Poštnina plaćana v gotovini.
29.	V Ljubljani, dne 20. marca 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URÜlDXVTI ust
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
94. Pravilnik, kako se d ije v zakup in vrši prenos in prevoz poštnih pošiljk po suliozemskih potih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razglasi osrednje vlade. — Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne obiave.
Uredbe osrednje vlade.
94
Pravilnik,
kako se daje v zakup in vrši prenos in prevoz poštnih pošiljk po suhozemskih potih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
I. Obče odredbe.
Člen 1.
Na podstavi členov 2. in 28. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in telegraf in pošto »-telegrafsku in telefonske stroke z dne 27. junija 1921. predpisuje minister ra pošto in telegraf po zaslišanju strokovnega poštno-telegrafskega sveta nastopni «Pravilnik, kako se daje v zakup in vrši prenos in prevoz poštnih pošiljk po suhozemskih potih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev».
Člen 2.
Poštne zveze na suhozemskih potili se dele:
a)	na krajevne, ki spajajo poedine pošte v istem
kraju;
b)	na postajne, ki spajajo pošto z železniško ali par-niškio postajo v istem kraju;
e) na vmcone, ki spajajo medsebojno dva ali več
krajev.
Člen 3.
Poštne zveze odreja poštni oddelek ministrstva na predlog direkcij, potne rede in preglede kartiranja Pa predpisujejo direkcije same.
Člen 4.
Vsaka direkcija mora voditi O poštnih zvezah v ovojem območju «Knjigo poštnih prog na suhozem-s tlb Potih» s temi razpredelki:
*•) Rodna številka.
2.) Naziv proge, j!	hi izplačuje zaslužek.
•) Razdalja v kilometrih.
B I j1110 P°^ietni,kovo, njegov priimek in odkod je. uarje in ^ 7'al<uPmna s podrazpredelkoma z.a tli-
nrerJv ^?VlIka m datum odloka, s katerim se je "T-Hpn; voz. Oddal.
, ^naj je bil podjetnik uveden v služita, lo' odaj poteče zakupna doba. lin* ’ Rreiliosna in r>revozna sredstva, privatna ali
4,1‘Vria
in j'^.Rošta prenaša ali prevaža dnevno ali tedenski
na!^ se Prenaša (prevaža) vrednostna (denar-j Pošta ločeno in kolikokrat na teden.
*’■) Pošto spremlja k.oindukter ali tudi oborožen spremljevalen.
J4-) Ali so (prevažajo potniki in njih .prtljaga in po kakšni tarifi.
'* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata! Slo venaoa» z dno 20. februarja 1925., št. 38. (Vlil. — 1925.)
15.	) Vsota položene kavcije s številko in datumom odloka, po katerem se je kavcija vplačala.
16.	) Številka in datum odloka, s katerim se je kavcija vrnila in kdaj.
Člen 5.
Predmeti za prenos in prevoz so vse poštne pošiljke, ki jih sprejemajo pošte v odpravo. Prenosna in prevozna sredstva so: avtomobili, motorna kolesa, (Ivovprežni vozovi, enovprežni vozovi, jahač, pešec z ročnim vozičkom ali s torbo, (nahrbtnikom).
člen 6.
Zaradi ugotavljanja prenosnih in prevoznih sredstev morajo pošte, ki leže ob poštnih progah, vsako leto meseca marca, julija in oktobra prešteti in pretehtati pismo,vne in denarne vreče in navadne in vrednostne pakete, ki so jih odpravile ali sprejelč vsak dan z vsakim poedinim hodom ali vsako po-odino vožnjo.
Na podstavi teh podatkov sestav; direkcija za vsako progo skupen pregled odpravljenih pošiljk s temi razpredelki:
1.	) Dan, mesec in leto.
2.	) Število pismovnih in denarnih vreč.
3.	) Teža pismovnih in denarnih vreč.
4.	) Število vrednostnih in navadnih paketov.
5.	) Teža vrednostnih in navadnih paketov. Postavke se morajo sešteti, pod «Skupaj» pa se
vpiše vsota vseh razpredelkov.
Člen 7.
Na podstavi teko sestavljenega pregleda določi direkcija prenosna in prevozna sredstva z.a prihodnje leto, pri čemer ise ravna v glavnem po teh navodilih: Ob ugodnih terenskih razmerah in potnem redu podnevi se sme uporabljati za prenos ali prevoz:
1.	) pešec z zaklenjeno torbo na razdaljo do 3, 5 ali do 10 km, če ni odpravljana pošta povprečno težja od 25, 20 ali 15 kg;
2.	) pešec z zaprtim ročnim vozičkom na razdaljo do 3 km, če ni pošta povprečno težja od 50 kg;
3.	) jahač na razdaljo preko 3 km, če ni pošte težja od 50 kg;
4.	) enovprežen voz vselej, kadaj ne bi mogel prenesti pošte pešec ali jahač; pošta sme biti težka do 5 km največ 300 kg, preko 5 km pa 200 kg.
5.	) Dvovprežen voz ali avtomobil se sme uporabljati v vseh ostalih primerih.
Od zgoraj omenjenih mavodil je dopustno odstopati s temeljito obrazložitvijoi:
a)	če se prenaša ali prevaža pošta ponoči, in sicer od dne 1. maja do dne 30. septembra med 21. in 5. uro, od dne 1. oktobra do dne 30. aprila pa med 18. in 6. mio;
b)	če se prenaša ali prevaža pošta ob slabih terenskih in Varnostnih razmerah.
Kolikokrat so prenaša ali prevaža pošte na po-edinih progah, to se ravna po važnosti dotične proge za poštni promet in po državni potrebi.
Člen 8.
Pošta se prenaša in prevaža ali v režiji ministrstva za pošto in telegraf ali pa se daje v zakup privatnim osebam po odredbah zakona o državnem računovodstvu.
Člen 9.
Če id razdalja od pošte do železniške ah parniške postaje večja od 3 km in pošto lahko glede na njeno težo prevaža ali prenaša pešec z ročnim vozičkom ali brez njega, sc sme poveriti prenos ali prevoz slu-žiteljem vseh državnih pošt.
Za opravljanje te službe ue gre služiteljem nikakršna posebna nagrada.
Člen 10.
Poštarji (poslovale!) nepodržavljenih in pomožnih pošt so zavezani, na Listno odgovornost po svojih organih prenašati ali prevažati pošto na onih progah, kjer mora po točkah 1.) in 2.) člena 7. prevažati ali prenašati pošto pešec z ročnim vozičkom ali brez njega.
Tem uslužbencem se Izroči tako, kakor je določeno v členu 67. tega pravilnika, v brezplačno uporabo voziček ali torba (nahrbtnik), ki ju ne smejo uporabljati za druge svrhe nego za prev«« ali prenos pošte.
člen 11.
Za prenos ali prevoz pošte po predhodnem členu gre poštarjem (poslovalcem) in pomožnim poštarjem nagrada, ki jo predpiše na podstavi statističnih podatkov o višini dnevne mezde minister za pošto in telegraf vsako leto v dveh mesecih, ko stopi v veljavo proračun za dotično leto.
Tako določene nagrade se izplačajo po poteku vsakega meseca, izplačilo pa se izvrši iz proračunske partije-pozicije, določene za prenos in prevoz pošte.
Če kdo izmed teh uslužbencev ne bi bil zadovoljen z nagrado, ki jo predpiše minister za pošto in telegraf, mora odpovedati službeno pogodbo, s katero mu je bilo poverjeno vodstvo pošte; zavezam pa je, v času po odpovedi prenašati in prevažati pošto za predpisano nagrado.
Člen 12.
Privatnim osebam se oddaja prenos ali prevoz pošte na licitacijah (ustnih in pismenih) in z nepo-srednjimi pogodbami redoma za leto dni, s predhodno odobritvijo ministrskega sveta pa tudi za daljšo dobo.
II.	Kako se daje prenos in prevoz poštnih pošiljk v zakup privatnim osebam.
Člen 13.
Štiri mesece pred potekom pogodbe, sklenjene * dosedanjim podjetnikom, mora razpisati direkcija v lastnem področju po odredbah tega pravilnika licitacijo ali neposrednjo pogodbo, pri čemer pazi strogo na to, da se mora skleniti pogodba z novim podjetnikom vsaj mesec dni prej, nogo začne podjetnik prenašati in prevažati pošto.
Predhodno odobritev za oddajo v zakup mora izposlovati direkcija od ministrstva samo:
a)	če naj se dš. v zakup proga, na kateri se pošta
še ni prenašala ali prevažala;
b)	če znaša zakupnina, plačana po prejšnji pogodbi.
mad 100.000 dinarjev na leto;
c)	če naj se dA proga v zakup za dlje nego za leto
dni.
V zgoraj naštetih primerih mera poslati direkcija pet mesecev pred dnem, ko naj se da dotična proga v zakup, ministrstvu predlog s temi podatki:
1.	) Naziv proge.
2.	) Razdalja v kilometrih.
8.) S kakšnimi prenosnimi ali prevoznimi sredstvi in kako se bo prenašala ali prevažala pošta, ali dnevno ali tedenski in kolikokrat.
4.	) Ali se bo prevažala pošta z državnim ali podjetnikovim vozom.
5.	) Ali se ho dala proga v zakup na licitaciji (ustno — pismeno) ali pa z neposrednjo pogodbo.
6.	) Označba proračunske partije-pozioije, iz katere se bo izplačala zakupnina, in znesek kredita, ki jo na razpolago ob času, ko se poda predlog.
Temu predlogu priloži direkcija statistične podatke o številu in teži pošiljk, prenesenih ali prevoženih na dotični progi (člen 6.), in potni red.
Člen 14.
Plastno proge se dajo v zakup po odredbah za kona o državnem računovodstvu in pravilniku za izvrševanje odredb iz oddelka «B. Pogodbe in nabave», zakona o državnem računovodstvu, in sicor:
a)	na javni dražbi (ustni in pismeni licitaciji);
b)	z neposrednjo pogodbo po členu 86., točkah 1.)
2.) in 10.) zakona o državnem računovodstvu.
Člen 15.
Javne dražbe se vrše:
1.	) z vlaganjem pismenih ponudb (ofertov) v zapečatenem zavitku (ofertna licitacija), če naj se da v zakup proga, za katero se je plačevala po prejšnji pogodbi zakupnina nad 100.000 dinarjev na leto;
2.	) z ustno dražbo prijavljenih in pripuščenih dra-žitoljev (ustna licitacija), če naj se da v zakup proga, za katero se je .plačevala po prejšnji pogodbi zakupnina od 50.000 do 100.000 dinarjev na leto;
3.	) z neposrednjo pogodbo, če naj so dd v zakup proga, za katero se je plačevala po prejšnji pogpdbi zakupnina do 50.000 dinarjev na leto.
Člen 16.
Neposrednjo pogodbe se sklepajo komisijski tako, kakor je predpisano za ustne dražbe; njih izvrševanje pa je zavistno od predhodne odobritve ministrstva ali direkcije, kolikor j© za to pooblaščena (člen 37., točka 4.).
Od ustne licitacije so razlikuje pogodba v tem, da se lahko sklene istočasno v več krajih, ki leže ob dotični zakupni progi, in v tem, da se ne objavi v «Službenih Novinah», nego edino po političnih ali občinskih oblastvih (glej člen 20.).
Člen 17.
Da si kdo pridobi pravico, tekmovati na licitaciji ali pri pogodbi, mora predložiti potrdilo o tem, da je:
1.	) državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2.	) da je polnoleten;
8.) da ima svojstva, ki isio po predpisih državljanskega zakonika potrebna za sklepanje pogodb;
4.	) da uživa vse državljanske pravice;
5.	) da je dobrega vedenja in da ima materialno sposobnost za popolno izvrševanje tega posla;
6.	) da je pismen;
7.	) da je plačal davek za tekoče trimesečje;
8.	) da ni z odločbo ministra za pošto in. telegraf kot nereden podjetnik izključen od udeležbe na javnih dražbah, kjer se daje v zakup prenos ali prevoz pošte.
