Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.250
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	2.500
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	. . . L	3.500
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
L
Leto XIX. - Štev. 28 (958)
Gorica - četrtek 13. julija 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Turizem na pohodu
Za naš čas je zelo značilen neki poseben nemir, ki se kaže tudi v tem, da človek ne more več ostati na enem kraju, ampak sili na pot. Moderna tehnična prometna in obveščevalna sredstva so nam zmanjšala razdalje med kraji in svetovi; človek si želi spoznati čim več božjega sveta, saj prodira zato tudi v vesolje. Ko v našem času človek ni več tako tesno povezan z naravo pri svojem delu kot je bil recimo kmet, pastir, gozdar, si nujno zaželi iz pisarne in tovarne vsaj za nekaj časa v naravo. Tako je postal turizem splošno družbeni pojav, ki ga nikdar več ne bo mogoče zajeziti, pač pa bo sorazmerno z dvigom življenjskega standarda in boljšanjem prometnih sredstev neprestano rastel.
Zato ni čudno, da je oni koncilski odlok, ki govori o pastirski službi škofov, naložil škofom dolžnost, da iščejo primerne metode v skrbi za duhovno življenje tistih, »ki zaradi razvedrila potujejo v druge kraje« (št. 18). Cerkev ne more mimo pojava turizma, saj v njem gleda velike vrednote, a tudi velike nevarnosti. 1‘avel VI. pravi: »Cerkev ne more stati nezainteresirana za tako velikanski in obči pojav.«
Letos je posebno leto svetovnega turizma, določeno od Združenih narodov. Turizem želijo humanizirati in z njim reševati človeško dostojanstvo. Turizem ne sme biti v razbrzdanosti in nekontrolirani sprostitvi nižjih nagonov, tudi ne v izkoriščanju človeka, v izrabljanju gostov 1111 tujih ljudi, ki so v službi turizma, lurizem mora služiti človeku, celemu človeku, njegovi duši in telesu. Tako bo postal sredstvo medsebojnega spoznavanja in mednarodnega zbliževanja, ki bo nujno vodil k svetovnemu miru.
DUHOVNE VREDNOTE TURIZMA
Konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu pravi: »Prosti čas naj se pravilno uporablja za razvedrilo in za utrjevanje duševnega in telesnega zdravja., s potovanji v druge kraje, pri čemer se bistri razum in se razen tega ljudje bogatijo z medsebojnim spoznavanjem...« Odmor in potovanje v druge kraje naj bi bila nekaka nagrada, naravna in pravična nagrada za delo, ki ga je človek opravil med letom. Tudi tu velja Jezusova beseda, da je »delavec vreden svojega plačila«. Turizem kot odmor in oddih od vsakodnevnega dela s svojo spremembo okolja, s prijaznim stikom z ljudmi in življenjem v božji naravi je blagodejno zdravilo, ki koristi človekovemu telesnemu počitku, razbremeni živčno napetost hi poklicno Preobremenjenost. Človek si nabira novih »noči, fizičnih in duševnih, za nadaljnje delo.
Turizem je velik vzgojni in kulturni činitelj v človekovem življenju. Prihajamo v stik z neznanimi ljudmi, vžlvljamo se v njihove probleme, spoznavamo njihovo kulturo, občudujemo kulturne spo-nienike in njihove kulturne prireditve. Vse to človeku poglablja duhovno kulturo in mu širi obzorje. Turist ne sme živeti le površinsko, da bi potoval, a ne opazoval, opazoval, a se ne čudil, se čudil, a ne razmišljal naprej, dokler ne pride do Stvarnika vseh lepot... Turist v čisti naravi odkriva svojega Boga. Turistov duh snuje tudi med oddihom, v božjem miru laže moli. V tihoti odkriva v globini svojega bitja Boga. Mnogi turisti uporabljalo svoj odmor ravno za poglobitev svojega duhovnega življenja. Ko se vračajo domov
na svoje delavno mesto, so podobni Vračajoči se obloženi čebeli, ki bo oboga-*Ha svoj panj.
NEVARNOSTI TURIZMA
Turizem ima, žal, tudi svojo negativno s,ran. Ljudje, ki so notranje prazni in neurejeni, izrabljajo turizem za to, da se Strgani iz svojega okolja med neznanim svetom izživljajo in izdlvjajo. Doma jih °bdaja določeno varstvo domačih in pozitivno okolje. Kot turisti v tujih krajih Se čutijo nekontrolirani, so anonimni, ne-**°znanl, morda se tja ne bodo nikdar več vrnili, zato se vedejo neodgovorno.
Vsem takim turizem ne prinaša duhovnih vrednot, ampak jim je v pogubo. Koliko je ,v letoviških krajih nagote, nemorale, pijančevanja, pohujševanja! Kadar se je pri nas kak kraj začel razvijati v letoviški kraj, je začel zgubljati skoro vedno tudi na svoji moralni moči in svoji vernosti. In koliko je turistov, ki doma hodijo k maši ob nedeljah, v letoviškem kraju pa ne gredo. To so temne sence, ki padajo na turizem.
KATOLIČANI IN TURIZEM
Papež Janez XXIII. je dejal: »Dolžnost katoličanov je, da ta družbeni pojav poplemenitimo in posvetimo ter odpravimo tiste oblike turizma, ki ga kvarijo.« Tudi koncil se je v odloku o laikih (15) spomnil turistov: »Tisti pa, ki potujejo po mednarodnih poslih, poslovno ali za oddih, naj pomnijo, da so povsod tudi potujoči Kristusovi oznanjevalci in naj se tako vedejo.«
Biti kristjan se pravi biti odgovoren za svoja dejanja. Odgovoren za volanom na cesti, v hotelu, v campingu, v zasebni hiši, v restavraciji, na plaži. V tem duhu je za krščanskega turista obvezno naslednje:
a) Tudi kot turist kristjan redno opravlja svoje verske vaje. Ne opušča molitve ne nedeljske in ne praznične maše. Kako pričuje za Kristusa kristjan, ki v tujem kraju najprej poizve za uro nedeljske maše!
b) Kristjan, ki je v službi turistov, naj pokaže s svojim odločnim zgledom, da so mu verske dolžnosti prva stvar in zahteva toliko svobode tudi zase. Ne bodimo sužnji, ki so pripravljeni za denar prodati vse, tudi dušo! Ohranimo svoje krščansko dostojanstvo!
c) Župnija, v katero prihajajo tujci, naj se pokaže kot zgledno krščansko občestvo v vsej moči in lepoti. Krščanska ljubezen nam narekuje prijaznost, postrež-ljivost za vsakogar. Dosledno krščansko življenje župnije pa naj osvaja in privablja tujce. Naj vidijo našo navezanost na hišo božjo, našo lepo skupno službo božjo, pri kateri vsi sodelujemo, naše lepo petje nabožnih pesmi, če se je treba upreti kaki večji napaki turistov, naj bo župnija složna in skupaj odporna.
Na nekem dalmatinskem otoku je lani taborila skupina šolskih otrok iz Moskve. Prišli so v cerkev, tam so imeli ravno prvo obhajilo otrok. Vsi so imeli solze v očeh, ko so gledali prvoobhajance.
župnija bo do turistov storila svojo dolžnost, če ne bo nikdar s svojo vero in s svojim življenjem razočarala.
Kadar pa bomo turisti sami, naj hodi z nami povsod ono lepo koncilsko opozorilo: Bodimo povsod tudi potujoči Kristusovi oznanjevalci!
Preden so se bila v Trstu po upravnih volitvah lansko jesen pričela pogajanja med Slovensko skupnostjo in strankami leve sredine, je Slovenska skupnost stavila nekaj predhodnih pogojev. Eden izmed pogojev je bil obisk v Rimu, da bi lahko tam s predstavniki vlade obravnavali nekatera vprašanja, ki presegajo pristojnost tržaške pokrajine in tržaške občine, za kateri se je pripravljal upravni sporazum. Takrat se je Krščanska demokracija obvezala, da bo izposlovala in podprla takšen obisk. Po daljših pripravah so bili zastopniki Slovenske skupnosti v spremstvu poslanca Belci-ja res v Rimu. Med pogovori se je pokazalo, da kaže vlada zanimanje za slovensko narodno manjšino in da bo treba poglobiti študij o nekaterih vprašanjih, kar pomeni, da bo treba začete stike nadaljevati. Po obisku je objavilo zastopstvo sledeče poročilo:
Zastopstvo Slovenske skupnosti iz Trsta, v katerem so bili deželni svetovalec dr. Škerk, pokrajinski odbornik Rudolf, član tajništva dr. Poštovan in strokovnjak za šolstvo dr. Šah, je bilo v ponedeljek 3. junija v spremstvu poslanca Belcija uradno sprejeto v Rimu pri podtajniku predsedstva ministrskega sveta Salizzoni-ju in prosvetnem ministru Guiju. Zastopstvo Slovenske skupnosti je oba ministra seznanilo z nekaterimi perečimi vprašanji slovenske manjšine in zlasti slovenskega šolstva.
Zastopstvo Slovenske skupnosti je ministru Salizzoniju izročilo in obrazložilo vlogo o še nerešenih
splošnih in nekaterih posebnih vprašanjih, ki zadevajo koristi in pravice Slovencev. Minister Saliz-zoni je pokazal zanimanje in razumevanje za obravnavana vprašanja in zagotovil, da jih bo iznesel in zagovarjal na pristojnih mestih. To je bil prvi stik, kateremu bodo sledili drugi za podrobnejšo poglobitev predloženih zadev, zlasti tistih, za katere so potrebni posebni zakonski ukrepi.
