MMMMMmMmmm
^*M**^g
:.vXv.v.v^^B.;.v.:.v.;.:.:-:-v-:-:.:-:.:-:v:v:v:-:.:vX
Celje - skladišče
D-Per
65/1986
l*l|
ll
1
SyS5
MS
5000013540,2
COBISS o
NADALJNJA VSEBINA:
STRANI 2-4 Razpis...
Portreti
STRANI 5-6 Iz REK RLV
STRAN 7
Energetik 3/86
Remont 1. in 2. bloka v TE Šoštanj gladko poteka, lotili pa so se že tudi priprav na remont 3. bloka
STRAN 8
Spremembe pri razpisanih letovanjih v Informatorju 5/86
STRAN 9-12 Odšli so v pokoj Brez alkohola je življenje'lepše
STRANI 13 - 14
Letošnje delavske športne igre našega kombinata Kakor muhe...
STRAN 15
Uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (IV)
Dvoje obvestil Ljubljanske banke 7 Temeljne banke Velenje
STRAN 16
Prvomajska nagradna križanka
GLASILO KOLEKTIVA RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA, TITOVO VELENJE
LETO XX
TOREK, 29. APRIL 1986
ŠTEVILKA 2
OB 1. MAJU
PRAZNIKU DELA
Rahlo zagrenjen se utapljam/ v sive skrbi mehkega naslonjala,/ lagodnosti miline izgubiti se bojim,/ pred prihodnostjo negotovo trepetam,/ saj kdo ve, kaj nam prinese veter,/ ki zaveje iz razburkanih voda nezadovoljnih množic,/ katerim so obljubljali raj brez dela/ in z obilnimi sadovi čebelnjak/ v prelestnem vrtu, čudežev blaginje.
In kjer naj raj bi stal, je pušča,/ sonce več ne sije na svetnike,/ po bistri reki v&di je zajela suša,/ v živem pesku se utapljajo svetleče iskre./ Gledam delavce, z zbora gredo v gostilno/ in pijejo za čast lepotice, rejene in obilne,/ potuhnjene lisice, ki spod vi j e rep pred gnečo/ ter se levi, ko se trosijo nagrade, priznanja in medalje.
Kamorkoli se ozrem, solze in jokanje,/ tar naj e med ljudmi krožijo vzdihovanja:/ ta bo šel na tuje, ta v šole, iz pisarne,/ drugi se oprijema obrti, nihče ne mara dela;/ le kdor v zamaknjenosti nori še nori/ in se udinja plamfetom o zibelki poštenja,/ bo na cedilu grobem pobiral si kosti,/ iz njih lačen srkal mozeg, do katerega ne more srenja.
Marjan Lipičnik
U rudniku rudar radi,/ ispod zemlje ugljen vadi.
Zadaci su sad pred svima/ našim vrijednim rudar ima.
Snalažljivi znaju biti,/ do sta uglja pridobiti.
Proizvodnja je u prvom planu,/ dosta ugljena za termoelektrarni.
Uspjesi su, s vi to znaju,/ kad ugljena nakopaj u.
Glavni cilj je rudar ima/ da ugljena dosta ima.
Šaljemo ga na sve strane/ a najviše za termoelektrane.
Da nas sreča dobro prati;/ nek poteku kilovati.
Da privredi snagu damo,/ da se dobro razvijamo.
S ovom pjesmom hvala svima/ a posebno rudar ima.
Želimo im zdravi j e i sreču/ kad se jamom hrabro kreču.
Stipe Kostreš (Lektoriral; J. Bačič)
Delavkam in delavcem SOZD REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje, njihovim svojcem in upokojenim delavcem združenih organizacij v SOZD
za prvi maj, praznik dela, iskreno čestitamo in želimo za naprej še več uspehov in sreče
Iskrene čestitke tudi drugim občanom!
Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi SOZD
--------------------------------------------------------1
Komisija za kulturne prireditve
pri odboru SOZD REK Franc Leskošek-Luka
za praznovanje 3. julija ’ 8 6
j
razpisuje
prijavljanje za nastop na zabavni prireditvi
POKAŽI, KAJ ZNAŠ!
Prijavijo se lahko delavci in štipendisti OZD REK ter otroci umrlih delavcev zaradi nezgod pri delu v OZD REK in ansambli, sestavljeni pretežno iz takih članov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s petjem, instrumentalno glasbo ali obojim, recitiranjem in igranjem skečev.
Prijave je treba poslati do vključno 20.5.1986 "Tajništvu samoupravnih organov in DPO RLV, Prešernova 10,
63320 Titovo Velenje" - z oznako na kuverti: Pokaži,kaj	j
znaš!
Prijava mora poleg osebnih podatkov prijavljenca (ime in priimek, letnica rojstva, poštni naslov prebivališča - za vsakega člana, če se prijavlja skupina) vsebovati še kratek opis točke, s katero bi se prijavljenec predsta j vil na prireditvi; kandidati za predstavitev s petjem mo- ] rajo navesti avtorja in naslov vsake pesmi, ki bi jo radi zapeli, in prijavi priložiti notno gradivo za instrumen i talno spremljavo pesmi, ki so jo sami uglasbili.
Po končanem prijavljanju bomo vse prijavljence pisno obvestili, kdaj in kje bo avdicija.
Srečno!	]
Sestava odbora za praznovanje 3. julija ’ 8 6
Predsednik odbora je Jože Debelak iz DO RLV, člani pa so Slav ko Janežič, predsednik poslovodnega odbora SOZD REK, Alojz Diacci, Franc Avberšek, Teodor Jelen, Avgust Terglav, Štefan Meršak, Srečko Meh, Franc Cevzar, Franc Dr uk s in Janez Pukl - vsi iz DO RLV, Alojz Bole iz TE Šoštanj, Viljem Jelen iz DO ESO, Dragan Rogič iz DO Sipak, Marcel Medved iz DO APS, Mirko Zager iz DO EFE, Franjo Mažgon iz DO Tiskarna, Konstantin Kuzmin, član poslovodnega odbora SOZD REK za kad-rovsko-splošne zadeve, Milan Hoheger iz delovne skupnosti Družbeni standard ter predsednik delavskega sveta SOZD REK.
PORTRETI
Karel ČRETNIK, zdravstveni referent v službi za varstvo
Marsikdo je kdaj pisal dnevnik. Morda ga je tudi Karel Čretnik. Nisem ga povprašala o tem, čeprav mu je njegova pripoved o samem sebi tekla kot branje odlomkov iz dnevnika. A naj se v tem portretu predstavi sam!
"Pogosto razmišljam o mojih starših. Očetu ni bilo vseeno, ko je leta 1948 zaradi nacionalizacije izgubil obrtno delavnico in postal eden od delavcev Šentjurskega Alposa. Mamino šivanje je sicer prineslo v družinsko blagajno nekaj denarja, a razkošno nismo živeli, kajti doma nas je bilo osem.
Bili smo prava družina. Oče in mati sta bila dokaj verna, vzgajala sta nas strogo in nam vcepljala navezanost na dom in družino, kar je v nas za vedno ostalo.
Pred tremi leti smo zgubili očeta. Mama je bila v osemdesetem letu in otroci smo se, čeprav razseljeni po Sloveniji, še bolj strnili in povezali.
Zdaj sem tudi jaz že mož in oče. Mislim, da sva z ženo vzgojila dobra sinova. Mitja je vojak, Vasja prvošolec usmerjenega izobraževanja. Nanju skušam prenašati tudi nauke mojih staršev.
pri delu v DO RLV
Kje je že tisti dan, ko sem odromal v svet! Štirinajst let mi je bilo, ko sem zapustil rodni Šentjur in odšel v Ljubljano. Mojo željo, da bi postal zobni tehnik, je pokopal sprejemni izpit. Guljenje hlač po šolskih klopeh v srednji šoli za sanitarne tehnike pa tudi ni bilo tako napačno, saj sicer ne bi leta 1964 postal študent višje šole za zdravstvene delavce.
Ko sem končal višjo šolo, je bilo za mano že tudi leto dni dela v Velenju. Da sem sploh pristal v Velenju, rojstnem kraju mojega očeta, je bila kriva ukinitev okrajev. Celjska okrajna štipendija meje namreč zavezala za zaposlitev v sanitarni inšpekciji, z ukinitvijo okrajev pa sem bil dodeljen inšpekcijski službi v velenjski občini. 15. julija 1963 sem tako prvič šel na delo, prvič prestopil prag, takrat še čisto nove stavbe, v kateri je sedež velenjske občine - skupaj z drugimi uslužbenci, saj je tisti dan velenjska občinska uprava sploh prvič odprla vrata v svojo novo zgradbo! V tej službi pa niti nisem bil dolgo, čeprav sem jo menjal šele po osmih letih, zakaj dve leti sem
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata:
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Peter Rezman (RLV - J.mehanizacija) - namestnik Ivan Krejan (RLV - J. mehanizacija), Jože Kotnik (RLV - J.Pesje) - namestnik Polde Rober (RLV - J.Škale), TE Šoštanj - Zinka Moškon (namestnik Stane Lipnik), ESO - Alojz Iršič (namestnica Nada Fedran), SIPAK - Tatjana Knez (namestnik Roman Rebernik), EFE - Anton Pocajt (namestnica Milena Zaleznik), APS - Franc Krajnc (namestnik Rudi Janič), Tiskarna - Marija Boruta (namestnik Silvo Pe-šak), Družbeni standard - Jože Mirtič (namestnica Dragica Pohar), Zavarovanje - Franc Špegel (namestnik Anton Krajnc), DSSS SOZD REK - Peter Klemenčič (namestnica Tanja Goljar);
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (KPO SOZD REK - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD REK - glavni in tehnični urednik), Diana Kujan (DSSS SOZD REK - novinarka reporterka), Draga Lipuš (DSSS SOZD REK - novinarka lektorica), Eva Biškop (DSSS SOZD REK - tajnica in stavka glasila), Irena Seme-Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) ter predstavnik OK SZDL Velenje Ljubiša Savovič.
Predsednik uredniškega odbora: Jože Kotnik • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Prešernova 10 (IV. nadstropje, soba 58 - telefon 855 231, interno 260)
Tiska DO Tiskarna REK Franc Leskošek-Luka, Titovo Velenje (Titovo Velenje - Štrbenkova 6, telefon 855 521, interno 301) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno e Izhaja po potrebi e Naklada 6 500 izvodov
vmes študiral in leto dni nosil vojaško suknjo v Sremski Mitroviči in Subotici.
Človek bi moral zaposlitev menjati vsakih osem do deset let. Tako sem vedno mislil, vendar pa sem zdaj v službi za varstvo pri delu v RLV zaposlen že petnajst let... Zakaj? Sem tako zelo zadovoljen z delom v njej? Niti ne. Moja predstava o delu zdravstvenega referenta in o ljudeh, s katerimi bom delal, se je že davno morala umakniti resničnosti. Skrbel naj bi za preventivno zdravstveno zaščito delavcev, a uspehi pri njej so iz najrazličnejših vzrokov bolj redki... Moja opozorila, pozivi in dejanja so prevečkrat le glas vpijočega v puščavi. Ko imamo veliko delavcev na bolniških dopustih, vsi pritiskajo name, naj vendar nekaj naredim. Ko delavci dokaj redno in zdravi hodijo na delo, pa mojih opozoril, da je zdaj čas za akcijo, nihče ne sliši.
Sploh se vse preveč ukvarjamo s kurativo, pa čeprav vemo, kje so delovni prostori naših delavcev in tehnične pomanjkljivosti, ki delavcem leto za letom slabšajo zdravje. Delavci pa se sami tudi ne zavedajo dovolj pomena preventivnega zdravljenja in ga zato tudi ne zahtevajo.
Poglavje zase so obratne ambulante. Koliko je bilo v zvezi z njimi - v prazno izrečenih besed! Zdravnik ne more uspešno zdraviti človeka, ki ga nima možnosti spoznati; spoznati njegovega delovnega okolja, razmer, navad. Zdravniki v pravih obratnih ambulantah bi to možnost imeli. Pri nas bi delali v rudarskem okolju, med rudniškimi delavci in z njimi, in vedeli bi, zakaj je kdo obolel in kje še lahko dela. Vedeli bi tudi, kdo je res bolan in kdo ne!
Saj ne trdim, da nismo nič naredili. V naši službi smo dosegli, da so lahko pri teh in onih delih v jamah RLV zaposleni tudi delavci, ki nosijo očala. Res, ogrevanje zraka v jamah je velika pridobitev, saj so po prej pogoste temperaturne razlike in prepihi sploh močno načenjali zdravje jamskih delavcev. A vse to je še premalo.
Daleč je že tudi dan, ko sva z mamo po naključju odkrila, da naju veže še nekaj več kot le odnos matere in sina: namreč gledališče, igra.
Nemalo me je presenetila mamina pripoved, kako je začela igrati kot Manica v Jurčičevem Desetem bratu, kajti jaz sem začel kot Kvas, Maničin učitelj...
Gledališče me je pritegovalo že v srednješolskih letih, le da sem bil v Ljubljani samo gledalec, s prihodom v Velenje pa sem se vključil v takratni Mladinski oder. Okoli 50 navdušencev je pri njem vodil in hkrati učil pokojni Rudi Hrovat; gledališčnik, ki nam je dal veliko igralskega znanja.
Igra in oder sta me premamila, da sem z gledališko dejavnostjo nadaljeval tudi v Amaterskem gledališču Velenje. In v njem bom še dejaven. Poskusil sem že nehati; med poletnim oddihom sem se že večkrat odločil, da jeseni ne pridem več na vaje. A potem nisem zdržal. Kdor ni nikoli stal na odru kot igralec, ne ve, da ima oder svoj mik, čar, ki mene vedno znova pritegne, zapelje, da ostanem...
To je posebne vrste veselje, posebne zato, ker človeku vzame veliko časa in je ena najzahtevnejših interesnih dejavnosti. Ima pa svojo čarobno moč, ki v ljudeh, ki ji podležejo, premaga vse ovire.
