice in drugo ptičice. Naša sveta dolžnost je, da pomagamo ptičicam s tem, da jim mečemo raznega zrnja, mrvice kruha in druge jedilno reči.
Šola in cerkev sta poklicana, tla odgo-jujeta nravne ljudi in da uplivata na to, da se mladini blaži srce. Otroci se že v ljudski šoli uče ljubezni do živalij. Oni se uCe, da je treba ptičicam pomagati, kedar bi tre-balo. Bas sedaj, ko je zapal sneg in ptičice veliko pomanjkanje trpe, je dolžnost mero-dajnih činileljev, da uplivajo na mladino, da deluje v označenem smislu. Mi smo prepričani, da se v nas tudi tako godi. Ako bi se pa lu in tam to opustilo, aH pozabilo, prosimo, da se na uboge ptiče ne pozabi. —-Pomislimo, koliko nam koristijo ptičice. O tem je mnogo povedal g. A. L. v članku: *V varstvo žival i j" — našega šolskega poročila 1. 1894. Ako v pošte v vzamemo, da nam par škorcev vsako leto z mladiči vred pokonča nad 150.000 gosenic in drugih nir-česov, doznamo, kolike koristi so nam taki ptiči, — Koliko miljonov mrčesov pa pokončajo senice ? Ptice so nam tedaj koristne in delati moramo na to, da jim sedaj, ob času hudega mraza in zime, pomagamo. Pozivljemo tedaj vse razumništvo, našo duhovščino, uči-teljslvo itd., da blagovoli delovati v tem smislu.   Nemci   pravijo:    »Vogel   schutzen,
— Le čvrsto udarimo naprej še toliko, da dospemo v Varenno, predno pride nad nas«. — Koj so začela vesla hitreje in silneje pljuskati ob vodo.
Med tem so v sobi govorili Še nekaj Časa o dogodkih tistega dne. Potem je pa zasukal Biein oče govor na Marka Viscontija ter začel pripovedovati mlademu gostu nekaj, kar je ta že d^vaio vedel, nekaj, kar je pravil grof vsakomur, da je namreč on bil sošolec slavnemu vojskovodji. ^Skupaj sva bila«, je dejal, »v triviju in kvatriviju, in nazadnje sva se tudi skupaj učila prava in postav. In Marko je bil vedno jeden najboljših, ali, da vam bolj natanko povem, jeden savn se je mogel, meriti ž njim*. — Pri tem so je nekam tak6. sa-moljubno nasmehnil, da pač ni bilo težko uganiti, kdo je mogci biti tisti, katerega ni hotel imenovati. A ker se je še bal, da bi morda Ottorino ne bil dobro razumel, kar je zamolčal, je dodal: »Vedno sva midva tekmovala, in dobro se spominjam še sedaj, kakd sva razpravljala in se prepirala o priliki, ko je bil izšel Dantejev spis De Mo-narchia, strupovita knjiga, katero so potem izročili krvniku, da jo je sežgal
heisst Menschen nutzen". Tedaj na delo v prospeh resnice in v blagor in korist ptičev, kateri so naši dobrotniki in pospešovalelji kmetijskega blagostanja!
Iz Pevine. Preteklega leta smo ustanovili pri nas »bralno in pevsko društvo". Društvu je namen, poučevati mladino v narodnem petju in širiti med njo omiko, kar je v današnjih časih neobhodno potrebno. Posebno pa še pri nas, ker smo na meji in ker bi morali v prvih vrstah stati in se boriti z uma svetlim mečem proti našim nestrpnim nasprotnikom, katerih je žali Bog tudi v naši občini veliko, in ti so še hujši od onih onkraj Soče. Že stare skušnje nas uče, da poturica je hujši-od turkar in tako je tudi pri nas; pa saj ni čuda, kadar mačke ni doma, miši plešejo. — In zato smo ustanovili to prepotrebno društvo, katero je pa žali Bog še jako v slabem stanju. Narodno petje se že goji pod vodstvom obče-znanega in vrlega pevovodje g. B.; vkljub vsem zaprekam prav dobro napreduje. Izginjati je začelo laško tuljenje, in po pevmi-ških krčmah donijo lepe slovenske pesmi, da je veselje. Pa vse to le malo izda; še vedno je veliko takih, ki mislijo, da vse to je le otročarija in neumna potrata.
Med temi je pa tudi nekaj takih, ki bi morali društvo v prvi vrsti podpirati z besedo in z dejanji, A za to njim ni mar, to jih malo briga I Oni bi imeli radi le mir v občini in zato raje hite kovati policijske re-dove in množiti ponočne straže, da bi razlik posajeno in neomikano mladino spravljale podjključ! Torej Pevmičanje, možje in očetje, zdramite se enkrat iz narodnega spanja m gladite svoji mladini pol do omike, podpirajte njih društvo! Prepričate se lahko, da vam bode to več koristilo kol vsi vaši policijski redovi in vse ponočne straže.
m razne novice.
Imenovanje. Gosp. Ferd. Sajovie, t. č. Vvdja „Trg. obrt, zadruge" v Gorici, je imenovan ravnateljem ..Gospodarske zveze" v Ljubljani. — Čestitamo l
Minister za pravosodje je imenoval okrajnega sodnika v Buzetu, dr.a Antona Barzelatto, deželnega sodišča svetnikom na okrožnem sodišču v Rovinju.
Mili gostje. Gospa Gabrijela P r e i s-s o v a je že odšla iz Gorice domov v Prago. I je par dnij tudi v Benetkah. V Gorici si je ogledala »Šolski dom" in se je čudila, de imamo goriški Slovenci takd uzorno poskrbljeno za raznovrsten pouk svoje mladine.
V „Wienerheimu" se je nastanil mlad Poljak, g. Anton Kaliszczak (Kališčak).
„Adriatisclic l*ost" ima še premalo naročnikov, da bi mogla premagali vse stroške. Ker je list dobro uredovan in ga čitajo najrazličnejši neslovenski krogi z veliko pazljivostjo, utegne naši stvari veliko koristiti. Zategadel prosimo, naj bi pridobil kakega naročnika vsakdo, ki to more storiti. Posebno po kavarnah in gostilnah ga je premalo videti. V Ljubljani, Zagrebu itd. so nasproti temu listu še vedno malomarni, dasi imajo po kavarnah celo obskurne nemške lističe.
Priloga. Današnji številki je priložen oglas nove m i r o d i 1 n i c e v Gorici z okrožnico vred. Prosimo p. n. čitatelje, da naznanilo čitajo, gg. trgovci in krčmarji pa naj blagovole oglas v svojih p. štorih pribiti na kakem vidnem mestu!
Še posebej pa opozarjamo tem potom vse Slovence v mestu in na deželi na novo,
najbolje urejeno slovensko mirodilnico v Tržni ulici, da se vsi odslej poslužijo iste, kadar potrebujejo mirodilniških rečij.
»Krojaška zadruga*. — Veliko jih ima namen, pristopiti h »Krojaški zadrugi", ali odlašajo od dne do dne, od tedna do ledna, češ', saj je vse jedno, če sem zraven ali če me ni, zastran enega pojde stvar tako ali tako lahko naprej. ASi pa pravijo: naj pričnč, pa pristopim!
Vsi taki izgovori so brezsmiselnic Da se more pričeti s to zadrugo, katera obeta biti prav * pladonosna za goriške Slovence, treba denarja, in za to treba, da Se mnogo njih pristopi!