Ta potrdila izdajajo pristojna politična ali občinska oblastva.
III.	Predpisovanje pogojev za izvajanje javnih dražb in pogodb.
Člen 18.
Pismeni pogoji, ob katerih se morajo izvrševati dražbo in pogodbe, morajo imeti te-le podatke:
1.) poziv na člen 86. a zakona o državnem računovodstvu, ki določa, da s© morajo pogoji predpisati;
•2.) številko in datum naredbe direkcije ali ministrstva, s katero je v načelu odobreno, da se izvrši licitacija (ustna — pismena) ali sklene pogodba;
3.	) označbo pogojev, ob katerih se mora pošte prenašati ali prevažati na progi, ki so daje v zakup, s temi podatki: čas, dokdaj naj traja zakup, naziv proge, razdalja v kilometrih, s kakšnim prenosnim ali prevo m im sredstvom in kako se bo prenašala ali prevažala pošta dnevno — tedenski in kolikokrat, ali se mora prevažati z državnim ali podjetnikovim vozom;
4.	) kdo ima pravico tekmovati (člen 17. pravilnika);
5.	) kje, na kateri dan in ob kateri uri naj se izvrši ' dražba;
6.	) znesek kavcije, kje jo je treba položiti, katerega dn'e in do katere ure (člena 21. in 22. pravilnika);
7.	) označbo, da mora dražitelj, v čigar korist se izda odločba, v 15 dneh od izdane odločbe podpisati zakupno pogodbo in plačati predpisano takso za po-
I godbo;
8.	) zaslužek, ki se izplačuje podjetniku po poteku vsakega meseca sorazmerno z dogovorjeno letno zakupnino po odbitku državnih taks in pristojbin;
9.	) označbo, da je pravilnik io prenosu in prevozu pošto sestavni del pismenih pogojev in da se mora dražitelj, v čigar korist se izda odločba, povsem pokoravati odredbam tega pravilnika;
10.) za pismene ponudbe je treba označiti, da morajo biti pravilno kolkovane in izročene ali poslane v zapečatenem zavitku, .na katerem mora biti razločno zapisano: «Ponudba za prenos ali prevoz pošte na progi........ponudnika N. N.»
Če se pošljejo ponudbe po pošti, morajo prispeti pred časom, odrejenim za odpiranje ofertov.
Če je poslal kdo ponudbo (ofert) po pošti, a sam po pooblaščencu n© prisostvuj© licitaciji, se vzame njegova ponudba v poštev samo, če je pravilno koi-kiovana in če je ponudnik v njej izjavil, da so mu vsi pogoji znani in da pristaja nanje.
Brzojavne ponudbe se ne jemljejo v poštev.
Člen 22.
Kavcija se mora položiti najkesneje do 10. ure onega dne, ki je odrejen za izvršitev licitacije ali sklenitev pogodbe; polaga pa se:
1.	) pri blagajni glavne pošte na sedežu direkcije, če naj se izvrši pismena (ofertna) licitacija;
2.	) pri blagajni one pošte, ki je v kraju, kjer -e bo vršila licitacija, če naj se izvrši ustna licitacija;
3.	) če naj so sklene neposrednja pogodba, se mora izročiti kavcija neposredno pred dražbo komisiji, odrejeni za sklenitev pogodbe.
•
Člen 23.
O položenih začasnih kavcijah mora ^voditi blagajna, ki jih je prejela, «Seznamek kavcij» po obrazcu št. 3 pravilnika za izvrševanja odredb iz oddelka «B. Pogodbo in nabave», zakona o državnem računovodstvu; o vsaki položeni kavciji pa sestavi blagajna reverz v dveh izvodih po obrazcu št. 2 istega pravilnika.
En izvod z žigom dotične blagajne pod podpisom dotičnega uradnika se da. položitelju, drugega pa obdrži blagajna zaradi točnejše preglednosti o stanju prejetih kavcij.
Ce naj se sklene neposrednja pogodba, morajo položiti dražitelj: začasno kavcijo pred dražbo komisiji, odrejeni za sklenitev pogodbe, in ta komisija konstatira prejem kavcije na zapisniku (protokolu), ki se piše, ko so sklepa pogodba.
Po končani dražbi, bodisi da se je izvršila lici-
IV. Objavljanje licitacij in pogodb.
Člen 19.
Prva licitacija (ustna in pismena) se mora objaviti v «Službenih Novinah» najmanj 30 dni pred dnem, odrejenim za dražbo. Vsaka licitacija se mora objaviti triftrat, 30dnevni nok pa teče od. prvega razglasa,
V nujnih izrednih primerih .s© sme gorenji rok skrčiti za polovico.
Nova licitacija se mora odrediti v 20 dneh; v nujnih in izrednih primerih pa se sme te rok skrčiti za polovico (člen 94. zakona o državnem računovodstvu).
Objava mora obsezati vse podatke, ki jih določa člen 89. zakona o državnem računovodstvu.
Poleg objave mora poslati direkcija pismene pogoje, predpisane v členu 18. tega pravilnika, in en izvod pravilnika vsaki pošti in političnemu ali občinskemu oblastvu, ki je ob dotični zakupni progi.
Pošte morajo izobesiti pismene pogoje na vidnem kraju v prostoru, odrejenem za občinstvo; politična ali občinska oblastva pa jih morajo objaviti prebivalstvu tek0^ kakrjr je navadno v dotičnom kraju.
Kakor pošto tako morajo tudi politična ali občinska oblastva dajati prizadetim osebam na razpolago pravilnik o prenosu in prevozu pošte, da ga lahko vpogledajo.
Pogoji se smejo dati vsakemu dražitelju v prepisu, če položi predpisano takso, prav ta.k o pa tudi pravilnik o prenosu in prevozu pošte, če plača odrejeno ceno.
Člen 20.
Nepoarednje pogodbe se ne objavljajo v «Službenih Novinah», nego razglašajo jih edino politična in občinska oblastva v krajih, ki leže ob dotični zakupni progi. Sklenitev prve pogodbe morajo objaviti prebivalstvu trikrat v 15 dneh pred dnem, odrejenim za sklenitev pogodbe; nova pogodba se mora objaviti v osmih dneh, če pa nastopi primer po členu 58. tega pravilnika, v petih dneh.
V. Kako se polagajo in vračajo kavcije.
Člen 21.
Vsakdo, ki se hoče udeležiti licitacije ali nepo-srednje pogodbe, mora prej položiti začasno (licitacijsko) kavcijo, ki služi za jamstvo, da dražitelj ne lio odstopil od izlicitiraoega zakupa, čo bi ta ostal njemu.
Začasna kavcija znaša 5 % stare zakupnine; položiti pa se mora po odredbi člena 88. zakona o državnem računovodstvu v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih po njih borznem kurzu. Začasno se smejo položiti tudi garancijska pisma, registrirana pri ministrstvu za finance; toda zamenjati se morajo za gotovino ali državne vrednostne papirje, ko se izda končna odločba, da se jo prenos oddal dotičnomu dražitelju.
Ce se želi udeležiti dražbe dosedanji najemnik proge, ki se daje v zakup, je oproščen pologa začasne kavcije; vendar pa mora komisiji, odrejeni za izvršitev licitacije ali sklenitev pogodbe, pokazati reverz o položeni stalni kavciji.
tacija, bodisi da se jo sklenila pogodba, se pridrži začasna kavcija samo onega dražitelja, ki mu je ostala licitacija ali pogodba; ostalim dražiteljem pa se vrne kavcija še istega dne.
Ce sc jo vršila licitacija (ustna ali pismena), izda komisija po končani dražbi blagajni pošte, pri kateri so bile licitacijske kavcije položene, nemudoma pismen nalog, naj jih takoj vrne dražiteljem, razen onemu, ki mu je licitacija ostala.
Ko se kavcija vrača, odvzame blagajna reverze j dražiteljem, ki jim vrača kavcijo, v «Scznamku kav-I cij» pa vpiše o tem podatke v razpredelek« Kdaj je i bila kavcija vrnjena».
j Če je prejela kavcijo komisija sama, kakor se to godi ob sklenitvi neposrednje pogodbe, jo takoj j vrne dražiteljem po končani dražbi proti podpisu ! v zapisniku, pridrži pa kavcijo najugodnejšega ponudnika ter mu izda začasno priznanico.
Pridržano kavcijo pošlje komisija z aktom blagajni pošte, da jo deponira, dražitelja pa napoti s priznanico k dotični pošti, ki mu odvzame začasno j priznanico ter mu izda reverz.
Pošta, ki je to kavcijo prejela, sestavi reverz v ! dveh izvodih po obrazcu št. 2 pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B» zakona o državnem j računovodstvu, izmed katerih dä en izvod položitelju, ki mu odvzame priznanico, drugega pa pri j drži.
Pošta, pri kateri se deponira kavcija najugodnejšega dražitelja, jo hrani v blagajni kot depozit do nadaljnje pismene naredbe svoje pristojne direkcije; ta naredba se mora izdati najkesneje v osmih dneh.
Po tej pismeni naredili pošta ali vrne kavcijo dr/ižitelju, ki mu odvzame reverz, ali pa jo pošlje js/oji pristojni direkciji.
Ce se pošlje kavcija direkciji, a je bila položena i v gotovini, jo pošlje pošta s čekovnim vplačilnim listom na račun direkcije ali pa z uradno poštno nakaznico. Če se je položila kavcija v vrednostnih i papirjih, jo pošlje pošta v denarnem pismu na na-j slov direkcije.	•
j O prispelih začasnih kavcijah mora voditi direk-I cija knjigo kavcij po obrazcu št. 3 pravilnika za j izvrševanje odredb iz oddelka «B» zakona o držav ! nem računovodstvu.
Člen 24.
Po odobreni licitaciji ali pogodbi mora dražitelj, ! ki se mu je oddal prenos ali prevoz pošte, najkesneje v 15 dneh, ko se mu je priobčila odločba, položiti kot stalno kavcijo 10 % odobrene zakupnine. v gotovini ali v državnih ali državno garan-; tiranih vrednostnih papirjih po njih borznem kurzu. , Za kritje to vsote sme uporabiti podjetnik tudi položeno začasno (licitacijsko) kavcijo, kolikor zadošča in kolikor ni položena v garancijskem pismu.
Če dražitelj, ki mu je ostala licitacija ali po-1 godba, odstopi od nje, preden se izda končna od-j ločba, prav tako pa tudi, če po odobreni licitaciji i ali pogodbi odstopi od zakupa (sklenitve pogodbe) ali če ne bi mogel položiti predpisane stalne kavcije, zapade* njegova začasna kavcija v korist državne blagajne, direkcija pa mora izvršiti takoj i novo licitacijo ali skleniti neposrednjo pogodbo, da




se dd v zakup prenos ali prevoz komu drugemu, tako, kakor je predpisano v ßlcnu 58. tega pravilnika.
Člen 25.
O položeni stalni kavciji izda direkcija položi-telju reverz po obrazcu št. 4 pravilnika za izvrševanje zakona o državnem računovodstvu.
Stalne kavcije deponira direkcija pri poštni hra-nilniei'ali pri čekovnem zavodu.
Stalne kavcije se vračajo podjetnikom v dveh mesecih po poteku pogodb, če ne nastopi primer iz člena 98. zakona o državnem računovodstvu in če ni za to nobene zapreke. Drugače mora poleg ostale podjetnikove imovine kavcija pokriti škodo, če bi je je kaj bilo.
Člen 30?
Po izvršeni dražbi komisija odslovi dražitelje, glede povračila položenih kavcij pa postopa po členu 23. tega pravilnika.
Potem uredi komisija licitacijski material in izdela kratko poročilo o izvršeni licitaciji ali sklenjeni pogodbi.
Poročilu je treba priložiti statistične podatke *> ceni krmo (seno, oves. slama) in višini dnevne mezde. Te podatke izdajajo krajevna policijska ali občinska oblastva.