Kot igralec nimam posebno priljubljene vloge ali lika. Igram vse, le da me zadnja leta uporabijo za starejše like.
Preizkušamo se v različnih vlogah, skušamo slediti gledališkim novostim in programom podobnih drugih gledališč, najbolj pa se želimo prilagoditi okusu občinstva. S tem pa je težava, ker ga ni. V Velenju ni gledališke kulture, da pa bi jo ljudem privzgojili, bi potrebovali napol profesionalno gledališče. Mi pa smo le amaterji, igralski navdušenci, prostovoljci."
Diana Kujan
PROFESORSKA
-	Kako pa kaj vaš soprog?
-	Saj vendar nisem poročena!
-	a tako, tako, torej je vaš soprog še samec.
TUDI PRI ŽIVALIH...
-	Očka, zakaj potelin kikirika tako zgodaj?
-	Ker potem ko se kokoši zbudijo, ne pride več do glasu.
Josip TANDAR-A , kvalificirani rudar in strelec, zaposlen v temeljni organizaciji RLV Jama Preloge
I andara. Priimek zveni tako, da človeku ostane v spominu. Sploh- pa se zlepa ne da pozabiti njegovega lastnika. Markantni sivi brki, sivi lasje, živahen in prodoren pogled. Ko pa spregovori: odkrita, jasna, kritična beseda o vsem -od politike do športa. V našem mestu je kar dobro znan; če že ne po drugem, pa po svojem drzno hitrem avtomobilu.
Srečala sva se že večkrat, najpogosteje v bazenu ali savni. Tudi tokrat sem ga našla na takem kraju v Topolšici, kjer je preživljal tritedensko zdravljenje zaradi poškodbe noge pri delu. To je bila, kot je povedal, v času njegove zaposlitve pri našem rudniku njegova prva nezgoda pri delu.
Josip dela pri RLV neprekinjeno od leta 1972. Že prej pa se je nekajkrat poskušal navaditi na delo v jamah RLV, a se je vedno znova vrnil k delu v katero od zunanjih OZD v naši občini. Vsega skupaj se mu je tako pri RLV nabralo za okrog dvajset let dela.
"Iz Slavonske Požege, kjer sem se leta 1943 rodil, sem jo v svojem osemnajstem letu mahnil v Slovenijo. Delal sem v Slovenski Bistrici, Mariboru, Slovenskih Konjicah, Radljah ob Dravi in končno sem prišel v Velenje, kjer sem se ustalil, se poročil," je začel pripovedovati. "V RLV sem najprej delal na odkopih kot nekvalificirani kopač, potem pa sem naredil izpit za polkvalificiranega in kvalificiranega kopača in nazadnje še za strelca v metanskih jamah. Dolgo sem delal na klasičnih čelih, sedaj pa sem že nekaj let v mehaniziranem predelu rudnika. Pred dvema letoma sem si pri delu zlomil nogo in zaradi tega sem zdaj tudi na zdravljenju. Zlom je bil namreč kompliciran, zato so mi v nogo vstavili vijake, ki so mi jih šele pred kratkim vzeli ven," je Josip hitel pojasnjevati, zakaj se je znašel v zdravilišču v Topolšici.
Sicer pa je z delom v RLV zadovoljen.
"Do leta 1973 sem imel pri rudniku nekaj manjših težav, nesoglasij s sodelavci, predvsem z vodstvenimi, a sem bil za večino teh neprilik kriv sam, ker sem večkrat pregloboko pogledal v kozarec. Ko pa sem se pred trinajstimi leti popolnoma odrekel pitju alkoholnih pijač, se je vse uredilo. Spremenil sem se jaz, in spremenili so se tudi drugi do mene. Rad delam in zadovoljen sem z delom. Tudi čez zaslužek se ne pritožujem. Lani so me hoteli uvrstiti že med invalide in mi dodeliti delo zunaj jame, a se nisem strinjal. Odločil sem se, da bom delal kot strelec, dokler bom mogel; da bom kar v jami dočakal upokojitev, saj mi zanjo manjka le še pet let dela. Moje geslo je, da je treba pridno delati, dati vse od sebe za družbo, a tudi družba mora človeku, ki dela, omogočiti dostojno življenje.
Izkoriščati se ne pustim! Vsi, ki me poznajo, vedo, da vedno glasno in jasno povem, kar mi ni všeč. Pa mi nihče ne zameri, saj vsak ve, da imam običajno prav. Marsikdo misli tako, kot jaz povem, a rajši molči, ker se boji spregovoriti. Lahko še kaj doživi, kaj zgubi...
Jaz pa kar rečem, ker mi nihče nič ne more, saj če vestno delaš, lahko poveš, če kaj ni prav. Nepravilnosti pa je v naši družbi veliko. Ne gre mi v račun, da rudarji trdo delamo, tudi udarniško, da presegamo norme in akorde, a konec leta vedno prigospodarimo izgubo. Potem se p.i najdejo ’dobri ljudje’, ki nam jo pokrijejo. Hm! Zakaj ne moremo sami odločati o svojem dohodku, ko pa moramo vendarle sami delati?" zanima Josipa Tandaro.
Potem je povedal še nekaj o naši vladi, izvršilni oblasti, in našem samoupravljanju, a kljub vsej svoji neustrašnosti nazadnje dejal, naj njegovih misli o obojem ne poudarjam preveč.
"Vodstvo naše države, vsi funkcionarji, delegati bi morali delati tako, da bi se mi vsi lahko po njih zgledovali," je povedal za sklep najinega pogovora o "politiki" in bil tudi za to* da te besede zapišem.
Povedal je tudi, da se zelo dobro razume z nekaterimi vodstvenimi delavci v RLV, zlasti z vodjem jame Preloge Jožetom Rovšnikom; da ima sploh veliko znancev, prijateljev in da je na to ponosen.
Zelo pa je ponosen tudi na svoje štiri otroke: Marjano, ki je trgovka, Sandija, ki je miličnik, Marjana, ki se šola v vojaški letalski šoli, in na Romano, ki je še osnovnošolka.
Josip Tandara se ne pritožuje. "Če človek vestno dela, dobro živi.
Sploh pa se ne smem pritoževati zato, ker vidim, da marsikdo živi slabše od mene in moje družine. Seveda pa se trudim, da bi mi bilo še boljše," se je namuznil in razkril še del svoje filozofije o življenju, ko je dejal:
"Vsak si mora prizadevati, da bi dosegel kar največ. Če bi bil jaz zadovoljen s slamnjačo, s katero je bil zadovoljen moj oče, ne bi'nikoli imel postelje. Tako pa... Veste, če bodo drugi lahko živeli, bom jaz gotovo tudi."
Za sklep mi je naročil, naj zapišem, da se zahvaljuje RLV, ker mu je omogočil zdravljenje v Topolšici. "Zapiši tudi, da bom vse to povrnil s pridnim delom," je še navrgel.
Draga Lipuš
Franc FRIŠKOVEC, zaposlen kot voznik poltovornega kombija v DO REK Avtoprevozništvo in servisi
Čeprav je Franc Friškovec štirinajst let poklicni voznik motornih vozil, čeprav je dan za dnem ujet v kabino kombija in čeprav so naše ceste preluknjane, da je groza, pravi, da se šoferskega dela še ni naveličal. Tudi stanuje v hiši ob cesti. Res pa je, da je promet po njej sila redek.
Doma je v Skalah. Tu sem ga tudi našla. Proti večeru je bilo, zato je z dvoriš ča že pospravljal tesarsko orodje, s katerim je pripravljal letve za streho, ki jo namerava v kratkem prekriti; z opeko, ki jo je tudi sam naredil. Franc namreč ni bil vedno šofer; v mladosti se je izučil za tesarja in se zaposlil v takratni mizarski delavnici RLV. Od 1964. do 1972.1eta je v njej delal, potem pa se je odločil, da si vendarle izpolni svojo željo iz mladosti, da bi bil šofer.
"Moj praded, ded, oče - vsi so bili tesarji, zato sem moral jaz, kot edini sin - poleg treh hčera - z družinsko tradicijo nadaljevati," je pojasnil, zakaj se je nekoč izučil tesarstva, in dodal: "še bi ostal tesar, a kaj, ko je vedno, kadar sem pokrival kakšno streho, mraz najbolj pritiskal in me je zaradi tega zdravje začelo tako zapuščati, da sem si moral poiskati delo na toplem."
Franc - kot že rečeno - vozi pri delovni organizaciji našega kombinata Avtoprevozništvo in servisi poltovorni kombi ; v njem so običajno trije ali štirje skladiščniki iz RLV in njihov tovor - jamsko orodje in material. Zadnja leta so relacije, na katerih vozi, kratke, znotraj naše doline, prvih šest let pa je vozil za našo nabavno službo širom po Jugoslaviji. Zato je bil takrat večkrat odsoten od doma cel dan. Večji del skrbi za dom se je v tistih letih zgrnil na njegovo ženo, ki ji je ime Marta. Deset let - v teh letih sta tudi njuna otroka, hči Suzana in sin Robert, precej zrastla - je bila doma, nezaposlena, sedaj pa si je poiskala delo v Gorenju. "Tako bomo tudi lažje živeli," je dodal Franc in potarnal, da njegova družina krepko občuti vsak dan večje življenjske stroške. "Pa bo že nekako šlo, saj smo zdržljivi in potrpežljivi. Moja generacija, odrasla v težkih povojnih letih izgradnje naše domovine, je navajena potrpeti, delati pa tudi varčevati, skromno živeti," se je potolažil.
Preden sem se poslovila od njega, se je razgovoril še o svojem rojstnem kraju. "Rodil sem se v Škalah, v njih sem odrastel in v njih še zdaj živim, a žal so Skale 'zapustile’ mene in vse nas. Nekdanjih Škal ni več, zaradi odkopavanja premoga v RLV so se zrušile, spremenile. Res smo zgradili nove Skale, a stare so le bile lepše," se je zamislil. "Vsi se pri vsem držijo bolj sami zase, se zanimajo predvsem zase. Zato je prav, da pride kakšen takšen praznik, kot je 1. maj, ko se vsi skupaj odpravimo na Graško goro, kjer se ob pijači, jedači in glasbi malo zbližamo, poveselimo in pozabimo na vsakodnevne skrbi."
Draga Lipuš
ŽELJA
Možu, ki želi dočakati 100 let, svetuje zdravnik, naj se odreče pijači, kajenju in ženskam.
"Bom potem živel 100 let?"
"To ne, samo zdelo se vam bo tako."
Franc KREVZEL, vodja skladišča v TOZD ESP "Vodovodno-toplovodni obrati"
Prvega aprila je Franc dopolnil trideset let. A ni zaradi datuma svojega rojstne ga dne nič prvoaprilski. Odkritosrčen je, vse rad pove. Tudi delaven je - v podjetju, v svoji krajevni skupnosti, v prostem času. Marsikaj zanimivega zna po vedati o življenju in delu v svojem vsakdanjem okolju.
Trinajst le bo minilo, odkar je šel prvič na delo, k Eri, kjer je opravljal svoj trgovski poklic. Tri leta pozneje je prišel v ESO, v skladišče.
"Doma sem iz Šmartnega ob Paki," se je Franc začel preastavljati. "Oče in mati sta upokojena in zdaj sama živita v hiši, ker sva se oba s starejšo sestro priženila drugam; sestra v Radeče, jaz v Pesje.
V Pesju sva z ženo leta 1977 začela graditi svoj dom ob hiši njenih staršev. Najela sva kredite, oče nama je odstopil del zemljišča in nama tudi sicer izdatno pomagal pri vseh gradbenih delih, posebno tesarskih. Tako sva se lahko razmeroma kmalu vselila, seveda pa hiša in njena okolica še zdaleč nista popolnoma urejeni. Imava tudi hčer -ime ji je Barbara in hodi v četrti razred osnovne šole."
Franc je zdaj vodja skladišča v temeljni organizaciji ESO Vodovodno -toplovodni obrati. Pravi, da ima dela čez glavo, in verjela sem mu, saj sem ga za tale razgovor le stežka odtrgala od dela; pa še potem, ko si je vzel čas zanj, so ga kar naprej motili.
Ko sva se le začela pogovarjati, mi je najprej v grobem razložil po slo vanj e skladišča, ki ga vodi, in pri tem potožil, da mora spričo malomarnega odnosa dobaviteljev do kupcev nad vsakim naročilom bedeti, dokler ni izvršeno, da mora včasih iti tudi v našo nabavno službo, kar ni njegova naloga, da je križ z uvozom izdelkov, ki jih doma ne izdelujemo, da kdaj pa kdaj dobijo potrebne devize od investitorja izgradnje objekta, pri kateri sodelujejo ali jo sami izvajajo, da veliko sodelujejo z Vekosom in si pri njem tudi "sposojajo" material.
Po vsem tem me je zanimalo, kako pa je z nezakonitim izposojanjem materiala ali po domače s krajami.
"Tudi to se dogaja," se je nasmehnil in nadaljeval: "Skladišče, ki je v stavbi TOZD VTO, imamo izven rednega delovnega časa zaklenjeno, dražja orodja, naprave in drobni material pa so vedno pod ključem. Težje pa je z varovanjem našega odprtega skladišča. Kajti čeprav je ograjeno, ponoči razsvetljeno in vratarska služba dela 24 ur na dan, je prišlo v njem do nekaj kraj, vendar smo potem storilce kmalu prijeli.
Še večje so težave z varovanjem družbene lastnine na naših gradbiščih. Na njih so najbolj ’iskane’ stvari izolacijski material, material za vodovodne in toplovodne instalacije, uvoženo orodje in ročni delovni strojčki, saj take stvari so na gradbiščih premalo varno shra njene - le v priročnih skladiščih, zaklenjenih z obešankami, a največ krat to niti ni pomembno, saj pride do veliko kraj med delovnim časom ," je Franc kar nekoliko resignirano končal pripovedovanje o skladiščnem poslovanju.
Še na en problem, glede katerega sem bila prepričana, da je z njim dobro seznanjen,sem ga opozorila, in sicer na postopanje delavcev po gostilnah med delovnim časom.
