tilasilo socialist ene zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto, — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 340 din, Četrtletna 120din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 8 ameriške dolarje, — Tek. račun pri Komunalni ba nkt v Novem mestu, frt, GO-KB-16-2-24 Stev. 27 (Sil) Leto VTX1 NOVO MESTO, 3. JULIJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novomeeto, Cesta komandanta Staneta 30 Pošt pred Novo mesto 8» Telefon uredništva ln uprava: It. 127 Rokopisov ne vračamo Tiska Cascpisno-zaJožniško podjetje »Slov. poročevalec« v LJubljani. Za tisk odgovarja F. "'evel 400 brigadirjev in brigadirk vspopaduskubiki zemlje in kamenja nd ovito, kako Jim gre delo ^*od rok; kdo bi si mislil, da tudi mestna mladina sna vihteti kramp in prijeti za lopato!« mi je rekel možakar v Ločni ln zavzet gledal mladino pri delu. In ko sem nanje nameril fotoaparat, bo »e se prav posebno ta gnali v delo. »Da ne bi kdo rekel, da nismo pridni!« so rekli in polne samokolnlce so kar poskakovale prek ceste, kjer grade nasip. Ne, tega, da niso pridni in da Jim delo ne gre od rok, ne bo rekel nihče. Okoli »tiri sto mla- ■N Pogovor i z našimi v Ljubljani »Delam« od petih do enajstih«, mi je na bodečem Športnem parku pod Ceki-novim gradom v Ljubljani dejal Roman Celesnlk, komandant 1. DMB Majde Sile, ko sem ga sredi sto brigadirjev in brigadirk v § oho to dopoldne pozdravil. »prve dni je bilo težko; dijaki nismo navajeni na tako delo in precej žuljev Je zraslo na neutrjenih rokah. Največ nas je osmošolcev Is Novega mesta. Iz Črnomlja, dijakov novomeškega učiteljišča in drugih z raznih dolenjskih krajev. Delamo od prejšnje sobote; začeli smo na Kodeljevem, prav tako 9 športnim parkom. Kako je z oskrbo? Spimo v Internatu glasbene iole na Albertovi 27; prenočišče in hrana je odlično urejena. Zal pa imamo premalo samokolnio. Vagon eto v za prevažanje zemlje še nI. Disciplina? Moram reči, da večina brigadirjev pridno dela, le posamezniki bi lahko bili bolj disciplinirani. Lepe pozdravljamo starše ln vso mladino novomeškega okrajat« Je še dejal Roman ln se spet lotil dela sredi svojih brigadirjev. Tg. • • • i • • dlneev ln mladink ls raznih krajev Slovenije se Je zagrizlo v delo s pravo delovno vnemo in ob njihovem delu se hitro premikajo kubiki zemlje ln kamna, da bo cesta dovolj trdna in široka, kot je to zarisano v načrtu ln lakoličeno na trasi. Norme presegajo vsak dan. Mladi brigadirji ln brigadi rke so organizirani v petih mladinskih delovnih brigadah. Tu le mariborska mladinska delovna brigada Milana Majcna, trboveljska mladinska delovna brigada Slave Klavora ter tri mladinske delovne brigade ljubljanskih šol: H. Toneta Tomšiča, I. Majde Sile ln III. Franca Rozmana—Staneta. Tri brigade so se namestile v osnovni šoli ln gimnaziji v Novem mestu, dve ljubljanski pa sta »t uredili taborišče na prostem nad Mač-kovcem. Postavili 90 šotore, zasilno kuhinjo, zgradili dovozno pot do taborišča in uredili vse ostalo, za počitek in razvedrilo po trdem delu. To o brigadirjih in brigadir« k ah. Pritožb pri njih nisem slikal. Pač, neka tovarišica se je sla umit v bližnjo hilo, pa nt bila dobro sprejeta, doživela je za naše kraje nenavadno nego-stoljubje. Pa to so posamezniki. Cigani stalno oblegajo taborišče ln prosijo: »Dajte mi skorjico kruha ali pa vsaj cigareto, ker sem tako slab, da ne morem stati na nogah{!)« Potrebno bi bilo cigane poslati kam stran. Ne samo, da nadlegujejo mladino; njihovih prstov se rado kaj prime in zato Je potrebna posebna budnost. Pa drugače? Vodstvo mladinskih delovnih brigad ni zadovoljno. Upravičeno nI zadovoljno. Mladinske delovne brigade so imele ob začetku — deloma pa še imajo — težave, ki se dajo odpraviti z malo več dobre volje in z malo večjim čutom odgovornosti do mladih ljudi, ki se prišli sem, žrtvovali del svojega dopusta in prijeli sa trdo delo s željo, da pomagajo našemu gospodarstvu ln hkrati spoznajo ta del Dolenjske! Nerazumljivo Je, da v Novem mestu nI mogoče dobiti dovolj odej za brigadirje. Ni razumljivo, da ne morejo dobiti sposobnih kuharic za taborišče, da v osmih dneh niso mogli dohiti materiala sa pokritje kuhinje, da je manjkalo kuhinjske posode, da molki brigadirji da spe na slami brez slamaric, d* elek-tropodjetje ni moglo v osmih dneh napeljati elektrike v taborišče, čeprav bi brigadirji sami veliko pomagali s delom. Nerazumljivo je, da nimajo redne dostave hrane v taborišče pri Mačkovcu, da morajo skoraj za vsak slučaj iskati voznika ali kamion! Se najbolj nerasumljvo pa je to, da brigadirji nimajo dovolj krampov in lopat! Zaradi pomanjkanja orodja mora delati del brigade dopoldne, del pa popoldne! NI pravilno, da dela ena brigada ea dan popoldne do pol devete zvečer in takoj dragi dan od 4. ure zjutraj Gostovanje Tržačanov Dolenjska in Bela krajina bosta zaključili sezono letošnjih kulturnih, prireditev z gostovanjem Slovenskega narod-nega gledališča iz Trsta, ki bo od 29. junija do 7. julija nastopalo na naših odrih. Z velikimi uspehi je SNG iz Trsta v svojih dvanajstih sezonah gostovalo po mnogih velikih in manjših mestih Jugoslavije. Obiskalo je Beograd, Zagreb, Reko, Put j, Ljubljano in Maribor, Celje, Kranj, Jesenice itd. Svojo umetnost je pribli- Razstava v Črnomlju V Omomiliju j* btfla razstava prafotiijčmijlh dieil s/sjjemiatoe M*. Učenci vseh letnikov »o r&ieta-vili tedelk« čltviiijisike, krojaifik«, čevitjiaraflce, miraatraik© iin kovinske ©hrti. Lepo tenorjem«, obOefke, Učno irodelani čevltfi in lepo obuitoovani kovinski iedeMcfi so učencem v pen os, motistrom, kn jih pnvpravljaijo za bodoči po-kiHc, pa priznanje za nflihovo priizedevnost. Razisrbefva je bijla v pmsboru'h giiirrmaeiice in je bifl* dobiro obiskana. J. S. žalo prebivalcem Koprskega in Goriške. Zaradi velike oddaljenosti in prezaposlenosti igralcev SNG pa je šele zdaj priila priložnost za gostovanje priznanih triaikih umetnikov tudi na Dolenjskem. 2« dolgo smo želeli pozdravi/ti drage goste iz Trsta, tudi pri nas — zdaj se nam je ta srečna priložnost ponudila. Obiskali nas bodo in zaigrali Stevnbeckovo dramo »ŽIVI PLAMEN*. V soboto so gostooabi tržaški igralci v METLIKI, v nedeljo zvečer v ČRNOMLJU, v ponedeljek in torek so jih z navdušenjem pozdravni NOVO-MEŠČANI, nocoj pa bodo igrali v Domu kulture v KOSTANJEVICI, v " j *-t; i itd 1 bo predstava v TlfjfBNJEM, v petek v GROSUPLJEM, v soboto v RIBNICI in v nedeljo 7. julija v KOČEVJU. Povsod so predstave ob 20.30. Dragim triaJfknm gostom: dalje — to pa pa vse samo sate, ker manjka baje le 70 krampov in lopat... Posamezna podjetja žal ni«a pokazala dovolj razumevanja za mladinske delovne brigade. Tisti, ki so prevzeli dolžnost, da bodo vse pripravili, svoje nalo« ge niso izpolnili Ob koncu prejšnjega tedna so pod vzeli potrebno, da bodo ti nedostatki takoj odpravljeni. Upam, da ne bo treba več pisati o tem in da bo ukreni eno vse kar je potrebno, da bodo mladi brigadirji ln brigadirke odnesli najboljše vtise is Novega mesta. Prve dni takega vtisa njeo dobili. Res, vsak začetek je težak, a ta mladinskih delovnih brigad v No-tem mestu je bil nepotreben, P. Romanlč Nobena ovira ne more ustaviti navdušenih mladincev — kjer hvola za obisk in podarjeno odpove orodje, zagrabijo pridne umetnost.' In le; nasvidenje! roke NIKO P1RNAT: Na juriši Četrtega Julija pred 16. leti se je zbral na Dedinja v Beogradu Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije. V najusodnejših trenutkih, ko je povampirjeni fašizem hotel uničiti nase narode, svobodo in vest človeštva, je naša Komunistična partija zbrala okoli sebe vse, ki so pošteno mislili in bili pripravljeni aa boj proti okupatorju: »VI, kl ječite pod okupatorsko peto, vi vsi, ki ljubite svobodo in neodvisnost, ki nočete fašističnega suženjstva — vedite, da je prišla ura borbe za vase osvobojeuje izpod fašističnega osvajalca ...« Četrtega julija je CK KPJ z razglasom pozval ljudstvo na oborožen boj za splošno ljudsko vstajo. Bojni klic naše Partije na vstajo, k orožju, je bil odločen in neomahljiv bojni kile z vero v zmago, toda tudi z globoko zavestjo o silnih težavah, ki so čakale v tej borbi tako našo Partijo, kakor naše ljudstvo. Borba za osvoboditev drŽave Je bila zaključena z zmago. Ustanovljena Je bila ljudska oblast. Po vojal smo se spopadli a gospodarsko nerazvitostjo naše dežele in dosegli v teh kratkih letih pomemben razvoj. Ob Dnevn borca lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo doslej storili vse, kar je bilo v naši moči. Zmage v preteklih šestnajstih letih nas navdajajo z radostnim upanjem, da bo take uspehe tudi poslej rodilo vse naše prizadevanje sa srečo in boljše življenje naših narodov. Na tabore in v kolonije? S sprejema mladinskih delovnih brigad v Novem mestu: predsednik CK LMS Franček Mirtič govori brigadirjem •NaavndenjeF NasvddenJ*!« bo danes popoldne zaklicalo 50 glavic na «ovom«atoem kolodvoru 1« dokler vlak ne bo izginil za bršljinsteim ovinkom, ne bo konec mahanj^ z robčki Ln rokami. 50 medvedkov in čebelic bo odpotovalo na tritedenski tabor v Rafoac pri Labinu, kjetr si bodo ob morju pnivoečili vs»-ga, ka«- si mor* želeti mlado, veselo srce. Z* včeraj 4« prav tja odpotovalo 40 tiabornikov in taibomiic, dijakov novomeške gimnazije, čez tri tedne pa jih bodo v Rabcu »»menjali člani taborniški« diružin 4z Črnomlja, Šentjerneja in S trate-Toplic. Tam bodo od M. 7. do 12. 8. Notranjepolitični tedenski pregled Kongres socializma Kongres delavskih svetov Jugoslavije, ki je bil pretekli teden v Beogradu, se je prav gotovo uvrstil med najvažnejše dogodke v našem povojnem dogajanju. Primerjali bi ga lahko le z nekaterimi izredno važnimi zgodovinskimi odločitvami. Tega nam ne kaže samo dejstvo, da je bilo v Beogradu zbranih nad 1700 delegatov, predstavnikov delavskih svetov, da so kongresu prisostvovali gostje Iz 25 držav, da je kongres delal v šestih komisijah in je v razpravi sodelovalo 440 govornikov. Vse to so le bolj zunanji podatki, s katerimi ni moč pokazati izredno visoke socialistične zavesti, ki je prišla do izraza na kongresu, niti ne delovnega vzdušja, ki je najlepše viden iz podatka, da so dali delegati našim državnim in družbenim organom nekaj nad 1500 predlogov. Na kongresu je bilo sedem referatov ln; sicer referat, ki ga je imel na plenarni seji predsednik Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije tov. Djuro Salaj o izkušnjah in perspektiimh samoupravljanja proizvajalcev v Jugoslaviji in šest referatov, ki so obravnavali ožje področje dela posameznih komisij. Toda že i: pozdravnega govora predsednika republika tov. Tita lahko povzamemo nekaj tistih ugotovitev, ki so prevevale 9es kongres in se prepletale skozi vse fijegovo delo. To je neizbrisna resnica, da je bil sklep o izročitvi tovarn in podjetij v upravljanje delavcem pred sedmimi leti, eden od največjih, lahko rečemo, eden od zgodovinskih aktov v razvoju naše socialistične družbene ureditve. Cilj tega ukrepa je bil omogočiti delavcem, da maksimalno razvijejo svoje Ustvarjalne sposobnosti in pobudo, da zagotovimo demokratizacijo v gospodarstvu, zasnovano na širokem sodelovanju delavcev, ne samo v upravljanju proizvodnje, marveč tudi v nadaljnjem razvoju proizvodnje in razdelitve. Sedem let dela delavskih svetov je več kot potrdilo njihovo življenjsko silo. Toda kongres delavskih svetov še zdaleč ni imel naloge, da z nizanjem uspehov pokaže na rezultate doseda.nje-ga dela, marveč da na osnovi tehtne presoje izkušenj pokaže na tista vprašanja, ki jih je treba za boljke delo in hitrejši napredek še urediti. Na najvažnejše slabosti je opozoril v svojem po-zdravu že maršal Tito, ko je dejal, da so to: »... v prvi vrsti lokalnem, pozabljanje na interese vse skupnosti. Ta lo-kalizem se včasih kaže v različnih oblikah in je nezdružljiv s pravilnim razumevanjem socialističnih odnosov v naši skupnosti. Ne smemo pozabiti, da je naša socialistična družba cn sam velik kolektiv, v katerem morajo biti Isto^ vetni interesi jMiameznlka z interesi vse skupnosti Zelo škodljivo je sa skupnost, če ne vladajo med tovarnami in podjetji socialistični odnosi, marveč načelo močnejšega. Nelojalna konkurenca in ustvarjanje več podjetij iste vrste — samo da bi konkurirali takim podjetjem, ki že obstoje -- je zelo škodljiva, ker povzroča odvisne Investicije, ki bi jih lahko mnogo koristneje uporabili za druge namene. Prav tako je škodljiv pojav, da se posamezna podjetja skušajo izogniti kooperaciji, ki omogoča cenejšo proizvodnjo posameznega artikla Itd. Take In podobne slabosti morate odstranjevati, ker bo to v korist tako samih delavcev, ket vse naše skupnosti.