Potenc mora poštni uslužbenec, ki prisostvuje licitaciji ali pogodbi kot član komisije, ves elaborat z vsemi prilogami vred še istega dne poslati ali izročiti pristojni direkciji.
Člen 35.
Ko prispe elaborat o izvršeni licitaciji ali sklenjeni pogodbi k direkciji, ga morajo strokovni referenti v treh dneh oceniti ter sestaviti pismeni referat tako, kakor je določeno v členu 33. tega pravilnika.
Če spozna direktor direkcije, da je ponujena cena ugodna, odloči, da se pošlji predlog ministrstvu v odobritev; če pa spozna, da je cena neugodna, odloči s pozivom na člen 86., točko 10.), zakona o državnem računovodstvu, da se mora skleniti iznova neposrednja pogodba, kavcija pa vrniti polo-žitelju.
Ta neposrednja pogodba se mora skleniti povsem tako, kakor je določeno za sklepanje nepo-srednjih pogodb.
Vf. Izvrševanje licitacij in sklepanje pogodb.
Člen 31.
Člen 26.
Če naj se izvrši pismena licitacija, se izvrši v pisarni direkcije; če pa naj se izvrši ustna licitacija ali sklene pogodba, jo izvrši ali sklene politično ali občinsko oblastvo v kraju, ki ga odredi direkcija.
Pismeno licitacijo vodi pomočnik direktorja direkcijo ali po činu najstarejši inspektor, prisostvujeta pa ji šefa poštnega in ekonomskega odseka ali njiju namestnika.
Ustno licitacijo ali pogodbo vodi politični uradnik, ki ga odredi pristojno politično oblastvo; prisostvujeta pa ji poštni uradnik, ki ga odredi direktor direkcije, in občinski poslovalec (župan, predsednik občine, kmet, odbornik), ki ga odredi oblastvo občine, kjer so vrši licitacija ali sklepa pogodba.
če naj se izvrši licitacija ali sklene pogodba v kraju, kjer obstoji občinsko oblastvo, a bi politično oblastvo iz kakršnegakoli vzroka ne moglo odposlati svojega uradnika, vodi licitacijo ali sklepa pogodbo poštni uradnik, ki ga odredi direktor direkcij i, elani komisije pa so župan (predsednik občine) in občinski poslovalec, ki ga odredi občinsko oblastvo (občinsko sodišče).
Člen 27.
Zgoraj omenjeni člani komisije morajo strogö paziti na to, da se pravilno uporabljajo odredbe členov 90. do 95. zakona o državnem računovodstvu.
Licitacije (ustne, pismene) se vrše in pogodbe so sklepajo redoma od 11. do 12. ure.
Licitanti se sprejemajo na dražbo samo do 11. ure. Po tem času ne sme nihče več v sobo, kjer se vrši licitacija ali sklepa pogodba.
Člen 28.
Preden se prične dražba, izroče licitanti predsedniku komisije reverze o položenih kavcijah ali Pa kavcije same, če naj se sklene neposrednja pogodba, in izpričevala o svojih dražiteljskih sposobnostih.
Predsednik komisije jih obvesti, ali imajo pravico dražiti ali ne. Če komisija ugotovi, da kdo izmed dražiteljev nima dražiteljske sposobnosti, so mora to konstatirati v licitacijskem ali pogodbenem zapisniku ter blagajni, ki je kavcijo sprejela, takoj izdati pismen nalog, naj jo nemudoma vrne draži-telju.
Potem morajo licitanti prečitati in podpisati pismene pogoje pod skupno izjavo: «Znani so nam ti pogoji in pristajamo, dražiti po njih» (člen 91. zakona o državnem računovodstvu).
Člen 29.
Pismena licitacija se prične s prevzemanjem ponudb (ofertov) od ponudnikov po vrsti njih podpisov na prečitanih pismenih pogojih.
Komisija vpišp nato ponudnike v posebe pripravljen licitacijski zapisnik ter vpiše poleg njih imen ponujene cene.
Temu podobno se prične ustna licitacija ali neposrednja pogodba s tem, da se vpišejo dražitelji v zapisnik po vrsti njih podpisov na pogojih.
Poleg njih imen se postavijo v ustrezen razprc-^otek cene, ki jih ponujajo, dokler se ne dobi po-^°dnja najnižja cena, ki se mora zapisati tudi z ’osedami.
• Dokler traja dražba, je dražiteljem prepovedan ',Rak medsebojni sporazum bodisi z besedami, bodisi '■ mimiko, kakor tudi odhod iz sobe.
V zapisnik je treba zapisati vsak važnejši dogodek. Po končani dražbi overovijo zapisnik s svo-Pmi podpisi člani komisije, podpišejo ga pa tudi vsi Prisotni dražitelji, ki postavijo pri tej priliki nanj tudi svoje opazke, če jih imajo. Dražitelj, ki pri tej priliki ne postavi svojih opazk, izgubi pravico do vsake poznejše pritožbe.
Če se vlože ob izvršeni licitaciji ali pogodbi ist i-vetne ponudbe z enakimi cenami, ki so poleg tega tudi najugodnejše, izvrši komisija ožjo dražbo takoj po končani licitaciji (člen 92. zakona o državnem računovodstvu).
Če se ni mogla izvršiti licitacija ali skleniti pi-godba zaradi nezadostnega števila prijavljenih dražiteljev (najmanj treh, člen 91. zakona o državnem računovodstvu), ugotovi komisija to v zapisniku ter predloži še istega dne poročilo pristojni direkciji.
VII.	Ocen jan je izvršenih licitacij in sklen jenih
pogodb.
Člen 32.
Vsak predmet o izvršenf licitaciji ali sklenjeni pogodbi morajo po členu 95. a zakona o državnem računovodstvu pregledati, vsestranski preizkusiti in oceniti trije strokovni referenti, ki jih odredi direktor direkcije.
Izmed teh referentov mora biti eden iz poštnega odseka, in sicer oni. ki mu je dotični predmet od-kazan v delo.
Strokovni referenti so odgovorni za svoje dela, vsak predmet pa morajo rešiti v petih dneh od dne, ko je prispel elaborat licitacije ali pogodbe k direkciji.
Na podstavi podatkov, prejetih od licitacijske komisije, o ceni krme in višini dnevne mezde, morajo izvesti kalkulacijo podjetnikovih letnih Straškov.
Člen 33.
Po izvršeni kalkulaciji stroškov ocenijo strokovni referenti krajevne in terenske razmere, potni red in višino zakupnin, ki se plačujejo za bližnje zakupne proge; nato spišejo v obliki referata svoje mnenje, ki mora biti temeljito obrazloženo in določno izraženo brez vsakršnih pridržkov.
Če spozna direktor direkcije ali njegov namestnik, da se je dosegla na licitaciji ali pogodbi ugod na cena, izda na istem referatu svojo odločbo, di se pošlji predlog za odobritev izvršene licitacije ali sklenjene pogodbe ministrstvu, če ni sam pristojen za končno odločitev (člen 37., točka 4. tega pravilnika).
Če’ spozna direktor direkcije, da se ni dosegla ugodna cena, ali če se ni udeležilo prve dražbe zadostno število dražiteljev, odredi na referatu strokovnih referentov, da se mora izvršiti s pozivom na člen 94. zakona o državnem računovodstvu nova licitacija ali skleniti nova pogodba in kavcija vrniti dražitelju.
V tem primeru mora-direkcija takoj razpisati novo licitacijo ali novo pogodbo, kakor se je pac prvikrat vršila licitacija ali sklepala pogodba, če ,e bila prva licitacija pismena, mora biti nova licitacija ustna.
Potem izda direkcija pošti, pri kateri je deponirana začasna (licitacijska) kavcija, takoj pismeno naredbo, naj jo vrne položitelju in vzame od njega reverz.
Člen 34.
Nova licitacija si: mora izvršiti ali nova pogodba skleniti v roku, določenem v členih 19. in 20. tega pravilnika.
Postopanje pri polaganju kavcije in izvrševanju nove licitacije ali sklepanju nove pogodbe jo isto kakor postopanje, določeno za izvrševanje prve licitacije ali sklepanje prvo pogodbe, s to razliko, da se mora izvršiti nova licitacija ali skleniti nova pogodba z onim številom dražiteljev, ki se prijavi.
Če pride samo eden, se sme tudi s tem enim skleniti neposrednja pogodba, ako ponudi ceno, nižjo od proračunske ali od najnižje, ponujene na prvi licitaciji ali pri prvi pogodbi (glej člen 94. zakona o državnem računovodstvu).
VIII.	Predlogi za odobravanje sklenjenih licitacij in pogodb.
Člen 36.
V predlogu direkcije, s katerim se pošilja v odobritev ministrstvu izvršena licitacija ali sklenjena pogodba, morajo biti ti-le podatki:
1.	) Katerega dne in v katerem kraju se je izvršila licitacija (pismena, ustna) ali sklenila pogodba.
2.	) Naziv proge.
3.	) Koliko dražiteljev se je udeležilo dražbe.
4.	) Ime in- priimek in odkod je oni dražitelj, v čigar korist naj se izda odlok.
5.	) Višina ponujene zakupnine v letnem znesku in višina položene začasne (licitacijske) kavcije tega dražitelja.
6.	) Kdaj se bo dražitelj uvedel v službo in do-kdaj bo trajal zakup.
7.	) Pogoji, ob katerih se mora pošta prenašati in prevažati, s temi podatki: razdalja v kilometrih, s kakšnimi prenosnimi in prevoznimi sredstvi in kako se bo prenašala in prevažala pošta, ali dnevno, tedenski in kolikokrat. Če se bo prevažala z vozmi, koliko mora imeti podjetnik konj, voz m voznikov in ali bo prevažal pošto z državnim ali svojim privatnim vozom.
Razen tega je treba navesti vse ostale važnejše momente, ki opravičujejo višino ponujene zakupnine.
8.	) Višina letnih stroškov podjetnikovih na podstavi kalkulacije stroškov, izvedene po členu 32. tega pravilnika.
9.	) Iz katero proračunske partije-pozicije se bo izplačala zakupnina, s pripombo, da je potrebni kredit predhodno angažiran.
Temu predlogu doda direkcija te-le priloge:
1.	) ves elaborat z vsemi prilogami o sklenjeni licitaciji ali pogodbi, če pa jih je bilo več, elaborate o vseh;
2.	) pismeni referat strokovnih referentov v originalu, sestavljen po členu 33. tega pravilnika;
3.	) pregled o številu in teži pismovnih (denarnih) vreč, vrednostnih in navadnih paketov, odpravljenih na dotični zakupni progi (člen 6. tega pravilnika);
4.	) potni red;
5.	) pregled kreditnega stanja proračunske par-tije-pozicije, iz katero se bo izvršilo izplačilo.
IX.	Odobravanje sklenjenih licitacij ali pogodb.
Člen 37.
1.	) Za 'odločbo, ki provzroči izdatek iz državne blagajne preko 100.000 dinarjev na leto, sestavi poštni oddelek ministrstva predlog finančnemu ministru za odbor za ocenjanjo državnih nabav pod podpisom ministra za pošto in telegraf.
Preden se poda ta predlog, sc mora predmet nujno razpraviti v strokovnem svetu.
Spremni spis, ki se pošlje pri tej priliki ministru za finance, mora obsezati vse podatke in obrazložitve, označene v členu 46. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B» zakona o državnem računovodstvu.
2.	) Odločbo, ki provzroči izdatek od 50.000 do 100.000 dinarjev na leto, podpiše minister za pošto in telegraf.
3.	) Odločbo, ki provzroči izdatek preko 3000 do 5000 dinarjev na leto, podpiše generalni direktor ali njegov pomočnik.
4.	) Odločbo, ki provzroči izdatek do 3000 dinarjev na leto, podpiše direktor direkcije, o čemer predloži direkcija poročilo ministrstvu.
Člen 38.