Franc mi je v zvezi s to hudo nepravilnostjo povedal:
"Ne da bi kogarkoli zagovarjal, moram reči, da je to nasploh problem terenskih delavcev. Rudarja ali delavca, ki dela za tekočim trakom, med delovnim časom pač ne moreš srečati v gostilni. Pa tudi vsi terenski delavci niso enaki. Prav gotovo pa se marsikateri kdaj ustavi v kakšnem gostinskem lokalu, popije kavo in zraven morda še kozarček kakšne žgane pijače ali samo steklenico piva. Vendar nekateri se le prepogosto ustavljajo v lokalih in taki potem tudi dajejo vtis, da je stalna navada vseh terenskih delavcev postopanje po gostilnah med delovnim časom, debatiranje, bolje povedano, kritiziranje za točilnimi mizami v njih po dolgem in počez ter zalivanje osebnih 'težav’ z žganimi pijačami. In vse to brez sankcij, ker je delavce na terenu težko nadzorovati in jim dokazati storjene kršitve delovnih obveznosti!"
Franc mi je marsikaj povedal tudi o življenju v svoji krajevni skupnosti, Pesju, in problematiki varstva okolja v njej zaradi bližine rudniških objektov.
"Moja družina neposredno vplivov rudniških objektov na okolje ne
Dalje na strani 8J
Iz
REK RLV
Delo disciplinske komisije DO RLV v prvem trimesečju 1986
V prvem trimesečju 1986 se je skupna disciplinska komisija TOZD in delovnih skupnosti DO RLV sestala trikrat. Na obravnave pred njo po danih predlogih zaradi suma, da so kršili delovne obveznosti, je bilo vabljenih 160 delavcev in 19 prič.
Komisija je spoznala za odgovorne za storjene kršitve delovnih obveznosti 108 delavcev in jim izrekla:
41 opominov,
33 javnih opominov,
3 denarne kazni,
3 prerazporeditve k drugim delom in nalogam,
14 prenehanj delovnih razmerij pogojno za čas do 1 leta,
14 prenehanj delovnih razmerij.
Od preostalih vabljenih je 8 delavcev oprostila odgovornosti za storjeno kršitev delovnih obveznosti, za 5 delavcev je postopek ustavila, za 38 delavcev ga je preložila, ker niso prejeli vabila na obravnavo, 1 de lavca pa je spoznala za odgovornega za kršitev, vendar mu v prepričanju, da bo že postopek vzgojno vplival nanj, ni izrekla vzgojnega ukrepa.
TOZD Priprave	214.759,00
TOZD J.Preloge	605.455,00
TOZD Zunanja dejavnost	13.291,00
TOZD Mizarska dejavnost	2.588,00
TOZD J.transport	124.923,00
TOZD Jamske gradnje	196.047,00
TOZD Klasirnica	45.026,00
D.sk. Kopalnica	3.664,00
TOZD Gradbena dejavnost	2.960,00
D.sk. Zračenje	10.429,00
TOZD J.Pesje	113.198,00
TO Z D, Izobraževanj e	105.743,00
TOZD J.Skale	117.333,00
TOZD J.mehanizacija	83.064,00
SKUPAJ	1.638.480,00
Samostojna pravna referentka Milojka GJERKEŠ, pravnica
Razgovor z Jožetom VOLKOM, delavcem investicijske službe DO RLV, ki vodi raziskave nahajališč premoga v severovzhodni Sloveniji
PRVE TONE PREMOGA
V BODOČEM NOVEM RUDNIKU LENDAVA NAJ BI ODKOPALI ŽE LETOS
Preglednica izrečenih vzgojnih ukrepov
in vrst kršitev delovnih obveznosti v TOZD in delovnih
skupnostih DO RLV v prvem trimesečju 1986
Rudar: Iskanje izhoda iz pomanjkanja premoga je tudi delovno organizacijo RLV privedlo do tega, da se je lotila raziskav novih nahajališč premoga - v severovzhodni Sloveniji, pri Lendavi.
Zakaj prav tam in kako daleč ste že prišli s temi raziskavami?
OZD	VZGOJNI UKREPI							VRSTE KRŠITEV			
	Opomin	Javni opomin	Denarna kazen	Prerazporeditev	Pogojno prenehanje delovnega razmerja	Prenehanje del.raz.	SKUPNO ŠTEVILO IZREČENIH UKREPOV	Nedisciplina	Neopravičene odsotnosti od dela	Neizvrševanje delovnih nalog	Kršitve predp.VPD
Priprave	5	6	2		2	4	19	2	13		4
J.gradnje	2	2	1		1		6		5		1
Klasirnica						2	2		2		
Zun.dejav.	2						2	1	1		
Zračenje	1						1	1			
Kopalnica	1						1			i	
J.mehan.	4	2			2	2	10	3	4		3
J. transport	2	5		2			9	4	4	i	
J. Preloge	11	4			5	4	24		24		
Izobraž.	5	2				1	8	3	5		
J. Skale	8	9		1	2	1	21	1	20		
Gradb.dej.		3			2		5	4		i	
SKUPAJ	41	33	3	3	14	14	108	19	78	3	8
Iz te preglednice je razvidno, da med storjenimi kršitvami delovnih obveznosti prednjačijo - še vedno - neopravičene odsotnosti od dela in nedisciplina - zlasti zapuščanje delovnih prostorov med delom in predčasno odhajanje z dela.
Za sklep poglejmo še zneske plačanih pavšalnih odškodnin v sklade skupne porabe TOZD in delovnih skupnosti DO RLV zaradi neopravičenih odsotnosti od dela v letu 1985!
Volk: Odkopavanje premoga v rudniku Mursko Središče na Hrvaškem je pokazalo, da potekajo tamkaj sloji premoga proti Muri, na slovensko stran. Pred videvanja, da so tod večja nahajališča premoga - tako velika, da bi se jih spla čalo izkoriščati - je potrdilo tudi črpanje nafte v severovzhodni Sloveniji. Seveda pa smo o poteku slojev, kvaliteti in količini premoga tod vse do začetka rudarskih raziskav lahko le ugibali.
Na območju bodočega novega rudnika Lendava - takšno bo njegovo ime, ko bo začel redno obratovati - so letos aprila potekala že zadnja dela pri izgradnji gradbenega dela južnega vpadnika, gradbeni del zahodnega vpadnika pa je bil dokončan in so ga že tudi zasuli.
Gradbena dela teh vpadnikov sta dolga po 90 metrov, njuna nadaljnja dela pa sta različno dolga - nadaljnji del južnega vpadnika 730 metrov in zahodnega 230 metrov.
Gradbena dela pri teh objektih - potekala so na klasičen način; to je z izkopom jam za izgradnjo objektov in betoniranjem lupin objektov -sodijo v prvo fazo rudarskih raziskav pri odpiranju rudnika Lendava, ki naj bi bila izvedena letos maja. Projekt nadaljnjih rudarskih raziskav pa bo na osnovi rezultata razpisanega natečaja za prevzem njihove izvedbe realiziral Geološki zavod v Ljubljani ali delovna organizacija REK Edvard Kardelj - Trbovlje MRudarska gradbena dela".
Za izvedbo vseh teh del - od začetnega vrtanja in gradbenih del do ureditve oskrbe z električno energijo za izvajanje rudarskih raziskovalnih del - bo porabljenih predvidoma 450 milijonov dinarjev. Vir te investicije je sklad naftnega dinarja, v katerega pa denar doteka bolj slabo.
Rudar: Kakšni so prvi rezultati raziskav in na kakšne težave ste naleteli pri gradbenih delih?
Volk: Debelina prvega premogovega sloja je 2 metra, kalorična vrednost premoga pa je večja od vrednosti velenjskega premoga in znaša
okrog 14 500 kilojoulov na kilogram. (Poprečna kalorična vrednost vse ga velenjskega lignita je bila lani okrog 9 400 kJ na kilogram - op.p.)
Prve tone premoga naj bi odkopali že letos, in sicer od 5 - 6 000 ton.
Računamo, da bo rudnik v prvi fazi rednega obratovanja - to je po letu 1991 - dajal okoli 500 000 ton premoga na leto. Ta premog pa bo v celoti šel za toplarno Maribor in široko potrošnjo severovzhodne Slovenije.
Največ težav pri raziskovalnih in gradbenih delih smo imeli z vodo. Nahajališča premoga namreč ležijo na močvirnatem terenu ob Muri, kjer podtalnica seže izredno visoko in še naraste z naraščanjem nivoja Mure. Spričo tega, ker je pesek nad izolacijsko plastjo, pod katero je premog, prepojen z vodo, pa bomo morali na površini verjetno naie diti še vodnjake, da bi tako znižali nivo vode. Na ta način bomo preprečili neposredno nevarnost za vdiranje večjih količin vode v rudnik, prenikala pa bo še vedno.
Nekaj težav smo imeli tudi pri izgradnji vpadnikov; predvsem zahodne ga, ker seka lapornate in peščene zemeljske plasti in se zaje v premog šele 10 metrov pred stikom z južnim vpadnikom, ki pride v premog že po 20 metrih od gradbenega dela, potem pa poteka ves čas po premogu.
Rudar: Kakšna bo stopnja mehaniziranosti rudnika in kako kaže z zaposlovanjem delavcev zanj?
Volk; Odkopavanje premoga v rudniku bomo poskušali čimbolj mehanizirati; tudi v fazi poskusnega obratovanja.
Ko bo rudnik redno obratoval - dajal predvideno proizvodnjo 500 000 ton premoga na leto, naj bi bilo zaposlenih v njem od 800 do 1 000 delavcev.
Težav z zaposlovanjem delavcev zanj še nimamo, ker gradbenih in raziskovalnih del pri odpiranju rudnika ne izvaja DO RLV, za pridobitev kadra za začetek rednega obratovanja rudnika pa smo razpisali štipendije za šolanje učencev za rudarske poklice v Lendavi. Sicer pa vse pridobivanje kadra za rudnik Lendava vodi naša TOZD Izobraževanje in zato kaj več o njem vprašajte v njej.
(Vodja službe za izobraževanje v TOZD RLV Izobraževanje Martin Steiner nam je glede tega povedal, da bodo jeseni za pridobivanje kadra za bodoči novi rudnik Lendava pri Centru srednjih šol v Lendavi odprli kot dislocirano enoto velenjske rudarske šole 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja za rudarske poklice, 2. leto šolanja pa da bodo učenci iz te dislocirane enote imeli že v Titovem Velenju.)
Rudar: Prebivalci Pomurja so v zadnjem času precej ogorčeni zaradi načrtovanja izgradnje hidroelektrarn na Muri.
Kako so krajani Petišovcev, najbližjega kraja bodočega novega rudnika Lendava, sprejeli novico o odpiranju premogovnika na območju njihove krajevne skupnosti?
Volk; S krajani Petišovcev smo se sestali in jim povedali, kaj delamo in kakšne posledice bo imelo naše delo za njihovo okolje.
Kot sem že dejal, bo rudnik obratoval na močvirnatem terenu ob Muri, zato obdelovalne površine ne bodo prizadete. Poleg tega je prebivalcem tod in v celotni severovzhodni Sloveniji v interesu izkoriščanj e nahajališč premoga pri Lendavi. Bili pa so nezadovoljni, ko smo jim povedali, da bodo po eksploataciji nahajališč premoga pri Lendavi nastala jezerca, ker jam, ki jih bo povzročilo rudarjenje, najverjetneje ne bomo zasipavali.
Pogovarjala se je Diana Kujan
Potopis Petra Rezmana
ENO MESTO - DVA OBRAZA I. del - Sneg in meje
Nekateri pravijo, da je letošnje dolge zime vzrok Halleyev komet, drugi jim odgovarjajo, da je to larifari , prazno govorjenje. Kakorkoli že, zima je dolga in bela. Kmalu bo maj, nas pa se kar strašijo snežni oblaki.
Mednarodni kongresni center v Berlinu - z izredno močnim radijskim oddajnikom (da preglasi vzhodnoevropske) , ki ne skriva, da se je njegov konstruktor zgledoval po kon strukciji Eifflovega stolpa v Parizu.
Bil je dan po našem kultui -nem prazniku. Sneg je padal. Ljudem je bilo zoprno že gledanje skozi okno, kaj šele, da bi kdo šel ven in stresel sneg z vej mladega drevja. Poleg tega je bila še nedelja. Dan,ko delovni ljudje spijo do devetih, desetih, enajstih. Dan za lenarjenje; še posebej, če je zunaj snežni me tež. Treba je samo zakuriti peči in se stisniki k radiatorju. Kdo bi kam šel v takem? Nihče! Nihče?... Za druge je to mogo če že veljalo, toda Boris in jaz sva se tisto jutro odpravljala na pot. Pa ne v Šoštanj, Velenje, Celje ali v Ljubljano. Ne. Verjemite ali ne: nikamor dru '	gam kakor v Berlin... Seveda
sem lahko bolj točen; najprej z avtomobilom do Zagreba, potem pa z letalom do Berlina.
Ne bi rad govoril o pluženju zasneženih cest. Od Gaberk do Zagreba smo se vozili od sedmih zjutraj do enajstih dopoldne. Iz enakih raz logov je letalo imelo zamudo. Vzletelo naj bi ob 11.30, a je šele dve uri kasneje. Da je le, sva si mislila z Borisom, zakaj po mukotrpni poti v Zagreb bi bilo nepošteno, če bi vzlet sploh odložili.