SESTANEK Z MINISTROM GUIJEM
Na sestanku s prosv. ministrom Guijem, ki je trajal nad eno uro in mu je stalno prisostvoval tudi odgovorni funkcionar za manjšinska šolstva dr. de Prospero, je zastopstvo med drugim obravnavalo sledeče zadeve:
1. končna zakonska ureditev didaktičnih ravnateljstev in mesto stalnega nadzornika za osnovne šole. Minister je zagotovil, da sprejme to zahtevo in da bo pospešil ureditev tega vprašanja s posebnim zakonom, za kar bo takoj zahteval soglasnost zakladnega ministra;
2. za srednje šole je zagotovil, da bo izdal ustanovitveni dekret za srednjo šolo na Proseku, orga-nične tabele za srednje šole in določil število stalnih mest. V teku je proučevanje programov, na osnovi katerih bodo razpisani natečaji na srednjih šolah prve in druge stopnje. Minister je sprejel predlog zastopstva, da se izpiti za habilitacijo in natečaje združijo in upoštevajo olajšave, ki jih predvideva čl. 12 zakona št. 1012 iz leta 1961. Za upravno osebje
Ekumenska misel uspešno prodira
Novoizvoljeni atenski nadškof Hieronim Kotsonis, poglavar grška pravoslavne Cerkve, je uradno obiskal carigrajskega patriarha Atenagoro in se pri njem zadržal več dni. Po obisku je grška pravoslavna sinoda odobrila vse dogovore s patriarhom Atenagoro. V jeseni pa bo patriarh Atanagora prišel v Grčijo. Časopisi poročajo, da ugled novega atenskega nadškofa stalno raste.
Paitriarh Atanagora namerava obiskati vse poglavarje samostojnih pravoslavnih Cerkva v Evropi in skupaj z njimi sestaviti načrt za vrhunski sestanek med pa-
triarhi in papežem. Atenagora pravi, da so zdaj padle pregraje, ki so stoletja ovirale vzajemno delo. Za naprej morata pravoslavna in katoliška Cerkev skupno oznanjati blagovest krščanske ljubezni.
Najstarejši škof na svetu
Najstarejši škof na svetu je sedanji nadpastir v Massini na Siciliji. Pred kratkim je dopolnil 97 let. Za škofa ga je imenoval sv. Pij X. leta 1909. Kot mes-sinski škof se je zelo zavzemal za obnovo mesta Messine, ki ga je potres leta 1908 skoraj popolnoma porušil.
Napetost med Italijo in Avstrijo popušča
Poročali smo že, da so konec junija izgubili zaradi atentata na vrhu Cima Val-lona (Flonspitze) življenje štirje italijanski vojaki. Italijanska vlada je zelo ostro reagirala! Svojim predstavnikom pri Evropski gospodarski skupnosti (EGS) za premog in jeklo je naročila, naij se izrečejo proti pogovorom z Avstrijo glede njene pridružitve. Po nalogu iz Rima se tudi ni smela udeležiti zborovanja Initerailp-a (Mednarodni odbor za vzpostavitev prometnih poti alpskih dežel) v Porečah ob Vrbskem jezeru dvanajstčlanska delegacija iz pokrajino Furlanija-Julijska Benečija.
Avstrijsko časopisje jc sprva hotelo atentat prikazati kot posledico neprevidnosti italijanskih vojakov, ki so stopili na od varnostnih organov postavljene mine. Vendar jo nato skupna preiskava potrdila, da je bilo italijansko poročilo točno, saj so našli na vžigalniku ene izmed min, ki jo eksplodirala, celo z rdečilom napisan stavek: »Ihr solit sie niemals haben — des Brenners Scheidewand, erst miisst Ihr euch noch graben — das Grab in unserem
Land«. - BAS. To bi se reklo po naše: »Nikdar ne boste imeli brennerskega prelaza, prej si boste morali skopati grob v naši deželi 1« Podpisano je gibanje za osvoboditev Južne Tirolske (BAS), ki ga vodi prof. Burger. Ta je bil pred kratkim z več obtoženci oproščen krivde teroristične dejavnosti pred porotnim sodiščem v Linzu, kar je naravno vzbudilo v italijanski javnosti veliko negodovanje, pa tudi mnogi krogi v Avstriji so bili nad nepričakovano razsodbo vznevoljend. Škof v Innsbrucku dr. Rusoh je osebno povzdignil svoj glas in obsodil stališče porotnikov v Linzu. Je pa državni tožilec v Linzu že vložil priziv proti oprostitvi 15 obtožencev.
Ob priliki pokopa štirih žrtev atentata na Planspitzc je škof iz Bellu na msgr. Muccin pozval avstrijske škofe, duhovnike in ljudstvo, naj obsodijo te neodgovorne umore. Ros so nato avstrijski škofje na svojem izrednem zasedanju sestavili poziv na svoje vernike, v katerem se izrekajo za pomiritev v južnotirolski zadevi, obsojajo vsako nasilje v smislu pete božje zapovedi »Ne ubijaj 1« ter izražajo že-
ljo, da bi se oprostilna obsodba porotnega sodišča v Linzu revidirala. Škofje tudi pozivajo obe vladi, naj ustvarita tako ozračje, da bo čimprej prišlo do končnega sporazuma glede Južne Tirolske, ki se že dalj časa pripravlja.
Zadnji torek se je tudi avstrijska vlada odločila, da poveča svoje nadzorstvo nad obmejnim ozemljem, ki se dotika Italije.
V	ta namen je sklenila uporabiti dva bataljona (1400 mož) redne vojske, ki naj podpre napore žandarmerije in drugih obmejnih organov. Pri tem pa uradni krogi poudarjajo, da je alpski svet tako razčlenjen, da so atentati tudi v bodoče še vedno mogoči, saj lani cela divizija italijanskih alpincev ni ničesar opravila zoper teroriste. Glavno pač je, da se tem ljudem napravi življenje vedno boLj težko, prebivalstvu pa pokaže, da obe vladi obsojata nasilje in sta trdno odločeni iztrebiti ga. Seveda bi bilo pa nepravično, če bi italijanska vlada te atentate izrabljala kot sredstvo izsiljevanja zoper Avstrijo ali zoper južnotirolsko nemško govorečo manjšino.
bodo ponovno odprti roki za ureditev njihovega položaja v smislu zakonov št. 376 iz leta 1951 in 446 iz leta 1955;
3. glede strokovne industrijske šole v Trstu je minister sporočil, da je njegovo ministrstvo vso zadevo pozitivno rešilo in bo šola lahko v jeseni odprta, če bo pravočasno prispela soglasnost drugih ministrstev. Zastopstvo je še posebej poudarilo, da je ta šola neobhodno potrebna in ga naprosilo, naj posreduje pri zadevmh drugih ministrstvih, kar je minister obljubil;
4. mmister je priznal potrebo po izpopolnitvi slovenskih šolskih Knjig m obrazložil korake, ki so bili m bodo storjeni za ponatis in novo sestavo knjig za obvezne šole. Glede oskrbe knjig za ostale šole višje stopnje pa je zagotovil svoje posredovanje, da bodo tudi te šole imele na razpolago potrebne učne knjige;
5. minister se strinja z zahtevo, da morajo imeti profesorji slovenščine ustrezno izobrazbo m je zato sprejel predlog zastopstva, da se na tržaški univerzi ustanovi stolica za slovenski jezik in književnost po vzorcu padovanske univerze.
Zastopstvo Slovenske skupnosti se je na sestanku dotaknilo še nekaterih drugih vprašanj, med temi slovenskih uslužbencev pri šolski upravi.
Zastopstvo Slovenske skupnosti se je na koncu zahvalilo ministru za veliko zavzetost za vsa iznešena vprašanja s ponovno prošnjo, da bi bile zadeve slovenske šole v kratkem dokončno rešene.
POLITIČNI POMEN RIMSKEGA OBISKA
Uradno poročilo je seveda zgoščeno in obravnavana vprašanja v glavnem le našteva. Najprej je treba poudariti velik politični pomen obiska zastopstva Slovenske skupnosti v Rimu. Z njim se je reševanje slovenskih manjšinskih vprašanj preneslo na višjo, to je vladno raven. Odgovorni krogi so poudarili — in za ta uspeh je treba Slovenski skupnosti res čestitati — da je treba preiti od besed k dejanjem.
Doslej smo slišali že dokaj lepih besed in načelnih izjav o pravicah slovenske narodne manjšine. Zdaj so poudarili, da morajo besedam slediti dejanja, kar odgovarja zadnjemu volilnemu programu Slovenske skupnosti, ki je zahtevala novo politiko do Slovencev. Res je šlo v glavnem predvsem za Slovence v tržaški pokrajini, toda marsikaj bo nujno imelo pozitivni odmev tudi za ostale Slovence v Italiji, ki jih tržaško zastopstvo v Rimu ni predstavljalo. O obisku je bil obveščen tudi predsednik ministrskega sveta Moro, ki je sporočil zastopstvu Slovenske skupnosti najlepše pozdrave in mu zaželel obilo uspehov.
Vladni krogi so poudarili željo, da se Slovenci demokratično pozitivno vključimo v italijanski državni ustroj in njegovo življenje, a tako, da po svoji narodnosti ostanemo Slovenci. Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo nerešena vprašanja slovenskega šolstva v doglednem času urejena tako, kakor želimo in da bodo prišle na vrsto še druge zadeve — seveda postopno — kot na primer uporaba slovenščine v javnih uradih, kar predpostavlja uradnike z znanjem našega jezika.
UTRIP CERKVE
Pisredmnie Samske skinosd
ni DNSvemni nioistm
Kronanje svetogorske Matere božje
Dne 2. marca 1967 je poromal msgr. Pangrazio na Sv. goro. Tedaj je že bilo znano, da zapušča goriško nadškofijo. Ni pa še bilo znano ime njegovega naslednika. Bil pa je prisoten v krogu duhovnikov, ki so msgr. Pangrazia pospremili na sveti kraj in se dali slikati pred pročeljem svetišča. Na fotografiji je videti poleg bivšega goriškega škofa, gledano z desne, sedanjega kapitulamega vikarja goriške nadškofije msgr. Janeza Diodata, za njim še bolj na desno stoji msgr. Rudi Klinec in točno za njim (s puščico označen) novoimenovani goriški nadškof msgr. Cocolin.
Dne 1. avgusta 1716
Prišli so (pred zasliševanjem sodnika Del Mestrija) častiti patri manjši bratje sv. Frančiška Serafskega strožje veje s Sv. gore, namreč č. p. Franc Župančič, pridigar, ter brat Monald Cecotti, redovnik z zaobljubami, ki ju je privedel preč. g. p. Romuald Sitar, bivši provincial in sedanji gvardijan, kot priče, da bi dokazali nekatere čudeže, ki naj bi jih bila storila prebl. Devica Marija. Redovnika sta postavila uradno zahtevo v imenu patra gvardijana, ki je prejšnjega dne osebno prišel pred presveti, in preč. gospoda arhidiakona ter ustno postavil prav isto zahtevo, to je zakoniti zahtevek, naj bo sprejet in pripuščan k pričevanju. Potem ko je gvardijan prisegel, sem ga sprašal glede istih čudežev in oskrbel njegovemu pričevanju javno overovljen j e.