Vsak predlog direkcije, po katerem naj se izda o izvršeni licitaciji ali sklenjeni pogodbi končna odločba v ministrstvu, mora rešiti poštni oddelek v treh dneh od dne, ko je bil predmet odkazan oddelku v delo.
Poštni oddelek mora v tem roku predlog direkcije vsestranski preizkusiti in oceniti; f;e spozna, da se predlog direkcije ne more sprejeti, ga takoj vrne direkciji s potrebno naredbo; če pa spozna, da je predlog umesten, sestavi pismen referat s končno odločbo (glej člen 37.).
Člen 39.
Ce je treba zavarovati izreden prenos ali prevoz ob prekinitvi v prometu, sklene direkcija neposred-njo pogodbo tako, kakor je popisano v oddelku VI. tega pravilnika, samo da je treba nalog za izvedbo te pogodbe priobčiti prizadetim poštam ali občinskim ali političnim oblastvom brzojavno z naročilom, da se mora pogodba takoj izvršiti.
Če pride samo en. dražitelj, se se sme tudi s tem enim skleniti neposrednja pogodba.
O uspehu pošlje direkcija ministrstvu poročilo brzojavno; če je izdatek za ta izredni prenos aii prevoz večji od 3000 dinarjev, pa mu pošlje istočasno pismeno poročilo z vsemi potrebnimi prilogami, da izda ministrstvo odločbo.
Člen 40.
Ce ne dopušča nujnost potrebe v iznenadnih raz merah, da bi se vršila licitacija (ustna -r- pismena), a preseza zakupnina vsoto 100.000 dinarjev na leto, se sklene neposrednja pogodba po členu 20. tega pravilnika.
V tem primeru mora odobriti sklenjeno pogodbo po posebnem referatu minister za pošto in telegraf in sporazumno z ministrom za finance ministrski svet (glej člen 86., točko 2., zakona o državnem računovodstvu).
Člen 41.
Če naj se odda proga v zakup za dlje nego za leto dni, je treba za to predhodno izposlovati odobritev ministrskega sveta (člen 85. zakona o državnem računovodstvu).
X.	Priobčevanje izdanih odločb.
Člen 42.
Ko je izdana in podpisana odločba, s katero se odobruje izvršena licitacija ali sklenjena pogodba, so mora ta odločba prepisati v treh izvodih, od katerih se pošlje eden krajevni kontroli pri ministrstvu za pošto in telegraf s pozivom na člen 29. zakona o glavni kontroli, drugi računovodstvu pri ministrstvu za pošto in telegraf, tretji izvod pa direkciji s prilogami in z nalogom, da se z dražiteljem, v čigar korist so je izdala odločba, skleni pogodba in overovljeni prepis pogodbe pošlji ministrstvu z vsemi prilogami.
XI.	O dogovorih in njih izvrševanju.
Člen 43.
Pismen dogovor se mora sestaviti po pogojih, ob katerih se je izvršila licitacija ali sklenila pogodba.
Dogovor se mora podpisati, preden se podjetnik uvede v službo, najkesneje pa v 15 dneh od dne odobrene licitacije ali pogodbe. Če podjetnik neč<' v tem času podpisati dogovora, zapade njegova kavcija v korist državne blagajne, direkcija pa takoj izvrši novo licitacijo ali sklene novo pogodbo tako, kakor je določeno v členu 58. tega pravilnika.
Pismeni dogovor je treba sestaviti v treh enako-glasnih izvodih, izmed katerih so mora hraniti eden, kolkovan po predpisih in v breme podjetnikovo, [tri pristojni direkciji; drugi se izroči podjetniku, tretji pa ostane pri oblastvu, ki je dogovor potrdilo.
En izvod dogovora v overovljenem prepisu pošlje direkcija ministrstvu.
Člen 44.
Dogovor [todpiše za ministrstvo poštni uslužbenec, ki ga odredi direktor direkcije, in poleg njega še podjetnik. Potem-se mora dogovor potrditi pri pristojnem političnem oblastvu, takso za to pa plača dotični podjetnik.
Če bi podjetnik koga pooblastil, da v njegovem imenu podpiše dogovor, se mora glasiti to pooblastilo za ta primer in mora biti po predpisih legalizirano; priloži se dogovoru.
Preden se dogovor podpiše, se mora prilepiti nanj in po predpisih uničiti kolek, določen z zakonom.
Člen 45.
Dogovori se sklepajo redoma za leto dni, s pred-hodno odobritvijo ministrskega sveta pa tudi za daljši rok, in trajajo, dokler ne poteče dogovorjeni
rok. Brez predhodne odobritve ministra za pošto in telegraf ne sme podjetnik prenesti dogovora na koga drugega.
Člen 46.
Sklenjeni dogovor se pozneje ne sme na škodo države razvezati ali izpremeniti. Izjeme so dopustne pri dogovorih, ki se sklepajo za dlje nego za leto dni, in sicer samo s predhodno odobritvijo državnega sveta po členu 84. zakona o državnem računovodstvu.
Če bi podjetnik brez odobritve državnega sveta razvezal dogovor, zapade njegova kavcija v korist državne blagajne; če pa bi s tem nastala škoda za državno blagajno, ki se ne bi mogla pokriti iz podjetnikove kavcije, se izterja odškodnina iz ostale podjetnikove imovine po _ sodišču, ki je na sedežu direkcije.
V	tem primeru se odda prenos ali prevoz komu drugemu tako, kakor je določeno v členu 58. tega pravilnika. Če se pojavi po členu 84. zakona o državnem računovodstvu vprašanje o razvezi ali iz-premembi dogovora na škodo države, bodisi da! sproži to vprašanje ministrstvo, bodisi da to zahteva podjetnik, se mora ta zahteva obrazložiti s pismeno vlogo in podkrepiti s potrebnimi dokazi.
Motivirano in dokumentirano vlogo, bodisi svojo, bodisi podjetnikovo, pošlje ministrstvo z ministrovim podpisom finančnemu ministru za generalno direkcijo državnega pravnega braniteljstva, da more posvetovalni odbor po členu 84. zakona o državnem računovodstvu oddati o njej svoje mnenje.
Ko se prejme mnenje posvetovalnega odbora, se mora poslati ves predmet državnemu svetu v odobritev.
Po odločbi državnega sveta je treba postopati nadalje, kakor je treba.
člen 47.
če se uvede v zakupni dobi zoper podjetniki kazensko postopanje zaradi dejanja, storjenega iz koristoljubja, ali če pride podjetnik v konkurz, ima minister za pošto in telegraf pravico, sklenjeni dogovor takoj razvezati.
V	tem primeru se zavaruje prenos ali prevoz po neposrednji pogodbi (člen 20. pravilnika) s kom drugim na račun podjetnikovega zaslužka in njegove kavcije, dokler se ne ugotovi, ali je podjetnik sposoben, še nadalje prenašati in prevažati pošto ali ne.
Podjetnik mora za isto zakupnino prenašati in prevažati pošto še mesec dni po poteku dogovorjenega roka, če bi se iz kakršnegakoli vzroka dotična zakupna proga ne mogla dati o pravem času v novi zakup. Če podjetnik tega neče storiti, se zavaruje prenos in prevoz za ta mesec dni z nepo-srednjo pogodbo na račun podjetnikove kavcije.
Člen 48.
če podjetnik v zakupni dobi umre, morajo njegovi dediči ob istih pogojih vršiti prenos ali prevoz najmanj tri mesece od prijavljene podjetnikove smrti, drugače jim zapade kavcija v korist države.
Če dediči privolijo, se sme podaljšati prenos ali prevoz tudi do poteka dogovorjenega roka.
XII. Kazni in povračilo škode.
Člen 49.
če se pošta ob prenosu ali prevozu iz enega kraja v drugega po potnem redu zakesni, se kaznuje podjetnik, in sicer za zamudo preko 10 do 30 minut v denarju s 50 dinarji, za vsakih nadaljnjih 10 minut (preko 10 minut) ali njih ulomek z 10 dinarji -v korist državne blagajne.
Člen 50.
Če se ob prenosu ali prevozu, ki se vrši v smeri od železniške ali parniške postaje, pošta zakesni, počaka vmesna pošta pošto iz sosednjega kraja, dokler ne dospe, podjetnik pa se kaznuje za zamudo po členu 49. tega pravilnika.
Če se pošta z zakupne proge zakesni in ne dospe o pravem času v kraj, odkoder teče druga zakupna proga, v smeri od železniške ali parniške postajo, počaka pošta te druge zakupne proge pošto s prve zakupne proge dve uri in po tem času se odpremi pošta brez one prve pošte, za zamudo do dveh ur pa se kaznuje podjetnik po členu 49. tega pravilnika.
Ce pa se zakesni pošta preko dveh ur, se kaznuje podjetnik z 290 dinarji in razen tega se zakesnela pošta takoj odpravi dalje s podjetnikovimi prenosnimi ali prevoznimi sredstvi, če pa jih ne bi imel, s prenosnimi ali prevoznimi sredstvi, najetimi na njegov račun (člen 78.).
Člen 51.
Če se ob prenosu ali prevozu, ki se vrši v smeri na železniško ali parniško postajo, pošta zakeeni. počaka vmesna pošta pošto z druge vmesne poete toliko časa, kolikor- ga je treba, da se vendarle vzdrži zveza s poštnim vlakom ali ladjo. Po tem času odpravi ta vmesna pošta svojo pošto s prenosnimi ali prevoznimi sredstvi, najetimi ob stroških podjetnikovih (člen 78.), zakesnelo pošto pa odpravi, ko prispe, dalje k železniški ali parniški postaji s podjetnikovimi prenosnimi ali prevoznimi sredstvi, če bi se zveza vobče mogla vzdržati.
če se pošta z zakupne proge zakesni in ne prispe o pravem času na kraj, odkoder teče druga zakupna proga v smeri na železniško ali parniško postajo, počaka pošta te druge zakupne proge pošto s prve zakupne proge toliko časa, kolikor ga je treba, da m vendarle vzdrži zveza s poštnim vlakom ali ladjo. Po tem času se odpravi pošta brez one prve pošte, a zakesnela pošta se takoj odpravi dalje s pod jetnikovimi prenosnimi ali prevoznimi sredstvi, če ! pa jih ne bi imel, s prenosnimi ali prevoznimi sred stvi, najetimi ob njegovih stroških (člen 78.).
Za zamudo preko 10 minut se kaznuje podjotnik po členu 49. tega pravilnika; če pa bi se zaradi zamude izgubila zveza s poštnim vlakom ali ladjo, se kaznuje podjotnik po členu 52. tega pravilnika.
Člen 52.
Ce se zakesni pošta na progah, ki so v zvezi z železniškimi ali parniškimi postajami, do kraja, kjer se mora izvršiti razmena, toliko, da izgubi zvezo z ambulantnimi poštami ali vlaki ali parniki, ki jim je namenjena, se kaznuje podjetnik v denarju s 300 dinarji.
Člen 53.
t
Ko pošta določa čas zamude, se ravna po svoji uri. Pošta, ki ugotovi zamudo, zasliši podjetnika ali njegovega organa ter pošlje akt pošti, od katere teče zakupna proga.
Ta pošta izreka kazni po členu 49. tega pravi! nika; vse ostale kazni pa izreka njena pristojna direkcija.
Člen 54.
Podjetnik se ne kaznuje, če provzroče zamudo pošto elementarne ali neobvladne zapreke, kakor veliki zameti, poplave, razdejano ceste in podrti mostovi, in drugi vzroki, ki niso zavisni od podjet nikovih sredstev, kar se mora dokazati s potrdilom političnega ali občinskega oblastva; toda podjotnik mora zakesnelo pošto brezplačno prenesti ali prepeljati s prvo pošto.
Člen 55.
Za vse ostale nerodnosti, ki utegnejo nastati, ko se prenaša ali prevaža pošta, kakor tudi za neizvrše-vanjc naredb poštnih organov, kolikor se nanašajo na prenos ali prevoz pošte, sme kaznovati direkcija podjetnika v denarju do 200 dinarjev.
Člen 56.