Človek bi mislil, da bo zgoraj, nad oblaki, kaj boljše-. Pa sem se motil; kazalo j e, da tudi tisti zgoraj na nebu slabo skrbijo za nas, ki' smo bolj pri tleh. V letalu nas je treslo, kot da bi se vozili z lojtrni-kom po makadamu, ne pa z DC 9 osem tisoč metrov nad zemljo. Zato že dolgo nisem bil tako srečen in zadovoljen kot na vzhodnoberlin -skem letališču "Lepo polje", ko so se kolesa Tatovega reaktivca dota k nila betona pristajalne steze. Boris mi. je kasneje razlagal, da je tudi on imel precej preglavic med letom. Posebno med okusnim obedom, s katerim mu je postregla še kar čedna stevardesa, ga je doletelo neprijetno razočaranje. Najboljši kos mesa, ki si ga je prihranil za "na zadnje", je namreč hotel dati v usta ravno v trenutku, ko je letalo začelo najbolj skakati med belimi oblaki... Moram reči, da se tudi moj želodec in glava nista preveč herojsko odzivala na tisto premetavanje in sem ju zato moral izdatno hladiti s pivom.
Najbolj me je jezilo, da so drugi potniki lahko opazili moje preglavice, medtem ko so oni doživljali polet, kot da sedijo doma v dnevni sobi. Morda pa se mi je samo zdelo, da je tako. Vsi tisti poslovneži z lepo oglatimi kovčki, opremljenimi s ključavnicami na odpiranje s šifro, so bili že na prvi pogled zelo vajeni letal. Za fante iz Zagreba in Beograda je, kot je kazalo, takšen polet samo še rutina; pač "svetski ljudi".
Polet sem preživel, saj drugače zdaj ne bi pisal teh vrstic. Pravzaprav pa - če dobro premislim - se mi ne bi bilo treba ničesar bati, kajti že precej ljudi ve povedati, da gori, nad oblaki, ni ostal še nihče.
Ko so utihnili letalski motorji, sta dva tovariša v uniformah in s kučmama na glavah stopila do našega zračnega plovila in mi smo se, čeprav navajeni na nered, mimogrede sprijaznili s splošno navado v . civiliziranem svetu, da ljudje, ki na kaj čakajo, stopijo v vrsto. Jaz sem takoj po vstopu v letališko zgradbo moral opraviti najnujnejšo po trebo - puščanje vode - kajpada. Torej je bil moj prvi stik s tujino ze lo intimen in takšen, da mi nič ni dalo misliti, da sem več kot tisoč kilometrov od doma... Kajti ogledalo v WC je bilo razbito, pipa pa je taki puščala, da je voda lahko na glas opominjala na umazan umivalnik. .. "Nič posebnega ni ta tujina," sem si ob tem rekel." Prav tako je
vse kakor doma; recimo v Ljubljani na železniški postaji."
Ko sem nujo opravil, sem stopil nazaj v vrsto, kjer je že vladala nervoza. Lepo zalit, rdečeličen vzhodnonemški policaj je vsakogar vestno vprašal, kam je namenjen. In kdor je imel smolo, da se je odpravljal v DDR, je že dobil v roko formular za vpis cele vrste podatkov, predvsem pa o cilju potovanja.
Vsi, ki smo bili namenjeni v Zahodni Berlin, smo se potlej morali postaviti v drugo vrsto - pred okence, kjer je mlad fant delil začasne vize, saj smo vendar bili na "vzhodni strani sveta". Pri tem opravilu je mladi mož vsakega ostro pogledal v oči. Jaz seveda ne bi bil jaz, če se že pri tej prvi preizkušnji ne bi zapletel v sitnosti. Že prej, do ma, sem na vsak način hotel imeti nov potni list, zakaj v starem sem na sliki bil še brez brade in temu razkošju se nisem hotel odpovedati. Zato sem si tik pred potovanjem uredil nov potni list, z novo sliko, na kateri sem tak, kot sem - z brado in plešo. Vendar v njem sem se pozabil podpisati in to je vestni vzhodnoberlinski kontrolor takoj opazil in mi jih po nemško zaradi tega napovedal, da sem ga gledal kot tele nova vrata, ker ni mogel vedeti, da nemščino bolj slabo obvladam; da bi mi veliko prej dopovedal v angleščini...
NAPREJ PRIHODNJIČ !
Energetik 3/86
V	letošnji tretji, marčni številki Energetika, glasila delavcev TE Šoštanj , so izšli prispevki in sporočila:
Začetek remonta - pričakujemo kar naj večjo zavzetost za delo pri vseh njegovih izvajalcih - avtorica I.T,
(Letos bodo v TE Šoštanj opravili velike remonte vseh treh malih elektrarniških blokov in skupnih elektrarniških naprav. Remont 1. in 2. blo ka (35 MW, 35 MW) poteka od 15. marca in naj bi bil dokončan do 30. aprila, remont 3. bloka (75 MW) pa bo potekal od 1. maja do 15. junija.
Remont kotlovskih naprav teh blokov bo usmerjen v odpravo njihove pomanjkljive požarne varnosti.
V	okviru remonta teh naprav bodo poleg običajnih remontnih del izvedli popolno zamenjavo vseh vodov za prah pri kotlih vseh treh blokov in popolnoma obnovili obrabljene dele mlinov za premog. Tako bodo zmanjšali tudi onesnaževanje okolja s premogovim prahom.
V	okviru remonta turbinskih naprav pa bodo izvedli zamenjavo vseh rotor skih lopatic nizkotlačnih delov turbin. Poleg tega bodo izvedli zamenjavo lopatic 4. stopnje gorilnika visokotlačnega dela 1. turbine in lopatic v regulacijski stopnji (šobah) 2. turbine, pri 3. turbini pa predelavo medstopenjskega tesnjenja med rotorskimi deli in diafragmami visokotlačnega dela turbine).
Redno vzdrževanje - avtorica I.T.
(Vzdrževalci v TE Šoštanj popravljajo najrazličnejše stvari; tudi elektroenergetske kartice za meritve in krmiljenje in manometre. Moj steza popravljanje teh kartic je elektrotehnik Branko Meža in za popravljanje manometrov finomehanik Vinko Pejovnik.)
Kako smo poslovali v letu 1985?
(V TE Šoštanj so lani proizvedli 3 354,1 GWh električne energije, kar je za 4,6 odstotka manjša količina od predvidene in za 6,8 odstotka manjša od dosežene v letu 1984.
Načrtovane proizvodnje električne energije niso dosegli predvsem zaradi manjših potreb po termoenergiji. Lanska obratovalna pripravljenost proizvodnih blokov TE Šoštanj pa je bila 77,6 odstotna ali 10,2 odstotka manjša kot v letu 1984.
Poleg električne energije so oddali tudi veliko toplotne energije za ogrevanje (356,3 GWh ali 4,5 odstotka manj, kot so načrtovali).
Za proizvodnjo električne energije so porabili 4 433 870 ton premoga, za proizvodnjo toplotne energije 129 404 tone,na deponiji pa so ga konec leta imeli 619 141 ton.
Dosežen pičel skupni prihodek v letu 1985 pa so v TE Šoštanj razporedili tako, da je TOZD TEŠ I poslovno leto končala brez izgube in oblikovala zase tudi vse sklade, TOZD TEŠ II z motnjami in brez oblikovanja skladov zase, TOZD Vzdrževanje tudi brez izgube in oblikovanjem skladov zase in TOZD TEŠ II, deloma pa tudi za DSSS in delovno skupnost TEŠ Družbena prehrana, ki je imela precejšnjo izgubo, in TOZD Inženiring tudi brez izgube in z oblikovanjem skladov zase.)
Zaposlovanje delavcev v TE Šoštanj v letu 1985
(Konec leta 1985 je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 725 delavcev ali 1 delavec več kot v začetku leta in 15 delavcev manj,kot so predvideli.)
Gibanje kadrov od 25. novembra 1985 do 18. februarja 1986 - avtorica Irena Kurnik
(18. februarja letos je bilo v TE Šoštanj zaposlenih 733 delavcev.)
Delo samoupravnih organov
(Delavski svet DO TE Šoštanj je na svoji seji 28. februarja razpisal za 31. marec volitve v delavski svet, odbor samoupravne delavske kontro le in disciplinsko komisijo DO TE Šoštanj ter dal v obravnavo pred sprejemanjem spremembe in dopolnitve dveh internih samoupravnih sporazumov - samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in skupnih osnovah ter merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov ter samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.)
Varstvo okolja je naša osnovna naloga
(TE Šoštanj so tako v svojem novem dolgoročnem kot srednjeročnem planu močno poudarile svoje naloge za zmanjševanje onesnaževanja okolja.)
Iz pravne prakse	'
(Ustavna določba, da ima delavec pravico do varnega dela, zavezuje vsako OZD poleg drugega tudi za to, da poškodovanega delavca pri delu takoj po poškodbi napoti ali spravi k zdravniku.)
Portreti delavcev - avtorica I.T,
(V tej rubriki sta predstavljena delavca DO TE Šoštanj diplomirani pravnik Milan Stumberger in Marica Bunderla, skupino vod j a čistilk v TE Šoštanj.)
Letošnji delovni jubilanti v TE Šoštanj
(Letos bo v TE Šoštanj dopolnilo deset let dela 36 delavcev, dvajset let dela 18 delavcev in trideset let dela 11 delavcev.)
Stanovanjska izgradnja
(Nov stanovanjski blok v Šoštanju, z gradbeno oznako B, bo pripravljen za vselitev v sredini maja letos.)
OZD kot subjekt splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite -avtor Jelenko Vidic
(Pravica in naloga delavcev v OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih je, da v okviru svoje redne dejavnosti organizirajo, uresničujejo in pospešujejo SLO in družbeno samozaščito.)
Kultura, čestitke, v slovo...
(K materi ni nikoli predaleč - prispevek Vere Hudobreznik, učenke 8. b razreda C OŠ Biba Roeck v Šoštanju...V marcu je praznovalo rojstni dan 16 upokojenih delavcev TE Šoštanj. V slovo upokojenemu delavcu TE Šoštanj Rafaelu Korenu)
Šport in rekreacija - več avtorjev
(Stanko Zager iz TE Šoštanj se je dobro uvrstil na letošnjih zimskih igrah delavcev slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva na Kobli. Na teh igrah je iz TE Šoštanj sodelovalo 30 delavcev... Plan izletov planinskega društva Šoštanj - v njem je združenih okrog 280 planincev - za leto 1986...)
Poleg teh prispevkov je v tej številki Energetika izšlo še nekaj krajših obvestil in več šal v besedi in sliki./Ur. Rudarja - Informatorja/
Remont 1. in 2. bloka v TE Šoštanj gladko poteka, lotili pa so se že tudi priprav na remont 3. bloka
O letošnjih remontih v Šoštanj skih termoelektrarnah je za naše glasilo spregovoril diplomirani elektroinženir Boris Dejanovič , član kolegijskega poslovodne ga organa DO TE Šoštanj za proizvodnjo in vzdrževanje.
"Remonta 1. in 2. bloka smo se lotili 14. marca in ga bomo izvedli do 30. aprila, že ob 1. maju pa bomo začeli izvajati remont 3. bloka in ta remont končali predvidoma 15. junija," je dejal inženir Dejanovič, potem pa nadaljeval z naštevanjem glavnih značilnosti obeh remon-
"V okviru obeh remontov smo predvideli izvedbo večjih obnovitvenih del. Pri kotlovskih napravah je poleg običajnih remontnih del predvidena zamenjava vodov za prah in popolna obnova obrabljenih delov mlinov, po elektro plati pa bomo v okviru remontov izvedli še zamenjavo nizkonapetostnih kablov.
Opravili bomo tudi veliki remont vseh treh turbin in pri tem zamenjali vse zadnje rotorske lopatice nizkotlačnih delov turbin, lopatice 4. stopnje gorilnika visokotlačnega dela 1. turbine in lopatice v regulacijski stopnji 2. turbine. Pri 3. turbini pa bomo izvedli še predelavo medstopenj skega tesnjenja med rotorskimi deli in diafragmami visokotlačnega dela turbine.
Pri vseh treh blokih bomo izvedli tudi remont generatorjev in drugih elektro naprav.
Poleg delavcev iz TE Šoštanj sodelujejo pri remontnih delih delavci iz ESO, Termike in Metalne.
Remont prvih dveh blokov poteka brez zapletov. Pri odprtju naprav nismo naleteli na kaj nepričakovanega. Vse kaže, da bomo dela opravili v predvidenem roku; to je do konca aprila. Kot zanimivost naj povem, da smo tokrat prvič izvedli vodno pranje kotlov, kar nam je omogočilo bistveno boljšo izvedbo vzdrževalnih del.
Za remont 3. bloka pa smo že izdelali podroben delovni program, zagotovili vse potrebne rezervne dele, sklenili pogodbe za delo zunanjih izvajalcev remontnih del...
Upamo, da tudi pri tem remontu ne bomo imeli posebnih težav; da ga bomo lahko opravili do postavljenega roka - 15. junija."
Za sklep razgovora je Boris Dejanovič povedal še tole o proizvodnji TE Šoštanj v letošnjem prvem trimesečju:
"Naša proizvodnja električne energije v prvih treh letošnjih mesecih je manjša, kot smo načrtovali. Dosegli smo 96,9 odstotka načrtovane proizvodnje za to obdobje.
Vzrok za manjšo proizvodnjo TE Šoštanj od načrtovane so relativno ugodne elektroenergetske razmere v naši republiki. V Sloveniji je bilo namreč v tem obdobju na razpolago nekoliko več elektroenergije iz hidroelektrarn, znatno večji delež v proizvodnji od pričakovanega je imela tudi jedrska elektrarna v Krškem pa tudi iz solastniških kapacitet v Bosni in Hercegovini je naša republika dobila več električne ener gije, kot smo predvideli.
Nekaj razlogov za manjšo proizvodnjo TE Šoštanj od predvidene pa je tudi v našem delu, saj bi v dneh, ko so potrebe po električni energiji vendarle bile večje, lahko oddali v omrežje več električne energije, če ne bi obratovali z zmanjšano močjo.
Do obratovanja z zmanjšano močjo pri naših proizvodnih blokih prihaja zaradi vedno slabše toplotne vrednosti premoga iz RLV in tudi iz drugih premogovnikov, iz katerih dobivamo premog, kakor tudi zaradi izločanja naših mlinov za premog iz obratovanja zavoljo remontnih del.
V zadnjem času moramo predvsem zaradi veliko kremena v premogu iz RLV pogosto popravljati mline za premog.
