Naravne nesreče, tehnološke in ekološke nezgode ter vojne so izjemna stanja, ki terjajo številna življenja in povzročajo veliko materialno škodo. Ljudje se jih zato bojimo in si po vseh močeh prizadevamo, da do njih ne bi prišlo. Vendar ljudje vseh teh dimenzij še ne obvladu-jemo. Vsepovsod še ne domujejo modrost in človečnost. Za to se po svetu še dogajajo hude naravne nesreče, epidemije, vedno hujše ekološke in tehnološke nezgode, pa tudi vojne so in te so še bolj iznenadne in še bolj rušilne ter zahrbtne, kot je bila naša zadnja na primer. S tem skupnim strahom živimo prebivalci tega planeta. Zato se ljudje v vsch deželah sveta usposabljajo in v najrazličnejših oblikah organizirajo tudi za take primere in taka stanja. Zato, da bi nesrečam ali vojni bili kar v največji meri kos in bi bilo človeških žrtev ter materialne škode čim manj. Tudi letošnje obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih Ijudi in občanov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih sodi v sklop takih koristnih usposab-ljanj. Pa tudi namen in cilj današnje okrogle mize je prav takšen, zato smo k njej povabili nosilce letošnjega usposabljanja o materialni in zdravstveni oskrbi v primeru naravnih nesreč ali vojne v naši občini. K okiogli mizi smo povabili: Ivana Turka in Poldeta Kožarja iz občinskega sekretariata za LO, Anico Paš in Janka Kramžarja iz občinskega komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj; dr. Vasto Zimic in dr. Zvonka Rauber iz zdravstvenega doma Moste, Anko Jošt - Doma iz občinskega komiteja za družbene dejavnosti, Natalijo Šturm, sekretarko občinskega odbora RK in Ivana Pivka, predsednika koordinacij-skega odbora za SLO in DS pri predsedstvu OK SZDL, ki je v imenu uredništva Naše skupnosti pogovor ob okrogli mizi vodil. Pogovor je zapisal in pripravil za objavo Slavko Gerlica, fotografije pa Darja Juvan. Pomen priprav in načrtovanja materialne in zdravstvene oskrbe prebivalstva in oborože-nih sil v primeru vojne ter ob večjih naravnih in drugih nesrečah. TURK: Obrambnih priprav, ki jih kori-stimo tudi za reševanje ljudi in materialnih dobrin ter odpravljanje posledic v primeru na-ravnih in drugih nesreč večjega obsega, ne izva-jajo v specializiranih in samo v ta namen usta-novljenih službah, ampak je to stvar vseh sub-jektov v naši družbi, vseh delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skup-nosti, občanov in društev. Vsake izjemne raz-mere nenormalno obremenjujejo določene družbene dejavnosti, ki jih je v takih trenutkih treba okrepiti. Na to je seveda treba računati žc danes, v normalnih razmerah. Načrtovati jc treba kadre, lehniko in vse drugo. Potrebno je nenehno usposabljati ljudi, da bo vsak posa-meznik za take razmere čimbolj vsestransko usposobljen in nenehno skrbeti tudi za materi-alno bazo in materialne rezerve. Bistvo priprav na izjemne razmere je v tem, da se vsak sub-jekt, ki opravlja svojo poklicno dejavnost, hkrati pripravlja tudi za funkcioniranje v spre-menjenih pogojih, tudi za najhujše razmere, ki nas lahko doletijo, to je obdobje začasne za-sedbe. Kar delamo danes, moramo delati tako, da bomo to lahko delali tudi jutri. To velja za sleherno delovno organizacijo in za slehernega posameznika. KRAMŽAR: Že nekaj let sem ob svojih delovnih zadolžitvah v občinskem komiteju za gospodarstvo in planiranje zadolžen tudi za po-dročje maierialne oskrbe za primer vojne ali drugih večjih nesreč. Take zadolžitve so sicer naporne, vendar nujne za dobre rezultate. Tako bolj celovito razmišljamo in kar delamo, vedno delamo s prisotno misijo na izjemnc razmere. spremembi