Torej na noge l
Kako pristopim h »Krojaški zadrugi? — To vprašanje muči nekatere, in ker ne vedo kako, zato odlašajo. Evo, kako se pristopi! Vzemi poštno nakaznico in pošlji 5 gld. iJO kr. z naslovom: »Krojaška zadruga* v Gorici ali pa dr. Josip Pavlica v Gorici. Na nakaznico zaprti te besedo: Pristopam h krojaški ;adrugi. Onih ii gid. sMi zapišejo 1 gld. za vstopnino, 20 kr. za knjižico, 4 gld. za prvi obrok <le-ježa. — OH delež znaša 20 gld.
Poverjenik »Krojaško zadruge' j^ gosp. Ltika* li ii k a r, c. kr. stražnik v pokoju. Za vso, kar prejme ali podpis«*, j.-odgovoren društveni blagajnik.
Koncert v »dorlški Čitalnici". -Naše Čitalnica ni imela že dolgo veselice s tak6 izbranim sporedom kakor v soboto.
Ta spored smo že ocenili po koncertu ženske podružnice sv. V., in M.; danes dostavljamo le, da so se izvrševale vse točk«« še skrbneje in boljo nego prvič. Pomnoženi vojaški orkester je sviral povsem nove komade.
Prireditelji le veselice so se gotovo mnogo trudili; koliko časa in truda jih je stalo učenje           in   kako   zahvalo  imajo /a
to ? Veselica je bila prirejena v prvi vrsti za Sitalničarje, saj je bil namenjen tudi dohodek v pokritje izrednih .stroškov v tem prvem našem društvu v Gorici, no č i t »i I-ničarjev ni bilo, da bi izpolnili praznoto v dvorani. Kdo naj ima še kaj veselja, sodelovali v takem 'društvu ?
Po veselici v Čitalnici se je zbralo zopet mnogo občinstva v velikem salonu »pri jelenu1. Gospica Tončka Drufovkova je prodala P.) Jerkičevih dopisnic, s lolografn-vanim »Šolskim domom" v korist lega društva za gld. 7-80. Čast njej in hvala kupcem!
Vreme se je sprevedrilo. O sn-'gu ni več duha ne sluha v mestu, temveč zopet sije čisto spomladansko solnce. Sedaj imamo že tretji dan prav lepo vreme ; danes je lep. topel pomladanski, dan.
Tovaršlja Šaplova. Poročajo nam, da v noči od nedelje do ponedeljka so prignali v ječo 5 goriških Italijančkov. Ivo so stopili skozi vrata, so začeli Boga in Marijo preklinjati na grd način; ker pa le niso odnehali zabavljati, so se razsrdili drugi jetniki in so jih neki dobro naklestili. Vpili so: ajuto, ajuto, pa vse je bilo zaman! Siednjič so jih vložili na gola tla v neko stransko sobo. — Kako se je kaj zdelo o tej priliki — gospodu Sapli?!
Zopet svarimo. — Pišejo nam: Že lansko leto ste omenili v listu tisto laško člo-veče, ki hodi po Solkanski cesti ter so največ drži n:\ delu ceste pri g. K o p a č u, da usiljuje gorjanoui svoje »dobro* blago. Pravijo, da tisto »blago" je i/, prodajaluice poznatega zida iz Gosposke ulice.
Blago je seveda najslabše vrste, ali marsikedo naših gorjauov je še tako zabit, da misli, če kupi po ceni, pa je vse dobro! Tak mož j« slab gospodar in tak gospodar svoje težko zaslužene krajcarje proč meče I Marsikedo se je že pokesal, da je kupil tako na ulici kako blago, pa se bo še tudi marsikedo, kdor je tako kratkoviden.
Ogibajte s« toivj takih židovskih pijavk7
ki vam ponujajo zanikerno, preležano blago le za to, da ga spravijo v denar.
Naše izobražence pa prosimo ponovno: Učite, učite!"
Nemški »SMngervcrelu" so ustanovili v nedeljo ,Sudmark"ovci v Gorici, Došli so gostje tudi iz Trsta in Ljubljane; neizogibni ljubljanski B i n d e r seveda ni smel izostati. — Gospodje »deutsche Bruder* so, se vedli jako svobodno, kakor doma. .Heil, heil !• je odmevalo iz vseh kotov. — Čujemo, da goriški lahoni niso nič kaj veseli teh »Bru-derjev". — Slavnostij, ki so se vršile tem povodom, so se udeležili v Gorici skoro sami —. c. kr. uradniki.
JUrtinolIcIt — oproščen. — Devet dnij je trajala obravnava pred goriškimi porotniki, ki so konečno soglasno zanikali predložena ji tn v p r a Sanj a. S tem so sicer oprostili Martinulii-ha, toda obravnava sama obtožencu ni povrnila časti pred svetom. Kar .smo slišali v devetih dneh, je cela dulg.i vi-flta oseb ki so zgubil r vskd zveze z Matbnolkhem veliko -Levilo tisočakov, nekatere so prišle ob vse imetje - toda kak 6 se je vse to zgodilo, tega podrobneje ni bilo mogoče izvedeti. Za navadne sodnike bi utegnila biti obtožnica do v. olj jasli«, za porotnike pa ne, /.la-ti ne za take, ki simpatuu^o z obtožene .-m. Komurkoli se je bil M.«rfsnoii(h v Puiju te-neji- približa!, v-a-kogi je napl.ddai. Kam je dejal tUočake. tega   ni   vedei   i.ikdn   povedati.         Ldion-Ki
listi >.o .si  veliko   prizadejali, oprati Martino-Iiča   pred   svetom,   toda ni >¦¦ ;bu posrečilo, kajti f-i mož je v p t: I j ii sami ;ra ne bodo več vat)
Je-ll to mogoče! da od nekod i/, okotu e pi v Gorico v    •  it.dij.ui-.ke goče V ! Ati so re.i v okolic ljudje,   tU   bi   i/.nj.oi  i/,   .-luveriskih «ih renegale,   Lhone,   kateri   pob-m t.vOje starise p->(i;ejo in zauičtreai, ka'ior >¦¦¦• rtu.d   Italijani?!   J>-ii   n.o/ore, da hj Okolici    taki     hudje?    Ž-n.-ii     bi    vedrfi
imena listih, di jih po-lavimo v jaun svarilen vzgled drugim! O nesreči   preč.
smo dobili vec dopian kak,.' se je dalo. V ?a dopi-ai itt imo na koncu »Slednjič morain nesrečne občine kot j" kajti din- \± aprila I Mi: nam je umrl pieč. g. V. S t n b e i j, da po tem smo bili u.id t1,, l<-ta br»'/. dtiMt*V pastirja : sedaj pa zojc-S ;»¦ tias taka .-Jim satisk.i tie-avia zadela b :s /..: VeLkonočii praznike, da bodemo morali tj'- pa .-cm tu drugih obr.m.di za sv. ma-o, po-ebin i Inliki   vi-štki   meri   pomanjkanje C
.   itaiij	tui
»   -tvl(	
ajo   na	m.
o-eotn	ke
U   tO   II	10-
/..lM-p'.!	'li!
.  kur l-te     !	ttu	Brati ne por.: bih,
tliCtll	nam	do-!etll
»menit		a    tako
ia-';a, na \	e  m riik«	kmahi, -oboto
iti po ker je duhovši
do
kakor je bila vredna. A Marko, strasten gibelin, jo je zagovarjal na vse kriplje ter hotel z orožjem braniti. Ne bo3te si lehko mislili, koliko krika in šuma je bilo, a pri vsem tem sva ostala vedno dobra prijatelja*.
«Da, da/ tudi jaz se spominjam, da je nekedaj Marko mnogo govoril o vas», je dejal Ottorino.