Kazni, izrečene po tem pravilniku, se priobčujejo na podpis podjetniku ali njegovemu pooblaščencu neposredno ali pa po političnem ali občinskem oblastvu.
Zoper vse kazenske obsodbe, ki se izrekajo po tem pravilniku in v katerih ni označeno, da so takoj izvršne, se sme pritožiti podjetnik v treh dneh po priobčitvi, in sicer zoper odločbo pošte na direkcijo, zoper odločbo direkcije pa na ministrstvo.
Pritožba se izroči neposredno ali po pošti na povratnico onemu oblastvu, ki je izdalo odlok o kazni.
Zoper odločbe druge instance pritožba ni dopustna.
Če bi bil podjetnik v enem poluletju trikrat kaz iiovau, se mu sme odvzeti nadaljnji prenos in prevoz.
O tem odloči minister za pošto in telegraf na predlog direkcije, ki postopa glede oddaje prenosa in prevoza komu drugemu tako, kakor jo predpisano v členu 58. tega pravilnika.
. člen 57.
Če v zakupni dobi podjetniku izginejo manjše potrebščine ali se z dolgo upotrebo tako obrabijo, da postanejo nerabne, kakor: bič, gunj (koc), s V-tiljka na vozu, ključanice na zabojih itd., ugotovi fo pošta, od katere teče zakupna proga, z zapisnikom ter pozove s pismenim aktom podjetnika ali njegovega pooblaščenca, naj izvrši v sedmih dneh potrebno popravilo ter nabavi ono, česar nima.
Če podjetnik tega ne stori v odrejenem roku, naznani pošta to svoji pristojni direkciji, ki odloči, da se mora takoj ob podjetnikovih stroških izvršiti
potrebno popravilo in nabaviti ono, česar ni, in «la se storjeni izdatek odtegni od prvega prihodnjega podjetnikovega zaslužka.
Zoper to odločbo direkcije ni pritožbe.
Člen 58.
Ce se v zakupni dobi podjetnikova prenosna in prevozna sredstva pokvarijo ali zaprega tolikanj obrabi, da ne ustreza pogojem, dogovoru in temu pravilniku, naznani posta to svoji pristojni direkciji, ki odredi takoj komisijo, da izvrši vpričo podjetnika ali njegovega pooblaščenca pregled in ugotovi z «zapisnikom stanje podjetnikovih prenosnih in prevoznih stredstev, o čemer pošlje takoj poročilo direkciji.
Komisijo za pregled podjetnikovih prenosnih in prevoznih sredstev in ostalih potrebščin sestavljajo: en poštni uradnik, ki ga odredi direkcija, en politični uradnik, ki ga odredi politično oblastvo, en kmet (župan) ali odbornik, ki ga odredi občinsko oblastvo (občinsko sodišče), po potrebi pa tudi ži-vinozdravnik, ki ga pozove o pravem času politično oblastvo.
«Stroške za komisijo trpi podjetnik.
Temu pregledu mora prisostvovati podjetnik ali njegov pooblaščenec, da daje komisiji potrebna pojasnila, kar potrdi tudi v zapisniku o komisijskem poslovanju s svojim podpisom.
Zaradi tega se mora pozvati podjetnik ali njegov pooblaščenec o pravem času tri dni prej. Ce ne pride in komisija zato ne bi mogla izvršiti tega pregleda, ga kaznuje direkcija razen tega, da mora trpeti stroške za komisijo, v denarju s 100 dinarji v korist državni blagajni.
Ce ugotovi komisija s poročilom, da podjetnik nima popolnih in pravilnih prenosnih in prevoznih sredstev po tem pravilniku, kaznuje direkcija podjetnika v denarju do 300 dinarjev ter mu odredi rok največ 15 dni, da nabavi sredstva, ki jih nima, nepravilna pa spravi v red. Rok za nabavo in popravo prenosnih in prevoznih sredstev teče od dne, ko se mu priobči odločba direkcije, v kateri mora biti točno označeno vse, kar mora nabaviti in spraviti v red.
Zoper odločbo direkcije ni pritožbe in odločba je takoj izvršna.
Za ta čas najame pošta za prevoz pošte privaten voz na podjetnikov račun, kolikor njegova sredstva ne ustrezajo pogojem in količini.
Po tem roku. ki teče od dne, ko se je odločba direkcije priobčila podjetniku, izvrši ista komisija iznova pregled ter se uveri, ali je podjetnik vse spravil v red in nabavil ono, česar nima.
Tudi stroške za to komisijo trpi podjetnik.
Ce ugotovi komisija pri vnovičnem pregledu, da podjetnik ni storil, česar je treba, predloži o tem 1 »oročilo direkciji, ki ga, pošlje s svojim mnenjem vred ministrstvu.
Minister za pošto in telegraf sine odločiti, da se podjetniku odvzemi zakup prenosa in prevoza, da zapadi njegova kavcija v korist državne blagajne in «ia se oddaj prenos in prevoz na novi licitaciji ali s pogodbo (člena 15. in 16. pravilnika) komu drugem.: do roka, ko poteče dogovor, sklenjen z nerednim podjetnikom. Dokler se ne odda prenos in prevoz komu drugemu, se vrši šc nadalje z najemanjem privatnih prenosnih in prevoznih sredstev na račun zaslužka nerednega podjetnika in njegove kavcije.
Ce naj se da prenos in prevoz v zakup na licitaciji (člen 15.), se objavi licitacija v «Službenih No-vinahj« najmanj 15 dni (člen 19.) pred licitacijo; nadalje pa je treba postopati po predpisih tega pravilnika.
Člen 59.
Za vse poštne pošiljke, ki so podjetniku poverjene za prenos in prevoz, jamči podjetnik ne samo s kavcijo, ampak tudi z vso svojo premično in nepremično imovino.
Materialno je odgovoren za vsako poškodbo ali izgubo poštnih pošiljk, ki se provzroči po njegovi krivdi ali po krivdi njegovih organov.
Podjetnik mora na podstavi uradnih listin povrniti poštni upravi vsako škodo.
O tem odloča direkcija, glede postopanja in rokov za vložitev pritožbe pa velja odredba člena .56. tega pravilnika.
Razen tega se kaznuje podjetnik z denarno kaznijo, določeno v členu 55. tega pravilnika.
Člen 69.
Vse kazni, določene s tem pravilnikom, se zmanjšajo za polovico, če se nanašajo na prenos pošte s pešcem.
XIII.	O podjetnikovih pooblaščencih in voznikih.
Člen 61.
Podjetnik mora imeti pri vsaki državni pošti ob progi, ki jo je vzel v zakup, razen v kraju, kjer sam stalno živi, svojega pooblaščenca.
Pooblaščenec sme biti samo oseba s svojstvi, ki se zahtevajo za podjetnika (člen 17. pravilnika).
Pooblaščencu mora izdati podjetnik pooblastil«», ki je po predpisih legalizirano.
Pooblastilo so hrani pri pošti, kjer podjetnik stalno živi, overovljen prepis pa se mora poslati pošti, kjer biva pooblaščenec.
S pooblaščencem delujejo vsa oblastva polnopravno na podjetnikovo odgovornost.
Člen 62.
Podjetnikovi vozniki smejo biti samo ljudje, ki so naši državljani, ki imajo najmanj 18 let, ki so telesno in duševno zdravi ter imajo izpričevalo svojih občinskih oblastev, da so dobrega vedenja.
Nadalje morajo biti pismeni in vajeni, ravnati s konji in vozovi.
Voznike jemlje v službo in jih odpušča podjetnik ali njegov pooblaščenec; poučiti jih mora, kako naj opravljajo svoje dolžnosti, zlasti pa, kako naj ravnajo z vozovi in konji. Za njih dejanja ob izvrševanju prevozne službe je podjetnik docela materialno odgovoren.
Vsakemu najetemu vozniku mora izdati podjetnik pismeno pooblastilo za sprejemanje, dostavljanje in prevažanje pošte.
To pooblastilo podpišeta podjetnik ali njegov pooblaščenec in voznik vpričo upravnika pošte v kraju, kjer živi podjetnik ali njegov pooblaščenec.
Pri tej priliki se mora upravnik pošte uveriti, ali izpolnjuje voznik vse potrebne pogoje; potem pa overovi izdano pooblastilo s svojim podpisom in žigom ter ga izroči vozniku, ki ga mora kot legitimacijo nositi pri sebi, zlasti takrat, kadar je v službi.
Ce dotični voznik umre ali če se odpusti, se mora pooblastilo, ki se mu je odvzelo, hraniti pri pošti, ki ga je izdala.
Ce voznik izgubi pooblastilo, mora pošta, ki ga je izdala, o tem obvestiti vse prizadete pošte.
Prav tako je treba postopati, če se voznik odpusti.
O izdanih pooblastilih mora voditi pošta, ki jih je izdala, «Seznamek najetih voznikov», v katerega se morajo vpisovati vse nastale izpremembe.
pc minister ne odobri te licitacije, se mora iz-vršiti nova licitacija v 10 dneh.
naj se dd prenos in prevoz v zakup z ne-posrednjo pogodbo (člen 15., točka 3.), se objavi ta Pogodba v vseh krajih, ki leže ob dotični zakupni Progi, najmanj pet dni prej, nego so začne izvajati Pogodba (člen 20.). ,
Licitacij in pogodb, ki se vrše ali sklepajo po . n »'lenu, se ne sme udeleževati dosedanji pod-Jotnik; a tudi novi podjetnik ne sme zakupa kakorkoli prenesti ali odstopiti dotedanjemu podjetniku.
Obenem odvzame minister za pošto in telegraf s. Posebno odločbo pravico udeležbe pri vseh licita-?'Jah in pogodbah za zakup prenosa in prevoza po-stc onim podjetnikom, ki jim je bil prenos in prevoz odvzet zaradi nerodnosti in oddan na njih škodo po tem členu drugemu; ta odločba se objavi v «Službenih Kovinah».
Ce bi nastali, ko se oddaja prenos in prevoz komu drugemu, za državno blagajno večji izdatki, ki se ne bi mogli pokriti iz podjetnikove kavcij«’, izterja odškodnino iz ostale podjetnikove imovine sodišče« v kraju, kjer je sedež direkcije.
Člen 63.
Vozniki morajo biti vedno točni, redni in z vsakomer vljudni.
Biti morajo dostojno oblečeni in na kapi'morajo nositi značko (poštni rog z okraskom), po možnosti pa naj imajo tudi bluzo z istimi značkami.
Nabavo izvrši podjetnik ob svojih stroških.
Ce se pošta uveri, da voznik nima potrebnih svojstev za opravljanje poverjene dolžnosti, ali 5e spozna, da je sumljiv, pozove podjetnika ali njegovega pooblaščenca s pismenim aktom, naj takoj najame drugega voznika.
Pošta ne sme dajati v prevoz pošiljk onemu vozniku, za katerega je zahtevala od podjetnika, naj ga odpusti iz službe.
Ce podjetnik ali njegov pooblaščenec, ko mu je bila vročena pismena naredba pošte, ne najame tak oj drugega voznika, konstatira to pošta s pismenim referatom ter odloči, da se mora najeti na račun podjetnikov drug privaten voz; o tem pa pošlje še istega dne pristojni direkciji poročilo, da se postopanje naknadno odobri.
Ta odločba pošte je takoj izvršna in zoper njo ni pritožbe.
Člen 64.
Vozniki vozijo podnevi in ponoči po predpisanem potnem redu, in sicer ali sami ali s kondukter-jem ali pa z oboroženim spremljevalcem, če to zahteva interes službe.
Voziti morajo samo po odrejenih poštnih cestah, nikakor pa ne po stranskih potih; ko pridejo na namembni kraj, morajo iti naravnost na pošto.
Spotoma ne smejo nikamor zahajati ali se muditi, razen če morajo razmenjati pošto.
Vozniki morajo biti na potovanju oprezni, zlasa ponoči.