proizvodov, prioriteti ali preselitvi dela proizvodnje na varnejše območje pa se usklajujemo. O kakih velikih preselitvah v slu-čaju vojne je nemogoče razmišljati tudi zaradi geografskega položaja naše občine. TURK: Tudi vojni načrt proizvodnje potre-buje ljudi, energijo in surovine. Vse je treba načrtovati. Zmotno je mišljenje, da gredo vsi zalogi vsaj pločevinke, olje, moko, testenine, sladkor, mleko v prahu in polindustrijsko pri-pravljeno hrano, ki jo danes gospodinje že rade uporabljajo. Tako zalogo naj ima sleherno go-spodinjstvo, 1d naj jo redno obnavlja, da se ohranja kakovost živil. Naj gre za vojno ali velike naravne nesreče, v vseh takih primerih prihaja do ogromnih poškodb prebivalstva. Kako je na take raz-mere pripravljeno naše zdravstvo? ZIMICEVA: V primeru vojne ali naravne katastrofe pričakujemo mnogo poškodovanih in obolelih ljudi, slabše higiensko-epidemiološke razmere, pomanjkanje kadrov, zdravil, medi-cinske opreme in sanitetnega materiala. Zato je potrebno zdravstveno varstvo organi-zirati povsod tako, da bo čimdlje delovalo tako kot v mirnodobnem obdobju, obenem pa bo čimbolj mobilno in prilagodljivo spremenjenim razmeram. Za uspešno izvajanje kompleksnih ukrepov zdravstvenega varstva v SLO je poirebno že v mirnodobnem obdobju, poleg dobre analize in ocene ogroženosti ozemlja, načrtovanja mreže zdravstvenih ustanov, dobro izuriti ka-dre in organizirati delo. V spremenjenih razmerah se mora prebival-stvo prizadetega kraja že od vsega začetka na-sloniti na lastne sile in sredstva. S svojim delo-vanjcm se vključuje v sistem CZ, kjer ekipe se Iahko organizirajo tako, da ustanovijo staci-onarni oddelek ali pa ležeče bolnike zdravijo na domovih z mobilnimi ekipami zdravstvenih de-lavcev. Zaradi poslabšanja življenjskih pogojev, za-radi pomanjkanja hrane, pitne vode, vode za pranje in osebno higieno, slabih stanovanjskih razmer ter spremenjenih higiensko-epidemiolo-ških razmer, bo preprečevanje nalezljivih bo-lezni poleg splošnega pojava večjega števila ra-njenih in poškodovanih zelo pomembno. Higiensko-epidemiološka postaja v sestavi zdravstvenega doma bo izvajala osnovne higien-sko profilaktične in protiepidemiološke ukrepe ter osnovne ukrepe medicinske RBK zaščite, kontolirala in dezinficirala pitno vodo in izva-jala nadzor nad živili. Kakšna je vloga in kako je organizirana civilna zaščita v naši občini? TURK: V izrednih razmerah, polnih zaple-tov in presenečenj, je pomembno, da v sleher-nem okolju čimveč Ijudi ve za osnove prve medicinske pomoči, protipožarne zaščite in drugo. Civilna zaščita ima med drugimi tudi to nalogo. Zato je kot del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri nas organizirana v vseh bivalnih in delovnih okoljih. V večjih delovnih organizacijah ima CZ specializirane enote (enota za prvo medicinsko pomoč, enota OKROGLA MIZA O MATERIALNIIN ZDRAVSTVENI OSKRBI V PRIMERU NARAVNIH NESREČ ALIVOJNE Tudi najhujše nesreče se da omiliti, če smo nanje primerno pripravljeni moški v vojsko in da nekaterih proizvodenj ni mogoče nadaljevati. Po statistikah gre le 10 do 15 odstotkov moških v oborožene sile. Vsi drugi ostanejo. V takih razmerah je treba raču-nati na vse delovne obveznike, pa tudi na upo-kojence, na gospodinje in mladino. Seveda pa moramo že danes predvidevati, kako bomo del proizvodnje tudi v primeru začasne zasedbe lahko korisiili za naše prebivalstvo in naše obo-rožene sile. Pomen blagovnih rezerv za materialno in zdravstveno oskrbo od republike do gospo-dinjstev PAŠ: Rezerve so nujen in zelo pomemben element za nadomestilo v obdobju motenj pro-izvodnje in preskrbe, tudi