« Razprave na kongresu so te napake in slabosti ostro grajale. Prav tako ostro pa so opozorile tudi na druge pomanjkljivosti, na številne vrzeli v našem gospodarskem sistemu, ki so nastale zaradi zaostajanja za razvojem družbenega in delavskega upravljanja. Toda vse te kritike, pripombe in predlogi so bile izrečene trezno, z jasnim občutkom za to kar je realno, kar je v korist nadaljnji graditvi socializma. Prav nič ni bila pretirana izjava, ki jo je dal eden izmed Številnih opazo-valcev na kongresu, da je tak razgovor, tak posvet mogoč samo v socialistični državi, pri delavskem razredu, ki je popolnoma enoten in ki ima izredno visoko socialistično zavest. Zato, ker so bili vsi napori predkongresnih priprav in samega kongresa usmerjeni prav na utrditev delavskega upravljanja, na krepitev socialističnega družbenega razvoja, ni odveč trditev, da je bil to kongres socializma. taborili tudi novomeški učite-ljiščnrki, rtato pa bo v Rabcu še tabor dolenjskih vajencev in poseben tabor otrok iz našega okraja. Počitnice so tu. Na vse stran.: odhaja mladina v kolonije in na taborjenje, da si tam nabere zdravja in moči za novo deii0 v jesena. V Poljanah je 51 otrok, ki jim je kolonijo pripravil S (Foto iv&a 2Ustelte} omenjenega objekta bo pomenilo ta kanitarske rudarje prelomnico med skrajno prdmdthr-nlm načinom rudarjenja in prehajanjem v jamo na eni strani ter prehajanjem k sodobnim metodam rudarjenja in povečanjem kapacitett* proizvodnja na drugi strani, Pb Novomeški taborniki — zmagovalci v republiškem mnogoboju Festivala telesne kulture so se v Ljubljani udeležili tudi člani Rodu gorjansklh tabornikov ls Novega mesta. Taborili so v parku Ti voli ln s približno 40 člani In članicami nastopili v mnogoboju Združenja tabornikov Slovenije za leto 1957. V postavljanju šotorov, signalizaciji ln orientacijskem teku sov vseh starostnih kategorijah do* segli več prvih, drugih ln tretjih mest. V skupni oceni se dobili največje Število točk i« % tem že drugič postali prvaki taborniškega mnogoboja. V nedeljo popoldne so dobili za nagrado kompleten nov šotor ij* vrsto diplom. Prvič «0 novomeški taborniki zmagali lani na zletu slovenskih tabornikov v Kuraroveu, . S Stran »DOLENJSKI LIST« Stav. 27 (381) Zvonko Pere, tajnik OLO Novo mesto: Delež uslužbencev v družbenem upravljanju Naštel sem le nekaj stvari, ki bi jih morali vedeti in mati vsi državni uslužbenci in uslžubenoi gospodarskih organizacij. Dodal bi še nekaj vprašanj glede medsebojnih odnosov uslužbencev ljudskih odborov, lusibanov, družbenih organizacij in podjetij. Znano je, da neurejeni odnosi zelo slabo vplivajo na delo. To predvsem občutijo na&i delovni ljudje, zaradi katerih pravzaprav imamo našo upravo dn, usLužbence. Praksa kaže, v marsikaterem primeru, da posamezni uslužbenci ustanov in podjetij menijo, da so nekaj posebnega, da so nekaj sami zase, da so neodvisni. Uslužbenci v podjetjih večkrat mislijo, da lahko delajo popolnoma ločeno od uslužbencev ljudskih odborov, brez vsake povezave. Vendar ni tako; takšno mišljenje je zelo zgrešeno. Tudi pri nekaterih občinskih ljudskih odborih srečamo taka nazira-nja, kar je še bolj napačno. Vsi si-moramo predstavljati — ln tako tudi je —, da je usduž-benski aparat od vrha pa do najmanjšega podjetja en sam aparat, ki dela in kd mu je poverjeno upravno, strokovno in administrativno delo v našem širokem družbenem upravljanju. Ta aparat mora biti med seboj 'trdno povezan in enoten kar. naj prepreči napake, ki bi zavirale družbeno upravljanje. Tu smo, da ljudem pomagamo! So primeri, ko morajo ljudje prehoditi deset in deset kilometrov, pa bi jim tega ne bilo treba, če bi bili uslužben- ci bolj prožni ln če bi s« vedno zavedali kaj je njihova dolžnost. Primer: državljan ima sečno dovoljenje, na podlagi katerega mu logar odkaže kaj lahko seka. Preden pa človek dobi logarja, mora prehoditi potov in narediti precej nepotrebnih ustnih prošenj, da končno le lahko podre nekaj dreves. Drug primer: državljan je lani posekal nekaj lesa na podlagi sečnega dovoljenja. Plačal je predpisano takso, denar leži v zadrugi, ki ga pa ni plačala naprej. Človek prosi za novo sečno dovoljenje', toda ne more ga dobiti, ker lanska taksa baje še m* plačana. Človek gre na obfrino in spet domov, dobi odgovor, da takse še ni plačal, čaka, se jezi in upravičeno kritizira, ker je že lani izpolnili svojo dolžnost, toda ni je v tem primeru izpolnila občina, ne revirna gozdna uprava in ne zadruga. V tem primeru je uslužbenec v KZ povzročil državljanu precejšnjo zamudo časa, naredil mu je veliko nepotrebnih stroškov, sprožil pa je tudi upravičeno jezo in očitek, da so »vsi uslužbenci nesposobni in birokratski«. Lahko pa bi temu človeku na krajevnem uradu s telefonom v pol ure vse uredili! Zgodi se, da je ljudski odbor sklenil, da se v neki ustanovi uredi delovno razmerje; upravni odbor je določil, da se to naredi, uslužbenec pa sklepa ni izvršil, ker se boji zamere in tako povzroči ustanovi škodo. Takih primerov pogosto nihče ne obravnava. Zgodi se, da uslužbenci v podjetjih dajejo nepravilne in neresnične podatke upravnim odborom ali delavskim sve- Prosimo za pomoč! Nesramnost kolesarjev, zadnji teden pa celo »mopedistov«, presega v Novem mesrtu že vse meje. Nešteto je pritožb, da se KRI ZA ŽIVLJENJE Pretekli teden so oddali kri v novomeški transfuzijski postaji naslednji uslužbenci in uslužbenke Občinskega ljudskega odbora Novo mesto: Polonca Kos, Štefka Berglez, Ruža Modic, Ivanka Zorko, Vida Petrovič, Milena Simič, Tone Valentinčtč, Ljubo Muren, Silvo Požar, Jože Krov, Franc Avseo ter Marija Zupančič in Justi Damjanovič, gospodinji z Ragovega. morajo pešci na lesenem mostu na Loki kot v Ragovem logu čedalje bolj umikati brezobzirnim kolesarjem, ki drvijo po prepovedanih poteh in ogrozg-io življenja pešcev in otrok. Pred dnevi sta čez most na Loki peljala vft'iric kar dva kolesarja, tako da sta se jima *a materiala in nadomestnih delov, medtem ko morajo podjetja za nabavo strojev, za kritje potnih stroškov in za obdobne izdatke kupovali devfee po višjih tečajih na deviznih obračunskih mestih. Podjetja menijo, d« naj bi se jim dodeljevalo 5fl/» od ustvarjenih deviz, s katerimi bi prosto raspolagala. Tak dei deviznih sredstev bi jim bil nujno potreben zato, da bi lahko naglo zadostila hitremu prometu plačevanja z raznimi deviznimi sredstvi za naibavo uvoženega materiala. Podjetja lesno-indoistrijske stro_ ke izvažajo blago v države z močno valuto. Ce bi jim predlagan; odstotek od doseženih deviz pustili, bi laže poslovala kot zdaj. Saj so prisiljena kupovati na obračunskih mestih po zeio visokem teča.jH je nr^vrste devi«". C ep rilu. •') ,wso-!mrlustr:ijska ,;• v, ,.;ftv<.v.v.Yf<>vwMnart;"t' Drugačen bi moral biti po mnenju podjetij lesne stroke tudi odstotek delitve premij. Zdaj dobe izvozna podjebja 30°/* premije, proizvodna podjetja pa 70°,V Odnosi med številom zaposlenih, odgovornostjo za kvaliteto, količino ln dobavnimi rokij skrbjo za izvoznim obratnim kreditom, predvsem pa proizvajalni značaj podjetij lesn« stroke, so v primerjavi z izvoznimi podjetji popolnoma drugačni kot pa jih sedanja praksa priznava oz. nagrajuje. Lesno_ industrijska podjetja predlagajo zato revizijo odstotkov delitve premij, pa tudi spremembo delitve samih odstotkov. SPREMEMBV TUDI V ODKUP LESA Zaradi neenakih pogojev v eksploataciji jje hlodovina v Slovennji (v primerjavi z ostalimi republikami) povprečno za 3000 djn dražja kot drugje, čeprav so cene maksimirani. Podjetja zato predlagajo, da bj ceno hlodovini in lesu aprottnt. Novi zvezni predpisi naj bi omejevali promet z lesom ;n ga usmerjali na ta način, da bo dobival surovino sam0 tisti, ki je nanjo gravitacijsko navezan in hkratj pooblaščen, da jo predeluje. Potrebna bi blia tudi uredba o odkupu in prometu z lesom, ki naj bi zagotovila enake pogoje za nahavo hlodovine v vseh republikah. Cen« naj bi bil« v vseh republikah prosto sestavljene, vendar čim enotnejše; n« bi se smelo ponavljati, da je v Sloveniji hlodovina kar za 3000 din dražja samo zato. ker ekaploatacijske dejavnosti nima v rokah lesna industrija. Podjetja končno predlagajo, nad bi se v vsej državi uredil enak in uravnotežen sistem gozdnih taks; dajal naj bi prednost proizvodnji tistih lesnih sortimen-tov, ki jih nwjbol.i potrebujemo. Podjetja menijo, da bj s takimi ukrepi v resnici dobila večjo samostojnost, predvsem Pa večjo ekonomsko učinkovitost, gaj jih nekateri sedanji predpisi iz naštetih vzrokov močno ovirajo v nadaljnjem razvoju. Slovesen zaključek Šolskega leta na novomeSki gimnaziji S sprejema brigad na novomeškem Glavnem trgu predzadnjo soboto V TEM, TEDNU NABIRAMO: Cvet sirnike (400 din), bezga osutega (200 diin), rdeče deteljice (100 din), ldipe (220 din), rmana speoljij (50 dim), kamiidce samo cele glavice (240 din). List ozfcoliistnega trpoitoa (80 din), brez« (22 din), melise (150 din), hribske rese brej pedljev (500 din), peCima (70 din), gozdne jagode (110 din), smernic* (120 din) elezenovec (200 din). Rastlino ptičie kase (200 dim), gladisnika (40 din), jeiičnika (120 dinarjev), ženiklja (140 din), materine dušica (45 diin), krvavega mlečka (100 din). Lubje češminovih korenin (120 din), krhlike (60 din). Korenine baldrijana (260 din). Ženiklr|a (250 din), šmairnice (300 dinarjev), gladeč* (58 din), regrata (116 din), habala (40 din). Seme jesenskega podileska (300 dinarjev). Suhe borovnice (600 din). Obvestilo. Pohitite z nabiranjem brezovega listal V vsako hlSo DOLENJSKI LISTI podjetja a svojim izvozom pridobivajo državi čvrstejše devize, so ob sedamjfh deviznih predpisih v slabšem .položaju v primerjavi z drugimi podjetji. Tako stanje prav gotovo ne vpliv« vzpodbudno na poveča, nje izvoza iz te panoge. Novomeška popolna gtmnatlja ie letos prav slovesno zaključila Šolsko leto. V sredo 26. junija so se ob n. url dopoldne cbrall dijaki, učiteljski zbor, mnogi starši pa tudi ostali prebivalci v dvorani Doma JLA k zaključni proslavi. V prvem delu Je simfonični or. kester JI.A ln KD »Dušan Jereb« pod vodstvom dirigenta kapetana Josipa Jankoviča izvajal koncert izbranih simfoničnih del. Zaradi izvrstne ln dinamične Izvedbe Je koncert nudil tudi zahtevnemu poslušalcu bogat užitek. Dirigent jp prejel v zahvalo lep šopek nageljnov, V odgovoru za zahvale dijakinj Jp, izrazil željo, naj bi simfonični orkester tudi v bedo-Če v krajših koncertih za dlja-Stvo vzbujal smisel In razumevanje za simfonično glasbo. V drugem delu proslave Je zhra-up nagovoril predsednik šolskega odbora gimnazije tov. Leo Per-havc, Poudaril je, kako velik pomen Ima znanje In Izobrazba za današnjo družbo. Socialistična skupnost, Ima neposreden Interps na pravilnem delu naših šol. Dijaki se preko Šolskih skupnosti ln zastopnikov v Šolskih odborih vključujejo v proces gradltva socialistične demokracije, pri tem pa si pridobivajo bogate izkušnje zn pozne.iie življenje, pohvalil Je velik odziv dijakov v mladinske Lovec ln pol Mailokateri lovec se lahko pohvalil s tolikim »lovskim blag-rom« kakor Hačko saksanovlč, kmeit iz Teočaka. Od začetka letošnje pomladi do danes ie že ujel jn pobil 35 odraslih jaz-becev. delovne brigade In poudaril vrednost fizičnega dela za osebno vzgojo in razvoj človeške družbe. Zasluga za lep uspeh na Soli Je na eni strani pri dijakih, pa tudi vzgojiteljski kader Je 8rt.vr.val mnogo truda za napredek, pogosto več kakor zahteva poklicna dolžnost. Ravnateljica prof. Palma Kase-snlk Je nato natančneje navedla učni uspeh po razredih. Izdelalo Je 71 odstotkov dijakov, v nižjih razredih 73 odstotke, v višjih pa s« odstotkov. Vrstni red najboljših razredov Je sledeč: vil rarr. 9« odstotkov, i.a (klasični) In VI. razr. «s odstotkov, m.a rt odstot., H. a (klasični) S« odstot., III.c. I. b Itd. K maturi ie Je prijavilo 32 kandidatov. Razen enega po-pravnega Izpita so vsi uspešno opravili maturo. Večina maturantov dela Ze v delovnih brigadah. Zahvalila se Je vzgoiitellem za delo )n trud. za pomoč pri orga-nizaranju delovnih brigad, šolskemu odboru za pomoč pri vodstvu ln upravi šole. dirigentu In članom orkestra pa za lep koncert. SolSkl odbor Je nagradil 7. Izbranimi knjigami 17 ndllfniakov. pohvalil pa je poimensko 89 dijakov, k! so s prav dobrim uspehom končali šolsko lete. • V Trstu je bil zadnji kongres KP Tržaškega ozemlja, kajti tržaška partijska organizacija bo postala avtonomna federacija italijanske KP. — Vodstvo Je bilo le neznatno spremenjeno In tudi politično Je ostal Vldall na starih pozicijah s čemer se precejšen del članov ne strinja. • V palači narodov v Ženevi ■e Je v torek začelo zasedanje Ekonomsko socialnega sveta OZN. na katerem bodo razpravljali o delovanju OZN In specializiranih agencij na področju ekonomskih ln socialnih problemov ter tehnične pomoči. Zahodne države zastopajo stališče, da bi bilo treba skrčiti dejavnost OZN na področju tehnične pomoči, medtem ko male In vzhodne države zagovarjajo nasprotno stališče. • Francoska