«Res? in kaj je rekel ?» «Ker je vedel, da sem bil jaz v tesni prijateljski zvezi z ubogim vašim Lionettom, in da sem bil dlje časa v limontskem gradu, me je čestokrat po-praševal o vsem, kar je zadevalo bodisi vas, bodisi grofinjo, do katere je kazal veliko spoštovanje«.
Grof Oldrado se je nagnil k vitezu, ter začel bolj potih orna govoriti, da bi ne slikala hči. Vendar je govoril toliko razločno, da je Biče vse razumela, čeravno je kazala, da jej ni dosti mar, in tudi resnično ni posebno pa-zi^ na to. «Veste*, je dejal, »Ermelinda br bila imela biti Markova soproga, a pripetile.m se,potem neke dogpdbe.., no, vam /%® vse povem pri drugi pri-,   liki: prišlo |e do., zlega,   do . sovraštva
in krvoprolitja. Oče mojo soproge je vslod tega izgubil življenje, kajti Marko ga je zasačil pri prehodu čez Aklo...»
Nenadoma je silno zagrmolo in pretrgalo grofov govor. Hitro na to so 1 slišali krmarjev klic: «Menagin*) jo tu! le brž z vsemi vesli nadelo!* Lupo in Ambrož sta urno priskočila, da se je ladja zazibala. Na to je bilo v\ trenutek vse tiho, tedaj se je zaslr do od daleč bobnenje jezera, ki je postajalo vedno glasneje. Župnik .¦ odprl okence, in pogledal ven. Črni, s :i oblaki so se podili sem od meuas.ee strani, in prvi valovi silno vzburjenega jezera, so se že bližali z vspetimi, belkastimi grebni.
Grof je stopil na vrata proti zadnjemu koncu ladje in je dejal: «Milia, zakaj, ko si videl prihajati nevihto, nisi pritisnil k obrežju, mesto da si za-vozil med te preklete pečine, kjer se ne more izkrcati ?»
«Kdo b! bil mislil, da tako naglo pridrvi, kakor bi jo sam vrag podil!« je dejal krmar. In  na  to  je  zaklical:
kašljcm 6. Pisarenje po listih je bilo torej neresnično. — To potrjuje županstvo v Kanalu.
Razgled po svetu.
Konzulati. — Grof Goiucho\vski namerava baje v prihodnjem zasedanju zahtevati 720.000 gld. za pomnožitev osebja pri konzulatih in pa ustanovitev treh novih konzulatov na Kitajskem.
Izvrševalni odbor desnice, — Klub čeških dež. poslancev je dogovorno s konservativnimi veleposestniki sklenil, delati na to, da se skliče čim prej izvrSevalni odbor desnice..
Držami zbor se snide baje še le jeseni. Nagodbeni zakon se izda na podlagi § 14. To bi se najbrže ne zgodilo, ako bi se mislilo, prej sklicati državni zbor. V jeseni pa je zadnji čas, že radi delegacij, da se snide zopet drž. zbor.
Omoriki miniftter.ski predsednik Szel! je dosel včera; tui Dunaj, kjer se pricuu napovedana ministernka posvetovanja.
Dr. JEngrl o jezikovnem zakonu. Zadnje dni ji govoril dr. Kuge!, načelnik mladočetkega kluba, na shodtl v.diveev v Pragi v okr. Karhn-Sjiitrlnv o položaj*!. l»e-ja! j>-, da ne venam", da bi b.!o kaj re-ruice na govorici o novem i»'/.ikuvrif-m /akomi, ker grof Tinin '¦'• jasno ob!Juf.i!, da bod«* postopal vedno po dogovoru z d-.^nico. Da ni seda svojo dano l> ^-|i. prelomil, lega ne mor«-verjel?. Najbr," f» i vlada *kii.V nove kuub-renče Netoc-v in Ohov gi--de na Jezikovno vpra-ali.e, ali ce se \-\fj,i u-U-U že, ne Ve povedat:;  najverjetneje  ;e,  da   ne.         l/.i
i .<htulu ;
. i
•imp.dUr
in t!iian Kuslja
*) Opasni   veter,   ki strani. (Op. prolagatelja.)
piha   od  MonaAke
Ne.srcča. --
godila    na    V «' t r o
Gesta) nesreča. Pose
streho   po   neko ohi,
njen   otrok Pepčrk
približa! ognju, in vnela se mu je o';.'j
je bi! že  \es v ognju, je pritekel za n
aH   revež  Je   bil   v   malo   minut >h   ..
opečen,    da   je    če;:   .'»   ure    umrl.
povdarjnti, da otrok  je  bil
je bolezen sv. Vida ter  ni
nič drti^ega, '„ul samo besedo
je bil >.tar >e S. u t.
i',  kr.  orožitištro.
l-roračtmu   miuister.itva   /a
I. se nahaja   sv.da  JU.JU«)
potrebščina  za  pruuorski: i
postajo st. 7 v Tratn. Oro.
Primorju z  \  mož.etss U, /  :
J7, s  i jih je JV. s 5 jih =¦.¦ 17,  iti - »; ;ih
je 7, skupaj S,"i.
Novi   po-taji   i/./a  /ailujega Oa-a .-ta v
Plominu in v Pobriši;;:
Petde.setletnU'11 bitke pri Novarl. -™ V tej znameniti bit-ji s«- .;>¦ od!;koval tudi pospuik St. 1-7, ki :<¦> bil tačas in r1 pozneje skoro ves slovenji Pretekli čAvl> k ;e nii-uiiii) r»0 let ud one znamenite bč:ke. Pe--j>o!k st. 1-7 >e nahaja sedaj \ »;.«rict, in ta dan je obhajal polk pa slovv-cu način ;*. maso, nagovorom, ih-tilovaniotii iti častni-kim diue-jem.
Bataljon polka, ki se nahaja v Mariboru, je takisto slovesno obhajal la dan, kakor či-tamo v ,S!ov. Gospodarju'.
vM»rameo* v Podpori. — Poročajo nam, da podgorski mladeniči so se koj oglasili proti pessni „Marameo*, katera jiis žali, in zahtevajo, da se je ne poje *• Podgori. Opazujejo pa tudi tiste tiiadeniče. ki so sinovi čisto slovenskih stari-ev, ali so na dan nabora peli doma in v Gorici .Marameo*. — Da je bilo to zadnjikrat!!
V   občini Mlren-Kupa je bilo potrjenih na letošnjem naboru 16 novincev.
Prosimo gg. tajnike Se po drugih občinah, da nam sporoče število potrjenih!
V   Komnu so jih vzeli 6tt — kakor je citati v dopisu zadnje številke — radi bi vedeH še, iz katerih občin in po koliko iz vsake!
Iz Kanala. — Iz časnika »Corriere di Gorizia* je prešla v druge slovenske liste novica, da je umrlo v Kanalu že kakih 30 otrok za oslovskim kašljem. To pa ni res. Iz mrtvaških listov vluk. obči/ti je razvidno, da je umrlo I. 1898. v kansdskej županiji 22 otrok v starosti do 15 let, 1. 1899. pa 11. Izmed vseh umrlo jih je za oslovskim
t:p.'tico jujadi.'<.:e;kfu»u mu iikiu.stru tir. Kaušx 10. i. m- j*1 dovi v iviro-s>tt\> -oger.Ai $>o-;!..iii!ŠK baron n t h a I, k »terega n^ki listi prav i po/.dr.tv!uijo. Znan j»* Itiisoui b-Iz/..« .svojega sai.^btjv.iu^i L l'>7*. v P< tro-gradu: novi po-iantk gu-.ori popolno ru.iki {••r po/.ua «lob:'o rudeo liferatu:'!!. i) nU-m srehjo, da itita v¦>¦ sposoj/uo-.ti, repr««eeitu-vaii in tudi n\t-k/. iti pnjat--;;-^' ra/a.ieiv, kakor ob-toje med  tlusi/i in n.e-o ihtavo.