v mirnodobnem ob- CZ, prve medicinske pomoči in RK skrbe za higiensko profilaktične in protiepidemijske ukrepe. Njim se v delovanju pridružijo še zdravstvene postaje in zdravstveni dom s splošno medicinsko pomočjo. Posebej naj poudarim, da so celotne priprave zdravstvenih delavcev in drugih sodelujočih v zdravstvenem varstvu za delo v spremenjenih razmerah lahko učinkovite samo tedaj, če pred-stavljajo stalen del njihovih rednih vsakodnev-nih nalog v miru. Kako načrtujemo organizacijo osnovnega zdravstvenega varstva naše občine v izrednih razmerah? RAUBER: Zdravstveni dom Moste jc v izrednih razmerah, vojni ali elementarnih Opažam pa neko posebnost pri tem delu, ki jo moramo odpraviti. Vedno namreč čakamo neka natančna navodila in direktive od višjih orga-nov. To opažam tudi pri delovnih organizaci-jah. To seveda ni dobro, vsak mora imeti to skrb samostojno vgrajeno. Vsak mora priti do tega, kaj in kako bo v taki situaciji, kako bo s surovinami, z energijo, s kadri in podobno. Še posebej je to pomembno, ker vsa preskrba pre-bivalstva tudi v izjemnih razmerah temelji na proizvodnji in le delno na zalogah. Tudi pri tem opažam napačno mišljenje. Prenekateri mislijo, da za izjemne razmere ali vojno obstajajo velika skladišča in silosi, iz katerih bi črpali vse po-trebno. Vendar to ni res. Po naših obrambnih načrtih so materialni viri za oskrbo oboroženih sil, ostalih obrambnih sestavin in prebivalstva v vseh razmerah in tudi vojne tekoča proizvod-nja, popravila in obnavljanje, uvoz, vojni plen in rezerve. Iz tega vrstnega reda se vidi, da so rezerve na zadnjem mestu in da je temeljni vir materialne preskrbe proizvodnja. Materialne rezerve nastopijo le v izpadu proizvodnje, to je lahko v prvih dneH morebitne naravne kata-strofe ali vojne. Proizvodnja je torej vir preskrbe kot danes tudi v vseh izjemnih razmerah. Kako se na to pripravljajo in kako so pripravljene naše de-lovne organizacije? KRAMŽAR: Ne nam in ne delovnim organi-zacijam ni bilo doslej lahko pravočasno priprav-ljati vseh zahtev iz obrambnih načrtov, ker je bila metodologija dokaj zapletena. Z zadnjo spremembo predpisov je le prišlo tudi na tem področju do izboljšav, tako da se je prenormira-nost nekoliko omilila in racionalizirala. Ena od pomanjkljivosti v preteklosti je bilo tudi zmotno mišljenje o proizvodnji v izjemnih razmerah, vojni ali začasni zasedenosti. Ker so predvidevali, da bi v takih razmerah primanj-kovalo delavcev, energije in surovin, so neka-teri načrtovalci v obrambnih načrtih za take razmere preprosto predvideli ukinitev proiz-vodnje. Tako seveda ne more biti. V zadnjem obdobju se miselnost močno spreminja. De-lovne organizacije se čutijo odgovorne in dolžne načrtovati proizvodnjo v vseh razmerah, o delni dobju (prašek, olje, naftni derivati). Za primer naravnih nesreč ali vojne imamo zvezne, repu-bliške in občinske rezerve, ter tržne rezerve, ki so namenjene za motnje na trgu. Predpisi dolo-čajo kohčino in artikle zveznih rezerv, republi-ških in občinskih rezerv. Predpisujejo tudi nji-hovo redno obnavljanje. Pomembne rezerve so v živem mesu, mleku ter podobnem, zato tudi za to področje načrtno skrbimo in imamo v ob-čini na več kmetijah stalen fond živih zalog. V občini moramo sialno skrbeti za zaloge živil, ki bi zadosiovale za 30 dni vojne. To ni malo in ne majhna skrb. Vendar kJjub tcm se štejejo za zelo pomembne rezerve tudi rezerve prebival-stva v gospodinjstvih, ki naj bi bile vsaj za 7 do 15 dni. To je tisto, kar ima človek doma v shrambi in vedno pri roki. Vedeti moramo, da bi bila v začetku vojne ali pa ob velikih naravnih nesrečah