radikalna stranka se je popolnoma razcepila. Bivši predsednik francoske vlade In radikalni prvak Men-des France Je sklenil, da bo izstopit, ker pravi, da ne mora več voditi stranke, v kateri ne spoštujejo načel disciplin« In volilnih obljub. • Korejsko vprašanje Je spet prišlo v ospredje ,ko so ZDA sporočile, da bodo južno-korejsko armado opremile z modernim atomskim orožjem. Na ta ukrep je kitajska vlada odgovorila z ostrim opozorilom amerliki vladi, da bo nosila vse posledice, za korak, ki ga namerava storiti. Kitajska In severnokorejska vlada sta predlagali skllranje mednarodne konference o korejskem vprašanju, • Petnajst članov kanadske skupine sli OZN v Egiptu Je ponudilo svojo kri za jugoslovanske vojake, ki so bili ranjeni, ko Je pri opravljanju dolžnosti njihov kamion zavo-zdl na mino, pri čemer Je en član Jugoslovanske posadke Izgubil življenje, • V Budimpešti Je bila prva vsedržavna konferenca madžarske sorinlistlčne delavska partije po oktobrskih dogodkih. Razpravljali so predvsem o utrditvi enotnosti. Mnogo ostreje so napadli oktobrsko vodstvo, »ki so ga označili kot. izdajalsko, kot pa politiko Rakosija In Goreja. v stranki je sedaj 345.731 članov, kar Jo 40,2 */• prejšnjih članov. Spoštovanja vredni preprogi V džamiji Mustafa-paše v Skopi j u sta dve preprogi (čilima), največji v Jugoslaviji. Dolgi sta po dvajset in široki po sedem metrov. Izdelani sta bili 1933 v Novem Paza.ru. RAZPIS Upravni odbor KMETIJSKE SOLE GRM PRI NOVEM MESTU razpisuje vpis za VEČJE ŠTEVILO GOJENCEV v šolskem letu 1957/58. Pogoji za sprejem: starost nad 16 let, uspešno dokončana osnovna šola; gojenec mora biti telesno in duševno zdrav, imeti mora veselje do dela v kmetijstvu. Sola je enoletna. Vsi gojenci imajo celotno oskrbo v internatu. Vzdrževalnina znaša 4000 din mesečno. Za dodelitev stipendije naj se kandidati obrnejo na pristojno kmetijsko zadrugo. Lastnoročno napisane prošnje je treba poslati na upravo Šole najkasneje do 15. avgusta. Prošnji Je treba priložiti: zadnje šolsko spričevalo, Izpisek Iz matične knjige, zdravstveno spričevalo, življenjepis in obvezo o plačevanju vzdržcvalnine. UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE SOLE GRM — NOVO MESTO Razpis Uprava PAPIRNICE VEVČE, Vevče p. L]ubljana*Pol]e bo v šolskem letu 1957/58 vpisala v I. letnik Industrijske papirniške iels v Vevčah večje Število molkih gojencev. Pogoji za vpis so naslednji: 1. starost ne manj kot 14 in ne več kot 18 let, 2. duševno in telesno zdravje, 3. veselje do papirniške stroke, 4. uspešno dokončan 4. razred gimnazije alt osemletka; v izjemnih primerih trije razredi gimnazije, vendar z obveznostjo, da se bo tak gojenec udeležil sprejemnega izpita v septembru 1957. Šolanje traja tri leta. Sola Ima lastni internat, kjer io učenci v popolni oskrbi. Razmerje med podjetjem in starši odnosno varuhi gojencev bo urejeno s pogodbo. Prošnjam sa vpis, ki morajo biti naslovljene na upravo Papirnice Vevče, je treba priložiti: rojstni list, zdravniško potrdilo in zadnje šolsko spričevalo. Za natančnejše informacije se obračajte na upravo podjetja. fttev. 27 (381) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 Kako smo v Zalogu pri Smarjeti prvič svobodno volili Drobne o tovarišu Titu T ffi (Anekdote o vrhovnem komandantu iz NOB) Pomlad leta 1942 Je prinesla tudi v Šmarjeto in okolico marsikaj novega. O partizanih se je dotlej le govorilo in le malokdo je katerega že videl, čeprav so to vsi želeli. S toplimi pomladnimi dnevi pa so se začeli tu pa tam pojavljati partizani, po dva, trije in več. Tudi prvi borci iz teh krajev 60 odšli v partizane. Italijanske karabinjerske patrulje so bile čedalje redkejše. Raje so tičali v svoji postojanki v Škocjanu. Pomlad jih je pa odnesla tudi od tam. Neke nedelje so zbežali. Tako je nastalo svobodno ozemlje. Najbližje okupatorjeve postojanke so bile v Novem mestu, Mirni peči, Mokronogu, Zameskem in v Šentjerneju. Ves prostor med temi postojankami je pa bil prost in svoboden. Okupatorji seveda niso bili tako hudo daleč, vendar so ljudje laže dihali. Partizani so povsem zagospodarili v teh krajih in postali vsakdanji gosti po vaseh. S prihodom partizanov je na-itala tudi politična aktivnost. Dobivali smo porodila, imeli smo zborovanja ki mitinge, uničevali smo slike Emanuela dm dučeja vn italijanske zastave itd. Najvažnejše je bilo to, da so se že v začetku junija začele po vaseh volitve v narodnoosvobodilne odbore. V Zalogu pri Smarjeti je bil izvoljen prvi osvobodilni odbor v soboto 13. junija 1942. O volitvah so vaćčane že nekaj dni prej obvestili aktivisti. Jaz sem bdi v devetnajstem letu in sem premišljeval, kakšne bodo te volitve. Nič nisem vedel, kakšne pravice to dolžnosti ima volilec. Spominjal sem se < volitev pred sedmimi leti (maja 1937). Takrat sem bil šolar, star 12 let. Ko sem v nedeljo popoldne šel fta vas, sem na mostu opazil dva Žandarja, ki sta ustavila vsakega odraslega moškega. Ko smo radovedni otroci prišli bliže, smo slišali, da pri-|anjaijo vsakega na[j gre v Smarjeto volit, in tudi koga naj voli. Kdaj pa kdaj je pripeljal mimo osebni avto, določen, da vozi na volišče »prave« volivce, ki so jih posadili v avto žandarji. Toda le malo jih je odšlo z avtom. Izgovarjali so se, da so že volili. Dobro se še spominjam, kako so mojega soseda Kolenca navijali na vse načine. Komaj a« jim je izvil, češ da je že bil v Smarjeti in je volil. V svoji otroški pameti sem si želel, da bi bil star 21 let, ker bi imel pravico voliti in na volitve bi se peljal z avtom, (saj se še nikoli nisem). Spomin Iz borbe ln graditve naše ljudske oblasti Te volitve sedaj pa so bile drugačne. Komaj sem čakal, da bo ura pet popoldne, ko bomo sli na volišče. Sla sva s sc sedom Kolencem. Volišče je bilo pred hišo posestnika Antona Šinkovca, sredi vasi. Tokrat ni bilo žandarjev. Za mizo pod kostanjem so sedeli: aktivist Franc Karlovšek iz Šmarjete ter neki tovariš in tovairišica. Ti trijt« so vodiild volitve. Ljudje so prihajali iz vseh koncev vasi, nekateri naravnost od dela na njivi. Ena skupina je prišla z dela pod Breznikom, s pesmijo. Prišle so tudi žene in dekleta, kar nerodno jim je bilo, saj so prvič v zgodovini imele volilno pravico. Bila je zbrana malone vsa vas, še otroci so prišli pogledat. Preden smo pričeli voliti, je aktivist Franc Karlovšek še enkrat pojasnil zakaj smo se zbrali, kaj treba da izvolimo pa tudi sam način volitev. Videl sem, da se to popolnoma razlikuje od volitev, o katerih sem nekoč slišal. Takrat so volili po spisku, javno. Te naše volitve pa so bile tajne. Vsak od nas volivcev je vzel papir in svinčnik in napisal, kjer je hotel, imena petih vaščanov, kolikor jih je bilo potrebno za novi odbor. Tisti od teh petih, ki bo dobil največ glasov, bo predsednik prvega svobodno izvoljenega odbora v vasi. Nekateri so pisali kar na voliščil, nekateri pa so šli domov ali v sosedovo hišo, kjer so razmislili ia potem napisali svoje kandidate. Ko so vsi voMoi oddali prepognjene listke z napisanimi imeni volilna komisiji, se je že zmračilo in komisija je šla štet glasove v hišo k luči. Največ glasov so bili dobili Ignac Kolone, Franc Smrekar, Franc Šinkovec, Lojze Gorenc in Lojze Saje. Kolenc, ki je bil dobil največ glasov, je tako postal prvi predsednik novoizvoljenega odbora. Vsi ti imenovani so bili izvoljeni z veliko večino, kar je izpričalo enotnost vseh vaščanov. Ta enotnost je vladala vse do pojava belogardističnih formacij in propagande, ki pa vendar v vasi ne ob začetku ne pozneje ni dosegla uspeha, ki so si ga beli želeli. Iz vasi je šlo v partizane in se borilo do krvnea šest vaščanov, več so jih pa preganjali, ker so s partizani simpatizirali in jim pomagali. Odbor, ki je bil izvoljen na teh volitvah, je potem reševal vprašanje oddaje hrane za partizane, nadalje, skupaj z drugimi odbori, delitev zemlje v Klevevžu in še več drugih stvari. Ko je prišla svoboda, je Zalog zaživel novo življenje. Sprva je bil skupaj v enem odboru z vasjo Zbure. Prvi predsednik krajevnega odbora po osvoboditvi je bil spet Ignac Kolenc, partizanski borec. Od tistih volitev, velikega zgodovinskega dogodka za Zalog, je minilo 15. let. Živo so ostale v spominu vsem naprednim vaščanom. Saj je bil to res pomenljiv in odločilen dan: v vojni vihri, sredi Hitlerjeve trdnjave smo šli na volišče in svobodno izvolili svoj odbor. S hvaležnim srcem se sporninjam tudi Franca Karlovška, ki je še isto leto, izdan od domačih izdajalcev, dal življenje za svobodo. Bil je ustreljen skupaj z drugimi šmarješkimi aktivisti na neki njivf pri Semiču. Pešadljsfcd major Jože LUZAR Pri prehodu čez progo med Nemilo in Vrandukom je komandant spremnega bataljona Vrhovnega štaba ukazal borcem, naj se pomikajo molče. V koloni je hodil tudi tovariš Tito. Kraj, čez katerega so šli, se mu ni zdel nevaren. Ker pa tudi ni vedel za komandantov ukaz, je začel govoriti z borcem pred sabo. Komandant bataljona je slišal govorjenje in se je razhudil: »Kdo tam govori?* —- »Tiho tovariši, komandant se jezi,* je v Šali pripomnil Tito. Konec leta 1944 so borca spremnega bataljona Djura Mandiča dodelili v spremstvo tovariša Tita. Prve dni je bil Mandič kot spremljevalec zelo plašen. Polotilo se ga je veliko razburjenje in zdelo se mu je, da ne bo kos tej službi. Tovariš Tito je zapazil njegovo razpoloženje in ga je razumel. Pozval ga je k sebi in mu rekel: »Česa se ti je treba bati? Jaz sem človek kakor ti Bodi miren.'« Pravoslavni višji duhovnik (prota) Karamatijevič, polkovnik ljudske vojske, te je med vojno večkrat srečal s tovarišem Titom. Karamatijevič je vrhovnemu komandantu izkazoval največje spoštovanje. Zmerom se je pozdravljal t Srečanje XIII. Proletarske brigade Letos 7. novembra bo poteklo 15 let, ko je bila v Sjeni-čaku pri Karlovcu ustanovljena XIII. Proletarska brigada »Rade KonČara«. Njen delež za osvoboditev naie domovine je znan. Bila je pomemben nosilec bratstva in enotnosti naših narodov, borila se je v neposredni bližini Zagreba, sodelovala je v bitkah za osvoboditev Srbije in Beograda in v zmagovitem maršu IV. armade sodelovala v vseh bitkah do Zemuna, čez Zagreb do Trsta. V njenih vrstah so se borili prekaljeni borci in mla- dinci, zagrebški delavci, kmetje in delavci iz Dalmacije, Primorja, Pokuplja, 2umberka, Like, tu so kovali svobodo partizani iz Bosne, Hercegovine, Sandžaka in Srbije. V njenih vrstah so se borili tudi borci drugih narodnosti: Italijani, Nemci, Cehi, Rusi in Bolgari. 15. letnico brigade bodo njeni preživeli borci slovesno proslavili 2. in 3. novembra v Zagrebu ln pri Sv. Jani (občina Jastrebarsko). Prvi dan mlnjd tudi ljudstvo Bele krajine ln Dolenjske, se bomo udeležili tudi prebivalci novomeškega okraja. Dobro se še spominjamo bojev na Suhor-ju, Sošicah, v Radatovičih, pod Gorjanci in drugje, kjer so naše enote skupno s XIII. Pro-letarsko brigado uničevale fašiste in kovale svobodo našim narodom. Odbor za proslavo XIII. Proleterske brigade vodi general major Milan Zeželj, nekdanji komandant te, s slavo ovenčane brigade. Danes bo odprta razstava v ŠK Mirana Jarca Danes ob 18. uri bo v Novem mestu odprta razstava POVOJNA LITERATURA O NARODNOOSVOBODILNI BORBI, ki jo prireja v počastitev Dneva borca in Dneva vstaje Študijska knjižnica Mirana Jarca. Del razstave, ki vsebuje samostojne publikacije, bo odprt od 3. do 31. tulijo, rfr>'«r* del člankov in ramrn*», ki je f»e,atuvijen v Čitalnici, pa bo odprt do 8. julija. Razstava vsebuje 8 delov, od katerih jih je sedem s samostojnimi izdajami v avli stavbe, osmi del (članki) pa je razstavljen v čitalnici. Na razstavi so dela državnih vodite- ljev o NOB, gradivo za zgodovino NOB, pokrajinske izdaje in zborniki, knjige o življenju in dogodkih naših ljudi v zaporih in taboriščih, delež naše mladine v borbi, NOB v leposlovju in, NOB v glasbi. Številni članki in razprave v periodiki o NOB na Dolenjskem bodo zanimiv pregled, kaj vse smo v neMh- ttuapMH in časnikih s H^rocja iro vojni zapisali. Zbrano gradivo pa predstavlja le izbor najvažnejšega; knjižnica žal nima dovolj prostora, da bi pokazala vse bogastvo, ki je o NOB zbrano na njenih policah. Razstavljenih bo 2SJ knjig oz. primerkov. Nočni dogodek v Dolu Od roške ofenzive v avgustu 1942 pa do marca ali aprila 1943 na območju Poljanske doune ob Kol^pi ai bilo večjih partizanskih enot niti vojaških akcij. To so dobro vedeli tudi fašisti v Starem trgu m na Vimolju pa so ai zato od časa do časa upali tudi ponoči v zasede v bližnje vasi. Vedeli so, da skoraj sleherno vas noč za nočjo obiskujejo akuvisti OF. da preko tega ozemlja drže zveze med Belo krajino in Notranjsko ter kočevskim okrožjem. Tod »o potovali številni vodilni funkcionarji osvobodilnega gibanja ia partizanskih enot. Stalno zvezo preko dodne so vzdrževali kurirji rajonskega odbora OF ;n okrožnega odbora OF Kočevje. Ti so spotoma opravili tudi druge, naloge, in neredkokdaj zagodli kako Italijanom in njihovim prijateljem. To so bili povečini mladi drzni fantje.' ki so poznali vsako stezo in menda tudi vsako vrzel v številnih plotovih in ki «0 ponoči videli skoraij enako kot podnevi. V temni februarski noči 1943 (snega ni bilo) so šli na zvezo a koćevskiim okrožjem kurirji rajonskega odbora Stari trg: Polde, Joža in Rud:. Spotoma so se, potem ko so ugotovili, da Italijanov ni v vasi, oglasili le za trenutek v Dolu v hiši M. J. Ta jih je prijazno sprejel in jim Še ponudil JabOičnika. Fantje se vvhiši niso počutili preveč dobro. Hitro so spili in stopili v noč... Komad »o napravili neka«j korakov v smeri proti Kolpi, »° spoznali, da so obkoljeni od Italijanov. Na klic »Ferma« so se pognali v beg. Takrat so 1* vseh strani zaropotale strojnice. V križnem ognju svinčenk so ee razdelili: Jože, ki je imel puško, se je usmeril v breg pod Kozice. Polde čez cesto in proti spodnji žagi na potoku. Rudi, ki Je bi* zadnji, pa nazaj proti gornji žagi. Tam se je skril pod kup hlodov, Jože je med begom streljal muzaj. S tem je pritegnil pozornost Italijanov Tnča krogel iz •trojnic se je usmerila za njim Iti ga spremljala daleč v hrib. In rezultat tega srečanja? Prvi je prišel v taborišče rajonskega odlbora v Debelem vrhu Polde. Bil Je moker do pasu in premražen. Kaj se je zgodilo z Jožetom in Rudijem, ni vedel. Menil je, da so Ju gotovo ujeli ali ubili fašisti. Sam je potem, ko je preskoči, cesto pod točo krogel, zbežal do spodnje žage, tam prebredel potok in se čez Prelesje zapodil v breg. V taborišče je prišel okoli 3. ure ponoči. Drugi Jo j« primah ai Jože. Ves umazan in z uničeno puško. Med begom se mu Je zaplčila v zemljo. Ko je potem streljal, mu je raraneslo cev, ker Je bila zamaSena s prstjo. Tudi on je bid prepričan, da sta ostala dva v rokah Italijanov, živa ali mrtva. Kmalu j« prišel še Rudi. Zdel J« pod kupom hlodov n« žagi več ur. Ko so utihni d koraki Italijanov in a« oddaljili proti Staremu trgu, je ves premražen zlezel na prosto in jo ucvVi ii nevarnega kraja. In ko so se potem vsi trije srečali pred taboriščem, ce^ m zdravi, so se veselo objeli in zavriskali. Naslednjo noč in še neštetokrat potem so spet šli na pot, dokler niso odšli v brigade Nočni doživljaj v Dolu pa jim je še bolj nzoštril čut previdnosti Fašistt in njiUhovi pomočniki, ki so hoteli preprečiti partizansko zvezo preko Poljanske doline, niso pri ili na avoj račun. P, R. BOŽIDAR JAKAC: BAZA M NA ROGU bo v Zagfbu odprta razstava dokument« XIII. Proletarske brigade, p krajši slovesnosti pa bodo udeleženci slavja skupno osli v Sv. Jano in okoliške psi. kjer bo 3. novembra faznik ljudstva iz Zumberka Bele krajine, Pokuplja, Zireba in Karlovca. Proslavi XIII. Proletarske brigade, ki»e je dobro spo-■ r- njim zelo- nenavadno. Kadar sta se srečala in si podala roke, je prota tovariša Tita objel in ga poljubil na prsa. Tovariš Tito ga je nekoč zaupno vprašal, zakaj ga poljubi na prsa. Prota se je zamislil in slovesno odgovoril: »Na juna-Iko srce, dragi tovariš!* RAZPIS NAGRADNEGA NATEČAJA V počastitev 4. Julija — Dneva borca, ln 22. Julija — Dneva vstaje slovenskega ljudstva, razpisujeta okrajni odbor Zveze borcev NOV Slovenije ▼ Novem mestu ln uredništvo »Dolenjskega Usta« NAGRADNI NATEČAJ za slikanico iz partizanskega življenja Slikanica naj obdela poljuben motiv iz življenja borb ln zmag katerekoli enote narodnoosvobodilne vojske, terenskih zaščitnikov in aktivistov oziroma ilegalnega dela aktivistov KPS orir. OF, zajema pa naj področje Dolenjske. Obsegat* mora besedilo za najmanj 100, največ pa za 190 slikovnih enot običajne slikanice. Izbira motivov, področja, brigad, zalednega oz. ilegalnega dela Je prepuščena avtorjevi zamisli, slikanica pa mora biti napisana tako, da bo prikazala vso veličino ln pomen oborožene vstaje naših narodov proti okupatorjem in domačim Izdajalcem. Avtor naj upošteva, da Je slikanica namenjena predvsem mlademu rodu, ki spoznava narodnoosvobodilni boj te pripovedovanja staršev, šole in okolice, v kateri živi. Za tri najboljše slikanice, ki Jih bo ocenila posebnt. komisija, so pripravljene nagrade: 50.000 din — 40,000 din — 80.060 din. Razen tega bo uredništvo »Dolenjskega lista« izplačalo avtorju običajni honorar in, č« bo potrebno, poskrbelo tudi za ilustratorje slikanic. Okrajni odbor ZB Novo mesto in »Dolenjski list« si pridržujeta pravico odkupa tudi nenagrajenih slikanic. Rokopis slikenice v dveh natipkanih Izvodih je trebe poslati uredništvu »Dolenjskega lista« najkasneje do 18. septembra 1957. Podrobnejše informacije lahkov dobe Interesenti v uredništvu »Dolenjskega lista«. V Šmibelo so že praznovali Petič so 29, jumitja praznovali Smilhelčani krajevni praznik — spomin na parcizanstct napad na fašistično postojanko pri Zajcu na Gorjancih. Proslava je bifla na Hribu nad Smihelom. Po govoru predsednika krajevne organi'zaciije Lojzeta Nečimra je bil kulturni spored. Sodelovali so trije pevski zbori; Imihelskl pionirski pevski zbor. mešani zbor KUD Janez Trdina in novomeški pevski zbor vojnih invalidov ln borcev NOB. Pod vodstvom pevovodje tov. Ahači-6a in tov. Savnlka so lepo zapeli. Kulturnih društev iz drugih krajev bivša občina Gotna vas žal ni bilo. Po končanem kul- S PRVIM STRELOM V borbi pri Azanji Je najstarejši borec ln odličen strelec II. Sumadijskega odreda, 85-letni Zveza borcev Šentjernej vabi Zveza borcev v Šentjerneju vabi prebivalce, da ee udeleie na Dan borca množičnega obiska partizanskih bolnišnic v Pendirjevkl. Zbirališče bo pri Kosu v Gor. Vrhpolju ob 5. url zjutraj. parttean, • prvim strelom zbil s kopice sena pomočnika »orts-komandanta« Smederevsk« Palanke. B r a n k> Pavlovi č: Ostanek mož Valjevsktga partizanskega obreda, ki jt prešel v Bosno v začetku 1942. leta, je bil dodeljen Spremni četi Vrhovnega štaba. Pr\šla sva s prijateljem v četo in se počutila kot novinca. V zadregi sva, ne veva, kakšen je tukaj red, kakšna disciplina. Ne Je postavljena straža, Če so ko- Nazadnjefrivollm pa greva sploh ne pogleda. Prišla sva v odmakneva se drug od drugega. nJ1 natrmljani, vse sprašuje, pet, šest ntrov vstran mimo gozdiček. Pridejo k nama fantje iz straže, gjfrante ln radiotelegraflste n»- njega, kakoda so nama mudi. »Nič!« vprašajo, kako je v Srbiji, kako prenehoma knc» in jim daje ne- Gledava ga* skrivaj. On, Mar- »Nič! Se obrnil se nI!« je • tem in onim, ki ga poznajo. ke listke.« ko ge ne ,eni, nekaj piše, x Vrneva se in greva dva, tri »Dobro,« odgovarjava. »Malce Naš novi prijatelj odide na beležnico r kolenih in naju metre blizu njega. Spet nič! MARKO je šlo za nohte, vendar — tukaj stražo. Midva pa sediva in raz- sval« Ze drugI dan sva se sprijate- ljila z njimi, kakor da sva Že cd blizu. mišljava o tem Marku. Hm, če bi ga mogla srečati pa pogledati mesece v tej četi. »Beži no, kaj ga bova gledala. Sedaj sprašujeva midva njih: Najbolje, da se izogiblješ. Cim kako je, aH je tukaj tovariš Ti to, kdo je ta, pa oni. »Kdo je tisti, ki sedi tamle?« »To je Marko.« manj te poznajo, toliko bolje. Veš kaj: umakniva se od tu, da neju ne bo videl. Sicer lahko reče: Kaj pa zijata vame! In po- »K; 'eri Marko? Kaj je ta Mar- tam se zgodi, da storiš kaj na- ko?» »Marko vendar, iz Štaba. Menda jt namestnik tovariša Starega.« »Kakšen Je?« »Bosta videla. He, kako si privošči komandante ln druge — .višje'!« »Višjo naj si kar privošči, ampak kako ravnu i vami?« »Bosta vidola.« »Kaj bova videla?« »Veste, njemu nič ne uide. Za v. ako malenkost se zanima; če pak, bo pa rekel: Seveda, to st» tista dva, ki sta zijala prodajala!... Ni dobro tukaj, bolje bi bilo, da sva odšla v kak*no četo.« »Morda res, vendar pa veš kaj-daj, pojdiva mimo njega, kai"^r da greva sem in tja, pogledala ga bova od blizu. »Kaj pa če zavpije na naju?« »Nič hudega, saj *va novinca Bova rekla, da nisva vedela.« »Meni se ne ljubi iti.« »Zakaj pa ne? Bolje sedaj, ko sva novinca,* prigovarja Džoka. Alel6**"*cier tnkovlč-Marko »Nevaren nt, sicer bi že za-vpil: Kaj pa se potikata tod? Pojdiva vnovič mimo njega.« »Ne bodi nor, Džokol« »Grem pa sam, če ti neče*.« »No, prav, pa pojdiva Se enkrat, ampak bolje bi bilo, da si to privoščiva kdaj drugič.« »Ne, sedaj. Menda bo že nehal pisati.« Greva mimo Marka, le meter Jd njega. Malce naju pogleda in brska naprej po zvezku. »Spet nič!« »Pojdiva še enkrat!« »Jaz ne, ti pa kakor veš.« »Hajdt, lepo mirno in g? kaj vpraša j va.«' »Kaj neki?« •Kar koli. Vprašaj va ga, kje je doma, ali Če Ima cigareto.« »Cigareto, da ga prosiva?« »Da.« »VeS, potlej pojdi pa kar sam.« In Džoka res odide sam. Pri- de k Marku, obstane. Potem se usede. »No, sedaj se bo nadrsal,« si mislim in po stranski poti, skozi gozdič, odidem v naš šotor. Po desetih minutah se Džoka vrne, i rokami na hrbtu. Smehlja se in pravi: »Prižgiva vsa i eno. Papirčkov ni imel, bova zavila v časopis « »Kako je bilo?« »Vse v redu. Vprašal me je zate. ,Sel je, neko delo ima4, sem odgovoril, on pa: ,Le kakšno delo?'« »Kako si ga pa nagovoril?« »Lepo. Stopil sem k njemu ln obstal. Zdravo tovariš, sem rekel. Vedel sem se, kakor da je tudi on iz čete. .Zdravo!' mi je odgovoril. Imaš, ga vprašam, cigareto? — ,Nimam*, Je odgovoril, ,imam pa tobaka, č« ti je prav' ... Tisto ,če ti je prav' me j« malce zbodlo.« »In potlej?« »Vprašal me Je od kod sem. Iz Valjeva. — .Torej sva rojaka', je rekel. Od kod pa si? ga vprašam jaž. Povedal Je neki kraj, pa si ga nisem zapomnil. Vprašal sem ga še: Ali si iz naSe čete ali kurir iz kakšne brigade? Pa mi odgovori: ,Jaz sem iz čete' ... No, meno že ne boš uka-uil, sem si tnislL' »KakŠ*»n človek pa je?« »Ho, mir««* ko »užek. Le nekako napeto me J- gledal in se smehljal.« {Iz »KreH« n»rr>«t»6-«i« "» gozdarski koči na Daleč hriba v Rogu, vzhodno od Podstenic. V njej so delali dr. Pavel Lunaček kot upravnik, dr. Andrej Zupančič kot politični komisar, dr. Bo-žena Ravnikar kot asistent, dve bolničarki in bile nameščene tri kuharice. Oskrbo je opravljal poseben Intendant, bolnišnico pa je varovala zaščitna četa. Delovati je začela bolnišnica okoli 15. junija, z ustanovitvijo V. Grupe odredov konec Junija 1942 pa Beretlčeva sidanica na Ravniku, v juMjn ln avgustu 1942, parti-tanska sanitetna postaja Hev. 14. - 4. Julija bodo na njej odkrili spominsko ploščo Spomladi 1942 je priila na osvobojeno ozemlje tudi vrsta zdravnikov, ki so se takoj lotili organizacije partizanske sanitete. V tej organizaciji je opravil izredno pomembno delo zlasti pokojni dr. Pavel Lunaček-Igor, ki je 7. Junija 1942 poročal štabu III. grupe, da je izvršil naročilo Glavnega poveljstva in našel Je bolnišnica na Daleč hribu dobila značaj centralne partizanske bolnišnice. Njena ureditev je bila vzorna in ko so jo Italijani ob velikem napadu na Rog avgusta 1942 našli in uničili, v svojih poročili'i niso mogli zatajiti priznanja In občudovanja te partizanske bolnišnice sredi gozdov na Rogu. »Ambulante« Dolenjskega odreda V času, ko i" bila urejevana bolnišnica na Daleč hribu, je tudi na področju Dolenjskega odreda bila formirana sanitetna postaja, ali kot so te ustanove v partizanih kratko imenovali »ambulanta« v 2alovčah za Smarjeto. Nameščena je bila v Blažičevi hiši, vodil pa jo Je zdaavnik II. bataljona Dolenjskega odreda dr. Dolfe Medved-šček-Sumski. Ta sanitetna postaja se je verjetno v začetku Julija preselila na Vinji vrh v zidanico Franje Zwittrove in bila prav tako pod nadzorstvom Sumskega, ki je še nadalje ostal bataljonski zdravnik. Organizacijsko delo naših zdravnikov je dobilo Izraza v posebnih na-redbah Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o organizaciji sanitete, kl pa nam na žalost niso vse ohranjene. Tako vemo iz naredbe štev. 6 z dne 22. Junija 1942, da je bila za pod-toč/Ji 1. in 3. bataljona Dolenjskem odreda osnovana sanitetna postaja štev. 4, ki Je bila nameščena na sektorju Novega Loga ln jo Je vodil dr. Franc Novak-Luka. Za partizanske enote na Gorjancih in za področje 4. bataljona Dolenjskega odreda je bila osnovana sanitetna postaja Štev. 5, na področju 2. bataljona ln štaba Dolenjskega odreda pa sanitetna postaja štev. 11 v Zwlttrovi zidanici na Vinjem vrhu. Poleg nadzorujočega zdravnika sta bili na tej postaji še bolničarki Milka Zibert in Stanka Košak ter Josip Pungeršič S formiranjem V. Grupe odredov in novega Krškega odreda so nastale na tem področju tudi nove sanitetne postaje, ki bo bile označene s številkami 14, Ifl in 16. Sanitetna postaja štev. 1' Je bila nameščena v Beretičev zidanici nad Gorenjo vasjo pr Smarjeti, štev. 15 v Dolu pr Klevevžu, sanitetna postaja štev 16 pa pod Gorjanci v vinogradil med pleterskim samostanom in Vrhpoljem. 