Do konca leta bi sicer še lahko nadomestili zamujeno glede na naš letni proizvodni načrt, vendar zaradi vseh naštetih težav bomo to dokaj težko realizirali."
Draga Lipuš
PORTRETI
Nadaljevanje strani 4
čuti, ker stanujemo v delu Pesja, ki je bliže Titovega Velenja, kot člai predsedstva krajevne konference SZDL pa vem za negodovanja in težave nekaterih krajanov Pesja v zvezi z varstvom okolja," je načel pripoved o tem.
"Nova klasirnica bo gotovo malo onesnaževala zrak in povzročala hrup, sicer pa zdaj oboje povzroča še bolj njena izgradnja; zapraševa nje okolja pa zlasti neredno odstranjevanje peska z glavne ceste, ker še ni zgrajena nova cesta za klasirnico, ki naj bi preusmerila tovorni promet skozi industrijsko cono.
Ljudje v Pesju se pritožujejo tudi, da jim pokajo stene hiš,in navajajo za vzrok tega odstreljevanje premoga v jamah RLV.
Res je, da se tresljaji ob tem dobro čutijo, vendar načrtna opazovanja terena so pokazala, da je hrib, na pobočju katerega stoji veliko hiš v Pesju, plazovit," je Franc sklenil razpredanje svojih mnenj glede te problematike, potem povedal še to in ono o preživljanju svojega prostega časa in osebnih načrtih za naprej... Recimo, da bo jeseni začel obiskovati srednjo komercialno šolo v Celju - kljub temu, da ima veliko izrednih obveznosti tudi v ESO, saj je poleg drugega tudi predsednik odbora za izgradnjo novega centralnega, računalniško vodenega skladišča ESO...
O tej, prednostni, in še drugih načrtovanih investicijah ESO - v ureditev dovozne poti v ESO in parkirnih prostorov, v nadgradnjo upravne stavbe DO ESO, ureditev lakirnice, skladišča plina, sanacijo garderol in izgradnjo še nekaterih objektov, potrebnih za razvoj DO ESO - se bi sploh še veliko kaj lahko pomenila, če ga delo ne bi tako priganjalo, da sva pogovor morala končati.
Pogovarjala se je Diana Kujan
Obvestilo delovne skupnosti REK Družbeni standard
SPREMEMBE PRI RA ZRISANIH LETOVANJIH V INFORMATORJU 5/86
Ta mesec, v aprilu, smo sklenili dokončne pogodbe o najemu letovalnih kapacitet za naše potrebe, glede na katere so cene letovanj nekoliko drugačne od objavljenih v Informatorju 5/86.
Glede na objavljene so se spremenili tudi datumi odhodov izmen na
letovanje v najetih letovalnih kapacitetah; posamezne izmene bodo na letovanje v teh kapacitetah odšle 18. in 28. junija, 8. , 18. in 28 • julija ter 7. in 17. avgusta.
Datumi odhodov izmen na letovanje v naših počitniških domovih, zdraviliščih in počitniških domovih EGS so glede na napovedane ostali nespremenjeni. Enako velja za datume odhodov izmen na letovanje v prikolicah za kampiranje... Na letovanje v teh kapacitetah bodo posamezne izmene odšle 10., 20. in 30. junija, 10., 20. in 30. julija ter 9., 19. in 29. avgusta.
Na letovanje na Visu pa bodo posamezne izmene odšle 2. , 12. in 22. julija ter 1. avgusta. Za udeležence tega letovanja bomo organizirali tudi prevoz v obe smeri - z avtobusom do Brnika, nato z letalom v Split, odtod do Visa s hidrogliserjem in v nasprotnem zaporedju nazaj.
Ob vpisu letovanj je bilo tudi precej informativnih prijav za letovanje in tudi za večino tako prijavljenih smo zagotovili letovalne kapacitete.
Nekaj tako prijavljenim, večinoma za letovanje v našem počitniškem domu v Fijesu ali Crikvenici, pa letovalnih kapacitet nikakor nismo mogli zagotoviti; predvsem zato, ker vztrajajo pri izbranem terminu letovanja (večina bi rada odšla na letovanje 20. ali 30. julija)...
In to kljub temu, da im&mo zdaj sicer še prosta mesta za letovanje:
75 mest za letovanja z začetkom 10. junija, 48 mest za letovanja z začetkom 18. junija, 10 mest za letovanja z začetkom 28. junija, 3 mesta za letovanja z začetkom 8. julija, 2 mesti za letovanja z začetkom 7. avgusta, 18 mest za letovanja z začetkom 17. avgusta in 36 mest za letovanja z začetkom 27. avgusta.
Zdajšnje cene dnevnih penzionov
za eno osebo in cene najema apartmajev
KRAJI LETOVANJA		Način	Cena brez	Cena z
		letovanja	regresa	regresom
FIESA	dom	penzion	4.000,00	2.200,00
CRIKVENICA	dom	penzion	4.000,00	2.200,00
MEDULIN	hotel	penzion	5.700,00	3.900,00
MEDULIN	depand.	penzion	5.100,00	3.300,00
LOŠINJ	prikol.	penzion	4.400,00	2.600,00
ROVINJ	zas.sobe	penzion	4.800,00	3.000,00
N. VINODOLSKI	depand.	penzion	4.700,00	2.900,00
IZOLA	hotel	penzion	6.350,00	4.550,00
RAB-SAN MARINO	hotel	penzion	6.750,00	4.950,00
HVAR - HELIOS	hotel	penzion	5.000,00	3.200,00
HVAR - ARKADA	hotel	penzion	6.000,00	4.200,00
ZADAR - ADRIANA	hotel	penzion	5.750,00	3.950,00
ŠIBENIK - IVAN	hotel	penzion	6.300,00	4.500,00
UMAG - ISTRA	depand.	penzion	5.800,00	4.000,00
UMAG - PUNTA	hotel	penzion	5.100,00	3.300,00
POREČ - ŠPADIČI	bungal.	penzion	5.100,00	3.300,00
ROVINJ - RUBIN	bungal.	penzion	6.750,00	4.950,00
PULA - ZL. STIJENE	hotel	penzion	5.050,00	3.250,00
PULA - VERUDELA	bungal.	penzion	4.400,00	2.600,00
NOVIGRAD - EM ONI JA	depand.	penzion	4.000,00	2.200,00
NOVIGRAD - TURIST	hotel	penzion	5.250,00	3.450,00
MORAVSKE TOPLICE	hotel	penzion	4.600,00	2.800,00
RADENCI	hotel	penzion	5.730,00	3.930,00
PULA - VERUDELA	apart.	najem ap.	3.000,00	1.200,00
KANEGRA	apart.	najem ap.	3.600,00	1.800,00
UMAG - POL VNESI A	apart.	najem ap.	4.100,00	2.300,00
UMAG - ST. MARIS	apart.	najem ap.	3.000,00	1.200,00
VRSAR - RIVA	apart.	najem ap.	3.300,00	1.500,00
ČER VAR	apart.	najem ap.	3.300,00	1.500,00
POREČ - LA NT ERN A	apart.	najem ap.	3.600,00	1.800,00
SAVUDRIJA	apart.	najem ap.	3.750,00	1.950,00
VIS - KOMIŽA	hotel	penzion s		
		prevozom	7.400,00	5.600,00
ČATEŠKE TOPLICE	hotel	penzion	Cena še ni dogovorjena!	
Op om be
K navedenim cenam je treba prišteti še turistično takso, ki je letos precej večja,kot je bila lani, saj znaša od 150 do 190 dinarjev na dan na osebo.
Navedene cene najema apartmajev so letos - kot vidite - zelo različne, stroške letovanja v apartmajih pa bomo letos obračunali najmanj za tri osebe.
Nasploh pa so navedene cene povprečne.
Franc Lenart, vodja delovne skupnosti Družbeni standard
V POKOJ
Ivan VINC EK, upokojen 4. januarja Rodil se je 1. januarja 1937 v Goričanu pri Čakovcu, na Hrvaškem.
Poročen s Terezijo, rojeno Gosarič.
Od avgusta 1972 je neprekinjeno delal v ESO. Zaposlil se je kot kvalificirani vodovodni inštalater v Vodovodno-toplovodnih obratih, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1976 je v Zagrebu opravil izpit za visoko kvalificiranega delavca kovinske stroke.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in v inovacijski dejavnosti; za inovacijsko delo je prejel priznanje na razstavi inovacij RAST YU na Rijeki leta 1979, dve leti pozneje pa še tradicionalno priznanje našega kombinata za racionalizatorstvo.
Edvard TRNAR, upokojen 15. januarja Rodil se je 8. septembra 1938 V Pregradi v Hrvaškem Zagorju.
Poročen s Slavico, rojeno Sam bol ec.
Od junija 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Februarja 1966 je bil premeščen v Jamo vzhod, novembra istega leta nazaj v Jamo zahod in septembra 1975 v Steber 8, zdaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Aprila 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in marca 1974 za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Martin DUŠIC, upokojen 15. januarja Rodil se je 14. septembra 1938 v Veterniku blizu Šmarij pri Jelšah.
Poročen z Marijo, rojeno Pustoslemšek.
Od aprila 1963 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvama pa že od maja 1956. Leta 1963 se je zaposlil kot polkvalificirani kopač v Jami vzhod. Oktobra 1968 je bil premeščen v Jamo zahod, junija 1973 v stanovanjsko enoto RLV, januarjal977 v kadrovsko-socialni sektor skupnih služb RLV, februarja 1978 v Zavarovanje in julija 1981 v Kopalnico, kjer je delal do upokojitve.
Maja 1964 je opravil izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji in priznanja za požrtvovalno delo v RLV v letu 1979.
nih organizacij v nje.
Martin OGRAJENŠEK, upokojen 19. januarja Rodil se je 13. oktobra 1938 v Ponikvi pri Žalcu. Poročen z Ivanko, rojeno Kramer.
Od januarja 1981 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v Zunanji dejavnosti, kjer je delal do upokojitve.
Leta 1982 je opravil izpit za polkvalificiranega in leta 1984 še izpit za kvalificiranega lesnega delavca. Precej aktiven je bil tudi v organih družbenopolitič-svoji krajevni skupnosti. Za to je prejel tudi prizna-
Obrad DJUKANOVIČ , upokojen 23. januarja Rodil se je 26. avgusta 1935 v Danilovičih v BiH. Poročen z Jožico, rojeno Berkavs.
Od maja 1971 je neprekinjeno delal v OZD našega kombinata. Zaposlil se je kot kvalificirani elektro-inštalater v ESO - Elektro obrati, kjer je delal do upokojitve.
Sodeloval je tudi na eni izmed udarniških delovnih akcij širšega pomena.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Dobitnik medalje za vojaške zasluge.
SAMA PRI SEBI
- Nikoli grešiti? je zavzdihnila in takoj pridala: "To bi bil neodpustljiv greh!"
Šalih DRAGONJIČ, upokojen 5. februarja
Rodil se je 5. julija 1936 v Tesliču, BiH. Poročen s Medijo, rojeno Garič.
Od februarja 1976 je neprekinjeno delal v RLV. Zapo slil se je kot kvalificirani kopač v Jami Skale, kjer je delal vse do upokojitve.
Dobitnik običajnih jubilejnih nagrad.
Albert NOVINŠEK, upokojen 24. februarja Rodil se je 25. decembra 1937 v Podkraju pri Velenju.
Poročen s Hermino, rojeno Sešel.
Od avgusta 1954 je neprekinjeno delal v OZD našega kombinata. Najprej se je zaposlil v TE Šoštanj, septembra 1959 pa je začel kot nekvalificirani kopač delati v RLV - Jami vzhod. Oktobra 1968 je bil premeš čen v Jamo zahod, decembra 1970 nazaj v Jamo vzhod in decembra 1973 v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Februarja 1961 je opravil izpit za pčlkvalificiranega kopača, julija 1963 pa še izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v OZD našega kombinata.
Anton JAZBINŠEK, upokojen 28. februarja Rodil se je 12. januarja 1933 v Dobju pri Planini. Poročen z Marijo, rojeno Kores.
Od 17. marca 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Decembra 1970 je bil premeščen v Jamo zahod in marca 1974 v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, julija 1963 za kvalificiranega kopača in marca 1972 še za strelca v metanskih jamah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Anton ROSTOHAR, upokojen 28. februarja Rodil se je 21. marca 1934 v Sevnici.
Poročen z Ivanko, rojeno Koritnik.
Od septembra 1965 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od 1957. leta.
Leta 1965 se je kot kvalificirani kopač zaposlil v Jami vzhod, zdaj skupaj z Jamo zahod Jama Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji, priznanja za prizadevno delo v akciji za čim večji odkop premoga v letu 1982 in reda dela s srebrnim vencem.
Emil SREBOČAN, upokojen 28. februarja Rodil se je 16. julija 1937 v Pesju pri Velenju. Poročen z Zaliko, rojeno Virtič.
Od oktobra 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1957.. Leta 1959 se je kot nekvalificirani kopač zaposlil v Jami zahod. Qd leta 1967 do 1973 je delal v Jami vzhod in Jami zahod, junija 1977 je bil premeščen v Steber 8, decembra 1977 v Jamo Preloge, julija 1978 v Jamo Pesje, januarja 1979 v Jamo Preloge, novembra 1980 v Jamo Pesje, februarja 1981 v Jamo Škale in maja 1981 v Jamo Preloge, kjer je delal do upokojitve.
Aprila 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in julija 1963 še za kvalificiranega kopača.
Nekaj časa je bil dejaven v samoupravnih organih.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ivan BOLŠEC, upokojen 28. februarja Rodil se je 23. marca 1937 v Celju.
Poročen z Inge, rojeno Jablanšek.
Od avgusta 1962 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od leta 1959.