Naroduo-poHtlškl program Nemcev. ¦ - Kunke, ki je tiačeJink odijora /.a .sv?i.iv«i *kupiiiga tiaroduopo!:ti'.ki>M programa, ;e ra/.p(> .la! v-.ein d'.'ž"!nieii por«i'*'s.dc"!ti pisma, v k.d.-rih jtli itn d tircgitii vpra*-.i, d^ kidaj i/.di-l.i:o s;oje n $Vrale. .Skupna konf-renči \<i-U p.,roi'*'\,«i«'-v se icjia vr-ili tako; po v>.>-Itkti::o:''uih pravnikih na iJsunju.
Manila.        S- ni mitii. \,\Ai  poM.^.iio o rtovd« bitkah. \  katerih m. b.«p'/«.pi-l zmagali Asm-rifcjiin. .s>dtiji d.i mrtvih tn  rat^eitih,  Pdrprrjci P.o;i  m« nad,.«!,.!/¦..».
itm-li Etail 1IHI
},.!
;ter:u:a sta -e o v ?. t d a n j u proslavo siio-iti pa o razvo-•e Nabergojeve. pio-čo pre-dlaga dek-iurz pri ti naredbi na-Venf-.::an je v dai;-iam.>tni-tvo tako, da diii govora vladala -— \e-Narodl»a r.ame>tništva da jufevanja, katerega noCe'o e Se zgoditi, ko bodo govorili o Ssovanih kakor o al tre genti, ali trn to zopet provokacija "r! Po takem da bi bilo bolje, da jih naravnost imenujejo Italijan:;, če tudi le druge vrste, izven okvirja najsijajueje civilizacije.
Vsa tendenca za smešenje vlade pa se je združila v predlogu Venezianovem. Pritrdil je predlogu delegacije in zajedno je predlagal, naj se prepis n amestništvene naredbe dene v poseben okvir — v predsobi  mestnega svetal
Vladni zastopnik, vitez Jettmar, je gotovo dobro čutil ost razžaljivosti, ki tiči v tem predlogu, ali mesto da bi bil zagrmel, menil je le, da se mu ta predlog ne zdi resen in je s to opombo svojo žel — hrupa in vri3ča na galeriji. Gospod vitez Jettmar je menil nedolžno, da ne more umeti pomena temu predlogu, Venezianov predlog da je žaljiv za namestništvo in da bi izvedenje tega predloga bila demonstracija proti vladi,
Gosp. vitez Jettmar torej^ ne ume pomena predloga Vonezianovega. Čudno, Čudno, ko ga najbrže ume ves svet.
Gospod Venezian pa je zopet prav »veselo" govoril o namestništvus čude se, kako se more namestništvo Čutiti žaljeno, ako se dene v okvir — njega lastna odločba. Nikakor da ni hotel žaliti vlade, želel je le, naj »ma mestni zbor trajen spomin na to, kar je hotel, a ni smel storiti. (Viharna ver selost v zbornici).
Svetov. Spadoni je bil ves navdušen na predlogu Venezianovem, storil je pa korak dalje in se je izjavil proti rekurai, Ceš, da jih že skušnje uCe tako, da rekurzi nič ne pomagajo ! Mestni zbor naj se zadovolji z »indegnosa protesta".          ""*
iNo. mestni svet je vsprejel predlog delegacije in oni svetovalca Venezian a. Nanu-Vinistvo j>a ima sedaj mnogo, mnogo povod.i za razuiiiljanje.
Z drugim predmetom, z afero Naber-^oVm', so bili bf!j  na kratko.   .
*" Svi-t. S padu ni je zatrdil. d.< tu afera zatb-v!/' u„v*d mestm g.k zbora. Predlaga ton- -• ker Nabergoj nima ni kvalitete ni pr/.vire  >i-t'ti v  t;ii"-tij'-!ii .-boru         naj ga
župan ne vabi v*«\
Sv.'}. Vi- ne/, i a ti ga j*- potolažil, da -.» s»- Nabergn u posijala vahLi le tedaj, ko ;<> In* v si >n;u ,i/.vu!jinega a ne pu-'L'j»-ijt-ga". Pr»* llogu Sp.utoni a hoče pritrdili g.,vurn;k,  «"im   1m.1<-   «td!ui"> »-,(> o  ,v«-tc*  na-
f.t.-ltJt.ilVJ.
Tako lavi-'; Jiri;tM) imiff v Javni /bor-::i» i 7 vla-io. z nam.-»".uStvom, v nav.'očno>-ti vladn-ga /a-topmka potom pa se čUivvk ;udi, <ia mi t.iko «i.ibm tir da -i v><- du-;«>I;t!/'jo. ko j a r s i pri.-a.i-ts r. kr. -'iiat-ri v.«-«1 ivjpti*''\   ko    hji   duw>"..,u;e;<<, da   ;di   sinejo
Krtku je tr/. viiboriilj v min. Nt«*-fetju Midtl o duhovnikih in o razmerah Mr»klh. V ,KI.* f;t..u.u: L. ITvj je ...{tt-rm.   t rž »--ki,   .-* ddt v.Mjfc   duhovnikov /a
'.t»\/-k; in kajfi.it^ki p-;-i !, I'..'.:! t.sku i«> : ,v Mri ,«• pret*-va;*Uo m> %tk*> surovo in . :-.¦<¦ »;:i>iki- J''-'a luaf čudo, d,t opa/.ujemo :.; vt-r:!!i: Mranov .-mi:» briiečan-.ko (»ta-. ^ii-fc"! tist-"^-:*/'•• Jtaj-V n.i; se opuste vse >• j<m diugih krtmm.n.di, n»g«» da bi se '-, d*«/-".».a pssV-ala hr»/, -Vile, d«'?r"i-e.$, ki je -„-"\.»/!;a .m radi me;r In r,', dni/ih r.t/li-guv. is:tb«'iui..ta l« iiuhw\iiiki najbolj dohiodosa, i.t r oi '..'.-/M kiMi-Liss m r.<»vi nn-todi ara k«r ;:¦» t.aM-l, kak"V'- i: ;•• >\i^>: !:>',!'<! t t-tr-M. i:<- vju'..i ¦'" !'• :i.'-a kak«'!1 r«-ni'.». t < ¦ r s j v < -1*1 t.f* \|,;:i,ik» !¦• !»'.i.i;. .sk»i IMJ Ji» l'«».h* pn-!:.j'.a; ilf.ij-nr.ik*.
Shod t K<Malionl, kaS-r<» ;•¦ hulvUt jr.r. d^: j »¦!, dru-,1;.^ .IMjji*.-!' ;<- <-. kr. i kuv^n«* 'r\.iV,)r:,i.o v Kopi.i jinvp«»\*,d<»\ain v ?ad!M bip: v st.iioisi ?,;vi'if i!; Sta /r.di''UCJ. iVuU-ifcu dfi! .'-,*> ,K4;JJ'-»t* !)»' boiif :t;«»;»"aii» »4a t.s (-u ¦ m^-dro*'.! •-. kr, okr:i.!i'v'a ±\a-vdc-'.va  v K<>&>.si!