Zatem sta bili zaslišani imenovani priči. Spet sta, kot prejšnji dan, v kolikor je bilo potrebno, prisegla po predpisani obliki: z roko se dotaknivši prsi, odnosno sv. pisma.
Arhidiakon je pričo č. g. p. Franca Zupančiča opomnil na svetost prisege in mu zastavil vprašanje, kateri so čudeži, o katerih resničnosti želi podati izjave.
Odgovor je: »Izmed čudežev, o katerih lahko upravičeno pričam, je predvsem ozdravitev Dominika Benedettija iz Kopra, ki je dne 30. septembra 1715 v Tržiču zbolel na hudi mrzlici s skrajno težkim napadom. Ker so zdravniki nad njim obupali, je ukazal, naj ga prepeljejo na dom v Koper. Ko je dospel, se je stanje še poslabšalo. Tedaj se je zaobljubil prebl. Devioi Mariji s Sv. gore nad Gorico' Prečudežna Devica mu je v kratkih dneh vrnila zdravje, kar izhaja tudi iz izjave istega Dominika Benedettija v prilogi A, ki so jo pod zaprisego potrdile priče, ker je takisto razvidno.
Na vprašanje, po kakšnem zaznanju to ve, je odvrnil: »Vem, ker sem ga jaz sam videl na Sv. gori, kamor se je težko bolan dal zanesti; nato pa, ko se je priporočil presveti Mariji, je naročil, naj ga odnesejo v Solkan, kjer je v dveh dneh, ko je tam ostal, popolnoma ozdravel.«
Na vprašanje, kako ve, da je bil imenovani Benedetti zares tako hudo bolan, je rekel: »Vem, ker je to povedal zdravnik ali ranocelnik, ki ga je spremljal.«
Na vprašanje, kako se je imenoval zdravnik, je dejal: »Imenoval se je Anton, priimka pa ne vem.«
Na vprašanje, ali je mogel točno ugotoviti, da je imenovani bolnik prav na ta način ozdravel, je zagotovil: »Res je, sam sem ga videl bolnega in tudi ozdravljenega.«
Nato je bil p. Zupančič zaslišan o ostalih čudežih in zlasti o drugem. Ko mu je preiskovalni sodnik ukazal, naj pripoveduje o tem čudežu, je pripovedoval:
»Drugi čudež se tika Petra Muratta, tudi iz Kopra. Tega je tako mučila naduha, da je rotil Boga, naj mu odvzame dih življenja. Z nepopisnimi težavami je prispel na Sv. goro in se priporočil varstvu prebl. Device. Bil je uslišan in dne 11. junija 1712 je zadobil popolno zdravje. Vse to je razvidno iz priloge B, ki so jo potrdile podpisane priče.«
Na vprašanje, po kakšnem zaznanju to ve, je odgovoril: »Vem, ker sem ga jaz sam videl na Sv. gori, sprva močno bolnega in nato zdravega.«
Pri zaslišanju o tretjem čudežnem dogodku mu je bilo ukazano, naj poroča o čudežu. Njegovo pričevanje se je v vsem ujemalo z izjavo C.
Na vprašanje, kako to ve, je rekel: »Vem, ker sem videl ozdravljenca bodisi ko je bil zadet od bolezni, ki je označena v izjavi, bodisi takoj potem, ko je bil ozdravljen.«
Pri poizvedbi o splošnih vprašanjih je izjavil: »Redovnik sem zgoraj navedenega reda, duhovnik in pridigar v sveto-gorskem samostanu.«
V	ostalem je vse v redu.
Brat Monald Cecotti. Menih istega reda. Privedena priča. Zakonito opomnjen.
Je položil zaprisego. Bil je izprašan o vseh zgoraj omenjenih vprašanjih.
Odgovori so bili docela soglasni.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Zastopsitvo Slovenske skupnosti je v času svojega obiska v Rimu obiskalo tudi ministra Guia. Ministru so moraili med dolgim pogovorom sproti poročati pristojni generalni, ravnatelji in načelniki oddelkov.
Zastopstvo je najprej zahtevalo končno ureditev slovanske osnovne šole. Uredi maij se tisto, kar še manjka, to je pravno naj sie ustanovijo že nad divajset let obstoječa petera didaktična ravnateljstva. Minister je naročil pristojnemu generalnemu ravnatelju, niaij prouči zahtevo glade števila didaktičnih ravnateljstev, medtem ko ni nobene težave za ureditev mesta nadzornika za slovenske osnovne šole.
Ker manjka še ustanovitveni odlok za srednjo šolo na Proseku, je zastopstvo zahtevalo, da ga minister čimprej pripravi. Dalje se je zastopstvo zavzelo za organske za vse srednje šole, za določitev števila stolic na srednjih šolah in1 nato razpis natečajev za vse stolice na vseh srednjih šolah prve in druge stopnje. Minister Gui je zagotovil, da se bodo pri tam upoštevale olajšave, predvidene v čl. 12, zakona št. 1012, da bodo habilitacije združene z natečaji in da si tudi upravno osebje uredi svoj položaj z vsemi olajšavami, ki jih predvidevajo zakoni. Zastopstvo je priznalo, da je bilo na tem področju že precej narejeno, a prepočasi in je treba zato postopek pospešiti.
Glede industrijske strokovne šole je minister pokazal veliko razumevanje 'in dejali, da prav on zagovarja odpiranje to vrstnih šol. Ko mu je zastopstvo poveda-
lo,	da se je med poskusno anketo za to šolo prijavilo okoli 30 kandidatov, je dejal, da je to lepo število. Njegovo ministrstvo je šolo že odobrilo, potrebna pa je soglasnost še nekaterih drugih ministrstev. Glede šolskih knjig je obljubil, da bo država poskrbela za knjige obvezne šole, kar dejansko že vrši. Zastopstvo je naprosilo ministra, naj posreduje, da bo to delo bolj prožno, ker so sicar učenci in šole predolgo brez potrebnih knjig. Za višje šole je prav tako obljubil posredovanje, da se bodo našla sredstva za tisk teh knjig.
Ko je bilo na vrsti poučevanje slovenščine na srednjih šolah, ki mora imeti takšen poudarek in važnost, kot poučevan nje italijanščine, je zastopstvo sprožilo vprašanje o ustanovitvi stolice za slovenščino in slovensko književnost na tržaški univerzi. Minister se je s tam' stališčem strinjal, dal nekaj praktičnih nasvetov in obljubil, da bo podprl zadevni predlog, ko ga bo poslala tržaška univerza v Rim. Stolica naj bi bila ustanovljena po vzorcu padovainske univerze, kjer je precej razčlenjena.
O poučevanju osnov latinščine v drugem razredu srednje šole je minister pojasnil, da ne gre za latinščino, temveč le za pripomoček k pouku italijanščine s primerjavo in razlago, kako se je razvila iz latinščine. Ta predlog je že uzakonjen in objavljan- v Uradnem listu, ne sme pa po ministrovem- mnenju delati slovenskim šolam posebnih težav, ker gre praktično le za eno uro na teden.
Zastopstvo Slovenske skupnosti se je še dotaknilo udeležbe Slovencev pri šolski upravi. Minister je predlagal, kako naj bi se slovenski kandidati udeleževali natečajev na tem področju.
Mojzes Čombe je eden najbolj ospora-vanih afriških politikov. Levičarski krogi ga imajo za plačanca inozemskega kapitala, sam pa trdi, da je odločen protikomunist, ki bi želal svojo državo Kongo čimprej dvigniti iz zaostalosti s pomočjo mednarodnega sodelovanja, opirajoč se na zahodna demokracije.
Oktobra 1965 je predsednik bivšega belgijskega Konga Kasawubu prisilil Com-beja, da je odstopil. Kot že enkrat prej se je zatekal v Evropo in se naselil v Madridu. Medtem se je dokopal v Kongu do oblasti bivši narednik, sedaj general Mabutu. V strahu, da ga čombe ne bi kasneje spodrinil, ga je v odsotnosti postavil pred sodišče in to ga je obsodilo na smrt.
Dne 30. junija pa se je Čombe na skrivnosten način pojavil v Aliiru. Njegovo letalo, ki ga je najel, da ga ponese iz Ibize na otočju Mallorca v Madrid, je pristalo na alžirskem letališču. Eden izmed potnikov je namreč z orožjem prisilil pilota, da je spremenil smer paleta. Očividno je šlo za ugrabitev čambeja. Na letalu je bilo sedem potnikov in dva pilota.
Alžirske oblasti so vse potnike zaslišale.
Ob koncu je minister Gui izrazil zadovoljstvo nad obiskom in razgovorom in dodal, da so vrata k njeanu vedno odprta in je pripravljen na morebitne nove stike s Slovansko skupnostjo, ker želi, da se šolsko vprašanje slovenske šole po dolgih letih končno zadovoljivo reši.
Cerkve posvečene sv. Petru in Pavlu v Slov. Primorju
V	apostolski administraturi Slovenskega Primorja je 9 župnijskih in 18 podružna-h cerkva posvečenih apostoloma Petru in Pavlu. Škof dr. Janko iz Kopra vabi, naj po možnosti te cerkve v tem letu jubileja in vere pridejo bolj do izraza s pobožnostmi župnijskega in dekanijskega značaja.
V	nedeljo 25. junija je pripeljal p. Peter Vrtačič OFM 48 romarjev iz Novega mesta, iz Slovenj gradca na Štajerskem pa je dospelo isti dan 171 oseb.
Dne 26. junija je prihitelo iz št. Petra pri Novem mestu 98 župijanov z župnikom Karlom Erjavcem na čelu.
Naslednji dan je pripeljal župnik Poldi Selčan 53 svojih vernikov.
Dne 28. junija je prišlo iz Poljan pri Škofji Loki 50 oseb.
Na praznik sv. Petra in Pavla je opravil sv. mašo ob 40-letnici posvečenja č. g. Anton Miklavčič, slovenski dušebrižnik v Spittalu ob Dravi. Naslednji dan pa je daroval prvo sv. mašo novomašnik g. Anton Bobič iz Kostanjevice.
Dne 30. junija so bili na Sv. Višarjah romarji iz Št. Janža na Dravskem polju, 45 po številu. Doma v ravnini se niso mogli dovolj načuditi mogočni lepoti gorskih skladov.