Leta 1962 se je kot nekvalificirani kopač zaposlil v Jami vzhod. Oktobra 196‘8 je bil premeščen v Jamo zahod, decembra 1970 v Jamo vzhod, junija 1974 v Jamo Skale, novembra 1974 v Jamo vzhod, junija
1976 v Steber 8, februarja 1979 v Jamo Preloge in aprila 1982 v Zračenje, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Ivan DEŽELAK, upokojen 28. februarja Rodil se je 28. oktobra 1933 v Vodicah pri Celju. Poročen z Angelo, rojeno Jamnikar.
Od novembra 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Januarja 1971 je bil premeščen v Jamo zahod, aprila 1974 v Priprave in junija 1974 v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Junija 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in julija 1964 še za kvalificiranega kopača.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga nizaciji ter priznanja za prizadevno delo v Jami Pesje leta 1982.
Jernej IMPERL, upokojen 28. februarja Rodil se je 16. septembra 1936 na Ledinah pri Sevni ci.Poročen z Rozalijo, rojeno Cerar.
Od septembra 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Septembra 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, aprila 1977 v Storitve, oktobra istega leta v Zračenje in junija 1978 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve..
februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in junija 1964 še izpit za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga nizaciji.
Jože ZALOŽNIK, upokojen 28. februarja Rodil se je 19. februarja 1938 v Globokem pri Slovenjem Gradcu.
Poročen s Karolino, rojeno Špeh.
Od junija 1961 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa od leta 1956. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod, oktobra 1977 je bil premeščen v Jamski transport, kjer je delal do upokojitve.
Septembra 1970 je opravil izpit za strežnika hidravličnih stiskalnic in julija 1976 še za kvalificiranega transportnega delavca.
Udeležil se je tudi ene izmed delovnih akcij širšega pomena.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji ter značke za udarniško delo v MDB.
Maj im KOTNIK, upokojen 28. februarja Rodil se je 17. julija 1934 v Vitanju. Poročen z Miha elo, rojeno Kričej.
Od 11. septembra 1958 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1954.
Leta 1958 se je kot nekvalificirani kopač zaposlil v Jami vzhod. Decembra 1970 je bil premeščen v Jamo zahod in aprila 1974 v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in julija 1963 še za kvalificiranega kopača.
..igrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga-
Mihael REDNAK, upokojen 28. februarja Rodil se je 29. septembra 1934 na Paškem Kozjaku. Poročen z Rozalijo, rojeno Emeršič.
Od januarja 1959 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Januarja 1975 je bil premeščen v Jamski transport, kjer je delal do upokojitve.
Februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, julija 1963 za kvalificiranega kopača in septembra 1979 še za strojnika akumulatorske jamske lokomotive. Zelo dejaven je bil tudi v samoupravnih organih.
Osvoboditev je dočakal kot partizanski kurir.
Dobitnik reda dela s srebrnim vencem ter diplome za vestno in vztraj no delo v delovni organizaciji.
Milan RAZDRIH, upokojen 28. februarja Rodil se je 10. marca 1936 v Starem trgu pri Postojni.
Poročen z Dragico, rojeno Borič.
Od junija 1961 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1954. Leta 1961 se je kot kvalificirani kopač zaposlil v Jami zahod. Marca 1964 je bil premeščen v jamski del RŠC Velenje, maja 1964 v Jamo vzhod in maica 1974 v Zračenje, kjer je delal do upokojitve.
Precej dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Bil je udeleženec ene od pionirskih delovnih akcij širšega pomena in kasneje še ene take mladinske delovne akcije; na njej je dobil značko za udarniško delo.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Miloš ČOVIČ, upokojen 28. februarja Rodil se je 1. oktobra 1935 v Prijedoru, v BiH. Poročen z Andjelo, rojeno Andjelič.
Od oktobra 1959 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Septembra 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Aprila 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in junija 1964 še za kvalificiranega kopača. Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Oto SEDLAR, upokojen 28. februarja Rodil se je 23. februarja 1936 v Sevnici.
Poročen z Angelo, rojeno Jelen.
Od junija 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Februarja 1966 je bil premeščen v Jamo vzhod in čez nekaj dni nazaj v Jamo zahod, julija 1974 v Steber 8 in aprila 1982 v Priprave, kjer je delal do upokojitve.
Aprila 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, aprila 1977 pa še za kvalificiranega kopača.
Med vojno je bil skupaj s starši interniran v eno od taborišč v Nemčiji in v njem z njimi dočakal tudi osvoboditev.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga nizaciji.
Pavel JAMBROVIČ , upokojen 28. februarja Rodil se je 24. aprila 1934 v Podbrestu pri Čakovcu, na Hrvaškem.
Poročen z Ivico, rojeno Oblak.
Od januarja 1963 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami zahod. Septembra 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo in transport in oktobra 1977 v Jamski transport, kjer je delal do upokojitve.
Marca 1973 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, marca 1974 izpit za kvalificiranega kopača, maja 1974 izpit za vodjo jamske akumulatorske lokomotive in decembra 1981 še izpit za strojnika pri eno tirni jamski viseči progi becorit.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga nizaciji ter priznanja za požrtvovalno delo v RLV v letu 1983.
Stanislav GRUDNIK, upokojen 28. februarja Rodil se je 13. novembra 1937 v Gaberkah pri Šoš-
Poročen z Marjeto, rojeno Jan.
Od septembra 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1956.
Leta 1959 se je kot nekvalificirani kopač zaposlil v Jami vzhod. V letih od 1965 do 1972 je delal v Jami zahod in Jami vzhod. Leta 1976 je bil premeščen v Steber 8, leta 1976 v Jamo vzhod in leta 1977 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Maja 1960 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, aprila 1963 za kvalificiranega kopača in leta 1977 še za strelca v metanskih ja-
Precej dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in bil eno mandatno dobo tudi član izvršnega sveta skupščine občine Velenje.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji ter medalje dela.
Stanko MEDVED, upokojen 28. februarja Rodil se je 6. aprila 1936 v Topolšici.
Poročen z Rafaelo, rojeno Na vodnik.
Od septembra 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Februarja 1959 je bil premeščen v rudniški gradbeni obrat, oktobra 1962 v Jamo vzhod in oktobra 1977 v Zračenje, kjer je delal do upokojitve.
Po osnovnem poklicu je zidar, aprila 1967 pa je opravil tudi izpit za kvalificiranega kopača.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in sindikatu.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Silvester ŠPEGEL, upokojen 29. marca Rodil se je 5. decembra 1940 v Brdcih nad Dobrno. Poročen z Ljudmilo, rojeno Rednak.
Od februarja 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani delavec v rudniškem zunanjem obratu. Decembra 1964 je bil premeščen v Jamo zahod, februarja 1966 v Jamo vzhod, septembra 1977 nuncij v, takrat že temeljno organizacijo kLV Zunanji obrati in januarja iv/8 v Kopalnico, kjer je delal do upokojitve.
Aprila 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in aprila 1973 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orqa nizaciji.
Vinko KAŠ, upokojen 28. februarja Rodil se je 16. decembra 1938 v Gaberkah pri Šoštanju.
Poročen z Ivanko, rojeno Reherman.
Od junija 1960 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Oktobra 1969 je bil premeščen v Jamo zahod in septem -bra 1975 v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Avgust PUSTINEK, upokojen 7. marca Rodil se je 1. avgusta 1936 v Podkraju pri Velenju. Poročen z Erno, rojeno Ocepek.
Od 29. oktobra 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1955.
Leta 1959 se je kot nekvalificirani kopač zaposlil v Jami vzhod. Marca 1971 je bil premeščen v Jamo zahod, marca 1974 v Steber 8 in avgusta 1979 v Jamo Skale, kjer je delal do upokojitve.
Junija 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in maja 1964, leta še za kvalificiranega kopača.
Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Marija OŠTIR, upokojena 8. marca Rodila se je 24. aprila 1942 v Brdcu nad Dobrno.
Mati dveh otrok: leta 1967 rojene Zdenke in leta 1968 rojene Danice.
Od oktobra 1972 je neprekinjeno delala v OZD našega kombinata. Zaposlila se je v rudniškem zunanjem obratu, decembra 1972 je bila premeščena v stanovanjsko enoto skupnih služb rudnika, januarja 1977 pa v Družbeni standard in v njem do upokojitve
delala kot perica.
Franc CVET, upokojen 31. marca Rodil se je 31. januarja 1938 v Goriški vasi pri Novem mestu.
Poročen z Rajko, rojeno Gorišek.
Od januarja 1961 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot kvalificirani kopač v Jami zahod. Junija 1967 je bil premeščen v Jamo vzhod, junija 1973 na odkop OMKT, oktobra 1973 v Jamo vzhod, maja 1974 k jamskemu transportu, junija 1974 v rudniške skupne službe, septembra 1975 v Jamsko mehanizacijo, julija 1976 v Jamo vzhod in oktobra 1976 v Priprave, kjer je delal do upokojitve. Februarja 1974 je opravil izpit za rudarskega nadzornika.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih.
Dobitnik tradicionalnih priznanj in značk - bronaste, srebrne in zlate - za aktivnost v jamski reševalni četi RLV ter nagrade in priznanja za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Franc ČRNKO, upokojen 31. marca Rodil se je 12. oktobra 1934 v Krčevini pri Ptuju. Poročen s Katarino, rojeno Ribič.
Od oktobra 1958 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Maja 1969 je bil premeščen v Jamo zahod, januarja 1970 v Jamo vzhod, maja 1970 v Jamo zahod, marca 1972 na odkop OMKT in decembra 1973 v Steber 8, zdaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve. Februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, julija 1963 za kvalificiranega kopača in junija 1975 še za strelca v metanskih jamah.
Dejaven je bil tudi v samoupravnih organih in sindikatu.
Dobitnik tradicionalnih priznanj in značk za aktivnost v jamski reševalni četi RLV, nagrade in priznanja za vestno in vztrajno delo v delcv ni organizaciji in leta 1976 priznanja za požrtvovalno delo v RLV.
Erna KRNC, upokojena 13. marca Rodila se je 12. januarja 1939 na Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem.
Mati dveh otrok: leta 1961 rojene Tatjane in leta 1962 rojene Darje.
Od julija 1971 je neprekinjeno delala v ESO - Strojni obrati. Zaposlila se je kot nekvalificirana delavka, marca 1976 pa je opravila izpit za polkvalificirano kovinar ko.
Udeležila se je tudi ene od udarniških delovnih akcij širšega pomena.
Maksimilijan BRELIH, upokojen 25. marca Rodil se je 18. decembra 1936 na Janževem vrhu. Poročen z Amalijo, rojeno Miklavc.
Od julija 1964 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Junija 1967 je bil premeščen v Jamo zahod in aprila 1974 v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Aprila 1971 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Pred bogom so vsi enaki. Kaj pa tisti, ki so bogu za hrbtom?
L. Dobnikovič
Ivan LAMOT, upokojen 31. marca Rodil se je 16. avgusta 1937 v Hudinji pri Vitanju. Poročen s Friderike, rojeno Jeseničnik.
Od septembra 1959 je neprekinjeno delal v RLV, s prekinitvijo pa že od leta 1956.
Leta 1959 se je kot nekvalificirani kopač zaposlil v Jami vzhod. Maja 1977 je bil premeščen v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Junija 1960 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, aprila 1963 za kvalificiranega kopača in aprila 1975 še izpit za strelca v metanskih jamah.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga nizaciji.
Janez BEVC , upokojen 31. marca
Rodil se je 14. februarja 1934 v Podsredi blizu Šma rij pri Jelšah.
Poročen z Ano, rojeno Jakop.
Od septembra 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Leta 1960 je bil premeščen v Jamo zahod, marca 1973 zopet v Jamo vzhod in januarja 1974 v Steber 8, sedaj Jama Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Aprila 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača, junija 1964 za kvalificiranega kopača in leta 1978 še za strelca v metanskih ja-
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni orga nizaciji.
Leopold JAKOP, upokojen 31. marca Rodil se je 10. novembra 1934 v Vitanju.
Poročen s Terezijo, rojeno Pogorevc.
Od avgusta 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Jami vzhod. Sep tembra 1975 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, aprila 1977 v Storitve, oktobra 1977 v Zračenje in junija 1978 v Jamo Pesje, kjer je delal do upokojitve.
Februarja 1961 je opravil izpit za polkvalificiranega kopača in julija 1963 še za kvalificiranega kopača.
Nagrajen in dobitnik diplome za vztrajno in vestno delo v delovni organizaciji.
Martin RA ZBORNIK, upokojen 31. marca Rodil se je 26. oktobra 1936 v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu.
Poročen s Faniko, rojeno Schvvarz.
Od junija 1974 je neprekinjeno delal v RLV, vključno z zaposlitvijo pri RŠC Velenje pa že "od leta 1954. Leta 1974 se je kot rudarski nadzornik zaposlil v Jami Škale. Oktobra 1977 je bil premeščen v Jamsko mehanizacijo, kjer je delal do upokojitve.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Roman STEPIŠNIK, upokojen 31. marca Rodil se je 13. januarja 1935 v Orli vasi pri Žalcu. Poročen z Alojzijo, rojeno Kuri.
Od junija 1957 je neprekinjeno delal v RLV. Zaposlil se je kot nekvalificirani kopač v Klasirnici, potem pa je v njej do upokojitve bil signalist.
Aktiven je bil tudi v samoupravnih organih.
Nagrajen in dobitnik diplome za vestno in vztrajno delo v delovni organizaciji.
Eva BIŠKOP in Jana VIŠNJAH
Ignac Lednik, novi predsednik kluba zdravljenih alkoholikov naše sestavljene organizacije:
BREZ ALKOHOLA JE ŽIVLJENJE LEPŠE...
Ob novem letu 1986 so člani kluba zdravljenih alkoholikov naše sestavljene organizacije za leto dni izvolili novega predsednika svojega kluba: predsedništvo so zaupali Ignacu Ledniku,upokojenemu delavcu delovne skupnosti RLV Zračenje, ki se je alkoholu odpovedal pred slabimi petimi leti in je bil vsa ta leta aktiven član kluba.