(. kr. tiijii realka r IJul»lJ«ni. l>.-
.''.¦jut Mid?--'"-- * l.ytlh.^tii\ j- j.r:<-. j; p:» ;:.k,iUt j.{i»it fU'Su-k'iH« \tf;m n-a".r" '.n in pr«»f»'Surj« m. k-T ••(! u;.t .i tajisa ni-::t;ko:ia("»j(>:i.!!!t;s ,pt;t;-i.'« re;i.,-Si*-S*.s drtJi^.a »n Inka!'*, v k.iti r;Es .-<> :?" >S:;:,d[!. S-rv.-.-tjio prin^-f ž/-:d pri^-k.iv«-, v kati'i"u j1-' ?.apii-".'[5:h »)ku!i ."»,"» di;ak<»v m i! |.r<;!rj.ora. ;'an;i:iivdt .'•'.vari; *sa dan.
MuT«»nsko «I«'daHM-e t LJubljani. -S.'..' _>- i-.;.i ['!;:;(>;.i|i:'.n u.'VUu ,:s >tt.:rta; {¦.?a;!.*.i •-•-'.ask.-,-, tt >'i>»i ;:>k'-'.;i ^'. -iaj-iu v I./iJ>'....;i.. ./ p.r,-.t / Kr.O.j U-""S'^i«"0. k.iSr. pa .S. Xar.' i;><. p,, v,-,;. U,.«;-»a V. ., .,- .r-:.^:i v .K.J.- .,'i i-.:«., M. M. !.K'l* pr/.v:. da ¦» ta p.--1 i^aC:-!« j-^vi-u-¦k, :t.r..O. ^ ,:!.r.,WMv... „-d.-,:;-, w. ,.r..=J„ r-2''.:ti«. K-r ,r !r -:''.h /!• Lt.;-'>> v^.vu >.n-s.-!L-k!. ,\»\ti.i ;;j «twir Vi;»-.\i!>i:;.i\a. pt/da 'h.u v?la\vk j. M. M. i^k.r v p»:iat.,k!i: .*;t,-vctiskc g!« iS a :i ?!":••• v Lwu l-.l^ a t, i.
IVŠ *'.Mi! tia>;'!V«-i:: .-••.', v.*, -it- ;Jmk, pr;-;.-;-.: ?roj<* !«:r:u\ >U.;r:i!> t ti '.* p»i p:t;a:;:h .'iar.kr^', ki s*. \?.bud ii j.-» .Ivon.;a> pi.v>od ¦:a;w-.> zan-.nian-". saj ?u 4.j lt-nu ;;,:ti Clasiki r.ukr:.'I ,J«ri,> ti f.rbi* g;:i\n.- \z:ckt'. ki zet-i-ratajajo, di -ji- it.t>?' •diiso riou-:j»k«i gif-daliv.o v nlkakcm «,:'.:ru nt* natrt- r.izvjit .'.o tolik-.* \i*im\ » kakorAiiO se rona-a c«.\o trfub-;jansk<k nesu^ko g^-da^čt- že davno.
Zašton; Jt. vst- prikrivan>*: došcdasjji vodil.*;v; u-ga najvrf^ga ;..ivu'-g.'t kudurnvga zavf.it so snialraii svo^- nalogo prt-lahko, t:;-(^; pusve^aa t:ste ljubezni, ki „0 ucob-h«.du>.» potn.-i-n-i. in niso srndi liste stro-kovn-- sposobnosti, ki jt* glavni pogoj.. (Jl-d.i';;-:;' v l^utf^ani je pred Vsem naroden in kulturen zavuil. Naše gledaii=L« ni itJtemaevon.iiuo zab^viSC-e, kamor se hodijo ljudje samo zabavat, ampak ima »veli »amen: gojili narodno umetnost, vne-mati slovenski narod za s v oj prek r a s n i jezi k, pospeševati izvirno dr a in o i n opero, vzbujati domaČe pisatelje in komponiste ter vzgajati  v  narodu  — okus-----
Vsega tega dosedanji voditelji skoraj prav n>L niso uvaževalt. Slovensko gledališče jim € :fc bilo spekulativno podjetje, s katerim se I,aJ služi denar. Kakor skrbe židje v svojih »thigMangljih* le za »zanimiv, raznovrsten jn¦ veiezabaven program*, prav tako so skr-^li r<a<U vodje gledališča samo za ebogastvo*, n? glede na to, da-li so v repertoir sprejeta dela sploh kake estetfke vrednosti in ali so primerna za naS narod. Kar ugaja dunajskemu »mobu*, da polni gledališče ob Bunaj-scmi aH v fosipovem mestu, nikakor §e ni za  nas, tebadi   polni   kašo.  Bedarije a la
»Trije pari Cre vije v" (v zadnjem dejanju vidimo etablissement, kjer se shajajo bla>:i-rani pohotneži s podlimi ženskami!), „Ali je to dekle!" (kjer se pleše nesramen kankan ter nastopa subreta Bna;lažje" oblečena), »Sestre Barrison* (kjer je videti le 12 ženskih nog!) i. dr. »zabavajo* res galerijo in katere gospodiCe ondi po ložah, — toda za naš narod so take predstave strupv in^ za nas oder največa sramota. Ako je že ~Treb'$ za nedeljsko občinstvo lahke hrane, išCite jo v Slovanih, ki pišejo dela, ki imajo pametno idejo ter niso nesramna!
Povsem prav« je povdarjal g. Križ, da slovensko. gleuališCe ni nikako konkurenčno podjetje, ampak eminentno naroden in kulturen zavod. Nikakor se reveži ne silimo vštric Nemcem, ki imajo vsega v izobilji ; nikakor ne skušajmo imponirati bogatim tujcem s tem, da vprizarjamo z najve-Ciiui žrtvami opere, kakorsua je ,Lohengrin"!! j Podobni sir.o beraski aristokratki, ki se sleparsko bahari po drevoivtlti.-. svileno toaleto, I a nima -- nogovie ; podobni smo zamorcu, ki nosi cilinder in man*ele, a nima - hlaft! Tako ,«ipauje peska v oči* tujcem nas slane previ-e!
Prepričam sem, da Članki g. Križa ue pr*'Verijo -vdaiijih voditeljev slovenskega gie-d.di-\"-a, ki smatrajo sami sebe za uajino-divj*i' in najizku.i.Miejše, ter so neprislopui /a vse sveti*. Prepridn sem pa tudi, da ostane vse pri starem, ako bodo znova vo-1^'iii na obenem zboru. Toliko ponosa jim paC ne smem prisojali, da bi •. z o/.irom na javno mnenje ir, v oCiglid člankom ,1'Miunsti* - odklonili volilev'-'! -- 1'onav-Ijam pa besedi' g. Križa, da sodijo v inten-danro It1 strokovno, t. j. literarno in muzi-kalieiai i/.obr.i/.fui nrti/.ji". katerim je gleda-iiiif Siisa umetnosti, ne pa zavod, !<i pre-ganj.i dolg i'M< in $i'L':či> čulnice s svojimi pretl-tavami! ¦- V MS|. Narodu" je iiden-danca povtiarjata nekdaj, »la Členi inteudance ni-1 j .piaCaui dninarji". To je resnira. Sedanji sode gledališka so se „i/. rodoljubja .-rtvuvali* t<-r jim v tem o/.iru ni možno očitati niCe-ar. Iti -i pa je tudi, da bi bilo za naic gledališče boljše, ^,\ bi se ii gospodje n-« bili .žrtvovali", kajti stroške njihovih .žrtev- plaCnjc sloven-ka umetnost, naša drama... Dosedanji inh-lldanlje tmli niso bili nikomur odgovorni, delal .so lahko, kar -e jim je zijubilu mi kakor so jih nagibale iijdiove muhe: odstopali so mej sezono, ako o se naveličali .žilev". n-topali so na njihovo mestu drugi, navadno ••<; modrejši, knn-c<-m Ma pa so vse|.-j vsi jednako ra/ža-beui, ako se rim ofita. (o%: .Nismo plaCani, ,'.ato tudi nikomur odgovorni !"