Župnik Jože Kunčič je 1. julija pripeljal skupino dečkov iz župnije Sv. Križ pri Trstu.
88 Župijanov iz Spodnje Idrije z župnikom Fr. Rupnikom je prišlo na božjo pot v nedeljo 2. julija.
3. julija so bili na Sv. Višarjah božje-potniki iz Šempasa in čmič na Vipavskem. Bilo jih je 34. Spremljala sta jih in jim maševala njihova dušna pastirja.
-Na jugoslovanski državni praznik 4. julija je bilo zaradi deževnega vremena mnogo manj obiskov iz Slovenije kot lansko leto. Bili so na gori mladi ljudje iz Vrtojbe, iz Idrije pa je pripeljal dekan lanez Filipič 240 faranov. Z njim so kon-celebrirali še štirje dragi duhovniki.
Vzorna in vzpodbudna je bila pobožnost vernikov (51) iz Zg. Tuhinja in Špitaliča. Ob izhodu iz žičnice so se uvrstili v procesijo in se bližali cerkvi z navdušenim štiriglasnim petjem lavretanskih litanij, vmes pa so jih slovesno pozdravljali vi-šarski zvonovi. Med romarji je bilo prav mnogo moških; po sv. maši župnika Jožeta Smoliča so še dolgo prepevali Marijine pesmi pod vodstvom g. Nandeta Novaka, nekdanjega predsednika Slovenske županske zveze.
Isti dan- je maševal in pridigal manjši skupini svojih vernikov župnik Franc Smo-le iz Dramelj v mariborski škofiji.
Sobota, 8. julija: Romanje iz Luč in
Glede čambeja se še niso odločile, kaj naj storijo. General Mobutu ga seveda terja zase, da bi ga čimprej obesil, alžirske oblasti pa molče, dasi je zalo verjetno, da bodo Čombej-a izročile, kajti predsednik Alžirije Boumedien je vse prej kot prijatelj čomibeja. Smatra ga za soodgovornega umora prvega predsednika komgoške vlade Patricija Lumu-mbe.
Medtem ko čaka Čombe v Alži-ru na razplet svoje usode, pa je prišlo v samem Kongu do nepričakovanih zapletljajav, ki imajo verjetno vzročno zvezo s Čombejevo ugrabitvijo. Dne 5. julija so se spustili tuji padalci nad mesto Kisangani (bivši Stanleyville) ter ga za-sodli, prav tako pa so po cesti prodrli v mesto Bukawu. Iz slednjega so se že umaknili, v Kisantga-niju pa še drže letališče v svojih rokah. Ni še jasno, kaij se skriva v ozadju te akcije. Dejstvo je, da je to -dejanje povzročilo nov val sovraštva zoper belce v Kongu. Tako je prišlo v mestu Buika\vu do številnih posilstev, ubojev in razdejanj, kjer živijo beli ljudje. Da trpijo ob tem spet misijonarji in misijonarke, ni treba posebej poudariti.
miiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii
Dijaki iz Šibenika pri sv. očetu
V	četrtek, 6. julija je sv. oče sprejel v posebni avdienci nad sto dijakov in dijakinj iz Šibenika, ki so med letom zvesto obiskovali krščanski nauk. Predstavil jih je škof Arnarič. V nagovoru je sv. oče izrazil veselje ob tem obisku, potem pa je razložil veliko korist, ki -ja imajo mladi ljudje, če poskrbijo za versko izobrazbo. Verski pouk ne mrtvi razuma, -ampak mu odpira nova obzorja. Študij vere ni arheološki ostanek preteklih časov, temveč je nujna potreba sodobnega človeka. Le v tej luči postane človek zares moderen in duhovno globok, ker more spoznati delovanje božje Previdnosti in pomen stvarstva. Sv. oče je pohvalil dijake za njihov stanovitni obisk krščanskega nauika. Povabil jih je, naij luč, ki gori v njihovih sroih, posredujejo tudi drugim. Dijaki so poklonili sv. očetu mašni plašč.
Solčave, 85 udeležencev. Na Višarjah je čakal svoje rojake in sorodnike misijonar Albin Kladnik iz Južne Afrike, ki je zatem z njimi odpotoval v svoj rojstni kraj.
Nedelja, 9. julija: 105 božjepotnikov je dospelo iz Preserja pri Ljubljani že -v soboto zvečer. Mnogi so želeli na vsak način prečuti v cerkvi med petjem in molitvijo, a zaradi mraza v vlažni cerkvi so šli končno počivat v -gostišča.
Instrukcija o češčenju evharistične skrivnosti
Izšlo je novo, daljše in zelo važno navodilo ali instrukcija o češčenju evharistične skrivnosti ali Sv. Rešnjega Telesa. To navodilo bo stopilo v veljavo 15. avgusta. Instrukcija je dolga, res lepa in ima poleg nekaterih važnih konkretnih novosti daljši uvod, v katerem je v glavnem podan ves evharistični nauk.
Deli se v tri dele. V prvem delu so poudarjena glavna načela, na katera se je treba ozirati pri razlagi evharističnega nauka, ker je Evharistija središče življenja Cerkve. Drugi del se ozira na sv. mašo in daje navodila, kako more sveta maša postati res središče v skupnosti vernikov, in to predvsem s pravim sodelovanjem pri sveti maši in po svetem obhajilu, ki ga je treba smatrati kot najpopolnejši izraz sodelovanja pri sveti maši. Zanimivo je, da instrukcija zelo priporoča koncelebracijo. In še: rajši manj maš, tudi ob nedeljah, a te naj bodo res dobro obiskane, v redu opravljene.
Tretji del instrukcije govori o češčenju Sv. Rešnjega Telesa. Poudarjena je važnost teh evharističnih pobožnosti, a poudarjena je tudi potreba, da se evharistične pobožnosti ločijo od svete maše. To se pravi: v cerkvi, kjer je izpostavljeno Najsvetejše, ne bo mogoče opraviti svete maše. Ali maša ali češčenje izpostavljenega Najsvetejšega.
Instrukcija uvaja marsikatero spremembo, ki jo bodo ponekod Ie s težavo sprejeli. Kot zanimivost naj navedemo samo eno: do nedavnega je bilo možno obhajilo samo pod podobo kruha, po koncilu so uvedli za določene okoliščine obhajilo pod podobo kruha In vina; od sedaj naprej bo možno v kakem izrednem slučaju obhajilo samo pod podobo vina.
O tej važni instrukciji o Evharistiji bomo še spregovorili. Vsekakor vabimo vse naše ljudi, da se z novostmi sprijaznijo, jih sprejmejo in jih vzljubijo sebi v korist in v korist vsej naši skupnosti. Staro izginja in če se ne oprimemo novega, bo za nami ostala praznina. Marsikdo se novosti boji, ker vidi v njih znak in dokaz, kako se zna Cerkev oživljati in v vsakem času, čeprav s težavo In borbo, najti pravo pot do Boga in do človeškega srca. Mi, ki Cerkev ljubimo, pojdimo pogumno naprej!
Slomškov beatifikacij ski proces napreduje
Cenzor za ladinski prevod Slomškovega beatifikacijskaga postopka pri obredni kongregaciji je pred nedavnim pregledal in odobril 90 členov o herojskih krepostih božjega služabnika Slomška. Cenzorji tako za Slomškove spise kakor za latinski prevod procesov o herojskih krepostih so ves čas pridno na delu. Upamo, da bomo kmalu mogli začeti z uvedbo apostolskega postopka za Slomškovo beatifikacijo. Tako piše dr. Frainc Šegula, pastulator za Slomškovo beatifikacijo,
Milančani darovali sv. očetu novo cerkev
V	Milanu je bila 29. junija posvečena nova cerkev v čast sv. Janezu in Pavlu. Cerkev so zgradili z darovi vernikov milanske škofije. Prostor za cerkev je dairo-vala milanska občina-. Novo cerkev so Milančani poklonili sv. očetu v spomin na njegovo škaf ovarij e v Milanu. Cerkev je opremljena z vsemi potrebnimi prostori 7A moderno dušno pastirstvo.
Msgr. Casaroli je postal nadškof
Sv. oče je imonova-l msgr. Avguština Casa-rolija za tajnika kongregacije za izredne cerkvene zadeve ter ga obenem povišal v nadškofa. Msgr. Casaroli je postal zelo znan, ker je vodil pogajanja z vladami vzhodnih držav za ureditev položaja katoličanov in Cerkve v teh državah. Kot
vemo, je pogajanja uspešno zaključil v Jugoslaviji.
Sv. oče je po imenovanju novih kardinalov izvedel številne spremembe v naj' i/išjih vatikanskih uradih (kongregacijah), širijo se glasovi, da bo za novega držaV' nega tajnika imenoval kardinala DeirAc-qua.
Kdaj kanon sv. maše v italijanščini?
Tednik za duhovnike »La Settiman*1 del Clero«, ki izhaja v Bologni, ki je do bro urejevani list in odprt za ratana sodobna vprašanja, se vprašuje, kdaij bodo v Italiji začeli pri maši z molitvijo -kanona v italijanščini. Zdi se, da ne bo šlo tako lahko. Vsekakor morajo najprej pri' prarviti nov prevod kAnona, kar velja veda tudi za slovensko izdajo.
Slovenska romanja na Sv. Višarje
Kongo in Čombe
Misijonar Karel Kerševan piše iz Konga
»MLADIKA«
štev. 7 —
»Katoliški glas« me povezuje z domačo Zemljo in ljudmi, katerih ne morem in ludi nočem pozabiti. Te dni mineva dvajset let od dne, ko sem prvič stopil na to misijonsko zemljo. Po devetih letih sem potem prišel malo na obisk, in sedem let pozneje zopet enkrat, če bi med tem ne bral »Katoliškega glasa«, bi bil tedaj med vami kakor tujec in bi se več ne znašel med svojimi. Tako pa sproti zvem, kar se važnejšega zgodi doma. Tudi vso ostalo vsebino vedno z zanimanjem preberem.
Zahvaljujem se vam tudi za ljubeznivo Pozornost, s katero mi vsako leto postrežete z »Misijonsko nedeljo«. Bog povrni!