Ce zapazi voznik na poti sumljive ljudi, mora, ako vozi s kondukterjem ali s potniki, le-te opozoriti na to ter se med vožnjo ravnati sporazumno z njimi. Vsi se morajo pripraviti na obrambo, če je to potrebno.
Ce vozi voznik sam, mora voziti v tem primeru kar najhitreje, najsmotreneje in naj pazljiveje ter o tem obvestiti prvo orožniško postajo, občinsko ali politično oblastvo in pošto, do katere pride.
XIV.	O zapregi in prevoznih sredstvih.
Člen 65.
Za prevoz pošte mora imeti podjetnik dovolj kočij, konj in voz.
Konji morajo biti zdravi in sposobni za vožnj«». da se pošta lahko prevaža s predpisano brzino (člen 76. pravilnika). Bolni in poškodovani konji, prav tako pa tudi slepi se ne smejo uporabljati za prevoz pošte.
Na progah, kjer mora prenašati pošto jahač, mora imeti podjetnik jezdno pripravo, za prenos paketov pa sedlo s potrebnim številom vreč in močnih vrvi.
Nezgode, konjske bolezni in vsi ostali primeri, ki utegnejo nastopiti ob prevozu, razen tega podraži tev krme in dnevne mezde kakor tudi vseh ostalih predmetov, potrebnih za to, da se vzdržujejo prevozna sredstva v pravilnem stanju, ne dajo podjetniku nobene pravice, ua bi zahteval povračilo škode ali da bi se mu zvišala dogovorjena zakupnina. Izjema je dopustna samo po členu 46. tega pravilnika.
Člen 66.
Podjetnik mora imeti za prevoz pošte najmanj toliko takih voz, kakršni so označeni v dogovoru ali v pogojih.
Vozovi so ali državna svojina, ki se dd podjetniku v brezplačno uporabo, dokler traja zakupna doba, ali pa privatna svojina podjetnikova.
Poštni vozovi so:
1.	) za prevoz pošte po mestih;
2.	) za prevoz pošte in potnikov po suhozemskih potih;
3.	) za prevoz pošte brez potnikov po suhozemskih potih;
4.	) zaprt ročni voziček za prevoz pošte s pešcem na postajnih progah, t. j. do železniških ali parniških postaj;
5.	) zaprt ročni voziček za razmeno pošte na železniških in parniških postajah;
6.	) sani.
A.	Za prevoz pošte po mestih se morajo upe rahljati:
1.	) vozovi s košem, skrinja, obita s pločevino, z nadstreškom in galerijo za prevoz pošte do železniških in parniških postaj (za enega ali za dva konja);
2.	) prav taki vozovi za raznašanje (vročanj««) paketov po hišah (za enega ali za dva konja);
3.	) isti vozovi manjših dimenzij za pobiranje pisem iz nabiralnikov (za enega konja).
Ti vozovi morajo biti temnomodro popleskani, na obeh straneh pa morata biti izdelana z mastno barvo državni grb in pod njim zapečateno pismo kot poštni znak.
Ti vozovi so ali državna svojina ali pa svojina podjetnikova.
B.	Za prevoz pošte in potnikov po suhozemskih potih se morajo uporabljati potniški vozovi na vzmeteh, ki imajo streho in po dva sedeža spredaj in zadaj.
Na strehi morata biti na obeh straneh izdelana z mastno barvo državni grb. pod tem pa zapečateno pismo kot poštni znak.
Sedeži morajo biti iz usnja ali močnega platna ter napolnjeni z žimo ali volno.
Pod sedeži« morajo biti pritrjene shrambe za spravljanje sklepov in vrednostnih paketov.
C.	Za prevoz poSte brez potnikov se lahko uporabljajo vozovi s streho brez vzmeti in brez sedežev zadaj.
V vozu mora biti pritrjena brezhibna shramba za spravljanje sklepov in vrednostnih paketov.
Na vozovih, navedenih pod A, B in C, morajo biti zavore za zaviranje obeh zadnjih koles, 6e pa se prevaža pošta ponoči, morajo imeti na obeh straneh po eno svetiljko.
Shrambe v vozeh, navedene pod B in C, morajo imeti dve ključanici za razne ključe. Ključ ene ključanice ima voznik ali kondukter, po en ključ drugo ključanice pa mora imeti vsaka vmesna pošta. Shrambo s potrebnim številom ključev mora nabaviti podjetnik ob svojih stroških.
D.	Zaprt ročni voziček za prevoz pošte s pešci do železniških in parniških postaj kakor tudi odprt ročni voziček za razmeno pošte na železniških in parniških postajah sta državna svojina ter morata biti izdelana po tipu, ki ga predpiše ministrstvo za pošto in telegraf.
E.	) Sani morajo biti take, da se lahko pritrdijo nanje gorenji deli poštnega voza. .
Olen 67.
Če se mora odstopiti po sklenjenem dogovoru podjetniku v brezplačno uporabo poštni voz, ki je državna svojina, se mora izvršiti izročitev komisijski; pri tej priliki se mora ugotoviti, v kakšnem stanju je voz.
To komisijo sestavljajo: upravnik one pošte, kjer podjetnik stalno živi, in dva strokovnjaka, izmed katerih mora biti eden kjovač, drugi pa kolar.
Podjetnik mora osebno prisostvovati poslovanju te komisijo in potrditi pod podpisom komisijskih članov na istem zapisniku s svojim podpisom, da je prevzel voz v takem stanju, v kakršnem je bil najden.
Zapisnik o izvidu in izročitvi voza se mora sestaviti v treh enakoglasnih izvodih, izmed katerih se hrani eden pri direkciji, drugi pri pošti, ki je izročila voz; tretji pa se mora izročiti podjetniku.
Potem se voz odda podjetniku, da ga uporablja brezplačno, dokler traja zakupna doba.
Podjetnik mora voz po prejemu takoj predpisno popleskati in ga, dokler traja zakupna doba, ob svojih stroških popravljati, ko pa poteče dogovor, vrniti v pravilnem stanju. Podjetnik ne sme uporabljati voza za svoje privatne svrhe.
Ko poteče dogovor, se prevzame voz od podjetnika komisijski tako, kakor je zgoraj popisano.
Če se ugotovi ob prevzemu, da ni voz v pravilnem stanju, mora izvršiti podjetnik v osmih dneh potrebna popravila, če pa tega ne stori, izvrši popravilo direkcija iz podjetnikove kavcije.
Dnevnice strokovnjakov za pregled voza obrc-menjajo starega in novega podjetnika v enakem razmerju.
Zaradi evidence državnih poštnih voz mora voditi vsaka direkcija za svoje območje, «Seznamek poštnih voz» s temi razpredelki:
1.	) Redna številka.
2.	) Tip voza.
3.	) Pri kateri pošti je voz v inventarju.
4.	) V kakšnem stanju je.
5.	) Ali je oddan v uporabo podjetniku (z označbo njegovega imena in priimka), ali se z njim prevaža pošta v režiji poštne uprave ali pa bi ga bilo treba zaradi obrabljenosti prodati.
Overovljen prepis seznamka mora predložiti direkcija ministrstvu dvakrat na leto, in sicer dne 1. januarja in dne 1. julija.
Na vozu mora biti zapisano ime direkcije, polog tega pa z rimsko številko številka voza, ki mora biti istovetna z redno številko, pod katero je voz vpisan v seznamek.
XV.	O prevozu potnikov in njih prtljage.
Člen 68.
Z odobritvijo direkcije se smejo prevažati potniki in njih prtljaga; za prevoz pa se morajo uporabljati poštni vozovi, popisani v členu 66. tega pravilnika.
S pošto ne smejo potovati osebe: a) ki imajo kužno bolezen; b) ki so pijane ali umobolne; c) otroci pod šestimi leti brez spremstva; č) kaznjenci in jetniki in njim podobni; d) osebe z nabitimi puškami ali nasajenimi bajoneti.
Tarifo za prevoz potnikov in prtljage določa pristojna direkcija sporazumno s pristojnim političnim oblastvom po krajevnih razmerah.
Podjetnik ali njegov voznik mora nositi tarifo vedno pri sebi ter jo na zahtevo potnikov pokazati.
Osebe, ki hočejo potovati s poštnim vozom, se prijavijo in plačajo predpisano takso podjetnikom ali njih pooblaščencem ter dobe od njih priznanice kot legitimacije za potovanje.
Vsak potnik se mora prijaviti s priznanico dotični pošti, ki ga mora vpisati v potni list.
Voznina pripada podjetniku.
Spotoma ne sme voznik nikakor in nikoli sprejemati potnikov, če bi vmesna ali končna pošta ugotovila, da potuje kdo brez priznanice (legitimacije) ali da ni vpisan v potni list, zasliši o tem voznika ter pošlje akt odhodni pošti, ki to priobči podjetniku ter mu odredi na podpis, da mora takega voznika odpustiti iz službe.
XVI. O spremljanju pošte.
Člen 69.
Podjetnik prenosa in prevoza pošte mora brezplačno prevažati kondukterja in oboroženega spremljevalca (največ dva), če to odredi pristojna direkcija-
Če se prevaža pošta v zaprtem vozu, sta njiju prostora na levi strani ob vozniku; Če pa se prevaža z odprtim vozom, ima kondukter zadnji prostor na desni strani, oboroženi spremljevalec pa sprednji prostor na levi strani ob vozniku.
Člen 70.
Kondukter spremlja pošto, če se prevaža pošta z vozom ali avtomobilom, in sicer:
1.	) če se odpravlja samo «b odrejenih dneh tudi vrednostna (denarna) pošta;
2.	) če se prevaža pošta med več poštami v istem kraju (po mestih);
3.	) če se prevaža pošta na železniško ali parniško postajo v kraju, kjer je državna pošta;
4.	) na onih progah, na katerih se prevaža pošta v režiji ministrstva za pošto in telegraf bodisi z vozovi, bodisi z avtomobili, in
5.	) na ostalih progah, kjer to zahteva potreba prometa, toda samo s predhodno odobritvijo mini-, strstva.
Člen 71.
Kondukter jo odgovoren za pravilno razmenja-vanje pošte, voznik pa mu mora pomagati pri nakladanju in razkladanju pošte, no da bi odšel od voza.
Višino dnevnice, ki se izplačuje kondukterju, določa minister za pošto in telegraf, izplačevanje pa se vrši iz proračunske partije-pozicije, določene za j spremljanje pošte.
Člen 72.
Oboroženi spremljevalec spremlja pošto stalno na onih progah, na katerih se samo ob odrejenih dneh odpravlja vrednostna pošta, in sicer samo takrat, ko se prevaža vrednostna pošta.
Oboroženi spremljevalec spremlja pošto tudi takrat, kadar je javna varnost na dotični progi ogrožena ali kadar nastopi opravičen sum, da se bo ob prevozu pošte izvršil napad na pošto.
Člen 73.
Pošte morajo stalno poizvedovati pri krajevnih političnih ali občinskih oblastvih in pri orožniških postajah, kakšna je javna varnost v njih kraju.
Če se pokaže potreba, da spremlja pošto oboroženi spremljevalec, jo spremlja redoma orožništvo ali pa občinski stražnik, ki mora biti oborožen.
Pošta, od katere odhaja oboroženi spremljevalec, mora vpisati v potni list njega ime in priimek, vmesne pošte pa morajo na tem potnem listu potrditi, da je oboroženi spremljevalec resnično prispel k njim.
Člen 74.
Če orožniška postaja ne bi mogla dati oboroženega spremljevalca tisti dan, ko ji je bila zahteva poslana, ne sme pošta, ki je poslala to zahtevo, tistega dne odpraviti denarnih pošiljk in vrednostnih paketov, nego samo pismovno -pošto z navadnimi paketi.
Če orožniška postaja niti za prvi prihodnji prevoz ne bi mogla dati oboroženega spremljevalca, se mora uporabiti za spremljanje pošte občinski stražnik.
Člen 75.
'Višino dnevnic orožnikom za spremljanje pošte odreja orožniško poveljništvo sporazumno z ministrstvom za pošto in telegraf, izplačevanje dnevnic pa obremenja proračun tega ministrstva.