Temu se mora narediti konec, in s plafo ravnateljstva .iloven-kega gledahsCa naj se z.tCue tu.ii njegova odgovorno-«t! Kakor v Pia','j, v Zi;."i'.*l)U in drugod, naj vzame kraii.ski d* že! m i odbor v svoje roke vrhovno nadzorstvo nad našim gledališčem, ter naj r.i.'p:š»' iluž.bo ravnatelja o/ir. njegovega tajnika, za k.di-ri dve m-sti naj -e poganjajo slrokuvmj izobraženi n.ozje, ki se bodo ba-viii le •>. g3.-d«iii"-Ccm ter si bodo mogli in n.uraii ptviobili v.seh znanoslij, potrebnih za vod-!vu. S sedanjimi diletautskiiui voditelji p.i r.ai- -.'leiiaiisCe oblici kmalu v takem močvirji«, da -^a poleni u»i bo mogel rešili tlitjee   \.-.'-!
To tto.ii poved uio vsem, ki se zanimajo za jn-e g;-'.la::'Ce! Ap» liram pa' javno xu g. župana Hribarja, da pos-v.o v sedanje pre.F.a!<i-tue tazn.ere, (» katerih so poročali Ciauki »K.,;nod'*, in k derim ne more opo-r-kati :td;č'', kdor pii»-   - re--nico.      M. M.
Iz df/elncKrt zbora kranjskega. -Dne -'.'J. t. m. pri razpravi o prošnjah dra-maii«ntv'a društva in nemškega gledališkega druživa (poroC Hribar) je prediagai posl. Po v -t. naj se z ozirom na to, ker bi bilo n.':.e-!no, tla m- .-iovenski poslanci posvelujejti, preiino .se shar resi v deželnem zboiu, odloži ta h.Cka za dane.- z dnevnega reda.
Poročevalec II r i b a r se lemu jiredlogu prelivi, rekoč, da skupni razgovori, kakoršne -o sloven-ki poskuici ze imeli, nit* ne pomagajo, da torej ne kaže stvari odkladati.
Predlog pos anca P o v š e t a je veČina poslancev narodno napr. stranke in veiepo-sestva odklonila.
Posl. K a ! a i; je omenil, da so Člani katoi.-narodnega kluba že v finančnem odseku izrazili željo, naj -e stvar preloži za poznejši čas, in sicer zato, da imajo priliko slovenski poslano, prepričati se, ali še veljajo (»ni razlogi za .Narodovo" stranko, podpirati nemško gledališče, kakor so po njih izjavi pri spravnih akcijah to povdarjali.
Po mnenju govoruikovem teh razlogov sedaj več ni. Posl. K a la n omenja, da podpora za slovensko dramatiško društvo ni v nobeni primeri s podporo za nemško gledališče, ki ceneje prireja svoje igre, ničesar ne izdaja za prevode, dobiva zdatno podporo od kranjske hranilnice ter celo ljubljanski Nemci mislijo na to, da si /.grade lastno nernsko gledališče. Tako društvo paC ne potrebuje podporo v istem znesku kakor dramatično društvo.
Toda neka okolnost je, ki nas še po-sebe sili, hiti opreznim glede podpore nasproti nemškemu gledališču. Decembra meseca se je predstavljala v nemškem gledališču slavnostna predstava (»Habsburg*, katera je grozovito »nemška"), ki je jako žaljiva za narodno čutilo ogromne  večine slovenskega
prebivalstva. Kedor tako plačuje dobrohotnost dežele, tak ne zasluži nobene podpore. Takih božjih volkov ni najti na vsein svetu, da bi podpore delili zavodom, ki žalijo njih plemenita čutila.
Zato govornik predlaga, da se prošnja za podporo nemškega gl edališča odkloni. Prislovi pa, da so katol.-narodni poslanci pripravljeni, ako se podpora za nemško gledišče odkloni, svoto 6000 gld. tako razdeliti, da se s tem slovenskemu dramatičnemu društvu poviša podpora za 3000, ter da se dajo zdatnejši doneski za družbo sv. ..Cirila in Metoda, za »Našo stražo* in za druga narodno koristna gospodarska društva. Poročevalec Hribar je rekel, da to, kar je prednik govoril, ni bilo odkrito, ter pristavil, da so „Narodovci* Nemce morali prositi podpore za dramatično društvo, ker je pri katol.-narodnih poslancih svoj čas niso dobili. Glede povišanja podpore dramatičnemu društvu je dejal poročevalec, da poslanec Kalan ne misli odkritosrčno. (Poslanec Kalan: Le poskusite! Odklonite podporo nemškemu gledališču in takoj glasujem, da se slovenskemu gledališču da 3000 gld. več podpore !) Poslanec Hribar je na to dejal, da je na levo uho gluh, da ne sliši, kaj govori poslanec Kalan, da mu torej ne more odgovarjati.
Predlog finančnega odseka, da se dovoli poleg GiiOO gld. dramatičnemu društvu tudi za nemško gledališče 0000 gld., se vsprejmez glasovi nemških in slovenskih I i b c-r a I n i h posla n c e v.
Omeniti je še, da je rekel presvetli k n e z in škof pri tej točki, da se mora gledališči; klanjali naravnim zakonom, zapovedim božjim ter da je v tem pogledu gledališči: sploh in tudi slov. Ceslokrat tudi krivo. Presvetli govornik je prosil, naj vodstvi gledališč pazila na to, da se varujejo pri predstavah naravni zakoni in božje zapovedi.
S tem je bila stvar končana in slovensko iu nemško gledališče imata zopet obe enaki podpori po 0000 gld., kakor da bi bili za Slovence obe jednake veljave!
Znamenito je tudi v kranjskem dež. zboru to, da dež, glavarja namestnik bar. Liclitenberg, ki vodi dež. zbor, ker je glavar 1) e l e 1 a bolan, govori vedno n e m s k i •— in vsem je prav! Tudi dež. predsednik govori sknro le nemški, samo kako besedico slovenski,  — in vsem je prav!
Dni/Id sv. Cirila Iu Metoda v LJubljani so poslali med drugimi: Gospod vele-tržec iu predsednik kupCijske in obrtne zbornice v Ljubljani Ivan Perdan kot založnik vžigalic družb«; sv, Cirila in Metoda zopet iJOO gld. Slavna posojilnica v Slovenski Bistrici i!() gld. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Prelovca v Idriji 5 gld. 31 kr. — SI. posojilnica v Zgornjem Tuhinju 5 gld. — - - SI. posojilnica na Dolu 5 gld. — Izven-akad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hra-ševcu SO gld. —
O tej priliki javljamo veselo vest, da je družba sv. Cirila in Metoda zadnji teden jako ugodno kupila v deželni deski štajerski vpisano grajščino na Muli s krasnim parkom blizu Zupne cerkve, da postavi ondi brambo proti posilnemu navalu ncmšlva. Z izrednimi darovi naj vsi in zlasti štajerski Slovenci podpro družbo, tla bode za mogla dovršili lepo nalogo. — Blagajnislvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
.Naša straža". Pristopili so kot usta-novniki med drugimi: Gabrijel Viktor Jelov-šek, župan in deželni poslanec na Vrhniki !() K. Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu ."¦o K. Lacko Križ, načelnik istrske vinarske zadruge v Pulju 30 K. Ivan Knific, kapelan v Cerknici 10 K. Dr. J. Vošnjak v Sloven. UMrici 10 K. Dr. J. K. Krek v Ljubljani 10 K. Vč. Trevnova obiielj v Idriji 10 K. — <Vlasi!o se je zopet lepo število rednih udov.