Seveda pričakujete, da vam povem kaj novega od tukaj. Splošni položaj je kar dober in se ne dogaja nič izrednega več okoli nas. Prav zadnji čas je šla od nas vojaška posadka, pod katere varstvom je bil kraj nad tri leta. Misijonsko delo se tako normalno vrši, v kolikor ga zmoremo. To v tem smislu, da ga vršimo predvsem v kraju samem in ne tudi v zadostni meri v notranjosti pokrajine sto kilometrov okrog nas. Smo trije, z menoj še dva holandska sobrata duhovnika, katerih eden 'nore potovati po notranjosti, eden pa je iluvezan na oskrbovanje postojanke same. Nimamo pa dobrega vozila za naše slabe ceste in je zato vsak odhod tvegan. Precejšen del našega področja je ob vodi, ob reki Kongo, kot je razvidno že iz naslova (sur fleuve = ob reki), zato iščemo, da bi prišli do primernega vodnega vozila, katero bi potujočemu misijonarju omogočilo dovolj hitro premikanje iz kraja v kraj.
V	prvih letih mojega bivanja tukaj je misijonar po potrebi najel veslače za en teden ali dva in potoval v čolnu {pirogi). Sedaj to ni več mogoče. Podobno je bilo s potovanjem po suhem, ko je misijonar sedel rta kolo ali pešačil s karavano kakih £5 nosačev. Ti časi so za vselej minili. Sedaj ni mogoče več za noben denar dobiti veslačev ali nosačev. Zato tudi nič ne moremo brez modernih prometnih sredstev. Drugje sem že poročal, da si v teh Zadnjih letih nekateri misijonarji tu v Kongu nabavljajo celo letala. Poznam misijonskega škofa tukaj, kateri je sam pilot na svojem štirisedežnem letalu in bo iniel kmalu še drugo, šestsedeino. Mi tega ne Potrebujemo.
Potrebovali bi marsikaj drugega in najprej več misijonarjev, gorečih in požrtvovalnih, ker je tukaj še ogromno neobdelanega misijonskega potja. O tem priča dejstvo, da misijonar najde po od njega ,le dovolj pogosto obiskovani misijonski Pokrajini v večjih naseljih celo štiri vaške 'nolilnice ali kapele. Poleg katoliške je navadno protestantska. Ljudem to ni še dovolj, ker se tukaj družijo še v dve drugi verski skupnosti domačega izvora, katerih ena hoče posnemati katoličane in se v njej ‘udi spovedujejo. Ljudje iščejo resnice, iščejo, ker čutijo neko praznino v svoji duši; in ker ni nikogar, ki bi jim kazal Pravo pot, si ustvarjajo vero sami, ko v Poganstvu ne najdejo utehe. Tukaj je vaz-protestantsko središče, ker bo že skoro sto let, ko so prišli med te ljudi, katoliški Misijonarji pa šele četrt stoletja za njimi.
0	binkoštih je bilo krščevanje šolskih otrok. Pri zadnjem izpraševanju je bilo Ugotovljeno, da jih devet desetin izhaja iz Protestantskih družin. Oni namreč kršču-,eio samo odrasle ljudi.
Marca in aprila sem delal na misijonski Postaji v Lukoleli. Prosile so me predvsem tamkajšnje sestre, naj bi prišel, da instaliram tekočo vodo v dispanzerju in Porodnišnici ter nekaj električne napelja-
ve, za kar so prejele potrebni material z električno črpalko vred. A je prišlo še mnogo drugega dela na vrsto, ker tam nimajo nobenega brata pomočnika in ostaja zato mnogo dela neopravljenega in gre mnogo stvari v škodo. Ni bilo lahko priti do tega kraja, ker sem se moral poslu-Žiti javnega prometnega sredstva, potniške ladje. Celih osem dni sem moral tukaj v stalni pripravljenosti čakati, kdaj se bo pojavila,' sredi noči, v jutru, tekom dneva ali zvečer.
Končno je nekega jutra zapiskala v pristanu. Od leta 1955 se nisem več vozil s potniško ladjo po reki. Med tem je namreč nastala v vsem velika sprememba, ker je vse prešlo v roke domačinov. Dve sto kilometrov razdalje smo proti toku prevozili v 14 urah. A ni mi moglo biti dolg čas pri vseh prizorih, kateri so se mi nudili med vožnjo. Vredno bi bilo ves čas filmati in vam nekoč to pokazati v kinu, ker popisati je to nemogoče. Ladja je eno samo tržišče, ker posadka in potniki neprestano trgujejo predvsem z ribami, katere jim prebivalci v obilni meri nudijo tekom vožnje. Med samo vožnjo piroge pristanejo ob ladji — nevarno in tvegano početje — ter iz njih ribiči prodajajo potnikom sveže ah na pol suhe in okajene ribe, včasih zelo velike (50 in več kg). Ribiči sami pa na ladji za prejeti denar kupujejo vse mogoče potrebne in nepotrebne stvari, zlasti pivo. Pivo, katerega varijo v Kinshasi (bivšem Leopold-villu) v ogromnih količinah, je glavno trgovsko blago, ki ga uvažajo v notranjost dežele. Med vožnjo se potniki tudi vkrcavajo in izkrcavajo. Ladja se vseh 14 ur vožnje ni ustavila. Tako se zgodi mnogo nesreč. Tekom moje vožnje se je ob takem početju devet pirog preobrnilo, da je izginilo v vodo vse blago v njih. Ljudje, to-
krat so bili samo moški, se čeprav oblečeni že rešijo in tudi pirogo zopet ulovijo.
Danes je nedelja, 30. aprila. Izjemoma nismo imeli popoldanskega opravila v cerkvi. Šel sem zato nekoliko v vodo, kar vedno rad delam, odkar sem se med prvo svetovno vojno tam pri Sv. Soboti v Trstu v nekdanjih starih solinah naučil plavati. Tukaj sem s kolesom v nekaj minutah pri reki. Za kopanje razpravljenega me iz daljave pokličejo iz neke piroge, ker se gol belec tukaj težko skrije. Bili so trije dečki, namenjeni na ribolov. Mene je mikalo, da bi šel na najbližji otok. Zato odgovorim dečkom, naj se približajo. Po kratkem obotavljanju so krenili proti meni. Me bodi len, skočim v vodo in plavam naproti. Ko se srečamo, jim povem, da bi rad prišel do otoka in jih prosim, naj me zavlečejo do plitvine, naprej si bom že sam pomagal. Prijazni fantiči so mi ustreg-
li.	Dva sta bila oblečena in veslala, tretji, najmlajši je pa sedel na skrajnem koncu čolna v sami kratki srajčki. Čez čas so me poiskali na otoku in me povabili, naj se z njimi vrnem. Meni se je zdelo prekmalu in sem še ostal. Ker je malo nato začelo od zahoda grmeti, je bilo treba nazaj. Po plitvini sem šel v vodo v smeri proti bregu, vedno globlje. Z brega me je opazovala stara ženica medtem ko je počasi koračila v smeri toka. Niže spodaj je mož, tudi že postaren človek, s trnkom lovil ribe. Slišal sem, da je žena že od daleč govorila možu, ker me je tudi ta opazoval, in dejala: »Ali hodi ali plava?« Ko sem imel vodo že do grla in me je tok spodnašal, sem seveda moral plavati. Na suho sem prišel prav pri njih. Mož je tedaj dejal sam pri sebi. Oyo moto na mai penza (= to vam je pravi povodni mož!). — Pozdravlja
K. Kerševan, misijonski brat
Prav ob vstopu v čas počitnic so nam uredniki poklonili številko, ki je nedvomno najbolj tehtna od vseh, ki so letos izšle. Res smo je veseli in si želimo, da bi ji sledilo še mnogo podobnih.
Uvodnik Maksa Šaha »Na počitnice!« opozori na pojav, ki je postal del našega življenja. B.M. objavlja »Pet pesmi za poletni čas«, G. B. pa črtico »John je umrl v soboto popoldne«.
Velik poudarek da ta številka slovenstvu in njega ogroženosti. Vsakdo bo dal prav Kondorju, ko razčleni »Dva prime>-ra« in pokaže na boleče pojave v našem sožitju. Pretrese spis o Reziji, kjer je M. M. našel edino slovensko besedo med mrtvimi na spominski plošči.
Uspehu naših dveh otrok, ki obiskujeta otroški vrtec pri Sv. Ivanu, je posvečen članek »Pravilna smer naiše šole«. Marija Jan razpravlja o preprogah, ki krase naša stanovanja, Jože Peterim pa se spomni umrlega italijanskega slavista Umberta Urbanija. Saša Martelanc je prispeval zelo dobro sestavljeno razmišljanje o izrael-sko-arabskem sporu, kjer trezno dokaže, da gredo arabski voditelji po potu Hitlerja in da je .res nepojmljivo, kako morejo komunisti slediti Moskvi v trditvi, da so napadalci Izraelci.
Omenjena sta tudi dva duhovniška jubileja: msgr. Srečka Gregorca in bazoviškega župnika Marijana živica.
Jože Peterlin se pohvalno izrazi o zadnjem gostovanju ljubljanske Drame z igro »Marija Tudor« v Trstu ter izraža željo, da bi v prihodnje ne bilo itreba toliko čakati do naslednjega gostovanja kot doslej. Izčrpna je ocena pete številke »Zaliva«, zlasti kar se tiče Pahorjevih »Tržaških zapiskov«. Ob Žebotovi knjigi »Slovenija včeraj, danes in jutri« pa kritik ugotavlja, da še vedno centralni komite ko-
munistične partije Slovenije ne priznava Slovencem za mejo pravice, da bi razpravljali o ureditvi Slovenije in o njeni samostojnosti. Prepoved, da se ta knjiga vnaša v Jugoslavijo, je nov dokaz, da slovenska partija noče dialoga.
Strašen tajfun na Japonskem
Polovico Japonske je preteklo nedeljo prizadejal silovit tajfun, ki je zahteval 267 smrtnih žrtev in 460 ranjenih. Okoli sto oseb pa še vedno pogrešajo. Od 46 japonskih prefektur jih je 22 skoro uničenih. Največje razdejanje so utrpele province Hirošima, Saga, Nagasaki in vsi južni otoki. Voda je požrla hiše ter jih pokrila z blatom, vlaki so se iztirili, mostovi so porušeni, električne centrale uničene. V deželah, ki jih je obiskal tajfun, vlada velik kaos, ker ni več prometnih zvez, primanjkuje vode in električne energije. Vlada je z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskočila na pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu.
        iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiHiimiii
ZLATOMAŠNIK MSGR. G. VELCI
V	ponedeljek, 26. junija je obhajal 50-letnico mašniškega posvečenja dekan go-riškega stolnega kapitlja msgr. Giuseppe Velci. Zlatomašnik je zelo vidna in markantna osebnost med goriškimi duhovniki. Pri slovesni maši na praznik sv. Petra in Pavla je zlatomašnik sam orisal svoje življenja in delo.