Predsedništva kluba se je Ignac Lednik lotil zelo resno, zavzeto. Zami slil si je že nekaj sprememb klubskega delovnega programa, s katerimi bo, kot vse kaže, delo članov kluba postalo bolj raznoliko, .zanimivo. Sicer pa prepustimo besedo njemu!
"V klubu nas je sedaj okrog štirideset. Večina nas abstinira manj kot pet let, nekaj pa je med nami tudi takšnih, ki brez alkohola živijo že dlje časa in pridejo na naše sestanke bolj kot gostje, enkrat na mesec.
Prva sprememba, ki jo nameravamo uvesti, je, da večletni staž v klubu naj ne bi bil več izgovor za neredno obiskovanje naših sestankov. Vsak član kluba naj bi hodil na sestanke redno enkrat na teden ali pa naj bi po petih letih članstva v klubu iz njega izstopil, saj konec koncev mu po tolikih letih odrekanja alkoholu že lahko zaupamo, da ne bo znova segel po kozarcu.
Poleg te, bolj tehnične spremembe, smo v program našega dela sedaj zapisali tudi več vsebinskih sprememb. Zavedamo se namreč, da smo se v času pitja odtujili okolju, se odvadili komuniciranja. Saj ko smo se utapljali v alkoholu, nismo ničesar in nikogar pogrešali. Zato se še zdaj marsikdo skorajda ne zna pogovarjati. Na naših sestankih se moramo tega znova naučiti. Zato smo sklenili, da bomo odslej več govorili sami, ne pa le poslušali naša terapevta Lučko in doktorja Maksimilijana Berganta.
Pripovedovali si bomo o vsem, kar smo lepega videli, slišali, prebrali, doživeli. Vsak bo prebral kakšno knjigo in nam vsem potem povedal njeno vsebino. Tudi o lepih filmih, gledaliških predstavah in sploh o vseh lepotah, ki jih bomo doživeli, se bomo pogovarjali. Kdor hodi v planine, bo opisal svoje doživljaje na pohodih po njih. Kdor je športnik, bo spregovoril o svojih športnih dosežkih in prizadevanjih. Tako se bomo spet navadili pogovarjati, se med seboj spoznavali in tudi drug drugega navduševali za katero izmed dejavnosti, s katero se posamezniki med nami ukvarjajo.
Radi bi se začeli tudi v širšem krogu ukvarjati s športno rekreacijo. Res smo nekateri že v letih, a tudi mi bi se še lahko malo razgibavali. Mogoče bi nam lahko RLV pomagal pri nakupu kart za plavanje v bazenu v Topolšici.
Program, ki smo si ga zamislili, že uresničujemo. Če se bomo ob koncu leta znali vsaj malo bolj pogovarjati, se sprostiti na naših sestankih, bomo že veliko dosegli... Da le ne bi bili več tako mrki, tihi.si je zaželel novi predsednik kluba.
Sicer pa Ignac Lednik sploh ni mrk in redkobeseden človek. Rad se pogovarja in o vsem mu beseda gladko teče. Kot pravi, so mu pri tem veliko pomagale knjige, ki jih zelo rad bere. Brez obotavljanja je povedal svojo življenjsko zgodbo...
"Rodil sem se pred petinpetdesetimi leti v Mozirju. Leta 1947 sem prišel v rudarsko industrijsko šolo v Velenje, potem pa sem šolanje nadaljeval še na tehnični šoli v Ljubljani. Prvič sem se zaposlil v rudniku v Zabukovici, kjer sem kmalu postal nadzornik. Od tam sem šel po nekaj letih delat v železarno Store, nato pa k celjskemu cestnemu podjetju, kjer sem bil dve leti obr ato vodja več manjših kamnolomov, potem pa še nekaj let obratovodja kamnoloma v Pirešici in kamnoloma v Šentjurju pri Celju. To so bila odgovorna in naporna terenska dela; dela, ki so mi, žal, dajala tudi veliko možnosti za popivanje. Seveda se takrat še nisem zavedal, kam me bodo privedli tisti, na videz tako nedolžni kozarci vina...
Po nekaj letih, leta 1965, sem se terenskega dela naveličal. Zaposlitev sem si poiskal v rudniškem delu Rudarskega šolskega centra v
Velenju. Najprej sem bil kopač, potlej pa sem napredoval do nadzornika in poslovodje - v delovni skupnosti RLV Zračenje.
Poslovodja v delovni skupnosti RLV Zračenje sem bil trinajst let. Tudi v Velenju sem nadaljeval s pitjem, saj možnosti za to sem spet našel dovolj. Po delu sem šel s prijatelji, sodelavci na pivo, ki mu je največkrat sledilo še drugo pivo, tretje... Po kosilu pa se je odprlo pred mano dolgo prazno popoldne, ki ga je bilo najlažje napolniti s pitjem. Tako me je alkohol zasužnjil. Kar naenkrat je bilo prepozno, da bi se mu lahko sam zlahka odrekel. Potreboval sem pomoč. Pri odločitvi za zdravljenje so mi pomagali žena in sodelavci, zlasti vodja Zračenja Mar jem Hace in vodja Jame Preloge Jože Rovšnik. Hvaležen sem jim - ženi, sodelavcem, Hacetu in Rovšniku, saj je sedaj moje življenje čudovito. Vredno je vseh naporov, ki sem jih moral prestati v prvih mesecih svojega odrekanja alkoholu.
Čeprav sem že skoraj leto dni v pokoju, mi ni nikoli dolgčas. V kleti sem si uredil majhno delavnico, v kateri pilim in brusim. Veliko tudi berem. Nekdanje pivske družbe pa sploh ne pogrešam in tudi na pijačo sem že pozabil," je pribil Ignac.
Med najinim razgovorom je Ignac večkrat omenil, kako zelo zadovo -ljen je sedaj, ko alkohol v njegovem življenju nima več nobene vloge.
V	opomin vsem pivcem pa je še dejal:
"Vsak bi se moral zavedati, da od zmernega pivca, za kakršnega se ima, ni daleč do alkoholika. Preden se dobro zaveš, te alkohol zasužnji, naredi iz tebe razvalino, uniči tvojo družino. Pot nazaj v normalno, zdravo življenje pa je dolga, naporna. Brez veliko trdne volje, brez ljudi, ki te razumejo in ti pomagajo, je ne zmoreš.
V	naši družbi bi se morali bolj boriti proti alkoholizmu. Možnih poti za to je veliko. Že po televiziji bi lahko predvajali več filmov o tem, kakšno zlo je alkohol."
Draga Lipuš
8. kolo - 27.	5. 1986	
Gradb.dej.	: J.gradnje	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC
J. transport	: Zun.dej.	OB 17.45
Sipak	: J.Pesje	OB 18.30	"
Klasirnica	: J.meh.	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH
TE Šoštanj	: J.Škale	OB 17.45	"
Priprave	: ESO	OB 18.30	"
9. kolo - 3. 6	. 1986	
ESO	: Gradb.dej.	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC
J.Škale	: Priprave	OB 17.45	"
J.meh.	: TE Šoštanj	OB 18.30	"
J.Pes j e	: Klasirnica	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH
Zun.dej.	: Sipak	OB 17.45	"
J.gradnje	: J.transport	OB 18.30	"
10. kolo - 10.	. 6. 1986	
Gradb.dej.	: J.transport	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC
Sipak	: J.gradnje	OB 17.45	"
Klasirnica	: Zun.dej.	OB 18.30	"
TE Šoštanj	: J.Pesje	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ.G.ŠILIH
Priprave	: J.meh.	OB 17.45	"
ESO	: J.Škale	OB 18.30	"
11. kolo - 17.	, 6. 1986	
J.Škale	: Gradb.dej.	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC
J.meh.	: ESO	OB 17.45	"
J. Pesje	: Priprave	OB 18.30	"
Z un. dej.	: TE Šoštanj	OB 17.00 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH
J.gradnje	: Klasirnica	OB 17.45	"
J. transport	: Sipak	OB 18.30	"
Letošnje delavske športne igre našega kombinata
RAZPORED TEKMOVANJA V MALEM NOGOMETU
Nadaljevanje iz Informatorja 8/86
Prva liga
4. kolo - 29. 4. 1986
Gradb.dej.	:	J.Pesje
Zun.dej.	:	J. meh.
J.gradnje	:	J.Škale
J. transport	:	ESO
Sipak	:	Priprave
Klasirnica	:	TE Šoštanj
5. kolo - 6. 4. 1986	
TE Šoštanj	:	Gradb.dej.
Priprave	:	Klasirnica
ESO	:	Sipak
J.Škale	:	J.transport
J.mehan.	:	J.gradnje
J.Pes je	:	Zun.dej.
6. kolo - 13. 5. 1986	
Gradb.dej.	:	Zun.dej.
J.gradnje	:	J.Pes j e
J. transport	:	J. meh.
Sipak	:	J.Škale
Klasirnica	:	ESO
TE Šoštanj	:	Priprave
7. kolo - 20. 5. 1986	
Priprave	:	Grad. dej.
ESO	:	TE Šoštanj
J.Škale	:	Klasirnica
J.meh.	:	Sipak
J. Pesje	:	J. transport
Zun. dej.	:	J.gradnjo
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC OB 17.45	"
OB 18.30	"
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH OB 17.45	"
OB 18.30	"
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC OB 17.45	"
OB 18.30	"
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH OB 17.45	"
OB 18.30	"
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC OB 17.45	"
OB 18.30	"
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH OB 17.45	"
OB 18.30	"
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ A.AŠKERC OB 17.45	"
OB 18.30	"
OB 17.00 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH OB 17.45	"
OB 18.30	"
Druga liga
4. kolo - 5. 5. 1986 - Ekipa Družbenega standarda je prosta! Miz.dej.	- : Zračenje	OB 16.30 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH
ERC
APS
J. Preloge
: DSSS RLV : DSSS SOZD : Izobraž.
OB 17.15 OB 18.00 OB 18.45
5.	kolo - 12. 5. DSSS SOZD DSSS RLV Zračenje Družb, stand.
6.	kolo - 19. 5. ERC
APS
J. Preloge Izobraževanje
1986 - Ekipa Izobraževanja je prosta!
: J.Preloge	OB	16.30 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH
: APS	OB	17.15	"
: ERC	OB	18.00	"
: Miz.dej.	OB	18.45	"
1986 - Ekipa Mizarske dejavnosti je prosta!
: Družb.stand.	OB	16.30 IGRIŠČE OS G.ŠILIH
: Zračenje	OB	17.15	"
: DSSS RLV	OB	18.00	"
: DSSS SOZD	OB	18.45	"
7. kolo - 26. 5. DSSS RLV Zračenje Družb. stand.
Miz. dej.
1986 - Ekipa DSSS SOZD je prosta!
: Izobraževanje OB	16.30 IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH
: J.Preloge	OB	17.15	"
: APS	OB	18.00	"
: ERC	OB	18.45	"
8, kolo - 2. 6. 1986 - Ekipa ERC je prosta!
APS	:	Miz.dej.	OB	16.30	IGRIŠČE OŠ G.ŠILIH
J.Preloge	:	Družb.stand. OB	17.15	"
Izobraževanje	:	Zračenje	OB	18.00	"
DSSS SOZD	:	DSSS NI V	OB	18.45	"
9. kolo - 9. 6. 1986 - Ekipa DSSS RLV je prosta!
Zračenje	: DSSS SOZD	OB 16.30 IGRIŠČE OŠ G. ŠILIH
Družb, stand.	: Izobraževanje	OB 17.15	"
Miz. dej.	: J.Preloge	OB 18.00
ERC	: APS	OB 18.45	"
Jože Grubelnik
ŠAH
Posebnost lanskega tekmovanja delavcev našega kombinata v šahu je bila rekordna udeležba: udeležilo se ga je kar 22 ekip.
Na letošnjem tekmovanju - potekalo je 11. marca v prostorih obrata družbene prehrane našega kombinata ob Kidričevi cesti v Titovem Vele nju - je bilo 5 ekip manj, od lanskega pa se je razlikovalo tudi po tem, da je določitev parov za tekmovanje po švicarskem sistemu, v katerem je bilo izvedeno, opravil elektronski računalnik.
REZULTATI TEKMOVANJA Prvih deset posameznikov
1. Milan MATKO, Sipak, 9 točk; 2. Boris BREŠAR, DSSS RLV, 8 točk;
3.	Radiša RAJKOVIČ, Jamska mehanizacija, 6,5 točke; 4. Miha PEV-NIK, DSSS SOZD, 5,5 točke; Štefan C V AR, DSSS RLV, 5,5 točke; 6. Bojan PEČEČNIK, Jamska mehanizacija, 5 točk; 7. Franc VEDENIK, Jamska mehanizacija, 5 točk; 8. Alojz PLASKAN, DSSS RLV, 5 točk; 9. Is-met ALIČ, Jamska mehanizacija, 5 točk; 10. Vlado BEGAN, DSSS SOZD, 5 točk
Ekipne uvrstitve
1. Jamska mehanizacija (50,5 točke), 2. DSSS RLV (50), 3. ESO (45),
4.	Jamske gradnje (44,5), 5. Jama Preloge (42), 6. TE Šoštanj (42), 7. Jamski transport (36), 8. Sipak (35,5), 9. Priprave (30,5), 10. Izobraževanje (29), 11. DSSS SOZD (25), 12. APS (23), 13. Klasirni-ca (22), 14. Kopalnica (19,5), 15. Jama Škale (18), 16. Zunanja dejavnost (18), 17. Mizarska dejavnost (13,5)
Diana Kujan
Marjan Lipičnik
KAKOR MUHE...
Izkušnje
Hitrost opotekajočih se muh
na drsališču groze,
očes - mlinskih koles trepet,
drget toplih telesc
in vzpenjanje kvišku,
od koder se strmoglavlja -
veneča krila, pokopani.upi,
pokopališče mladosti,
radosti minule, kjer se zopet prične
upanje jutrišnjega dne,
a ne za te umrle;
na njih truplih zjutraj
zarana otrplih bodo nove bolečine,
z višine padajoče polnile upanje
ponovno vsem mladim!
Poznate tisto o dveh muhah?