D a r o v a 1 i so med drugimi: Idrijska ,slovanska miza" pri izletu na dom g. Ravnikarja v Cerknem  13 K.
D r u š t v a: Posojilnica v Gor. Radgoni JO K. Posojilnica na Slapu 10 K. Posojilnica v Zgornjem Tuhinji 10 K. Posojilnica v Brežic ah 10 K. Posojilnica v Slov. Bistrici 50 K.
Slovenci! Pristopajte k »Naši straži" ! haleri je namen, varovati na vsaki mogočen način zlasti obmejne Slovence pred tujci, da jih ne dobe v pesi potujCcvanja!
,Kreditna banka". — Dobili smo tak poziv: Slovenci! Potreba bančnega zavoda je očitna in splošno priznana in sicer bančnega zavoda na akcijski podlagi. Samo zavod na taki podlagi ima veljavo v trgovskem svetu, in samo taka banka more ustrezati vsem potrebam v Slovencih. A da postane mogočna, za to je potrebno, da se je oklenejo vsi Slovenci.
Za hipoleCni kredit skrbijo hranilnice, za kmetski kredit posojilnice, za trgovski kredit pa naj bi skrbela slovenska »narodna banka", katera jedina je sposobna, spraviti našo trgovino in obrtnijo v zvezo s svetovnim tržiščem in ji zagotoviti trdno zaslombo in podlago razvoju, to pa s tem, da uredi kreditne razmere v Slovencih, da cdpre pota do najboljših fabrikanlov in založnikov, da članom da priliko, se udeležiti kredita pri avstro-ogerski banki in da sploh privede trgovino in obrtnijo do splošne veljave, da postanejo naši trgovci in obrtniki deležni vseh ugodnoslij glede veljave in ugleda v tisti meri, kakor pri vseh drugih narodih.
»Narodna banka" v Ljubljani uredila bode trgovsko in informacijsko pisarno tako, da se zavoda oklenejo tudi vsi večji fabri-kantje, založniki in veliki trgovci, kajti s tem se bode zagotovila solidna trgovina.
Jako važno je pospeševanje prometa, posebno naprava potrebnih prometnih sredstev, v prvi vrsti naprava javnega skladišča.
Skladišče je za trgovino zelo velikega pomena, že v tem oziru da si trgovci o ugodni priliki naročajo blaga, da jim ni treba plačati takoj eolnine, ampak šele. pri porabi, in da dobijo na podlagi varantov na blago primerna posojila. Tako služi taka naprava na več strani, ker dr.je življenje skladišču samemu, povzdiguje promet banke in postane zategadelj neprecenljive vrednosti za našo domačo trgovino in obrt.
Osnovati hočemo torej Narodno banko v Ljubljani kot akcijsko družbo"podiraenonT „Krcditna banka" v Ljubljani in sicer s prvega z najnižjim kapitalom 500.000 kron, razdeljenim v akcije ali delnice po 200 kron. Seveda je to mali kapital, vender spočetka zadostuje, in se potem, ako se izkaže potreba, more pomnožiti na en milijon.
Stvar je tako zdrava in popularna, da ni dvomiti, da se vse akcije prodajo v enem tednu, čim je banka konstituirana. A da se more to storiti, potrebno je, da se vsi inte-resovani krogi, v prvi vrsti trgovci in obrtniki, a poleg njih tudi vsi drugi sloji stvari že s poCelka z odločnostjo poprimejo, in to najprej s tem, da vsakdo izjavi, koliko hoče po svojih močeh vzeti akcij bodoče slovenske .narodne banke" po 200 kron. To stori vsak Slovenec tem lažje, ker te izjave nimajo druge obveze.
Izjave vsprejema banka Maks V e r Š e c a v Ljubljani. Hitro, ko se oglasi primerno število udeležnikov, izvoli se ustanovni odbor oziroma upravni svet, ki bode imel nalogo, »narodno bank"" oživotvoriti.
Upati je, da najde ta poziv obilo odziva v vseh slovenskih deželah, saj bi se s takim zavodom takorekoč kronala slovenska gospodarska organizacija in položen bi bil Ž njo najvažnejši kamen v stavbo našega narodnega osamosvojenjo. Pač vzroka dovolj, da se vsi Slovenci oklenejo tega velevažnega zavoda in zagotovo njega ustanovitev.
Pripravljalni odbor za  ustanovitev narodne banko.
»Slovanska knjižnica'1 izide 15. aprila v dvojnatem snopiču. Prinese dve povosti slovcčega ruskega pisatelja G o g o 1 j a z uvodom o pisatelju in ruskem realizmu.
Album slovenskih nanovov. (Album de chants nationaux slovenes). Tako je naslov albumu, ki obsega 50 slovenskih narodnih napevov za klavir. Priredil ga je znani slovenski skladatelj g. Fran G e r b i d. Dobiva se v založbi knjigotržca L. S c h w e n t n e r j a v Ljubljani za ceno gld. 1.50 kr.; po pošti 5 kr. več.
Ime prof. Gerbiea na slovenskem mu-zikalnem polju je v obče znano, v albumu nabrani narodni napevi so do cela priljubljeni, in zato oni, ki so prijatelji klavirja, gotovo radi posežejo po tem lepem albumu.
»Slovansk^ pfcliled". Kakor vsaka dosedanja, tako ima tudi 6. štev. tega znamenitega zbornika prav mnogo interesantne vsebine. Od vseh vetrov slovanskega sveta najdeš v njem poročii in dopisov, in med njimi tudi vedno iz slovenskih krajev; tako je v tej številki zanimiv dopis s Štajerskega, v katerem dopisnik P o d r a v s k i slika prodiranje germanizacije, dopis s Kranjskega iz peresa g. D e r m o te govori o nekaterih nezdravih razmerah (glede šol, gledališča itd.) na Kranjskem, dotika se pa tudi Koroške, Goriške in Istre, da omenja s par potezami naše razmere.
Dopis s Poznan j ske ga kaže, kako in kaj delajo Nemci v »rajhu« s Poljaki. Le ti nimajo nikake šole, nič, in še svojega jezika se kmalu ne bodo smeii več posluževati, ker drugače denejo vse v zapori Tako dela Vel. NemCija s Poljaki I
Poleg raznih drugih rečij omenja tudi »A d r i a t i s c h e Post", o kateri pravi: »Naloga njena je, informovati tujino o resničnem stanju rečij v slovanskih zemijah ob Adriji, v katerih so slovanske veČine tlačene od laških manjšin. List zasluži največjega razširjenja tudi med nami".
*§j       Ustanovljeno leta 1863.       §*
^----------------__--------;---   |$
i^             Prvi primorski  zavod za izde- §*
$| lovanje aromatiških  izcedkov, likve- |* IM rov itd. tvrde                                           <§*
Fratelli ffiarega|
Gradišča, Isonzo.     |J
Čistilnica na par:               %$.
konjaka, slivovke, iropinovca in najfinejših likverov.  .
Tovarna vinskega kisa
po edino racijonelni sistemi »Pasteur";-
Wilhelmova tekočin* asa mazanje „Bassbrin"
c. kr. privilegovana 1871.
Cene: 1 vrček 1 gld., 6 vrčkov 5 &R, 12 vrč kov 9 gld. poštnine prosto na vsako poŠto po vse Avstro-Ogerski.
Wilhelmov c. kr. priv. „BassorinB je sredstvo, čegar pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in se proizvaja edino le v lekarni Franca Wilhelma v Neunkirchen.
Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vtolaži bolečino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh.