Poudaril je vpliv staršev in rodnega otoka Krka, kjer se je rodil leta 1893, nato šolanje pri salezijancih v Gorici in obisk državne gimnazije, kjer se je srečal s tedanjim katehetom dr. L. Fogarjem. Ta je imel nanj odločilen vpliv pri izbiri po-klica. Odšel je v Innsbruck, kjer je na jezuitski univerzi in v jezuitskem kolegiju preživel svoja »najbolj nepozabna leta«. Življenje in vzgoja v tirolski prestolnici sta mu vtisnila neizbrisen pečat; idealom iz tistega časa je ostal zvest vse življenje. Iz svojih mladih let je omenil še dr. Fai-d ut ti j a, nekdanjega prošta v Gorici in zadnjega deželnega glavarja pod Avstrijo. Opozoril je na izrednost Faiduttijeve osebnosti in njegove zasluge za krščansko socialno gibanje med Furlani pod staro Avstrijo. Zatem je prešel na svoje duhovniško življenje in delo v službi stolne cerkve, v katerem je preživel polnih 47 let življenja, sprva kot vikar, nato kot kanonik in nazadnje 18 let kot župnik. Sedaj je razrešen uradnega dela, je pa še vedno pripravljen pomagati v stolni župniji in drugod, kjer se pokaže potreba. Svoje še vedno čvrste moči je sedaj posvetil predvsem skrbi za molčečo Cerkev, na katero nikoli ne pozabi. Tudi glede tega je pove-
djo in katoliške akademike, bdi urednik in sotrudnik pri tedniku »Idea del Popolo« in še drugo.
Pri vsem tem je vedno ostal zvest idealom iz Innsbrucka, ki so bili ideali narodne strpnosti in zdravega intemiacionali-zma pa ljubezni do demokracije in do Cerkve. Zato je msgr. Velci eden izmed redkih goriških duhovnikov, ki se ni kompromitiral za časa fašizma in ki je vedno skušal biti pravičen tudi do slovenskih vernikov, tako v cerkvi kot zunaj cerkve. Ko smo leta 1944 dobili slovensko mašo ob 9. uri v cerkvi sv. Ignacija, je v Mstu »Idea del Popolo« zapisal: mCi volevamo le bombe per arrivare a tale atto di giu-stizia verso i fedeli sloveni.« Vedno je poleg msgr. Fogarja ohranil v častnem spominu nadškofa Sedeja, bil velik prija-telj pok. msgr. Mirka Brumata in tudi drugih slovenskih duhovnikov. Zato se ob zlatem jubileju čestitkam številnih prijateljev tem rajši pridružujemo tudi slovenski verniki iz Gorice, posebno še tisti iz stolne župnije.	(r+r)
Nov življenjepis svetnikov v slovenščini
dal nekaj zanimivih dejstev iz bližnje preteklosti, ki razložijo, zakaj se je posvetil temu apostolatu.
Poleg tega je jubilant msgr. Veloi imel v življenju še druge važne službe: bil je profesor zgodovine in cerkvene umetnosti v malem semenišču, nekaj let tudi prorektor v bogoslovju in to v najbolj težkih letih pod vlado administratorja msgr. Si-rottija. Vodil je fantovsko Katoliško ak-
  lllllllllllllll Illlllllllll Illltlllll IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII   Illlllillllillllllllllllllllllllll Hllllllllllllllllllllllll Illllllltlllllll ............
■toSEFINE STEGBAUER 23	»Samo	to,	da	smo	morali	tako	priti	brez	Ta	skrbna	žena	naj	bo	tista	trda,	sitna
V	Ljubljani pripravljajo izdajo življenjepisa svetnikov za celo leto. Delo bo obsegalo štiri knjige. Letos bo izšla prva knjiga z življenjepisi svetnikov prvih treh mesecev. Cas za prednaročbo po znižani ceni je do septembra. Primemo bi bilo, da bi imela vsaka krščanska družina to knjigo.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 16. do 22. julija 1967
Nedelja : Prvi program: 11.00 Sv. maša. 11.45 Verska rubrika. 15-17.45 Športno popoldne in Francija 54 - Tour de France. 21.00 Mata Hairi, film iz sveta špionaže. — Drugi program: 18JO Zaključni koncert 14. mednarodnega zborovskega takmovar nja »Guido d’ Anezzo«. 21.15 Obtoženec, dvignite se!, telefilm. 22.15 Velika pustolovščina, telefilm.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Film. — Drugi: 21.15 To poletje. 22.00 Koncert »I virtuosi di Roma«.
Torek: Drugi: 22.15 Kdo ti je dal patent?
Sreda: Drugi: 21.15 film.
četrtek: Prvi: 21.00 Tutto Totč. — Drugi: Kraljica čokoladnih bonbonov, film Perry Masona.
Petek: Prvi: 21.00 Obrazi mest. 22.00 Baron, telefilm. — Drugi: 21.15 Rdeči trikot.
Sobota: Prvi: 21.00 In tako dalje... Moda ter kuhinja. — Drugi: 21.15 Ljubavni napoj.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 16. do 22. julija 1967
Nedelja: 9.30 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 11.30 Serijski film za otroke. 18.55 Perry Mason, serijski film.
Ponedeljek: 18.45 Kuharski nasveti: Na taborjenju. 19.15 Tedenski športni pregled. 21.40 Iz operetnega sveta.
Torek: 18.40 Drejček in trije marsovč-ki - nočni obisk. 19.00 Popotovanje po Aziji, serijski film. 20.00 Bartrand Levjesrčni, francoski celovečerni film. 21.30 Iz del Ive Andrica.
Sreda: 20.41 S kamero na Rdeče morje. 21.20 Mednarodni jazz festival v Ljubljani.
četrtek: 17.10 Moja cesta - Zapojte z nami. 17.25 Potujte z nama ob Savi Bohinjki. 17.55 Kratek film.
Petek: 20.41 37° v senci - Jesenice. — Drugi spored: 18.15 Zaplešite z nami. 18.45 Glasbeni kotiček.
Sobota: 16.00 Niirenberg: Evropsko atletsko prvenstvo. 18.15 Mladinska igra. 20.41 Celovečerni domači film, 22.10 Ko-talkarska revija v Velenju.
Prevedel J. P.
tfVeS I« Slcvil« ^vezJu • • •? 44
Vlak je brez zamude pripeljal. Teta Do-ta se je postavila tik k izhodu, da ne bi ^ezrla sorodnikov. Ze od daleč jih je Ogledala. Mali Jurček je bil videti močno J^rujan, zakaj oče ga je nesel na rokah lQ Jurček je naslonil glavo na njegovo arno in trdno spal.
‘Jurij!« jih je poklicala Dora.
Prisrčno so se pozdravili. Teta Dora je °kjela brata in svakinjo, poljubila spečega °troka in jih potem potegnila iz vrveža,
1	je valovil na kolodvoru. Ze prej je na-r°čila avto in zdaj so brž spravili vanj Sv°jo ročno prtljago ter vstopili. Med pot-Jo so si začeli praviti novice.
‘Tako sem vesel, da sem spet v domo-Vlri>>« se je Jurij kar vidno oddahnil. .“Saj sam lepo zaslužil tam v Avstraliji ni mi žal, da sem šel tja, a domovina
Je i
*e domovina«
»Samo to, da smo morali tako priti brez otroka,« je tiho, žalostno pristavila Kornelija.
Dora jo je pobožala po roki. »Pusti to, Nelka, Bog že ve, zakaj je bilo tako prav. Veš kaj: presenečenje imam za vaju, babica je tu!«
Toda Jurij in Kornelija sta bila videti več ali manj neprijetno presenečena. Dora je zapazila to na njunih obrazih in se nasmehnila.
»Čisto spremenjeno babico bosta našla. Pa naj vama sama pripoveduje, kako je vse to prišlo.«
Ko so prišli do hiše, jim je strežnica Pavla odprla. Med vrati pa je stala babica naslonjena na 'berglje.
»Mama!« Kornelija je planila k materi, se je oklenila okrog vratu in bridko zajokala.
Stara žena jo je rahlo prijela in sočutno dajala: »Odloži najprej plašč, Nelka!«
Potem je stopila k zetu, mu podala roko in se sklonila k Jurčku: »To je torej moj vnuk! Zares lep fant! Pomagajte Nelki, da bosta slekli otroka in ga položili spat:«
Jurij se je pomenljivo spogledal z ženo.
babica, kakršno sta imela v spominu? Mati, ki za hčerko ni imela lepe besede, odkar se je poročila! Sedaj jo pa kliče za Nelko kot nekdaij v srečnih otroških letih. Tu se je res čudež zgodil!
Potem so se vsedli k mizi. Prišleca sta bila od dolge poti zlačnjena in sta pridno posegla po jedeh. Vmes pa sta odgovarjala na vprašanja in sama spraševala. Vsi pa so se ogibali pogovora o Razviti. Govorili so le o bodočnosti in kovali načrte. Šele ko je Dora postavila posodo z mize in spat sedla k bratu in svakinji, se Kornelija ni mogla več premagati. Morala je govoriti o Rozviti: preveč polno bridkosti je bilo njeno ljubeče materinsko sroe.
Babica je pripovedovala o svojem obisku v Rottendorfu in o grobu vnukinje. Rozvitini starši so se spet začudeno spogledali. Pri pripovedovanju pa je stara žena namenoma izpustila vse tisto, kar ji je pravil grobar o takratni nesreči. Prihraniti je hotela staršem otroka poročilo o strašnih bolečinah, v katerih so nekateri ljudje umirali, oris do nepoznamosti zmaličenih teles... Da bi bila povedala! Grobar
ji je namreč pravil, kako je otrok ob Marjeti Becker imel na sebi rdečo obleko. Rozvita pa ni imela s sabo nobene rdeče obleke, temveč modro mornarsko oblekeo.