14. avgusta 1942 Je prišel za odrednega zdravnika v Krški odred dr. Ivan Pintarič, ki je vodil omenjene sanitetne postojanke, svoj sedež pa je imel na glavni od njih, sanitetni postaji štev. 15 v Dolu pri Klevevžu. Dr. Pintarič je o razvoju in ustroju navedenih partizanskih ambulant napisal dokaj izčrpno poročilo, iz katerega posnemamo: ...PRI BERETICEVIH NA RAVNIKU... Ambulanta ali sanitetna postaja štev, 14 je bila v Bereti-čevi zidanici sredi vinogradov. V njej je bila bolniška soba, ki je lahko sprejela 20 ranjencev. Ležišča so bila kar na slami na lesenih tleh. Manjkalo je sicer zadostno število odej, vendar v poletnem času, v katerem je ta postaja delovala, to pomanjkanje ni bilo tako občutno. Poleg tega velikega prostora, ki sicer služi za stiskanje grozdja, je manjša sobica, ki je bila spalnica dveh bolničark ter shramba sanitetnega materiala, hkrati pa previjališče. Kuhinjo so uporabljali kot dnevni prostor. Ta sanitetna postaja, ki Je delovala v juliju in avgustu 1942, je bila nekakšen rekonvalescentni oddelek za mnogo bolj zakonspiri-rano postajo štev. 15 v Dolu. Postaja je imela svojo stražo šestih stražarjev, javka za ranjence pa je bila pri terencih v Smarjeti. Ker so se tačas pojavljala med partizani rudi prva revmatična obolenja, so za zdravljenje leteh dnevno uporabljali kopeli v bližnjih Šmarjeških Toplicah. Intendant, ki je skrbel za prehrano, je s podporo okoliškega prebivalstva opravljal svoj posel tako dobro, da je bila hrana, M so jo dobivali ranjenci t« bo»- •» slabil, omalovaževanje dvc» *e je stopnjevalo in gospd Je brezobzirno metal obolel« izčrpane rudarje na cesto. Nezadovoljstvo meJelavstvom ie vedno bolj naral° lp raz-Cledanejšl rudarji a<* napotilih narkslstične tntern*nBle jeli jostajati prvi slndlk' aktivisti. 6 prvih sestankih delovanjih rojk vedo veliko jedatl hribovske vasi nad TrAJami, Za-Torjem ln Hrastnik koder je illo zatočHlče preH*nc8a pro-?tariata, Delo prvibtivlstov je ■Ho skrajno težko. Wtva rud-ukov so namreč bu.spremi ja-a rast ln razvijandelavskega gibanja ter ga dui&* aleher-neaa koraku. Preganjanje ln revščina sta ro-dlLa 12 prvotnih preganjanih sindikalnih skupin legalne delavske organizacije, ki so povezale vrste izkoriščanih ter se uspešno zoper-stavile kapitalističnim mogotcem. Po večjih rudarskih centrih so /.rasli Delavski domovi, ki ao bi J i zametek delavske kulture ln pro-svete ter so se v njih vzgajali novi kadri ln prekaljeni funkcionarji sindikalnega gibanja. Prva svetovna vojna je sindikalno delo rudarjev moćno omrtvičila. Vsa rudarska industrija je bila militarizlrana in rudarji »o občutili vse tegobe vojne vihre. Po prvi svetovni vojni pa kljub osvoboditvi delavski razred nI pričakal boljših dni. Izdani so bili različni novi zakoni in predpisi, ki so govorili o velikih pravicah delavca, toda vse skupaj j* bilo le na papirju. Povsem razumljivo Je, da se Je v takem stanju delavski razred oprijel programa komunistične partije; ki se' je spustila v neizprosen boj proti izkoriščevalcem. Spomnimo se prve stavke, ki so i" organizirati leta 1930 železničarji. Tej je sledila ze leta 1923 organizirana stavka rudarjev, ki Je potekala solidarno v vseh revirjih, Življenjski pogoji tedanjega rudarja so se iz dneva v dan slabšali in navsezadnje Je prišlo do najhujšega, t. j. do praznovanja Premogovna kriza na notranjem in zunanjem tržišču je povzročila občuten zastoj v prodaji premoga in posledica je bila, da so rudarji opravljali tedensko le J do J dnine. Vrhunec pa je bil dosežen s množičnimi redukcijami delovne sUe. TlaUiitt rudarjem, ki so bili se zdravi in delazmožnl, ni ostalo drugega, kot Iskati kruha v tujini. Ker domaća izkoriščevalska klika ni hotela prav nlć slišati klica delavstva o zboljšanju življenja slovenskih rudarjev, je nezadovoljstvo naraščalo m doseglo vrhunec leta 1934. Na pobudo komunistične partije so pričeli rudarji v Hrastniku Ln Zagorju 3. Julija 1931 z gladovno stavko, katera je v kratkem času zajela vse sasav-Jke revirje. Rudarji so se odlo-«11, da ostanejo v jamah, kajti vseeno jim je, ali poginejo v Jami ali pa izven nje. Odiočill so ee, da ne gredo iz jam prej, dokler ne bo kapitalist ugodil njihovim zahtevam, t. j. da se dvig. ne dnevni kopaškl zaslužek od 38 din na 40 din. da se ne bo znižala kvota deputatnega premoga ter da bo ostalo pri ostalih ugodnostih, ki so jih do takrat uživali rudarji. Rudarji so ostali v Jami brez vsake hrane in so Imeli le vodo. Ko so v Hrastniku zbrale žene stavkajočih cel jamski voziček kruha in ga poslale svojim dragim v jamo, so rudarji poslali poln voziček nazaj iz Jame s sporočilom, naj zbrani kruh pojedo raje sestradani otroci. Rudarjem v Jamah so se pridružiti tudi zunanji delavci ln številni uslužbenci, tudi ti niso hoteli Iz solidarnosti do svojih jamskih so-tovarlsev sprejeti nobene hrane. Tedanji trboveljski premogokopnl družbi je bila ta stavka v sramoto in Je zato skušala pridobiti rudarje, da bi zapustili jamo. Sele potero, ko je vodstvo družbe obvestilo zaupnik« rudarjev, da bodo rudarjem ie t naprej priznane dosedanje pravice, da se bodo Izboljšali delovni pogoji ln da se bo dvignil zaslužek, so rudarji po 76-umi gladovni stavki zapustili jame. Skrajno podli Izkoriščevalec pa ni držal besede rn je prelomil obljubo, češ da so rudarji sami od sebe zapustili jamo. Namesto izboljšanja Je sledil le povečan teror ln množično odpuščanje t dela. Zato rudarjem m preostalo drugega, kot da so po 12 dnevih ponovno os ta h v jami ter tako začeli drugo gladovno stavko. Ta Je trajala polnih 113 ur. t j. skoraj S dni, ln tudi ta ee je končala z neuspehom. Proti rudarjem J« tedaj nastopila žandarmerija pojačana z vojsko, s puškami in strojnicami ln goloroki rudarji so morali kloniU. Izstradani in izmučeni so se vračali iz rovov in jim ni uspelo ublažiti udarcev biča kapitalističnega mogotca. Končno pa je le prišel čas maščevanja. Ob vdoru fašističnih tn nacističnih tolp na nsie ozemlje so se številni slovenski rudarji odzvali klicu Partije ter ter za-vpstno šli z Osvobodilno fronto, številni so prijeli puške v svoje roke in sodelovali pri Izganjanju sovražnika z nase zemlje, drua* pa so z nizko storilnostjo ter se-botažnimi dejanji onemogočali intenzivno Izkoriščanje naših zemeljskih dobrin. V spomin na hude borbe ln žrtve, ki sta jih zahtevali gladovni stavki leta 1934, so al izbrali ass* venski rudarji 3. julij za svoj rta* noMski praznik, r%. j Stev. 27 (381) »DOLENJSKI LIST« Stran 9 Spremembe pri Lani so zakoličili, letos pa pričeli graditi cesto po dolini Temenice od Radohov« vasi proti Šenilovrencu. Desetletja ao se prebivalci vasi Ob Temenici potegovali Za povezavo * svetom 1 Sedanja pota so ob vsakem dežju neprehodna. Temenica pa čestokrat prestopi bregove in poplavi njive in travnike, bkraiti (pa tudi vsa pota v te vasi. Prebivalci teh vasi so zato toplo pozdravili pričetek glrad-nde le ceste — uresničenje davne želje im potrebe teh krajev. Hkrati bi ta cesta skrajšala razdaljo med Radohovo vasjo ■ in Štefanom za več kilometrov, bila bi pa tudi brez klancev. Dela od Radohove vasi navzdol so kar .lepo napredovala navzlic siabemu terenu. Hkrati z gradnjo ceste je treba namreč tudi regulirati Temenico, kar znatno podra-žuje gradnjo. Prav tako upoštevajo graditelji za- Novl naročniki našega lista Brulo Mlfij — Brusnice, Koren Viktor — Treboa vas. Klobučar Janei — Vel, Ne-rajec, Movrin Prane — Sela, Kovač Mirko ~ Zvlrče, Pograjc Katarina — Krka, Kblenc Mrffftin — Grč vrh, Kol Amatfja — Hartnja vas, Mausar Jože — Pleš, Dečeko Leopold — Sp. Jarše, Ghislč Alojz — Surdullca, Kobe Vladimir — Pula, Krfštof Izidor — Ceče, Rozman Boris — Bdeča, Slapfiak Alojzija ~ Vrh, Stiplč Martin — Demlr, VlaSič Bogo — Dugo selo, Zaletelj Ivan — Ruma, Bieger Anton — Dinslaken, Spehar Matija — Klrkland Lake, Horvat Ivan — Unije. 6ebne mline ob Temen'ei in njihove vodne naprave, čeprav ti nimajo prav nobene družbene vrednosti. •. Vse je bilo v rfdu, dokler niso graditelji prejšnji teden dobili nova navodiia in z njimi spremenjene-, načrte. Pričeli so gradit; 6 metrov široko traso, kajti Tržno poročilo V ponedeljek 1. juiliils, j* bll'o .na' novomeškem živinskem trgu dob&l vsega. Cene so bile še.'k'ar amerrne, le z«a jaijca eo tarnale gofpodinije. da so predraga. Cehe: J*'ica 15 din, kol«-rabioa 30 dim kg, pesa 50 dtn kili ograni, solata 40 din kg, bo-.povniioe 60 diin liter, jagode 140 dinarjev liter, češnje 50 din kg. Meso: govedima 240 din, teletoma 280 din, evuniinia 350 din kg. 5 SEJMIŠČA Na sejem ao pripeljali 548 prašičev v starosti od 6 tednov do 6 mesecev im 148 glav go vetje živim*. Prodali so 393 prašičev tn 105 glav goveje ži«vime. Cene: kravam od 60 do 100 diin kg, volom od 115 do 125 dim kg. Povprečna eema prašičem j* bila 2.500 do 3.500 dim. Kino Gradac V gradaško prosvetno društvo Je kot eekclja vključen tudi tamkajšnji kino, ki pa minulo simo zarad", pomanjkanja kurjave ni predvajal filmov. Zdaj Je spet .pričel s predstavami in Je od svoje ustanovitve opravil že lepo ljudskoprosvetno ln izobraževalno delo, saj je bilo v dvorani aaivrtenih že 62 filmov, ki si jih de na 120. predstavah ogledalo okoli 3.500 ljudi, ceste? predvideno je bilo, da bo ta del ceste nadomeistoveJ dei projektirane avto ceste Ljubljana—Zagreb, dokler ta ne bo zgrajena v celoti Zdaj so dobivi nova na_ vodila, da traso zožijo na 4 m in da gradijo samo do postaje Veliki Gaber. Hkrati so dobili navodila, da pred dobrim mesecem postavljene barake pre-mestitjo k trasi avto-ceste pri vasi Bič, ker bodo gradnjo avtoceste nadaljevali še Vetos, Cesta Po dolini Temenice bo samo krajevnega pomena. *;ato bo imela le tri metre široko vozišče in ne pet. kot Je bilo v prvotnem mačn-tu, prav tako pa jo bodo zgradili letos sam0 do veiikogalbrske železniške postaje. Kot *e večkrat, »e Je žal pokazalo sedaj tudi pri gradnji te cegte, da so načrti men jami med samo gradnjo. Če Je to gospodarsko utemeljeno, ne moewno reči. Dejstvo je, da so najprej posneli rušo za 6 metrov Široko traso in da so bila začetna zemeljska dela v tej širini! Zdaj bodo to zožili za dva metra! Veliko zemeljskih del je bilo opravljenih že tudi na odseku od železniške postaje Vel.itki Gaber do Sentlovrenca. Okoli 3000 kutoikov zemlje so že premetali • Pionirji iz Prečne na morju Pionirska skupina V. razreda iz Prečne je ob zaključku šolskega leta šla. na petdnevni poučni izlet na morje. V Ljubljani so si pioniSrji ogledali oddajo Radia Ljubljane, obiskali so muzej NOB, prijetno so potovali čez Postojno na Reko, kjer so si zvečer z veseljem ogledali veliko im lepo ladjo Partizanko. Brezplačno so sta- na tem odseku. Pri tem so rho- novalA v Slovenskem, domu KPD rali na njivah, skozi katere gre trasa, uničiti ipojjske pridelke. Graditelji so namreč pričeli de- Bazovica, kjer so s« tudi spo-zna-li s slovenskimi pionirji z Reke ter igrali z nji-md šah ln laiti na več krajih, da bi delo namiizni tenis. Ogledali so si potekalo hitreje. Tak je bil tudi prvotni načrt. Razumljivo je. da je ta sprememba prizadela Zlasti prebivalce eb Temenici, ki so bili že prepričani, da bodo že letos dofoiii cestno zvezo s Semtlo-vrencem im Radohovo vasjo, Opatijo, bili so v Ba&ki na <>:<>■ k u Krku, na ladji l.n drugod s0 pridno prepevali in bili vedno dobre' volje. Posebno veseli so bili srečanja z makedonskimi pionirji in s pionirji z otoka Paga. Veliko pristaniško mesto Reka je biilo tako zanimivo, da Ker tudi gradnja vodovoda na *° *• 8 *e**vo ločili. Nekate- tem območju zelo počasi napreduje, j« ljudem zeio težko izpodbijati že znano staro trditev, da si napredek na Dolemj- ri so prinesli v stekleničkah seboj tudi morsko vodo, »za spomin«, kot so pravili. Prečemskl pionirji so v raj- skem najtežje utira pot. Upamo, redni pionirski hranilnici vat-da bo prišlo še do kake spre- čevali vse leto. d« so lahko Sli merobe v gradu] i v tem smislu, da bomo vsi zadovoljni! na tako lep izlet. Pozabili ga n*> bodo vse žrivljenjel -tj- MATURA V ČRNOMLJU Vrata počitnic so se odprla tudi na črnomaljski gimnaziji. Veseli obrazi zapuščajo poslopje. Nekateri med njimi stopajo ravnodušno, drugi žalostno. Za vse te se bodo v jeseni ponovno odprla urata šole ln vrnili se bodo v prijazne učilnice. Vsako leto pa »kupina mladih ljudi za t?edno zapusti srednješolske prostore in resno stopa v življenje. To so abittmenti, naša bodoča inteligenca, ki je maturirala v osrčju Bele krajine. Ze skoraj dva tedna je, odkar je od osemnajstih maturantov sedemnajst uspešno opravilo veliko maturo. Prav gotovo je to velika preizkušnja za mlade ljudi. Na tem zrelostnem izpitu lahko tudi sami kritično precenijo svojo vestnost, vztrajnost, sposobnost in natančnost v Študiju. Vse te vrline so črnomaljski maturanti to leto tudi pokazali, saj so njihovi uspehi izredno lepi. Med njimi je bila celo ena oproščena ustne mature zaradi odličnega uspeha v raz- Igralska družina PD Boris Kidrič ii S topi č po predstavi Belih vrtnic redu in ker je pri pismenih maturitetnih nalogah dosegla lep uspeh. Končni rezultat so pokazali, da so tri odličnjaki-nje, ena prav dobra, dvanajst dobrih in en zadosten. Ti mladi ljudje se bodo jeseni vpisali na različne oddelke univerze in drugih visokih šol. Mnopi so se že odločili, mnogi še omahujejo, saj to je življenjsko važna odločitev. Prav letos se opaža, da sd se odločti zelo različno: trije ali štirje gredo na medicino odroma za medicinske sestre, dve na jarmacijo, nekaj se jih je odločilo sa pravo,'tudi veterina, kemija, ekonomija, umetnostna zgodovina in tehnika so zastopane. Vso osnovo jim je dala srednja šola, ki jih je vodila vsako leto za stopnjo višje. Danes stojijo samostojno rta poti v življenje, kjer bodo $voje znanje lahko izpopolnjevali. Med njimi je rudi mnogo športnikov, ki so dosegli lepe. uspehe v domovini in celo izven naših meja. Ko jim je tov. predsednik maturitetne komisije °& koncu čestital, je med drugim rekel: »Zavedajte »e, da ste kot Re-lokranjci ln h t^^ponosni in srečni, da vam je nova domovina omogočila, da ste lahko maturirati doma, zato v svetu nikdar ne pozabite, kdo ste!