Zdravniki je vporabljajo v teh slučajih, posebno ako se te bolečine pokažejo po velikih naporih na marSiranju ali pri zastarelih boleznih; radi tega se je poslužujejo tudi hribolazci, gozdarji, \rt-narji, telovadci in kolesarji z najboljšimvspe-hom.                                                                 ^-
Dunajska borza
27. marea 1899.
Skupni državni dolg v notah   . . .'01  gld. —¦   kr
Skupni državni dolg v srebru . .¦ . . 100    ,    !»•>     >
Avstrijska zlata renta ....... 120    .    •*•>     .
Avstrijska kronska renta <{¦%... HM    „    S-*     •
Ogerska zlata rasla 4%......lls»    .    *-J    »
Ogerska kronska renta 4%.....!,7    «    •'•'    »
Avslro-ogerske bančne delnii-e  .  .  . ''22    ,    _¦ •     «
Kreditne delnkc.........3G7    ,    jO    ,
London visla...........120    »    -'0    »
Nemški drž. bankovci za HM) mark  .   !>!>    ,    «»i.)9,
20 mark.............JI    ¦   /?„ »
20 frankov............    »    .    &»Va*
Italijanske lire..........44    ,    2*>    »
C. kr. cekini..........5i    .    07     ,
Rojaki!
Kupujte le pri svojih somišljenikih!
Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
.Kažipota'
— elegimtno vezanega — imamo še kakih 00 izli-sov. Cena 1 gld.
Proda se skoro n o v, še le eno leto rabljen štedilnik (spnrhcrd) za 0 fl. — Na zahtevo se tudi odpošlje, kamor komu drago. — Ponudbo ju pošiljati na naslov:
Eliza Seppenhofer,
v Grorici, Via Morclli št. 5.
Išče se brivski učenec.
Zmožen mora biti slov. in nemškega jezika.
Ponudbe sprejema g. A. Pneelj, brivski mojster v Gorici.
JLeia 1881. y 6oriri ustanovljena tvrdka
KBinrjIislaiGiS,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalni«) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima velike zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu uzdi svojo (S. d.)             tiskarno Jrfc na perilo.              (P. cl.)
Mirodilnico
(Drogerijoi
odprli  smo  v Tržni ulici   tik sadnega trga v poslopju okrožnega sodišča.
Naša roirodiinica je bogato založena z blagom najboljše vrste ter more na drobno in debelo postreči vsakomu po skromnih cenah.
Posebno se priporočamo častiti duhovščini, slavnim županstvom in uradom, šolskim vodstvom, društvom in zavodom, tvornieam, mojstrom, trgovcem ter vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodiiniškega blaga.
Dobrohotne nasvete ter želje si. občinstva glede blaga za dopolnitev sprejemamo hvaležno.
Poslovodja
Ivan D rob nič.
Sviloprejsko seme
pieeiične barve
prodaja s,e po 5 gld. unča,  ali tudi  po pogodbi, za šestino pridelka.
Naročila je pošiljati na naslov: Hurnar Andrej — Dolenja Vrtojba, h. šiv. 23.
Razglednice;
krasno dovršeno za 20 gld. 1000. Naročila sprerna Anton Jerklc, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačnu. Nobeden kraj naj bi ne zrmudil te ugodne prilike, v trm ko se ilustruje celi svet na razglednicah.
Anton Potatzky v Gorioi.
Na sredi RaStelJo 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in ševtjarje.
Svotinjiec. — Rožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po'sejmih in trgih ter na deželi.       "2 $">   B
ZUČIIH i»uka: SIDRO, f
LINlMENT. CAPSICIGOMPOS.
Iz Rlehterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče
mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domaČe zdravilno sredstvo vedno le v oris. -steklenicah z našo zaščitno znamko, s )tSidrom" namreč, iz RICIITKRJKVE lekarne nt vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno _ znamko.
ji Ricbterjeva lekarna »pri zlatem levu"
j |                      v PRAGI.
Zaloga
piva
iz prvo kranjske eksporlno pivovarne
Th. FrdhUcha na  Vrhniki
Ital.alis.-e 51. 18.      v Gorici      HubaliS.V .št. 18.
rriporeea p. n. fnslilini jrjr. odjemalcem iz incsla in dežele svoje izhorno pivo kakor: „eksportno marčno" ter splošno priljubljeno pivo »kranjski biser" v sod-«:ekih po '/n V«, '/, in «/8 hektolitra, kakor tudi pivo v plombovanih steklenicah že v pivovarni napolnjeno.
Ker je letos pivovarna izdatno povečana, ter vsem modernim zahtevam ugledno na novo urejena, mogoče mi bode častile p. n. gg. odjemalce v vsakem obziru solidno in točno postreči.
Pri tej priliki opozarjani tudi gg. kmetovalce cla imam v zalogi „sladne kali", katere so priznano izvrstna krma za krave mle-karice in mlado živino.
Za blagohotna naročila se rojakom toplo priporočam                       udani
Josip Rovan,
___________________   zastopnik za (»urico in tložoio.
Nova čevljarska
prodajalni™ in delavnica
Janeza Dšaj
na Travniku 5f.«»r. 9
v Gorici,
Imam na izbiro po volji gospodov vsakovrstna usnja iz itr.enitn-^ih fr.mcozkih. angleških, nemških in tudi slovenskili tovarn, n. pr. iz Ljubljane, tako, do si vsak lahko izbere po svoji volji, ter naroča. Vse je po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. Čevlji, ki ne ugajajo, ali ne dopadajo, ostanejo na moj račun. Kdor bi po svojem uku»-u rad imel gotovo kako naročilo, hitro sem pripravljen ustreči. Prodajam tudi vsakovrstno stekleničice in škatljice vsakovrstnega mazila in tekočin za čevlje : rudeče. Črne in latiirane.
Prave in edine želodčne kapljice,
Zdravilna mor teh kapljic je nepre-kosljiva. - To kapljice vredijo rodno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po   jedno   žlieieo
___             popije, Okrepe po-
Sr. Autou Pittiov. kvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in zivotea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je.                 -y
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitvo in poMljatve pa jedino le v lekarni
Cristofolettt v Goriei.
Išče se
najemnik ali oskrbnik - kmet za   veliko
posestvo v Malih Zabijati. Biti mora oženjen z družino. — Oglase sprejema »Goriška tiskarna*.
|g     Špedicijska poslovnika
I Uw H* t Gorici |
jSj 305!-to   v iliei Msrelli 12
&gj se toplo priporoča  Slovencem v %L              Gorici in z dežele.               r™
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ullel št. 11 ter podružnici na Komu štev, 2
priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž - mast - poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso   -  moko
—  flris - drobne in debele otrobe — tarife« — zob
-  sol — moko za pitanje ~ kis -*tapio — cement
bakreni vitrijot Ud.            3 *G -8
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na Ml
Ur prtstnegr* Lrueg» In belega vina.
I^A^MtJM«!**-«*********.***«***
Dohroznana gostilna
t
ANTONA. VODOPIVCA *
t
t
je v bližini ju/
jedrna nar»» lir go-titna
S prCnOGiŠČ}, kafra t... i pii.tsm b-!a in eni;
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja (!t»smi«'-'i t. • »ku-no prij-ravljn-jtiriii jedrni
^*>*Y*YYYYYYYYYY^+YY'^YY^Y**&Y*
Umetno gnojilo „Kopros"
ripi*avlj(Mio od Jak. Henrika Huber, komika v Tt-4«. Jjtft^   Zaloga in prodaja   ^
t   Eriicslu  St(M*kor& Comp. v (ioriri. v uliri A-mh'  ;tv.   I. Nil zalitcvanjo s«* pošiljajo  |»n»<fraini  za>tnnj.