Občinskemu stražniku pristoji ista dnevnica kakor orožniku.
Dnevnica se mora izplačati takoj po izvršenem potovanju iz kredita, ki se v ta namen otvori dotični pošti, in sicer v breme proračunske partije-pozicije. določene za prevoz in prenos pošte. Prejem vsote se potrdi na seznamku, ki ga mora pošta zaradi končnega obračuna predložiti svoji pristojni direkciji.
XVII. Kako se prevaža in prenaša pošta.
Člen 76.
Pošta se mora prevažati in prenašati po potnem redu, ki ga občasno predpisuje pristojna direkcija.
Potni red se mora izdati v overovljenem prepisu podjetniku, da se ravna po njem, pravočasno, preden začne veljati. Isto velja za izpremembe v potnem redu v zakupni dobi.
Ko se predpiše potni red, se mora vzeti za osnovo povprečna brzina: za pešca 15 minut, za eno vprego 10 minut, za dvojno vprego 8 minut na kilometer, kolikor niso terenske razmere take, da je treba te postavke zvišati.
Člen 77.
Na katerih progah naj se prevaža in prenaša redno pismovna, ob odrejenih dneh pa vrednostna pošta (t. j. denarne pošiljke in vrednostni paketi) obenem s pismovno pošto, predpisuje poštni oddelek ministrstva na predlog direkcije.
Člen 78.
Podjetnik mora dati pošti pol ure pred odhodom pošte po potnem redu na razpolago toliko prevoznih sredstev, kolikor jih je treba, da se prepelje celo kupna pošta.
Izreden prevoz pošte se srne zahtevati od podjetnika brezplačno samo enkrat v enem tednu, drugače pa se mu mora plačati za izredne prevoze toliko, kolikor mu pristoji po dogovorjeni letni ceni za en prevoz.
Če bi podjetnik v predpisanem roku ne dal pošti na razpolago potrebnih prevoznih sredstev, ugotovi pošta to s pismenim referatom vpričo dveh uslužbencev ali državljanov, najame na podjetnikov račun potrebno prevozno sredstvo in predloži o tem poročilo svoji pristojni direkciji v naknadno odobritev.
Člen 79.
Če se pokaže v zakupni dobi potreba, da se prevaža in prenaša pošta večkrat, nego je dogovorjeno, ali če se podaljša zakupna proga preko dveh kilometrov, mora podjetnik opravljati ta prevoz in prenos, poštna uprava pa zviša zakupnino sorazmerno z letno ceno dotične proge in s številom kilometrov.
Če pa podjetnik toga ne bi hotel storiti, postopa pošta po členu 78. tega pravilnika.
Če se v zakupni dobi prevoz in prenos zmanjša, si pridržuje poštna uprava pravico, na spredaj na vedeni način zakupnino zmanjšati.
Člen 80.
Če se mora uvesti na progi stalno oboroženo spremstvo, kakor se to godi pri spremljanju blagovne pošte, mora direkcija sporazumpo z oblastnim županom ali z dotičnim orožniškim povoljni-štvom predhodno urediti to vprašanje.
Če se mora dajati oboroženo spremstvo samo časih, ga daje redoma pošta, od katere teče proga, izjemoma pa tudi ena ali druga izmed vmesnih pošt, če je sum opravičen, da še izvrši ob prevozu napad na pošto.
Če je pošta v kraju, kjer je sedež sreskega poglavarstva, mora poslati svojo zahtevo za oboroženega spremljevalca sreskemu poglavarstvu.
V izjemno nujnih primerih, prav tako v krajih, kjer ni sreskega poglavarstva, pošlje pošta svojo zahtevo neposredno komandirju orožniško postaje ter o tem obenem poroča sreskemu poglavarstvu.
Če zgradi država v zakupni dobi železniško progo, zaradi katere bi prestala potreba, prevažati pošto s sredstvi, s katerimi se prevaža na dotični progi, ali če bi uporabljala država za prevoz pošte j avtomobile, železniške proge svojih ali prjvatnih i oseb ali družb, prestane zakupni dogovor veljati.
V teh primerih se priobči podjetniku prestanek dogovora mesec dni prej in plača se mu kot odškodnina od dne, ko prestane prevažanje, za šesr mesecev naprej 20 % njegovega zaslužka, ki mu gre za teh šest mesecev, če bi moral trajati zakup po dogovoru toliko časa ali dlje, drugače samo do poteka dogovora.
Člen 81.
Če se zdi poštni upravi treba, prevoz na izvestni progi ukiniti v prid službe in državne blagajne, prestane zakupni dogovor veljati.
To ec priobči podjetniku dva meseca prej. V tem primem ima podjetnik pravico do odškodnine, ni so mu računi in izplača z 20 % dogovorjenega zaslužka, in sicer od dne, ko prestane dogovor veljati, za šest mesecev naprej, če bi moral trajati zakup po dogovoru toliko časa ali dlje, drugače samo do poteka dogovora.
Člen 82.
Na poštni progi, ob kateri bi se v zakupni dobi ustanovile nove pošte, ki niso nad 2 km daleč od ceste, ali če se mora za izvesten kraj ob progi prenašati zaklenjena torba, mora podjetnik brez vsake odškodnine vršiti razmeno pošte tudi z njimi ali prenašati torbo.
Ölen 83.
Na poštni progi, na kateri se mora prevažati pošta po dogovoru s konjsko zaprego, sme zamenjati podjetnik to zaprego z avtomobili za isto zakupnino.
Če se pokaže na poštni progi, na kateri mora prenašati pošto po dogovoru pešec, v zakupni dobi potreba, da se nadomesti prenos s pešcem z drugimi prenosnimi sredstvi, prestane veljati zakupni dogovor, sklenjen z dotedanjim podjetnikom.
Prestanek dogovora mora priobčiti direkcija podjetniku v podpis najmanj mesec dni prej, podjetnik pa nima pravice do odškodnino, če se mu odvzame prevoz ali prenos.
XVIII. Razmena pošte.
Ölen 84.
Pošta se mora razmenjavati povsem po odredbah pravilnika za notranjo poštno službo, ki govori o tem.
Öe se mora prenašati ali prevažati pošta večkrat nego dvakrat na dan, se zviša ta nagrada za Din 1200-— na leto za vsako nadaljnjo pot ali vožnjo.
öe jo razdalja od pošte do železniške ali parniško postaje večje od 3 km, se izplačuje nagrada po številu prehojenih kilometrov, in sicer:
dö 1-50 Din od vsakega kilometra, ki ga prehodi pešec brez ročnega vozička;
do P80 Din od vsakega kilometra, ki ga prehodi pešec z ročnim vozičkom.
Število kilometrov, prehojenih v enem mesecu, se mora sešteti in pomnožiti z nagrado, predpisano za 1 km. Öe ni število kilometrov, prehojenih v enem mesecu, celo število, se znesek izpod 500 m no jemlje v poštev, večji od 500 m pa se jemlje za en kilometer.
2.) Öe mora prenašati ali prevažati pošto pešec na progah, ki vežejo dva ali več krajev med seboj (medkrajevne proge), se izplačuje nagrada po številu prehojenih kilometrov, in sicer;
do 1-50 Din od vsakega kilometra, ki ga prehodi pešec brez ročnega vozička;
do 1 -80 Din od vsakega kilometra, ki ga prehodi pešec z ročnim vozičkom.
Število prehojenih kilometrov se izračunava tako, kakor je navedeno v poslednjem odstavku točke 1.) tega člena.
Direkcija mora skrbeti, da so te nagrade čim manjše od maksimalnih nagrad, določenih v točkah 1.) in 2.) tega člena.
Minister za pošto in telegraf smo na predlog direkcije zvišati poedine nagrade do 50 %, kjer je to zaradi izjemnih razmer izrečno opravičeno.
Ölen 87.
R br. 1158, se bo vršila dne 15. aprila 1925. ob enajstih v pisarni direkcije državnih rudarskih podjetij v Sarajevu prva ofertna licitacija, na kateri se bo oddajala v zakup eksploatacija premogovnika v Majevici.
Pogoji, ob katerih se odda ta zakup, so navedeni v obliki pogodbe ter se lahko vpogledajo pri generalni rudarski direkciji v Beogradu ali pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, se morajo vročiti omenjeni direkciji v zapečatenem zavitku z oznako: «Ponudba za zakup premogov nika v Majevici» najkesneje do enajstih na dan licitacije. V ponudbi mora ponudnik navesti, koliko ceno ponuja za vsak kvintal izkopanega premoga, nadalje, da so mu pogoji znani in da pristaja nanje.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom licitacije, najkesneje do desetih na ta dan pri blagajni omenjene direkcije kavcijo 100.000 dinarjev v gotovini ali v vrednostnih papirjih; tuji državljani pa morajo položiti 200.000 dinarjev.
Minister za šume in rudnike si pridržuje pravico, oddati zakup onemu, čigar ponudbo smatra za najugodnejšo in najzanesljivejšo. I
Ponudbe, ki bi obsezale razen predpisanih pogojev nove pogoje, pridržke itd., 'še ne bodo jema!e v poštev.
Vsak ponudnik mora predložiti na licitaciji potrdilo, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Ponudnik, ki mu ostane licitacija, plača vse takse in pristojbine za sklenitev pogodbe.
Iz pisarne generalne rudarske direkcije ministrstva za šume in rudnike v Beogradu,
dne 6. marca 1925.
Pošte se morajo v vsakem danem primeru strogo ravnati po teh odredbah in z njimi seznaniti pod jetnika ali njegove voznike, preden jih uvedejo v služba.
XIX.	Izplačevanje zaslužka.
Ölen 85.
Zaslužek za izvršeni prevoz ali prenos se izplačuje podjetniku po preteku vsakega meseca sorazmerno z dogovorjeno letno zakupnino po odbitku državnih taks in davščin, predpisanih z zakonom.
Zaslužek izplačuje pošta, ki jo odredi za to direkcija.
Pošta, ki izplačuje zaslužek, mora odtezati pri izplačevanju od podjetnikovega zaslužka vse kazni, če jih je kaj, kakor tudi vse ostale terjatve poštne uprave po že izdanih odločbah.
Odtegnjeno zneske zaračunava pošta po predpisih ali pa razpolaga z njimi drugače, kakor se ji pač odredi.
Pobrane kazni se vlagajo v državno blagajno
kot izredni dohodki.
•
XX.	Prehodne odredbe.
Ölen 86.
Uslužbencem, naštetim v členu 10. tega pravilnika, ki prenašajo ali prevažajo pošto, se izplačujejo nagrade:
L) öe prenaša ali prevaža pošto pešec od pošto do železnice ali parniško postaje:
. za prenos
.	,	z ročno torbo
enkrat na dan na razdaljo
do 1 kra..............do Din 2400*— na leto,
dvakrat na dan na razdaljo
do 2 km...................... 3000- •	„	„
enkrat na dan na razdaljo
do 3 km...................... 3600*—•	„	„
dvakrat na dan na razdaljo
do 1 km......................SODO" —	„	„
dvakrat na dan na razdaljo
do 2 kra..............„	.. 3600— „	„
dvakrat na dan na razdaljo
do 8 km ?..................... 4000-—	„	„
enkrat na dan na razdaljo do 1	.
dvakrat na dan na razdaljo do 2km . . . enkrat na dan na razdaljo do 3 kra ... dvakrat na dan na razdaljo do 1 km . . . . dvakrat na dan na razdaljo
do 2 kra................
-dvakrat na dan na razdaljo do 3 km..................
za prevoz z ročnim vozičkom
do	Din	3000—	na	loto,
.,	.,	4200—	„	„
„	'	„	4500—	„
„	„	4200—	„	v
,,	4800-—	„	,	v
Onim poštarjem (poslovalcem) in pomožnim po- j štarjem, ki prenašajo ali prevažajo pošto s pešcem, | se izplačuje, ko stopi ta pravilnik v veljavo, na-1 grada po členu 86. tega pravilnika, glede na pred-1 zadnji odstavek člena 86.