* P, M. DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Sreda. 3. Julija — Nada. Četrtek, 4. julije — Dan borca. Petek. 5. julija — Ciril in Metod Sobota, 8. julija — Dušica. Nedelja, 7. julija — Manica. Ponedeljek, 8. julija — Uza. Torek, 9. julija — Veronika. LUNA: 4. Julija ob 13.09 prvi krajec, »Krka« — Novo mesto: od 2. do 4. 7. mehiški film »MLADI JUA-REZ«. Od S. do S. 7. italijanski barvni film »ATILA«. Dom .TLA — Novo mesto: l, in 2. T. ameriški barvni film »SIN ALIBABE«. Od 4. do 7. julija francoski film »OTROCI LJUBEZNI«. »Jadran« — Kočevje: 3. In 4. 7. Italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«. Od 3.'do 7. 7. ameriški barvni film »VELIKA NOC CASANOVB«. Metlika: — 3. 7. »KAVARNA V GLAVNI ULICI«. 6. in 7. 7. ameriški film »BOJIŠČE«. Kostanjevica: 3. 7. češki film »DIVJA BARBARA«. 7. 7. ameriški barvni film »RAPSODIJA«. 2užemberk: 7. 7. francoski film »VRAG V TELESU«. Dol. Toplice; 8. in 7. 7. ameriški barvni film »DALEČ NA SEVERU«. ■Rog« — Straža: 8. In 7. 7. ameriški film »KO PRIDE ZIMA«. Trebnje: «. in 7. 7. ameriški film »HOBSON V ŠKRIPCIH«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja italijanski film »Rim ob enajstih«: v soboto 6. jul. ob 20..kj v Stopicah; v nedeljo 7. julija ob 11. url ns Trebelnem; ob IS. uri v Smarjeti, ob 18. uri v Otočcu. Sprejmem« skladiščne delavce. Plača do SO din na uro. Prednost Imajo oni, ki tanko dobijo stanovanje v Ljubljani. METALKA, Ldubljna, Parmova 33. Iščemo poverjenike ca pridobivanje naročnikov na revijo »Progres«- ln »Maneken«. Zaslužek dober. Delo primerno za Študente, upokojence, gospodinje in osebe raznih poklicev, ki imajo veselje do komercialnih poslov. Osebne ali pismene ponudbe na upravo revije »Progres«. Ljubljana, Titova c. M, RAZPIS Kmetijsko gospodinjska lola VINOMER pri Metliki bo sprejele v letnik 1957-5« kmečka dekleta v šolo. Id traja od 8. sept. 1957 do 10. julija 1SM, Namen šole je dati gojenkam potrebno teoretično ln praktično izobrazbo lz kmetijstva in gospodinjstva. Pogoji za sprejem v Solo soj i. popolna osnovnošolska izobrazba. 3, starost od 16 let dalje, 3. mVsečna vzdrževalnlna 4.(W0 din« Svojeročno napisani prošnji z« sprejem Je trba priložiti naslednje dokumente: 1. svoje ročno napisan kratek zlvljejepis, 2. zadnje Šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, S. potrdilo o vpisu v volilni imenik, 6. obvezo staršev ali ustanove o rednem plačevanju vzdrievalnine. — Revne gojenke naj se obrnejo za vzdrževanje na pristojne kmetijske zadruge. 7. prošnia mora biti kol-kovana s kole kom za 30 din. Prošnjo s prilogami je oddati ali poslati na Kme+ljsko-^ospo-dinjsko Šolo Vinomer pri Metliki najkasneje do 1. avgusta 1937. O pričetku šolskega leta bodo sprejete gojenke pravočasno obveščen*. Uprava iole Najlepše se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu v Novem mestu za izplačano 106-odstotno zavarovalnino za prisilni zakol krave. Pri poročam vsakomur, da živino zavaruje. Matija Sprlnger, Gaber 1, p. Semič NOVO MESTO V času od 22. do 29. junij* je bilo rojenih 30 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Stangl Ivan, delavec iz Rajnušč in Hrovat Marija, hči. kmeta U Zafare. Lenart Franc, uslužbenec ln Luzar Marija, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Umrli ao j Zupančič Ivan. sin mizarja, 13 let, iz Vranovičev. — Krampelj Jožefa, upokojenka, 7fi let. iz Novega mesta. Krlan Ignac, upokojenec, 96 let, lz Novega mesta. Marija a Tanče gore — deklico, Prime Amalija ls Sadlnje vasi —" deklico, Jarc Fanl iz Prečne «*» deklico, Boldan Jožeta iz Rebro — deklico. Sluga Ana iz Gor. Straže — deklico, Pezdirc Marija iz Dolenje vasi — dečka, Mušio Amalija lz Dragovanje vasi — dečka, Tramte Jožefa lz Skocja-na — deklico, Radovlč Dragica ls Novega mesta — deklico. KRONI PK1UCENRGA MLINARJA sprejmem po možnosti samskega (mlajšo moč). Stanovanje zagotovljeno. Naslov v upravi lista (328-57). SPREJMEM DEKLE za vsa kmečka dela. Naslov v upravi lista (328-97). POCENI PRODAM HLADILNIK »Bad«, primeren za mlekarne, gostilne ln mesnice. Nntrania prostornina 42 X 46 X'*. Naslov v upravi Usta (327-57). MLADO KRAVO, 7 mesecev brejo, prodam: Gerenc, Kamnje II — šenti upert. V PONEDELJEK »4. JUNIJA, sem Izgubila rdečo žensko jopico od Hrušice do Clkave pri Novem mestu. Najditelja prosim, naj Jo za nagrado vrne v upirave Dolenjskega lista. Pretekli teden ao v novomeški porodnišnici rodile: Kopar Jožefa lz Cegelnice — deklico, stipano-vič Marija iz Marindola — dečka. Rožič Ana iz Črnomlja — deklico, Pungerčar Franja is Novega mesta — deklico, Kralj Alojzija lz Gor. Težke vod« — dečka, Pavlin Jožefa iz Cesče vasi — dečka, Skoporc Irena iz Pavle vasi — dečka, Brajdlč Ida lz Prečne — dečka, Svener Mara U Cešče vasi — dečka, KoreniČ Milka iz Kopra — deklico, Flere Marija Iz Marti-nje vasi — dečka, Urbančič Marjana iz Gotne vasi — deklico, Matkovič Vida lz Kanlžarice — deklico, Lukežlč Terezija iz Vap-če vasi — deoka, Cemas Kristina iz Stare Lipe — deklico, Brine Pretekli teden ao se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Hribar Albin, rudar a Križa, se je s sekiro Usekal V desno roko, Senica Alojz, posestnik s Sel, se je z ročico udaril v trebuh. Mišici Joža, upokojenka is Gor. Gomile, je padla ln si poškodovala levo ndgo. Sptndler Jože dijak iz Gostemarcev, se je v Krki s kamnom ranil v desno nogo. Slmonlč Ana, užitkarlca s Podrebri, je padla in si poškodovala desno roko. Trščlnar Franc, delavec iz Jurne vasi, si je a kamnom poškodoval desno nogo. Rahlja Mijo, sin posestnika iz Mašiucev, se je a. koso.urezal v levo roko. Femee Ana, hči posestnika z Luže, je padla in si poškodovala vrat. Primožič Viktor, ekonom 1z Novega mesta, je padel s senika in si poškodoval desno roko. Bavdek Majda, delavka lz Gor, Straže,/ je padla in si poškodovala levo" nogo. Nova kategorizacija cest? V republiškem .merilu pripravljajo novo kategorizacijo cest, Po osnutku nove kategorizacije bi prišle nekatere republiške in tudi zveone ceste pod upravo okrajne cestne uprave. ROJAKI IZ ZDA — 4. julija na Polževo! Vsem ameriškim rojakom, ki so va obisku v rojstni domovini sporočamo, da bodo tudi leto1' lahko praznovali ameriški praznik »Dan neodvisnosti* «ke šole. V dveh sobah so sent-(Independance Day) - 4. julij/ pokadil prd- Praznovanje bo na prelepem dobljeno /manj« v nveaa^, rt» IZ ŠENTJERNEJA V nedeljo, 1*. junilja, Je bi« v SemUjermeju razstava vajem- Polževem pri Višnji gori, nedaleč od Ljubljane. baih im šbeviiirvi/h lepih ročnih delih. z*h!o 0q ugajalli predvsem čevlji, todeMci šiviilj, kirojačev im Na piknik vabimo prav vse fcroj,ai^ ^ tjU(|; 'p ^vo ^ ameriške rojake.' Za zabavo, ples in narodne pesmi bo poskrbel Gorenjski kvartet. Domača kuhinja bo zadovoljila vse okuse in želje. Torej, 4. julija vsi rojaki na uspehe. Polževo! Vabi odbor za prostavof Ivanka Shiffrer, Marion Bas- hel, Jennie Troha, Tončka gola in otooski vrtec. Ročna Vrbanz, Lojzka Muha, Frank dela lin miisbe so dteviilnim obi-Japich in Vincenc Pink, vsi tskovailcem zelo ugajaile, prav rojaki i« Amerike. 'tako praktični izdelki gosoodrimj- predmeitl toolarjev, klepairjev, kovačev ln drugih. Vajem/ska šola dosega pod vodstvom prizadevne upraiviitelj.ic« Vere Sever-jeve ia leta v Ueto lepše 23. Junlfla pa so razatavljall v šoli niaja glmrnazija, osnovna skega pouka. Hlkrati je bdi v javni kmijiižmlol knji*nd arečoTov. Dobitki «o billi tokrat rajne kftDj4fe, mladimflik« reviiJe im ča-mpifal, vrne« pa »o bille tudi tri tort«, mnogo pecAva in šolsikilh potreibičim. Trgovini KZ in »Gorjanci« s*a tudi priuipevalH k lepemu uepenu arečolova. Vse srečke ao Badeft«. Srečoflov j* lepo uspeti. 28. jumiijia je bili« a slavnostno proslavo aa!kl!|juč*mi6 šolsko leto. Otrokom vrtca, oamovme šefle in ni4j* gdmnaeiti* je govorila ravnateljica Tončka Skerletova in med drugim povedala, dia ee je uspeh n* gfommaasiji dviigniil, n« osnovni šoto pa malo poslabšal. Hudo je, ker morajo mnogi učenci zaradi domačega dela za- nHmanjati *olo ln sivoje kobra-zevamije, Sentjemeijsika rrtladima se je u veljav'.*; al a tudi iizven šol«. Slovesnost je billa zatklju-čema z zahvalio požrtvovalnim prosvetnim deilaivcem im z lepo akademiljo, nadboljai učenci pa so bili nagrajeni im pohvaljeni. Najboloil dijak gimnazije je bil tudi letoe četrtosoJec Antom Kotar. V. Pod upravo okrajne cestna uprave Novo mesto naj bi prišla cesta od Radohove vaai preko Novega mesta in Šentjerneja do okrajne meje prt Pod-bočju, to je v doiŽinl 62 km. Cesta Novo mesto—Kostanjevica bi priela takoj, cesta Rado-hova vas—Novo mesto pa po dograditvi avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, Prav tako pride pod okrajno cestno upravo cesta Čatež—Štefan in Metlika—Drasiči. Skupno bi se a tem cestno omrežje okrajne cestne uprave Novo mesto povečalo za 80 km. Sedaj oskrbuje okrajna cestna uprava 478 km cest III. reda. Odsek ceete. ki ga sedaj modernizirajo, (Novo mesto—ZaimeAko) bo do dograditve avto-ceste zvezna cesta. Cesta Celije—Sevnica—Mokronog—Tr eten je—Dobrni č—-2 už em- Lepa šolska razstava v Metliki ♦♦HMMMtM>MM»WM»M»4»44W»4 Veliko slavje slovenske mladine Na 44 večjih ln manjših prireditvah ln tekmovanjih zadnjega festivalskega tedna je nastopilo preko 20.000 telovadcev in športnikov it vseh krajev Slovenije, Ii novomeškega okraja blizo 900 udeležencev. Paradi, akademiji ln glavnemu nastopu je mimo drugih visokih gostov prisostvoval tudi predsednik Tito s soprogo. Kvaliteta prireditev in organizacija — odlični. Za nami Je Se ena velika manifestacija slovenske mladine v okviru praznovanja Dneva mladosti — L slovenski festival telesne kulture, ki je bil v nedelio slovesno zakUufen z veličastnim nastopom na stadionu Odreda v Lluhllani. Festival le pokazal, da stojita naša telesna vzgoia in Sport na solidni osnovi, l>H pa jc tudi velika manifestacija množičnosti in kvalitete naše telesne Kulture. Rrez dvoma le največjega pomena skupen nastop različnih organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine, nastop Partizana kot najmočnejše telesnovzgoi-ne organizacije / ramo od rami 8 Športniki, taborniki, gasilci In JLA. To Je med drugim poudaril tudi predsednik Tito. ko le odgovarjal na vpraSnnla novinarjev o svojih vtisih o festivalu. Festivalske prireditve so tekle ves teden, zadnje tri dni pa so bila na sporedu množična tekmovanja ln nastopi partizanskih društev. Tu je sodelovalo tudi "Uzu 900 Udeležencev i* našega okraja. V petek dopoldne so bila na razlifnin športnih igrivih tekmovanja za naslove republiških prvakov partizana v odbojki. Ko-Sarkl. nogometu, namiznem tenisu, maleni rolcnmelu. stre1|nn|ii In kolesarjenju. ..Tu sn predstavniki novpiiie'kcga okraja in Dolenjske dosc&li imkai tm>v \'-\i In taborniki. Na glavnem nasiopit. ki Je bil zamrli ■odelftvanj* šnortnlh orga-nizacll. gasilcev. JLA in mornarjev telo pester In kvaliteten so sodelovali tudi oddelki (7 narlt-zanslclh društev novomeškega okraja. Lahko rečemo, da so imeli svolo »samostojno točko, sai so v telovadni sestavi Imenovani »te-fovsdba na vaški poljani« ravno društva Iz novomeškega okraja dala večino nastopajočih mladincev, skorn.i tri četrtine vseh. Med ostalimi nnitisnešnelšlml točkami snoreda nal naštejemo še na*'np n'enlrk. VI so zsrad' velikega *te-vila fpreko 4 nastopale dva« krat nastop atletov v različnih disrjnlinah 'a'.letike. borbena tekma mladincev, nastop gasilcev ln posebno nastop starejših članov ln članic. Posebno veliko aplavza ■o želi pripadniki JLA Itt mornarji. FM Bela krajina : Elan 4:2 (2:1) V nedeljo je bila v Črnomlju odigrana