Prihod hčere in zeta je staro gospo Poli še za dva dni zadržal pri teti Dori. Le prerada se je odzvala povabilu tete Dore, naj ostane še par dni. Mali Jurček jo je še najbolj zadrževal. Bil je nadvse priljuden, živahen in razumen otrok. Obenem pa je gospo Poli še posebej spominjal na Gretico Thom. Trdila je calo, da ji je podoben. Drugi so si pa mislili, da vidd babica to podobnost le, ker je prej navezala vse svoje misli na Gretico, prav kakor sedaj na Jurčka.
Jurček je bil Gretici podoben tudi po sočutnem, ljubečem načinu obnašanja. Ko maj se je namreč spoznal s svojo babico in se z njo spoprijateljil, je nenadoma Pobožal njene bergle in jo sočutno vprašal: »Uboga babica, ali res ne moreš več sama hoditi?« In ko mu je teta Dora dala kos čokolade, je na vsak način hotel dati polovico babici.
Babica je bila torej vsa srečna in je rade volje ostala še diva dni pri družini
Froihner. In v dveh dneh se je njeno razmerje do hčerke in zeta docela uredilo. Postali so si najboljši prijatelji.
10
»VEŠ LI ŠTEVILO ZVEZDA... ?«
Nepopisno je bila Gre tiča vesela novih gosli. Prvi dan bi bila še na jed pozabila, če ji ne bi bili nazadnje gosli kar s silo vzeli.
»Za danes je dovolj, Gretica!* ji je ljubeznivo prigovarjala gospa Thom. »Saj boš odslej lahko vsak dan igrala j«
Seveda, prav vsak dan že nd mogla igrati. Nekoč so se odpeljali na bližnje jezero in se šele zvečer vraiM. Ker je bil zelo naporen in vroč dan, sta morala otroka Gretica im Melanija takoj po večerji v posteljo. Odrasli pa so se vsedlli še v vrtno uto in tam počivali. Ker je bilo v otroški sobi vse temno, so bili prepričani, da otroka že spita. Pa nista. Melanija je slonela na oknu in gledala v noč. Bila je čudovita, lepa zvezdnata noč. Visoko na nebu je pozdravljala še svetila Rimska cesta.
(se nadaljuje)
RZASKE
NOVICE
Jubilejna proslava na Vejni
Na ekumensko nedeljo, 9. julija je bila v Marijinem svetišču na Vejni zelo lepo uspela jubilejna proslava, ki jo je organiziralo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda ob llOfUetnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovence. Kljub vremenu, ki se je v prvih popoldanskih urah skujado, je priromalo na Vejno več kot tisoč romarjev s Tržaške in Goriške. Mogočna cerkvena ladja je bila kar dobro zasedena.
Ob navzočnosti g. nadškofa A. Santina, škofovskega vikarja msgr. L. Škerla, preč. g. arhimandrita grško-pravoslavne Cerkve in predstavnikov srbske pravoslavne občine v Trstu je dr. Stanko Janežič daroval slovesno sv. mašo. Tržaški združena pevski zbori so pod vodstvom g. Marija Dolenca ubfano in hkrati mogočno peli Tamčevo mašo. Po evangeliju je spregovoril msgr. R. Klinec. Omenil je 1900-let-nioo potovanja sv. Cirila in Metoda preko naših krajev v Rim. S tema jubilejema sovpada »Leto vere«, ki ga je oklical papež Pavel VI. Vara je milost, dar, £a katerega se ne moremo Bogu nikoli zadostno zahvaliti. V tem letu vere moramo poživeti svojo versko zavest, vero poglobiti in jo očistiti nepopolnosti in odpraviti razklanost med vero in vsakdanjim življenjem. Življenje bodi dosledno verovanju 1 Kot je sv. Ciril v roke papežu Hadrijanu izpovedal vero, obljubil zvesto-
Pogreb bivšega repentaborskega župana
rrn
DRISKE
NOVICE
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTEVERJAN«
vabi v nedeljo, 16. julija ob 21h med »Borovce« v Števerjanu,
kjer bo nastopila bohinjska folklorna skupina, ki bo predvajala
»BOHINJSKO REVIJO«
Revija vsebuje pester spored pesmi in bohinjskih običajev. Deloval bo briški bufet. V primeru dežja se bo prireditev vršila v Gorici v Katoliškem domu ob isti uri.
Cesta po Grojni je zaprta. Zato pridite preko Oslavja!
Že štirideset tisoč avtomobilov na Goriškem
Pred dvanajstimi leti, to je leta 1955, so v goriški pokrajini izdelali avtomobilsko evidenčno tablico s številko GO 10.000. Treba je bilo sedem let, da se je to število podvojilo in zrastlo na 20.000. Potem je prišel veliki skok: od leta 1962 do leta 1965 je bilo registriranih deset tisoč novih vozil; dosežena je bila številka 30.000. Nato je šlo še hitreje in pred dvema tednoma je Raimondo Comolli iz Gorice že pritrdil na svoj Fiat 125 številko 40.000. Te dni pa je bila dosežena že številka 40.400.
Vse to govori o stalnem in zalo naglem naraščanju motorizacije na Goriškem. Ni še dolgo tega, ko je znašal povprečni mesečni porast števila avtomobilov v naši pokrajini 200 do 300 enot; v zadnjih mesecih pa znaša to povprečje že 400 do 500. Vse to priča o splošnem dvigu življenjske ravni goriškega prebivalstva.
S tem vzponom pa nastajajo istočasno drugi problemi. V središču mesta se vedno bolj občuti pomanjkanje parkirnega prostora in vedno več je denarnih glob za zadevne prekrške.
Širite »Katoliški glas"
Nov slovenski doktor
Na agronomski fakulteti v Padovi je 10. t. m. odlično branil svojo teeo Damijan Paulin. Pridnemu in požrtvovalnemu sodelavcu v okviru SKAD-a in prosvetnega društva v Štandrežu želimo kot novemu doktorju še nadaljne uspehe na življenjski poti.
bo in se poklonil relikvijam sv. Petra, tako naj prisotni kot eno samo božje 'ljudstvo zmolijo na glas apostolsko vero, obljubijo Bogu zvestobo in počastijo relikvijo sv. Cirila.
Po končani sv. maši je sledila javna izpoved vere. Slovesno in hkrati pretresljivo je bilo, ko je krepko zadonela molitev apostolske vere, ki so jo pričujoči skupno z g. nadškofom enoglasno zmolili. Nato so vsi odšli v spodnjo cerkev k oltarju sv. Cirila in Metoda in poljubili relikvijo sv. Cirila. Pokrepčani in utrjeni v svoji verski zavesti so se nato vračali na svoje domove, srečni da so mogli prisostvovati tako lepi svečanosti.
Dr. Cian se je mudil v Rimu
Predzadnjo soboto je bil na Repentabru pogreb kot ga ne pomnijo niti najstarejši občani. Po daljši bolezni je v tržaški bolnišnici umri bivši župan Jože Bizjak. Uglednega gospodarja, zavednega Slovenca, kmetovalca, upravitelja in javnega delavca je pospremila na zadnji poti tolika množica ljudi od blizu in daleč, da se niso mogli vsi zrvrstiti v pogrebni sprevod. Ob nezasuti krsti mu je spregovoril v slovo in zahvalo za vse, kar je dobrega storil, sedanji župan Mihael Guštin. Prizadeti družini naše sožalje!
Iz Beneške Slovenije
Trčmun ima spet slovenskega župnika
Vas Trčmun pod Matajurjem, kjer se je rodil in pričakuje vstajenja buditelj beneških Slovencev msgr. Trinko, je po nekaj letih presledka, ko je župnijo upravljal duhovnik nevešč jezika našega ljudstva, spet dobila dušnega pastirja, ki je zrastel iz njegove srede. Je to g. Jožef Čedermac, doma iz Petjaha pri Sv. Petru ob Nadiži, bivši učitelj ter posvečen komaj leta 1963. Upamo in želimo, da bo videmska nadškofija postopoma vse slovenske duhovnike, ki sedaj služijo po furlanski nižini, vrnila faram, kjer živijo beneški Slovenci, ker drugače bi bilo vse poudarjanje koncilskih odlokov glede rabe domačega jezika v bogoslužju zgolj prazno govoričenje.
Nastop slovenskega pevskega zbora v Dolenjem Bamasu
Na praznik sv. Petra in Pavla je starosta beneških slovenskih duhovnikov msgr. Peter Hvalica slovesno obhajal v svoji farni cerkvi v Dolenjem Bamasu 80-let-nico svojega življenja. Ob tej priliki in z namenom, da se proslavi 50Jetnica Marijinih prikazovanj v Fatimi, se je vršil v cerkvi pevski nastop, ki je obsegal pesmi v latinščini, slovenščini, furlanščini ter italijanščini. Slovenske pesmi je zapel mladinski pevski zbor iz Stoblanka pod vodstvom župnika Marija Lavrenčiča.
Poročevalec dnevnika »11 Messaggero Ve-neto« je zapisal, da je to pevsko srečanje, ki je bilo v tej obliki prvič izvedeno, poudarilo duh bratstva, ki preveva tamkajšnje prebivalstvo, katero ima sicer različno kulturno tradicijo, ga pa veže skupno ozračje tisočletne krščanske civilizacije. Zlasti ljudske pesmi, nabrane v nadiških dolinah, spričujejo posebno prisrčnost ter so ljubek izraz vere in pobožnosti ljudstva, ki živi v senci Marijinih svetišč.
Pevski nastop sta skupno pripravila bar-naški župnik msgr. Hvalica ter mladinski turistični center iz Čedada. Med navzočimi je bilo opaziti mnogo duhovščine, kakor tudi karabinjerskih maršalov iz vsega področja. Publika je bila s priznanjem velikodušna in je pozorno sledila izvajanju pesmi. Pri tem so pevci župnika g. Lavrenčiča doživeli še poseben aplavz.