Preprosta je to zgodba in govori o teh tako zvitih, včasih krvoločnih, a vendarle insektih, precej precej podobnih nam, ljudem. Ta povest je podobna tistim, v katerih modrec svetuje zelencu, naj nikar ne hodi na led; da bo nadrsal, da se bo v mrzli zimi napil ledeno hladne vode, pa ga le-ta vzvišeno, zaneseno, še bolje, zeleno zavrne in... Sicer pa tako veste, kaj se potem zgodi.No, muhe so pa prav takšne pameti. Rade se hvalijo in česnajo neumnosti v mladosti, a jih njihova lastna je sen prekruto, ali ne prerano zresni in postanejo dobre muhe letalke. Naši dve muhi sta bili ravno takšni predstavnici svoje vrste. Prištevali sta se vsaka k svoji cpneraciji, pač glede na dolžino svojega letalske
ga staža. Izberimo jima imena; prva naj bo "stara, izkušena muha" in druga "mlada, neugnana pubertetnica".
Ne vem ravno, kako je do tega prišlo, saj nisem bil pri pogovoru neposredno prisoten, vem pa, da sta se kmalu začeli precej žolčno prerekati, da izkušnje le niso takšna prednost in da se mladi ptiček kaj kmalu ujame mačku v zanko.
Tako ali drugače, stara je svoji mlajši prijateljici govorila: "Veš, moja draga, na svetu so vsakršne pasti in ujede, in mora muha precej dobro gledati na levo in na desno, da se ne ujame in da ne pusti svojega kratkega mušjega življenja na usodnem muholov-
"Jaz pa mislim, da ni tako. Včasih res je kaj narobe, da veter preveč pihlja v naša jadra, a ne verjamem, da na svetu je še kaj zlobe, kaj šele, da le po naključju padeš v nenastavljen labirint," odgovori mlajša naših dveh po znank. "Ker ne veš in nisi še izkusila pasti življenja in ovir, ki se ti lahko postavijo na pot. Lahko te človek, ta grdi stvor, le s palcem ubije, če pritisne na vzvod razpršilca nam smrtno nevarnega strupa. Ali pa, samo pomisli, da zabredeš v njihovo ljudsko domovanje, se napokaš njihovih obilnih dobrot in potem..., veš,kaj se ti lahko zgodi?! Ne najdeš več poti nazaj v svobodo in ujeta si kot nahranjen tiger v kletki, če oprostiš mi to bedno primerjavo!" se brani starejša.
"Tega ti pa ne verjamem! Meni se to že ne more nikoli primeriti!" hvalisava je naša mlada.
Stara: "Lahko, verjemi! Meni se je že zgodilo. Letiš, mirno plavaš kot ponosen kondor in se zaletiš, da se ti v glavi zmeša, a ničesar ne vidiš pred seboj - samo v daljavi čudno mirno drevje, kot da je pred tabo. Zalet uješ se brezglavo v to steno in nikakor je ne moreš videti in odvozlati to čudno zapletenost Njih."
"Kaj lažeš, ali hočeš me v šali pretentati? To ne more biti res, to je le v zgodbah in legendah, ne pa v življenju, ki je kot bister potok in lepše je od pravljice," se veselo in nagajivo smeji premlada insektna pubertetnica. "Povabim te na ples in jedli bova, lepo ti bo, zares! Če hočeš, pojdi z mano, igrali se bova s kraljevsko hrano, tako, le pojdi, no!" vabljivo in prijazno reče izkušena, že rahlo stara muha in odleti počasi: "Bzzz, bzz, bzz, bzz..."
Za njo veselo, nagajivo, s premeti v stran in naprej naj mlajša: "Bzzzz, bzz, tu-dum." In spet: "Bzzzz, bzz, tu-dum, bzz, bzz..." Krajši čas sta obe tako leteli in prispeli do leseno zaokroženega predprostora, na široko odprtega kot vabilo, kot nasmeh. Vleteli sta in koj zagledali na mizi pogrnjene dobrote, dišave, žgečkljivo v nos štrleče.
Zviška sta se zapiknili v to slast in rili v njej, sladkali se, ojoj kako. Presita mlada je komaj mežikala prijateljici, ki je že tudi imela vse mastno mokre, povešene brčice.
Nahranjeni do zavisti sta se vrgli v svojo hrano in zadremali za kratek čas: "Oj, kako lepo je spati po jedi in pretegovati se v sončnem popoldnevu!" Zahrčali sta brezskrbni v sreči.
Zbudi se naša mlada, sosede pa nikjer.
"Pa nič, bom pa sama odletela," si misli in važno otrese svoja mastna krila. Zaokroži enkrat, dvakrat po prostoru, vrata so zaprta.
"Aha, glej, tamkaj je svetloba, tam se bom rešila," se odžene v svet lo stran. Kot nekakšna nenaravna, zlobna sila jo gromko pogladi po glavi gladek nič in nikjer ničesar, le travico vidi rasti malce naprej. "Kaj, da res je, da..., ne, ne!" ji je že skoraj postalo žal in že si v naraščajoči naglici poravnava krila v to smer in ponovno je zaman.
Kakor da ne razume, spet je v steni in tolče z glavo, poškodovala si je krila lepa, zlata in strah se je je prijel.
V	nemoči stresa z nogami in se zabija v ta neviden sloj nekakšne ledene imitacije. Žile so ji nabrekle na vratu in oči so ji izstopile v grozi. "Ujeta sem, vse zaman je in oh...!" Zagledala je mrtvih cel kup pod tem zidom - vse muhe in drugi manj pomembni insekti. Začutila je tišino, prek telesa jo preblisne hladen pot.
"Vse je mrtvo in nikjer izhoda. Kako sem se ujela v zapletu brez izhoda !" s paniko v glasu spregovori in odmev se strašen odbija od sten.
Pogled ji zdrsi do hrane in zagnusi se ji ta mastna kepa, žolčasta, nesramna past.
Usedla se je in premišlja, utrujeni udje ji v strahu podrhtevajo, oči ne more odvrniti od pokopališča muh, čeprav jo je strah tega prizora. Z zadnjimi močmi se požene v steno, razbiti jo hoče s krhkim telescem, potolči vse ovire na poti v svobodo.
V	obupu je v njej vse manj moči, a se le nenadoma zave, da v njo pi-
hi j a vedrejši zrak. Urno se izvleče skozi ozko špranjo in se skotali v prostost.
Spet še sliši pesem mušjega zbora, metulji so spet ostrejših gibov, vsa motnost zlomljenega prizora je izginila.
"Prosta sem!" globoko vzdahne.
Dolgo je tako sedela in vdihovala sveži zrak in čar prostega nebesa. Počasi počasi se je vzdignila na zadnje nožiče, pogledala na levo, na desno ter rutinirano in preudarno odletela v svoj roj: "Bzzzz, bzz, bzz..." Brez premetov.
... TAKO TUDI LJUDJE!
Ilustracija: MARJAN VODIŠEK
DSSS SOZD REK, kadrovsko-socialna služba
UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (IV)
Nadaljevanje iz Informatorja 7/86
PRAVICE ZAVAROVANCEV, PRI KATERIH JE PODANA NEPOSREDNA NEVARNOST ZA NASTANEK INVALIDNOSTI ALI SPREMENJENA DELOVNA ZMOŽNOST
Spremenjena delovna zmožnost zavarovanca je podana, kadar gre za trajne spremembe v njegovem zdravstvenem stanju. Pri tem je nepomembno , ali so te spremembe nastale kot posledica poškodbe pri delu, poklicnega obolenja, poškodbe zunaj dela ali zaradi bolezni. Spričo tega, ker gre za trajne spremembe v zdravstvenem stanju, pa je logično, da so te spremembe take, da jih ni mogoče odpraviti z zdrav ljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije.
Trajne spremembe v zdravstvenem stanju delavca seveda vplivajo na njegovo delovno zmožnost tedaj, če so take narave, da delavec zaradi njih ne moreveČ opravljati del oziroma nalog, h katerim je razporejen, polni delovni čas, in zato nastane razlog za razporeditev de lavca k drugim delom oziroma nalogam, če ta dela oziroma naloge ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Prav v tem pa je tudi bistvena razlika med novim in starim sistemom invalidskega zavarovanja. Saj v starem sistemu je tak delavec pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja kot invalid III. kategorije invalidnosti.
Delavec, ki lahko kljub trajni spremembi v zdravstvenem stanju še naprej opravlja delo oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, polni delovni čas in z normalnim delovnim učinkom , v novem sistemu invalidskega zavarovanja torej ni delovni invalid in pridobi le pravico do razpore -ditve k drugemu delu, ne pa tudi pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi manjšega osebnega dohodka pri drugem delu, saj take pravice ne pridobi noben delavec, ki je razporejen na delo tako, kot je določeno v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih. Iz te ugotovitve pa sledi, da so delavci, ki so zaradi ugotovljene trajne spremembe V zdravstvenem stanju razporejeni k drugim delom oziroma nalogam, ustreznim njihovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, v slabšem materialnem položaju, kakor bi bili kot invalidi III. kategorije invalidnosti v starem sistemu invalidskega zavarovanja.
SAMOUPRAVLJANJE
-	Praviš, da bi rad večjo plačo?
-	Seveda, tovariš šef.
-	Saj si jo tudi jaz želim, samo da ti premalo narediš za oba!
Neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti
Neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti pri delavcu je bila doslej tveganje invalidskega zavarovanja, saj je šlo za tako nevarnost za nastanek invalidnosti pri delavcu, ki je kljub higienskim in tehničnim varnostnim ukrepom ni bilo možno odvrniti in je toliko vplivala na zdravstveno stanje delavca, da je delavec nujno moral spremeniti delo, ker bi sicer postal invalid.
Vendar mora biti organizacija združenega dela stimulirana, da zagotavlja delavcem čimbolj varno delo in hkrati s tem tudi čim varnejše delovne razmere. Razporeditev delavca k drugemu usti eznemu delu zaradi nevarnosti za nastanek invalidnosti pri njem pride zato v poštev le tedaj, če iz objektivnih razlogov te nevarnosti ni možno preprečiti ali odpraviti.
Vztrajanje pri delih oziroma nalogah, pri katerih so delovne razmere take, da delavcu glede na njegovo zdravstveno stanje preti nevarnost za nastanek invalidnosti,namreč ne pomeni samo tveganja, da dt.avec postane delovni invalid, temveč tudi nevarnost, da postane popolnoma nezmožen za delo in zaradi tega invalidski upokojenec. Očitno je torej, da tveganja neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti pri delavcu sistem invalidskega zavarovanja ne sme dopustiti, saj sicer bi bila okrnjena prizadevanja za preprečevanje nastanka invalidnosti pri'delavcih.
Zavarovanci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, imajo tudi pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, če je potrebna za njihovo razporeditev k drugim delom oziroma nalogam.
Pravice na podlagi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti in spremenjene delovne zmožnosti pa zavarovanci uveljavljajo in uresničujejo v organizacijah združenega dela v skladu z določili njihovih samoupravnih splošnih aktov.
Dvoje obvestil Ljubljanske banke - Temeljne banke Velenje
Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge
Od 1.4.1986 dalje veljajo za tovrstne vloge tele letne obrestne mere:
-	73 % za vloge, vezane nad 3 mesece;
-	76 % za vloge, vezane nad 12 mesecev;
-	78 % za vloge, vezane nad 24 mesecev.
Pri tem se pri predčasnem obračunu in izplačilu obresti hranilne vloge, vezane nad 3 mesece, obrestujejo po zmanjšani obrestni meri.
Pri letni obrestni meri 73 % znaša zmanjšana obrestna mera 58,75 %.
Vendar najmanjši možni znesek hranilne vloge za vezavo nad 3 mesece je 50 000 dinarjev.
Sicer pa se o najugodnejši obliki varčevanja lahko osebno pogovorite v enotah LB - TB Velenje v Titovem Velenju in Mozirju.
Delavcem, interesentom za pridobitev posojila pri naši banki za zasebno stanovanjsko izgradnjo v drugih republikah
Za tako stanovanjsko izgradnjo lahko dobite posojilo pri naši banki:
1)	če namensko varčujete, če vam da za isto stanovanjsko enoto dolgoročno posojilo tudi vaša OZD, če je vaša OZD članica naše banke in ima pri njej naložena sredstva sklada skupne porabe;
2)	če namensko vežete dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz, če ste že kdaj dobili posojilo pri naši banki na osnovi namenskega varčevanja ter če se za dodelitev takega posojila odloči organ banke.
LB - TB Velenje, J.Klanfer in F.Zemva
OPOMBA UREDNIŠTVA
Informacijo v tej zvezi je želelo dobiti nekaj udeležencev enega od zbo rov delavcev TOZD RLV Jama Preloge letos 25. februarja.
Prvomajska nagradna križanka
SLOVARČEK ZA POMOČ PRI REŠEVANJU • A ARE - reka v Švici, levi pritok Rena e ADANA - mesto v Turčiji, glavno mesto pokrajine Seyhan • AFTALION - Albert (rojen leta 1874), francoski ekonomist, marginalist • AKA - pristanišče v Izraelu, severno od Haife • BJORNOVA - otok v vzhodnem Norveškem morju •FOS - zaliv ob izlivu reke Rhone e IOS - grški otok v Egejskem morju, s sledmi mikenske kulture • IPIL Pristaniško mesto na otoku Mindanau eOLA - mesto v centralnem delu Paname e RAINIS - Januš, letonski književnik • RAVBAR - Miroslav (rojen leta 1911), slovenski literarni zgodovinar, profesor • RAVEL - Maurice (rojen leta 1875), francoski skladatelj, klasicist • VELP - mesto na Nizozem skem
Rešitve s svojim točnim poštnim naslovom pošljite v uredništvo Rudarja-Informatorja do 17. maja. Izmed pravilnih rešitev bomo tri izžrebali in njihove reševalce nagradili s knjigami v vrednosti okrog 1 125, 675 in 450 dinarjev. /Uredniški odbor/
Prijetno praznovanje!
Srečno!