prijateljska nogometna tekma med domačimi ln Novo-meičenl. Razvila ae Je hitra in borbena igra, ki pn je bila zaradi sodnikove omahljivosti raztrgana. Crnnmaljcani so prišli v vodstvo ?,e v tretji minuti, vendar so Jih Novomeščanl vea čas dohajali. V prvem delu igre je bil poškodovan Koiuh, ki nI več nastopil Na Kot vsa druga leta sta tudi ob letošnjem zaključku šolskega leta nižja gimnazij« in osnovna šola v Metliki pokazali na razstavi sadove svojega dela. Razgibano šolsko In lzvenlolsko delo metliških pionirjev je pred kratkim dobilo lepo priznanje: v evojem delovnem prizadevanju so med pionirji vseh Sol novomeškega okraja dosegli drugo mesto in Jim je bil zato kot nagarada dodeljen fotografski aparat hkrati z vso opremo za fotografski laboratorij. To prizadevanje metliških dijakov Je bilo vidno tudi na razstavi, kjer Je bil med drugim na tabeli prikazan njihov Šolski uspeh. Število učencev Je zaradi lanskoletne ukinitve dijaškega doma alcer nekoliko padlo, zato izleta po "Sloveniji ln Hrvatakl. Za razvedrilo m telesno utrjevanje sta skrbela telovadni in smučarski krožek (vodji Slavo Raj-mer ln Daro Inkret), za zdravje mlečna kuhinja, za duševno hrano pa dijaška knjižnica, V jeseni pa bosta zaživela se dvf krožka, In sicer lutkovni, za ka. terega so dijaki že Izdelali figure, ln fotografski. Vse to delo metliških dijakov je bilo prikazano na razstavi na kateri bo številne obiskovalce pritegnile zlasti risbe in pa izdelki ročnega dela. Medtem ko so bile risbe predvsem izraz dtjakovega doživetja, pa se je pri ročmem delu poleg fantazije ln smisla ;za lepoto uveljavila tudi ročna spretnots. Gimnazijci so svoje Izdelke raz- pa se Je dvignil šolski uspeh. Od stavili v treh učilnicah, v četrti 190 dijakov, kolikor jih je zdaj pa j* pokazala svoje pismene rine šoli, je Izdelalo 65',;, (7«/» več sarke in ročne Izdelke osnovna kot lani), popravne izpite Ima 25 odstotkov, popolnoma padlo jih Je fl fo, neocenjenlh pa Je bilo 1 •/» dijakov. Najboljši po uspehu Je bil IV. razred, takoj za njim pa Je I. a Izvenšolsko so se dijaki Izživljali v številnih krožkih, tako v risarskem, folklornem, smučarskem, pri pevskem zboru, Igralaki družini In Počitniški zvezi. Tako so se člani risarskega krožka (vodja Mladena Hanzelj) sestajali vsako aredo in ob poletju priredili svojo razstavo, o čemer Je bilo že pisano v našem Igrišču se Je pojavil zadnjih 15 ?r?.!j„au^ ,e,r??J'^ *5 p,°" minut Igre kot sodnik In publika ga Je zaradi njegove objektivnosti živtdtno po/.drnvlla. V. J. V nedeljo regala nc Krki Veslaški klub »Krka« Novo mesto priredi v nedeljo 7„ julija, ob 14, url na Loki tradicionalno V. dolenjsko regato. Udeležbo na tej prtreditvl so prijavili VK ročal o uspehih mladih gimnazij, skih šahlstov (vodja Franc Rran-celj). ki so na občinskem šahovskem prvenstvu zasedli prvo mesto, na okrajnem pa sedmo med štirinajstimi nastopajočimi ekipami. Mladi gimnazijski kolaši (vodja Ljuba Vidnjevlč) so z belokranjskimi, gorenjskimi, koroškimi n srbskimi plesi nastopili v Metliki, na Božakovem, Rado- šola. Tudi tu so bili vidni dobri uspehi mladih rok. Ra/.stava Je bila na žalost odprta samo v nedeljo, 23. Junija, kliub temu pa al jo je ogledalo precej ljudi. —ar Največji sadež na svetu To Je kokosov oreh. Raste na neki vrsti palme, ki uspeva le na Sejšelskih otokih v Indij-skem oceanu. Ta kokosov oreh le dolg pol metra, ima jajčasto obliko In je na na,|širšem delu debel več kot en meter. Težak je 25 kg, da docori, pa potrebuje deset let. berk—Kočevje naj bj. bila poatej zvezna cesta, ker ie to najbliž-nja pot vzhodna Slovenije na morje. Ni toliko važno, kako se ceste imenujejo in pod katero upravo so. pač pa je pomembnejše in boid pereče vzdrževanje cest. Z razpoložljivimi sredstvi okrajna cestna uprava ie dosedanjega omrežja ni mogla vzdrževala kot bi bilo treba. Ceste na Dolenjskem so gotovo najslabše v repulbdkl. Po letošnjem proračunu Je odpadlo na vzdrževanje enega kiiomerra okrajne ceste komaj 101.000 din, V okraju Kranj imajo n. £r. za en kilometer okrajne ceste 264.000 dmi Razumljivo je. da nače ceste ne morejo biti tako vzdrževane kot ao v drugih okrajih, kjer lahko Žrtvujejo zanje več denarja. Razen okrajnih pa imamo v okraju Se 566 km občinskih cest, ki jih vzdržujejo občine z dotacijami iz proračuna in s prostovoljnim deiom korlstnikov cest. Tudi občine Imajo v ta namen zelo malo sredstev. Vendar bo okrajna cestna uprava prisiljena, če bo uveljavljen novi osnutek kategorizacide cest, del okrajnih cest. ki «0 pomembne samo krajevno, prenesti na občine, .Kakšne bedo s*ie potem ceste spričo sredstev, ki jih lahko damo v ta namen, al lahko mislimo. Ob kategorizaciji bj morali zato 'predvsemi misliti, kako izboljšati »lafoe ceste. Na Hrvatskem bodo ' . pogozdovali IzvrAni svet hrvatskega Sabora je sprejel načrt odloka o letošnjih planih sečnje in urejevanju gozdov na Hrvatskem. D* se zavaruje gozdni fond, je doiočen plan sečnje v posameznih okraijih. Letos bodo posekali 3,560.000 kubikov lesa v gozdovih splošnega ljudskega premoženja im 550.000 kuMkov v zaseibnih in zadružnih gozdovih. Obseg sečnje bo isti kakor lami. Rasen tega bodo letos pogozdili trn dopolnili obstoječ« gc-zdove na površini 8750 ha, meliorirali 6120 ha goadne, površine, Branik Iz Maribora. VK Nautllus vlcl, v Semiču In Ozlju. Navadno lz Kopra. VK Savica Iz Ljubliane In V K Izola lz Izole. Program prireditve Je nekoliko obširnejši, ker nastopajo veslači v novih disciplinah, ki Jih doslej v Novem mestu še nismo videli Jih Je spremljal tudi gimnazijski Sevskl zbor (pevovod)a Viktor vi gel j), ki je to leto štel 61 pevcev, ae naučil .ki novih peami in imel 13 nastopov. Za svoje delo je zbor tudi prejel plsmono pii- NnJmočneJŠo ekipo Ima VK Bra- znanje na I, jugoslovanskem fe- nlk Iz Maribora, lanskoletni veslaški prvak Slovenije. Domači klub »Krkai bodo zastopale oove mlade ekipe. k1 se pripravljajo na prvenstvo Slovenije, k| bo na Brestaniškem jezeru nad hidrocentralo Mariborski otok. Novomeftčane vabimo, da se stlvalu mladinske glasbe. Igralska skupina (vodji Julka Rajmer ln Jožica Pa k ar) Je naštudliMla Bevkovo Igrico »Tonček«, v modelarskem krožku (vodja Mladena Hanzelj) pa so sestavili vrsto-letalskih modelov In z njimi tudi sodelovali na dveh nastopih Dru- udeleze t« tradicionalne Športne žlna Počitniške zveze (vortla Lju. OBCrNSKI IJTUDSKT ODBOR METLIKA sporoča Žalostno vest, da je po težki in dolgotrajni bolezni umrl MARTIN BRODARIO odbornik občinskega ljudskega odbora Metlika. Dobrega tovariša smo pokopali v torek, 2. julija 195T. Kot požrtvovalnega odbornika ga bomo ohranili T trajnem spominu. prireditve. T. M. ba Vidnjevlč) je lani -naredila dva 8 Stam »DOLENJSKI LISTt gtev. 27 (381) ■ ; Letos 23. aprila je v radijski postaji Oslo dvignil svoj svarilni glas in opomin človeštvu spričo čedalje bolj preteče nevarnosti pred eksplozijami atomskih in vodikovih bomb DR. ALBER SCHWEITZER. Njegov govor je prenašalo okrog 150 radijskih postaj po vsem svetu. Francoz dr. Scbvveitzer je svetovno znani strokovnjak za tropsko medicino in živi že 40 let v Ekvatorialni Afriki, kjer vodi zdravstven zavod. Razen tega je tudi glasbeni strokovnjak in je napisal doslej največje delo o Bachu (enako kot o pesniku Goetheju) in številne filozofske razprave. Leta 1953 je prejel največje svetovno priznanje ■— Nobelovo nagrado za mir. Dr. Schweitzer je globok mislec in gotovo eden naj-; večjih živečih mož. Zato je njegov govor tako odjeknil . po vsem svetu. Iz tega govora prinašamo nekaj glavnih misli. »Upam, ' da bo moje opozorilo našlo razumevanje« Ko so Američani 1. marca 1954 začeli na ^Ajarshallovih otokih, Rusi pa v Sibiriji preizkušati vodikove bombe, Je postalo takoj jasno, da je to nekaj drugega, kakor poizkusi s prejšnjim neatamskdm o-rožjem. Kajti ko vodikova bomba eksplodira, za njo nekaj ostane: velike množine najmanjših delcev radioaktivi-r»ih elementov, ki v zraku raz-sevajo radioaktivne žarke. To razsevanje človeškemu organizmu škoduje in znanstveniki so začeli razpravljati, ali je sevanje, ki nastane kot posledica vodikovih bomb, nevarnost - nevarnost, ki bo rasla z novimi eksplozijami. Na podlagi raziskovanj znanstvenikov, ki pa še n&*o dokončna, lahko trdimo, da predstavlja radioaktivno sevanje, kot posledica minulih eksplozij, neaiarnost za vse človeštvo, tako nevarnost, da je ne smerno podcenjevati. V zadnjem času se čedalje bolj USTANOVNI OBČNI ZBOR TENIŠKEGA KLUBA »ELAN« NOVO MESTO bo v petek, dne B. julija 1957, ob 17. uri popoldne, v sejni dvorani (II. nadstropje) občine Novo mesto. Vsi interesenti za tenis in badminton vabljeni! ODBOR, množijo protesti proti poskusom vodikovih bomb, čeprav se narodi sveta še ne zavedajo nevarnosti, v kateri so. To jim je treba razložiti. Z drugiimi znanstveniki, k5 so v teh dneh poslali v pismih svetu svojo opommjajočo besedo, dvigam tudi jaz svoj glas. Moja starost in moja ljubezen do življenja mi daje u-panije, da bo moje svarilo našlo vse razumevanje v korist človeštva. Kaj je radioaktivnost To so nevidni žarki, Id prodirajo skozi steklo, tanke sloje kovin, skozi človeško ln živalsko tkrivo. Leta 1893 jih je odkril znani zdravnik Ront-gen, 1898 pa sta fizika Curie odkrila v uranu radicaktivni element radium. Ljudje so bili veseli tega odkritja, ker se je pokazalo, da bodo rentgenski žarki človeštvu v marsičem koristni. Kmalu pa so ugotovili, da ti žarki uničujejo tudi zdrave celice &Ioveskeiga telesa. GOspa Curiie je po štiridesetletnem proučevanju urana dobiila na rokah opekline, ki Jih ni mogla več pozdraviti. Radioaktivni žarki so ji kasneje uničili kostno tkiiivo in povzročili neko bolezen krvi. Na stotine zdravnikov in bolničark je umirilo pnaiv zato, ker pri uporabi rentgenskih aparatov še niso poznali zaščitnih sredstev. Radioaktivnost je energija, ki •e neprestano sprošča. Razen urana in radia poznamo Se vrsto drugih več aii manj radioaktivnih elementov. Aparat za odkrivanje radioaktivnost Je Izumil nemški fizik Geiger, ki je umrl 1945 kot žrtev rentgenskih žarkov. Ta aparat je Geigerjev števec. Strupen dež Poznamo dve vrsti atomske bombe; uranovo ln vodikovo. Energijo bombe dobimo, ko uran razpada. Pri vodikovi bombi te pa energija sprošča, ko ae vodik pretvarja v helij ost« proces imamo v središču sonca). Vodikove bombe so po moči enake 300 atomskim bombam, kakršne so ob koncu vojne vrgli na oceanu ln v Sibiriji večkrat pada na zemljo radioaktiven dež. V teh krajih so radio*Kxivna tudi tla (od radioaktivnega prahu, ki pade nanje) in rastline. t»ko pridemo do zaključka, da vsak dan pojemo neka.i teh škodljivih delcev, kajti vetrovi ruzneso radioaktivne oblake daleC po avetu. Meso živeli, ki jeoo radioaktivno hrano, je prav tako radioaktivno. Mleko krav Ima v sebi neznatne količine radioaktivnih delcev, ki so poseono nevarni dojenčkom. Američani so proučevali vpliv radioaktivnih delcev v reki Columbji, v kateri se zbirajo odpadki atomKiun central v Handfdrdu. Voda ni bila posebno radioaktivna, toda radioaktivnost gosi je bila 40.000-icrat večja od vode. rib 150.000-krat, »astavlc, ki so se stalno hranile z vodnimi žuzalkaml, pa 500.003-nrat večja. Tako vsaka eksplozija prinaša novo nevarnost za človeštvo. Naše telo • radioaktivne elemente zbira na posebnih mestih, na primer v tkivu ali v Jetrih, ođ tu pa se sevanje prenaša pa druge občutljive organe. Ce se radioaktivni elementi nabirajo v telesu nekaj let. prav gotovo izbruhne katastrofa. Čim globlje naš pogled pronikne v naravo, tembolj spoznamo, kako je polna življenja, in prepričamo se, da je življenje velika skrivnost in. da smo z vsem, kar v naravi živi, neposredno povezani. Človek svojega življenja ne more živeti sam. Spoznamo, da ima življenje svojo vrednost in da nas nekaj veže z življenjem drugih. Iz tega spoznanja izvira duhovni odnos človeštva do vesolja. Ce človek po svoji volji življenje priznava, stori to naravi in resnici na ljubo. Priznava nekaj, kar se je ustalilo že v instinktivnem mišljenju in kar le podzavestno ponavljamo. Življenje poglobiti in nadaljevati — to je človeka dostojen način priznavanja življenja. Hkrati pa človek občuti tudi dolžnost, da spoštuje vsako željo po življenju. Življenje ohraniti in mu dati najvišjo vrednost — to je dobrina. Življenje uničevati, zapostavljati, preprečevati njegov razvoj — je hudobija. Človek je nraven le tedaj, če mu je življenje samo po sebi sveto, in kadar zna življenju, ki je v stiski, pomagati! Dr. Albert Schweitzer Pogosto pride do težkih obolenj krvi. Posebno občutljive so celice, kj proizvajajo rdeča in bela krvna telesca. Ce se razbolijo zaradi sevanja radioaktivnih delcev, se zmanjša število Delih krvnih telesc ali se pojavijo spacena telesca in posledica je smrt. Tej bolezni so podlegli ribiči japonske ladje, kj je bila IM