Slovenci in Trsat
V tem letu praznujemo, kakor smo že ponovno slišali, več obletnic Marijinih božjih poti. Poleg jubilejev Brezij in Svete gore se ohhaja letos 600-letnica milostne podobo na Trs atu. V poletnem času bodo na Trsatu številna romanja. Nedelja, 27. avgusta je določena izrecno za Slovence.
vt RADIO
TRST A
Pokrajinski tajnik Krščanske demokracije dr. Cian je obiskal v preteklem tednu v Rimu glavnega tajnika krščansko-demo-kratske stranke Rumorja in mu predočil politične probleme ter gospodarske potrebe goriške pokrajine. Zavzel se je za gradnjo avtoceste skozi Gorico proti Ljubljani in za bolj učinkovito železniško povezavo Gorice z jugoslovanskim zaledjem. Posebej je bilo govora, kako okrepiti razne gospodarske ustanove na Goriškem. Tudi je dr. Cian vztrajal na zahtevi, naj politični krogi podprejo kandidaturo Doberdoba kot sedež za bodoči protosinhro-ton.
Rekordno število obmejnih prehodov
V prvi polovici letošnjega leta so zabeležili na obmejnih prehodih goriškega sektorja rekordno število prehodov. Od Ja-melj do Mernika so v prvih šestih mesecih našteli 4.634.923 prehodov, kar znači 1.689.180 več kot v lanskem istem obdobju.
K temu izrednemu porastu so pripomogli zlasti izboljšani prijateljski odno-šaji med obema državama in s tem tudi olajšave pri prehodu meje. Državna meja ni več neprastopna ograja, temveč vrata v eno in drugo državo. Izreden je bil tudi porast tujcev, zlasti Avstrijcev, Nemcev in Francozov, ki radi hodijo v Jugoslavijo občudovat njene lepote.
Na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši je v prvi polovici letošnjega leta prešlo mejo 444.847 Italijanov v obe smeri in 167.832 Jugoslovanov in turistov. Jugoslavijo je preko tega bloka obiskalo 90 skupin, skupno 2815 oseb.
Spored od 16. do 22. julija 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Spori: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos maše iz župne cerkve v Rojanu. —
11.15 Oddaja za najmlajše: Pripovedke iz davnine: »Sonce priča in Neva Novička«.
— 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Izbor popevk iz oddaje »Un disco per Testate«. — 16.00 »Na odprtem morju«, radijska drama. — 19.30 Zbor »Vasilij Mirk« s Proseka in Konto-vela. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico julija«.
Ponedeljek: 12.10 Počitniška srečanja.
— 17.50 Starokrščanske bazilike v Italiji: »Sv. Janez v Lateranu«. — 19.00 Jas Ga-vvronski: Anketa o Poljski: »Gospodarstvo« - drugi del. — 21.00 Slike iz narave v slovenskem pripovedništvu: »Ivan Pregelj«.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico julija«. — 13.30 Glasba po željah. — 17.50 Ne vse, toda o vsem. — 18.00 Zborovske skladbe Lojzeta Bratuža. — 19.00 »Otok zakladov«. Dramatizirana zgodba. Tretji dal. — 20.35 J. Offenbach: »Hoffmanove pripovedke«, fantastična opera v štirih dejanjih.
Sreda: 12.10 Žena in dom. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. —• 17.50 Razvojne stopnje sodobne medicine: »Semmehveiss: anitisepsa odpre pot kirurgiji«. — 2035 Simfonični koncert orkestra gledališča G. Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.10) Knjižne novosti: Ruda Jurčec: »Skozi luči in senoe«. — 22.05 Plesna glasba.
Četrtek: 12.00 A. Fogazzaro: »Mali stari svet«. Sedma oddaja. — 13.30 Glasba po željah. — 1730 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 18.00 Zbor »Tita Birchehner« iz Tapogliana. — 19.00 »Zlata skrinjica« - otroške pesmi in skladbe. — 20.35 »Kdor več zna, manj zna«, komedija v treh dejanjih.
Petek : 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 17.50 Kam v nedeljo? — 19.00 Zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 20.50 Veseli utrinki. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra zagrebške opere.
Sobota : 12.10 Alpska jezera: »Viervvaid-stattsko jezero«. — 14.45 Pojeta Gigliola Cinquetti in Rafko Irgolič. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. — 16.30 Pravljice slovenskih avtorjev: »šivilja in škarjice«. Napisal Dragotin Kette. — 1730 Ne vse, toda o vsem. — 18.00 Ljudske pesmi s Koroške. — 19.00 Počitniška srečanja. — 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 A. Fogazzaro: »Mali stari svet«. Osma oddaja. — 21.35 Vaški ansambli. — 22.15 Skladatelji, ki so se navdihovali pri ljudski glasbi. — 22.30 Za prijeten konec tedna.
ZA KMETOVALCE
Svinjska kuga še vedno nevarna
Ministrstvo za zdravstvo sporoča, da se je v nekaterih krajih spet pojavila afriška prašičja kuga. Vzrok temu je neupoštevanje navodil, po katerih je prepovedano uporabljati živilske ostanke iz gostiln in menz za krmljenje prašičev. Zato oblasti ponovno opozarjajo na nevarnost in pozivajo rejce, da se strogo drže še vedno veljavnih predpisov. Odpadki se lahko uporabljajo le, če so bili predhodno sterilizirani v posebnih obratih. Za kršitelje so predvidene občutne kazni.
Vetrnica
Vrtnarska vetrnica ali Anemone coro-naria je dobro znana cvetlica, ki jo naši vrtnarji gojijo za prodajo rezanega cvetja. Zraste 25-35 om visoko, ima zelo nacefra-ne liste, cvet pa se pokaže na vrhu vsakega stebelca v. silno živahnih odtenkih rdeče in modre barve. Razen tulipanov dajo samo vetrnice tako čudovite barve cvetnim gredam spomladi in jeseni.
SLOVENSKI TABOR
NA REPENTABRU
bo v nedeljo, 23. junija, začetek ob 5" popoldne
Njegov poudarek bo na jubileju pokristjanjenja našega naroda in to predvsem z uprizoritvijo glavnega dela Simčičeve drame
»KRST PRI SAVICI«
Poleg tega bodo nastopili še združeni pevski zbori, godalne skupine in drugo.
Najbolj znana vetrnica je Caen z enojnimi ali polnimi cveti. Znane so tudi vrsto ki imajo polne cvete in so podobne krizantemam. Prav lepa je tudi Sv. Brigita, ki ima napol poinjene in odprte cvete živahnih barv. Ni jih težko gojiti. Izbere mo jim toplo sončno gredo, zemljo dobro obdelamo ter ji dodamo Obilno komposta in drobnega peska, kaj ti vetrnice najraje uspevajo v humozno peščeni zemlji-Sadimo korenike, ki imajo čudno obliko in so podobne kokošji nogi. Stavimo jih 3 do 4 om globoko in 20 cm narazen-Kar je v vsaiki koreniki oko, moramo žiti, da bo pri sajenju gledalo navzgor. Sadimo v raznih dobah. Prva priložnost je kanec julija; tako bomo imeli cvetj0 že v jeseni. V .tem primeru rabimo lanskt in ne letošnje korenike. Potem 'lahko sadimo v jeseni za cvetje spomladi. Če P2 sadimo spomladi, bomo imeli cvetje po leti. Od vsega cvetja najlepše uspe jesensko; zato poskusimo saditi konec julija-Vendar v tem času ne smemo pozabiti da je treba krepko zalivati. Pri sadoji lahko potresemo eno pest polnega gnojila npr. 10-10-10 na vsak kvadratni meter; kasneje, ko bodo listi že razviti, pa zalijemo enkrat ali dvakrat z gnojnim zalivkom iz Nutron-a ali Foliarja.
Nasad lahko pustimo po več let n* istem mestu; lahko pa korenike tudi izkopljemo, ko so se nadzemni deli popolnoma zasušili in jih spravimo v ‘hladen in zračen prostor do prihodnje saditve.
Inž. Janko Košir
OBVESTUA
Študijski dnevi slovenskih iztp bražencev. Tudi letos bodo v Dragi pri Bazovici študijski dnevi slo-venskih izobražencev iz vseh treh zamejskih pokrajin, pa tudi iz republike Slovenije. Podrobni spored bo objavljen. Začetek 1. septembra, predavanja pa bodo 2. ih 3. septembra. Prijave do 25. avgusta.
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu obvešča, da je vpisovanje za drug0 izmeno (za deklice) v kolonijo v Rigolat0 vsak dan od 17. do 19. ure na sedežu v Trstu, ul. S. Nicolo 31.
Vpisovanje v I. razred državne srednje šole pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 4, s° vrši vsak dan do 25. julija, in sicer o& 8. do 12. ure.
DAROVI :
Za Katoliški glas: Jože Čotar, Opčine-3.000 lir; Simčič Ida, Kanada, 10 kanadskih dolarjev.
Družina Zini daruje v spomin 80-Ietni°e
pokojne mame Amalije Bandelj vd. Zio' 10.000 lir za Vincemcijevo konferenco v Rojanu.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 20.000; Stibilj vd. Galassi Ivana v počastitev spomina Delfin Ivane 3.000; Hladnik Ter°" zija, Švica, 3.000 lir.
Za Marijanlšče: V spomin pok. Jožic6 družina Senčar 2.000; U. K. iz Trst* 2.000; Z. J., Rojan, 2.000; M. M. meseč«' prispevek 2.000; S. N., Skedenj, 1.500 Ib' Vsem dobrotnikom iskren Bog povrni-
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe*1 trgovski L 30, osmrtnice L. 50, več 79* davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močni11 Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Kmeiko banka
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)
J
J
vej
Os
a«
na
Pri
en-
le
nit
Ata
zai
čet
til
Pr:
Jrn
ta.
da
ski
izp
8
tel
no
dj
jo
Saj
lui
sta
sr;
1
tat
ter
tnc
nit
me
Uji
rei
zd.
jer
Pr:
šai
na
1
ter
1
Uk
ko
no
orj
dei
Ije
Jat
slo
in
faa
Po
In
Jin
od
ter
ski
Slo
jih
I
do
t>a
tik
de
k>\
tič
»e
*oi
So,
Sti
voi
da:
en-
de
8a
sk,
*a,
*lc
lui
lir
t*
to:
na
kc
«ir
Jo
fo:
Loterija v Doberdobu
Kupujte listke bogate loterije v vrednosti 400.000 lir, ki bo v Doberdobu 6. avgusta. Listki so na razpolago v naših župniščih, trgovinah, gostilnah in na upravi »Katoliškega glasa«.
Doberdobska mladina rada Igra nogomet tudi z mladino iz drugih vasi. Tu jo vidimo na župnijskem travniku v družbi s fantiči Iz Dola.