C o je njih sedanji zaslužek večji od nagrade,! določeno v členu 86. tega pravilnika, uživajo svoje j ^ 2563 dosedanje nagrade do dne 31. marca 1925.; od dne 1 ’
1. aprila 1925. pa se jim bo izplačevala nagrada, kil jo odredi po členu 10. tega pravilnika minister zal pošto in telegraf.
Ölen 88.
Zaprti poštni vozovi, ki so jih sedanji podjetniki območju direkcije pošte in telegrafa v Zagrebu in Novem Sadu po prejšnjih dogovorih odkupili od svojih prednikov, so smejo po oceni komisije odkupiti na račun države, če so v dobrem stanju.
Komisijo za oceno in odkup voz odredi ministrstvo.
Izdatki, izvršeni za odkup in popravilo teh voz, obremenjajo proračunsko partijo-pozicijo, določeno za prenos in prevoz pošto.
Zaprte in odprte ročne vozičke, potrebne za prevažanje pošte s pešcem ali za razmeno pošte na železniških in parniških postajah, nabavi direkcija po tipu, ki ga predpiše ministrstvo.
Vsota, potrebna za nabavo in popravo vseh voz, ki so državna svojina, kakor tudi za popravo ročnih j torb se izplača iz proračunske partije-pozicije, določeno za prenos in prevoz pošte.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
XXI.	Končne odredbe.
Ölen 89.
Ta pravilnik stopi v veljavo čez mesec dni po objavi v «Službenih Novinah».
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati pravilnik, kako je prenašati in prevažati poštne pošiljke in kako je dajati njih prenos in prevoz v zakup, z dne 2. aprila 1919. kakor tudi vse ostale naredbe in vsi ostali predpisi, ki nasprotujejo temu pravilniku.
Ta pravilnik je sprejela glavna kontrola v obči seji z dne 5. novembra 1924., št. 29.110/24.
V Beogradu, dne 18. decembra 1924.;
št. 74.309.	.....	^	f
Minister za pošto m telegraf:
Velja Vukićević s. r.
'Razglasi osrednje vlade.
		Število oskrbo-
Ime bolnice	Dne	vancev ill. razreda
		
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško		
bolnico)			521
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani		83
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani		258
Blaznica-hiralnica v Ljubliani . . .		199
Bolnica za duševne bolezni na Studencu		317
Splošna bolnica v Mariboru ....	21.fcbru-	248
Javna bolnica v Celju			215
Javna bolnica v Brežicah ....	arja	66
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . ,	1925.	63
lavna bolnica v Murski Soboti. . .		120
Javna bolnica v Ptuju			56
Hiralnica v Ptuju			108
Hiralnica v Vojniku			159
Ženska javna bolnica v Novem mestu		68
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji		79
Javna obča bolnica v Krškem . . .		46
Skupaj . .		2606
V	Uj ubijani, dne 7. marca 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje, dr. Katičić s. r.
St. 2547.
Objava.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 13. februarja 1925., Ad. br. 5797, se je zvišala oskrbnina za zdravljenje bolnikov v III. razredu v bolnicah v Slovenjgradcu, Murski Soboti, Ptuju in Brežicah izza dne 1. marca 1925. na dnevnih 28 Din.
V	Ljubljani, dne 14. marca 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičić s. r.
R br 1158/25.
439 3—3
Razglas.
Na podstavi členov 82. do 98. zakona o držav-
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 1527/12/24—2.
3-3
Razpis.
Odda se mesto sodnega sluge pri okrajnem sodišču v Radečah; prav tako se oddado vsa druga
nem računovodstvu in odobritve gospoda ministra | mesta sodnih slug, ki bi se izpraznila zaradi razpisa za šume in rudnike z dne 25. februarja 1925., I ali tekom razpisa.
5200—
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesncje do dne
2 0. aprila 1 925. pri podpisanem predsedništvu.
'Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 27.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 11. marca 1925.
Sa 4/25- -2.	43G
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Antona Bučarja, trgovca v Brežicah.
Poravnalnega komisarja namestnik: dr.Šumenjak, okrajni sodnik okrajnega sodišča v Brežicah.
Poravnalni upravnik: Franc Lipej, trgovec v Brežicah.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Brežicah dne 3 0. aprila 1 925. ob devetih. Rok za oglasitev do dne 2 0. aprila 1925., najkesneje pa do dne 2 6. aprila 1925., ker sicer prestane glasovalna pravica.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 9. marca 1925.
Sa 18/24—86.	407
Oklic.
Poravnalna zadeva Franceta Schmita v Šentjerneju.
Potrjuje se poravnava, sklenjena po opravi poravnalnega naroka z dne 21. februarja 1925. med dolžnikom Francetom Schmitom in njegovimi upniki za 65 % celotnih terjatev, plačljivih v štirih trimesečnih zaporednih obrokih po pravnomočnosti poravnave, in sicer v prvem obroku 20 % terjatev, v nadaljnjih treh obrokih pa po 15 %. Obroki se izgube, če se zamudi plačilo enega ali drugega obroka.
Porok je Frančiška Reitz, vdova Schmit, posestnica v št. Jerneju št. 99.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 28. februarja 1925.
S 2/25—4.	499
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 1 925. in po potrebi naslednjega dne (24. marca 1925.) ob pol desetih se bodo prodajale v Kosezah št. 28 na javni dražbi v kon-kurzni stvari prezadolženca Mihe Zupana nastopne premičnine: pohištvo, zaloge različnega gostilniškega in trgovinskega blaga itd.
Na draženje se bodo pričeli pozivati interesenti šele pol ure po zgoraj navedeni uri; v tem si predmete lahko ogledajo.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
E 3018/24—7.	301
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. marca 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šentpotrsko predmestje I. del, vi. št. 132.
Cenilna vrednost: 68.000 Din; najmanjši ponu-dek: 34.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo združit el ja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j'1 nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 27. januarja 1925.
E 254/24—15.	387
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. marca 1 925. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Berkovci, vi. št. 15 in 16, sestoječih iz hiše z gospodarskim poslopjem, vrta, njiv in travnikov v izmeri 2 ha 7 a 85 m2.
Cenilna vrednost 55.970 Din; najmanjši ponudek: 37.313 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražibe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek L,
dne 28. febiruarja 1925.
E 86/25—5.	460
Dražbeni oklic.
Na predlog, ki sta ga podala po § 352. i. r. lastnika Josip in Frančiška Valenčič, posestnika v Rajhenburgu, je pri podpisanem sodišču na prodaj po javni dražbi njima, drju. Viljemu Lachenbergerju in Gustavu Schalku solastna nepremičnina: vi. št. 195, katastralna občina Rajhenburg, sestoječa iz parcele št. 175 (hiša v trgu Rajhenburgu) in parcela št. 497/5 (travnik).
Izklicna cena se je ustanovila s 15.000 Din.
Dražba se bo vršila dne 3 0. marca 1925. ob pol šestnajstih pri podpisanem sodišču v sobi št. 5.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Dražbeno izkupilo je založiti pri podpisanem sodišču.
Dražbene pogoje je moči vpogledati pri podpisanem sodišču v sobi št. 8.
Okrajno sodišče v Sevnici,
Razne objave,
488	«Split»,
anonimno društvo za cement Portland. Poziv.
Dne 6. aprila 1 925. ob pol enajstih bo v prostorih družbene podružnice na Pušaka, Stross-mayerjeva ulica št. 60/1.
XVI.	redna glavna skupščina delničarjev «Splita», anonimnog društva za cement Portland,
z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Poročilo revizorjev o bilanci za leto 1924.
3.	) Razprava o poročilu upravnega sveta in revi zorjev; razprava o bilanci za leto 1924.
4.	) Določitev honorarja izvrševalnemu odboru.
5.	) Volitev dveh revizorjev in enega namestnik;! in določitev njih nagrad.
6.	) Volitev v upravni svet.
7.	) Slučajnosti.
* * *
Delničarji, ki imajo pravico glasovanja, s« po zivljejo, naj polože svoje delnice z nezapadlimi kn poni do vštetega dne 30. marca 1925.: v Splitu:
a)	pri upravitelj st vu družbe v Solinu,
b)	pri Prvi Pučki dalmatinski banki,
c)	pri podružnici Ljubljanske kreditne banke, v Beogradu:
pri beograjski banki «Merkur»; v Zagrebu:
pri Hrvatski eskomptni banki; v Ljubljani;
pri Ljubljanski kreditni banki.
Po členu 29. družbenega pravilnika daje dvajset delnic pravico do enega glasu.
V Splitu, meseca marca 1925.
Upravni Svet.
487 Vabilo na izredni nbčni zbor
ki ga bo imel
«Saturnus»,
d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani,
dne 8. aprila 1 925. ob enajstih v prostorih Za družne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklo šičeva cesta št. 10, s tem dnevnim redom:
Izprememba pravil, in sicer § 23. o poslovni dobi članov upravnega sveta in § 26. o poslovni dolu članov nadzorništva.
.* * *
dne 14, marca 1925.	;	dne 7. marca 1925.
Št. 3563/1 iz leta 1925.	Razglas.
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po javnem natečaju:
i poredna tevilka	Kraj, ulica, hišna številka sedanje trafike in davčni okraj	Pristojna okrajna uprava finančne kontrole	Kosmati dobiček v zadnjem letu pri						Ponudbe je vložiti pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani		Jamščine jc
			tobaku j		kolkih		poštnih znamkah				položiti
! M			Din j	P !	Din	p i	Din	P	do dne	ure	Din
i	Ljubljana, Žabjek št. 1 (davčni okraj Ljubljana, mesto)	Ljubljana II v Ljubljani	12989	18	6650	50	68	—	6.4. 1925.	10	2000
2	Poljane št. 69 (davčni okraj No\o mesto)	Novo mesto	1677	38		—	—	—	7. 4. 1925.	10	300
I 1 3 1	Spodnje Domžale št. 54 (davčni okraj Kamnik)	Ljubljana I v Ljubljani	7159	62	—	-	-	-	8. 4 1925.	10	1300
4	Podlipovica št. 2 (davčni okraj Litija)		3003	25	—	—	-	—	9 4. 1925.	10	600
5	Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 (davčni okr.ij Lju.iljana, okolica)	Ljubljana 11 v Ljubljani	997	56	—	-	—	—	10. 4. 1925.	10	200
6	Zadovinek št. 1 (davčni okraj Krško)	Krško	601	25	—	—	—		11. 4. 1925.	10	100
Natančnejši podatki o dohodkih in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani iu pri zgoraj uavedenih pristojnih okrajnih upravah finamue kontrole.
Vsi podrobnejši podetki. na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, da se hudo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljivejšo glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na uradni deski občine, pristojne za vsako posamezno trafiko. Interesenti se na to še posebe opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubi lani. dne 11. marca 1!,25.
Po § 14. pravil se smejo udeležiti občnega zboni oni delničarji, ki so položili pri Zadružni gospodar ski banki, d. d. v Ljubljani, tri dni pred zborovanjem vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi. Delnice morajo ostati založene do konca občnega zbora.
V Ljubljani, dne 14. marca 1925.
Upravni svet.
98	Raz trias.
Firma J. Kokoschinegg, manufaktura en groš, import — eksport, družba z o. z. s sedežem v Mariboru, je prešla po sklepu družbenikov z dne
10.	januarja 1925. v likvidacijo.
Upniki se pozivijejo, naj prijavijo svoje terjatve v 14 dneh podpisani likvidatorici.
Jenny Kokoschinegg s. r.,
zasebnica v Lajtersbcrgu pri Mariboru.
496 3—1	Poziv upnikom.
Živinorejska zadruga v Cerkljah pri K r a n j u, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivijejo, naj ji prijavijo svoje ter
iatve-	Likvidatorji.
497	Razid društva.
Tamburaško in pevsko društvo «Slovan» v Leskovcu se je prostovoljno razšlo.
Janko Cvirn s. r., bivši predsednik
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.