km oddaljena od otočja Bikindja in zašla v področje, kjer je padal radioaktivni dež. Toda nevarnost ne preti samo nam, ampak tudi našim potomcem. Radioaktivni deici škodujejo tudi spolnim celicam. Posledica ao mrtvorojeni otroci. Ce pa se rodijo živi, so kasneje duševno ln telesno zaostali. Po zakonih dednosti se bodo posledice pojavljale skozi nekaj rodov. Treba je ustvariti javno mnenje Ko poznamo vse te nevarnosti zunanjega jn notranjega sevanja radioaktivnih delcev (ki se razprtijo ob atomskih eksplozijah) jih ne moremo ve* podcenjevati. Radioaktivnost pomeni veliko nevarnost. Vsako kopičenje radioaktivnih elementov ogruza vse človeštvo in to nevarnost moremo preprečiti, ne samo zaradi nas, ampak tudi zaradi rvaSih potomcev. In prav njim preti najhujša* nevarnost, Nevarno radioaktivno sevanje ne smemo podcenjevaU, kajti to bi lahko drago plačali. Ne smemo mirno gledati, moramo se upreti, resno in hrabro. Tudi državniki, ki razpolagajo z atomskimi bombami, so istih misli. Imajo dobre podatke ln lahko si o tej nevarnosti ustvarijo Jasno 6liko; in upamo, da imajo tudi občutek odgovornosti, Zakaj velike države — Amerika, Rusija in Anglija — navzlic nekaterim prizadevanj im še niso sklenile sporazuma o prenehanju s poskusi z uranovimi in vodikovimi bombami? Glavni vzrok je ta, ker v njihovih državah nI odločilnega javnega mnenja, kj bi to zahtevalo, kakor ao zahtevali Japonci, ki so bili vse dosiej najhuje ogroženi od atomskih eksplozij. Ce bi se torej v omenjenih državah, potem pa tudi men narodi uveljavilo tako Javno mnenje ki bi se zavedalo nevarnosti atomskih poskusov, bi državniki prav gotovo sklenili sporazum o ustavitvi teh poskusov. Tako javno mnenje bi ne terjalo nobenih glasovanj ne komisij, detovalo in vplivalo bi že samo a svojim obstojem. Ce bi prenehali preizkušati atomske bombe, bi se izpolnila želja vsega ogroženega človeštva- Hlrošimo, kobaltova oomba Je pa še močnejša od vodikove. Ko atomska bomba eksplodira, nastane velikansko število majhnih radioaktivnih delcev. Nekateri razpadejo hitro, drugi počasneje. Več deset sexuno po eksploziji uničujejo ti delci na velikanskih površinah vse, kar je živega. Ostnejo pa deici. katerih delovanje je slabše, toda njihovi žarki pomenijo hudo nevarnost za človeštvo. Nekateri teh delcev »živijo« še milijon let. Kot radioaktivni oblaki se razpršijo po nebu in padajo na zemljo z dežjem In snegom. Tako lanuo trdimo, da na zemljo, v mdrje ln reke pada strupen, radioaktiven dež. Zaradi eksplozij v Tihem Še ena žrtev vojne Wf]g£ftX&&&SvXim*tt^ ■ • •' ■' ■■■■■■ .«■■»»*. ........... &e nekaj dni, pa bodo pridne roke brigadirjev odstranile nepregleden ovinek na klancu T MaČkovcu V julijanskem mestecu Poganiju so se raznesle čudne govorice v zvezi z neko hišo v Ulj-ci svete Klare, v kateri stanuje stari Gennaro Malfese z ženo ln hčerko. Sosedje so namreč vztrajno trdili, da je v tetj hisi skrivnostno iizgindjl MeJieeov edini sin Antomio, doktor agronomije. Drug;1, ki l**m govoricam niso verjeli, ao rekli, da je Anioni) leta l*>4fl Ae] kot vojak na fronto in je pozneje v ujetništvu umiri. Vendar je bilo ceri aiije več govoric, da se je Antoni« leta 1P44 vrnil domov in zginil. Nazadnje je posegla vmes policija, prišli so stražniki j,n stani Ge.nna.ro Malfeso jim je žaloartpo dejal, ko »o rekli, da bod preiskali hišo: »Saj ni potrebno. K»r v tietoie sobo pojdite, toda morali bost« vlomiti, ker so vrat* zabita«. Stra/.njki so vlomili in se prestrašili. Tz sobe je butnil strahoten smrad, po sobi je pa divjalo v cape oblečeno, strahotno zanemarjeno bitje t dolgo brado. »To je moj sin Antonio«, J* dejal stari MaJfe«o. Antonia so prepeljaJi na kliniko, toda odgovorit.] ni mairart na nobeno vprašanje. Sele oče Je povedal ma policiji, kaij se je zgodilo z njegovim «=rnom.- Ljubezen je zmagala Angleža Ben AJister in Nina Dundon sta se zaljubila 1903, razšla 1913, letos sta se pa spet našla in — poročila. On je 72, ona pa 68 let. An bom to se J« 1044 res vrnil iz iijeiniišitva domov in takoj izjavil, da noče videti nobenega človeka več. Zaprl se je v svojo sobo in 6tar&i ga niso mogli pregovoriti, da bi prišel iz nje. Vrat ni nikoli odprl, hrano so mu daja/li skozi okno. Tako d« dir. Malfese preživel 13 let pro-stovo]jineifja ujetništva. Zdravniki dvomijo, če bodo l»hko še napravili iz njega normalnega človeka. Rekorderska muha m'aTsitearl pride na misel. Tako se je mibadi dunajski artist Sieg-f rind "VVaslberger napotil iz Sailz-burga na Dunaj — hodeč ?o rokah. Upa, da bo tako po rokah srečno prehodil vso razdaljo — 327 km. »Si razumela? Ti bol začela Jokati 50 metrov pred slaščičarno, jaz pa potem pred sladoled ar jem!« Ravno so kuhali kavo in greli konzerve na šaedil-niku. Ko je oficir vstopil, jih je vseh sedem pozdravilo z žlico v levi roki, desno pa ob ščitu čepice. Rekel nam je: »Le najejte se, potem pa pojdemo rusko kašo jest!« Tako sem postal vojni ujetnik. Sprva nas je hodilo proti ruski meji majhno število, toda z vsakim dnem se je večalo ln ko smo čez nekaj dni prišli v Dunajvece, nas je bilo že 118. Spali smo v gasilskem domu. Ponoči je prišel k nam major s štaba neke divizije ter nas zbudil iz spanja. Hotel se je z nami pogovarjati, kar nas je nekoliko začudilo, ker v Avstriji kakemu oficirju še zdaleč ni prišlo na misel, da bi se z ujetniki pogovarjal. Govoril je več jezikov, ker se je z nami pogovarjal z vsakim v njegovem jeziku. Razložil nam je natanko kako bo po vojni Avstrija razdeljena, kar se je vse uresničilo. Naši Primorci, ki so bili zraven, so seveda protestirali, da bi prisil v sklop Italije. Potolažil jih je, da bodo imeli samoupravo ter da je Rusija morala pristati na takšno žrtev desettisočov Slovanov, da drugih milijon reši izpod tujega jarma. Pozanimal se je še o našem zaledju, vrstah orožja, količini in položaju v Avstriji, nato pa odšel- Drugi dan smo bili priča prizoru, ki nam ni budil posebnega veselja do ujetništva. V neki vasi je ruski kapetan gnal vaščane obojega spola na^ utrjevalna dela ter pridno udrihal t bičem po hrbtih in glavah. Potem je neki ženski iztrgal lopato in z njo mahal, ne gledajoč, kam bo padlo. Vsak si je mislil: če že svoje ljudi tako mlatijo za prazen nič, kako bodo šele nas! Hodili smo že kak teden ter prišli v prvo večje mesto v Rusiji — v Proskurov. Tam se nas je nabralo Že Čez 20.000. Odpravljali so nas v skupinah po 2.000 naprej peš. Na vprašanje, do kod bomo še pešačili, so nam rekli: »Ne daleč, samo do Kijeva.« Za ruske pojme to seveda ni bilo daleč, toda mi smo si celih petintrideset dni brusili podplate, da smo prehodili 550 kilometrov od Zališčikov do Kijeva. Na oni strani Dnjepra je naselje Darnica, kamor so nas privedli v ograjen prostor. Ker nas je bilo že 40.000 skupaj, nam niso mogli dati strehe za barake, ker so šele temelje kopali. Pri tem so podirali iglasto drevje in ko so se drevesa nagibala in padala, je že mnogo rok bilo pripravljenih, da odlomijo Čimveč vej, da si bodo v skupinah po kakšni kotanji po dolgi in mrzli noči ogrevali premrle ude. Ko sem neko jutro opazil, da na nekem izhodu odpravljajo nekatere ujetnike ven, menda na delo, sem takoj skočil tja. 2.900 so jih izbrali, tudi mene, in nas odpravili v neko vas na zahodni strani Kijeva, kjer smo opravljali utrjevalna dela. Za prenočišče smo sprva imeli šotore, neko jutro pa nas je pokrila bela snežna odeja. Poskrbeli so nam za deske In les, da smo si postavil; barako. Spali smo na golih deskah, za pokrivalo smo imeli strgan avstrijski plašč, dostikrat moker, ter si pridno nabirali revmatizem. Zjutraj je bil čaj, zvečer boršč in spet čaj, opoldne pt nič! Mnogo naših je zbolelo in odšlo v bolnišnice. Vojaki so nas priganjali 1 delu, češ da ste plačani, 10 kopejk se vam prizna za vsak dan. Ko bi jih kdaj dobili, bi še nekako šlo, toda več mesecev je minilo, da nismo videli niti kopejke. Nekega dne je prišel k nam general Artamonov in z njim nas izkoriščevalec, neki carski kapetan, ki si je polnil žepe z našimi kope j kami. General je vprašal: »Kdo od vas govori rusko ali poljsko?« Neki Rusin se javi: »Jaz, vaše visoko blagorodje, govorim rusko in poljsko? Vprašal nas je, kako nam gre. Rusin mu je razložil, da že več mesecev delamo ob vsakem vremenu brez obeda, strgani in brez denarja ter da ga prosimo, da bi nam dali vstaj za kako šivanko, sukanec Ln za tobak. Tedaj se je general obrnil h kapetanu: »Kje pa je tisti denar, ki sem vam ga jaz nakazal?« Kapetan se je nekaj izgovarjal, da so Avstrijci mnogo orodja prodali vaščanom ter pogubili im da je zato obračunal pri našem izplačilu manjkajoči Inventar. Vendar general s tem ni bil zadovoljen; po nekaj tednih smo le dobili nekaj malega Z nami so morali delati tudi ruski kmetje, večinoma z živino, ki seveda tudi nikoli niso videli plačila. Na spomlad 1916 smo šli v Volinjsko gubernijo in tam kopali strelske jarke, v juniju pa v bližino Kišinjeva, kjer smo pripravljali utrdbe proti Romunom. Ko je Romunija napovedala vojno Avstriji, smo nehali, nakar so nas prepeljali v bližino Kamenec-Podolskega na gradnjo železnice. Ko smo bili s temi deli golovi, je neki general-veleposestnik pismeno vprašal na naši komandi, kdo hoče k njemu krompir kopati; imel bo 80 kopejk, stanovanje in hrano. Oglasilo se nas je 100, sami Slovenci in Hrvatje. Upravnik nas je zapeljal na velikansko polje. Polovici od nas je dal gnojne vile polovici pa prazne vreče; tako smo ruvali krompir. Na istem polju je z nami delalo tudi nekaj manj civiln.h ruskih ljudi Nas so nadzorovali vojaki-črnovojniki, pri civilistih pa so bili nekaki generalovi uslužbenci; rekli so jim stražniki. Ti so z bičem v roki od strani opazovali svoje ljudi ter od časa do časa tega ali onega ošvrknili po plečih. K nam je prišla pogledat tudi generalova žena: sama se je vozila na malem vozičku ter nas priganjala: »Pani, delajte malo bolj pospešeno, glejte civilne ljudi, ki imajo samo 15 kopejk na dan, kako pridno delajo! Vi pa jih imate 80, pa samo kadite in se ozirate okrogle 61. Po poti Je začel oskrbnik pešati. Ustavljal se Je, gledal temno predse in bledel nerazumljive besede. Zdaj pa zdaj je zakričal strašno kletev, nato pa začel peti luteransko pesem- Potem se je spomni) žene in otrok, klical jih je z najslajšim! imeni, se smejal In se pogovarjal z njimi. Le počasi sta lezla v hrib. Gregca je prevzela neka prijetna toplota in brezbrižnost. Sneg jn je vabil k počitku. Toda sedaj je bil on tisti, ki je priganjal. »Le pogumno, gospod Andraž!« Ta čas pa je Gregec sam čutil, kako mu leze po vsem telesu utrujenost, kako ga Je že skoro vsega omamila. Toda vedel je: ne sme ae vdati, ne sme se tTilU3?ira!&l vdati! VLNC€SLAVM J L1 .ti - 62. Gospod Andraž pa se Je ostavljat ln pel. Potem je zopet pretil na vse strani ali pripovedoval grozne zgodbe, da si je .Gregec tiščal ušeta, zraven pa Je ves čas ponavljal: »Pogum, gospod Andraž!« « Pogum!« je odgovarjal oskrbnik. »Glavno je, da smo ndpodili Turka. Odprite ječe? Jerneja pa sedem beneških cekinov!« »Zakaj ste ga pa potem zaprli?« se Je zgrozil Gregec. »Ti ti!« se je ustavil oskrbnik in se srepo zagledal vanj. »Ti si Ilribčev! Puntarfl! Iluun! V Ječo, vsi v ječo! Ves Podkraj! Tudi Košuta, petoliznik smrdljivi!« Gregec pa ga Je ves čas priganjal, pa naj je Andraž grozil ali obljubljal. Ce sta ušla Torkom, ne smeta poginiti v snegu! 63. Cez vrh Je pljnsnlla burja in zasipala sedečega Andraža. Gregec se je obupano ozrl po gozdu. Skušal je pametno presoditi, kaj bi bilo najbolje. Ali naj ga pusti tukaj v snegu in pohiti tam po pomoč k ljudem? »Nesel vas bom!« se je odločil. »Pogum!« »Holaj, ti si močan. Napravi kakor hočeš. Poprej bova še pila. Kuhano vino!« Pri tem je otročje prikimaval in se namestil, kot bi hotel zaspati. Gregeo pa je zbral vso moči In si oprtal oskrbnika. Skoro bi ga pritisnilo k tlom. Oprl se je na sulico In se premaknil. Gre, počasi gre. Skozi sneg fn zamete, potem zopet po trdem. Oskrbnik ječi, blede o ženi, o otrokih. Gregec sope ko vojaški meh. pot je brez konca in kraja, tedaj pa zagleda od daleč nekaj svetlega. 64. »Radlekl« se razveseli Gregee ln se t novo močjo zažen v sneg. Zda! zopet ni luči, toda burja prinaša smrad po pogorišču. Z druge strani sliši tuljenje. Gregca strese mraz. Tudi oskrbnika ne more pustiti tukaj, da bi sam stekel v vas po pomoč. Spet tuljenje! Volkovi! Gregeo ae obupno požene proti svetlobi ln obupno zakrlčl: »Na pomoč! Pomagajte!« Tudi oskrbnik je utihnil na rami. Vet svet se ziblje. Gregee čuti, kako ga obliva nekaj toplega. Se enkrat se napne: »Pomagajte!« Potem se vse zmeša v nerazločen mrak, nadliški hlapci, očetova zvezana postava, prikrajski župan, Turki, dolga pot, vse, vse... V ušesih pa mu brni čudna pesem, ne ve. ali je topla domača govorica* aU tuljenje bližajočih se volkov.., 5391