onemogočena oskrba in tudi oskrba iz blagovnih rezerv, med drugim tudi zaradi pomembnih vzrokov. Veliko odgovornost za preskrbo prebivalstva in oboroženih sil v primeru vojne imajo naše delovne organizacije živilske, tekstilne, obu-tvene stroke in seveda trgovske organizacije. Osnovni princip njihovega delovanja v izrednih razmerah je, da se čimdlje proizvaja in oskrbuje kot v normalnih razmerah. Če pride do prehu-dih motenj in pomanjkanja zadostnih količin artiklov, je ireba pristopiti k sistemu porazdeli-tve z blagovnimi in živilskimi kartami. Imeli bi »težke« »lahke« in še drugačne karte, kot se jih nekateri še spominjajo iz zadnje vojne in prvih povojnih let. Kaj svetujete občanom, da naj bi v gospo-dinjstvih imeli kot najnujnejšo rezervo za 7 do 15 dni lastne preskrbe? TURK: Včasih so ljudje znali naravno kon-zervirati živila in jih pripravljati za daljša ob-dobja. Suho meso, prekajeno meso, meso, za-lito v masti itd Prav tako so bile shrambe polne vloženega sadja, povrtnin, začimb, zeliščnih čajev in podobno. Znali so si pripraviti domač kvas, speči kruh in še in še. Danes je veliko tega nadomestila industrija, doma pa zamrzovalna skrinja, celo na kmetih. Ta pa v izjemnih raz-merah rada odpove, zato irioramo imeti v svoji za reševanje, enota za gašenje, enota za radiolo-ško, kemično in biološko zaščito itd.), v manj-ših delovnih organizacijah pa so organizirane splošne enote CZ, v katerih so člani univerzalno usposobljeni za delovanje na vseh področjih. Podobno je CZ organizirana tudi v krajevnih skupnostih le še z eno pomembno nalogo, da je v primeru nesreče na območju KS, štab civilne zaščite KS tudi koordinator reševalnih akcij vseh subjektov na njenem območju. Ker je to izjemno zahtevna naloga, se prav v tem ob-dobju kadrovsko in organizacijsko krepijo štabi CZ v krajevnih skupnostih. Se pa pojavljajo težave, ker se kadri tem dolžnostim izmikajo. Izgovarjajo se z zadolžitvami v delovnih organi-zacijah in podobno. Lahko bi jih prisilili na podlagi zakonskega določila, ki obvezuje vse prebivalce od 16. do 65. leta starosti, pa vendar menimo, da to ne bi rodilo pravih sadov. Ob-čani bi morali biti sami življenjsko zainteresi-rani za organizacijo in usposobitev v okviru splošnih ali specialnih enot civilne zaščite. Mo-rali bi vedeti, da delovna obveznost v delovni organizaciji ne izključuje delovne obveznosti v krajevni skupnosti. Morali bi tudi vedeti, da vsa teža in odgovornost reševanja v krajevni skupnosti ne more ležati na upokojencih in mladini. To ni pošteno in ne humano ludi do svojih najbližjih, s katerimi živijo. Vsi bi se morali zavedati, da bo pomoč uspešna, če bo nesrečah v sklopu integriranega zdravstvenega varstva osnovna organizacija združenega dela, ki samostojno nadaljuje s svojim delom kot občinski zdravstveni dom. S svojo dejavnostjo organizacijsko in strokovno povezuje v celoto ostale delovne enote in zdravstvene postaje na območju občine. Zdravstveni dom v izrednih pogojih razvija zdravstvene postaje, katerih organizacija dela je zasnovana tako, da zadovoljuje potrebe, ki bodo nastale v zvezi z disperzijo ali evakuacijo prebivalstva iz mesta ter evakuacijo vseh poško-dovanih in bolnih, ki morajo nadaljevati z zdravljenjem v bolmšnicah ali stacionarnih oddelkih. Zdravstveni dom v omenjenih razmerah for-mira tri tipe zdravstvenih postaj, ki se med seboj razlikujejo po obsegu dela ter kadrovski zasedbi. Zdravstvene postaje ožjega tipa (A, B) so enake kot v mirnodobni organizaciji osnovnega zdravstvenega varstva in opravljajo predvsem naslednje naloge: ambulamno zdravljenje z zdravljenjem na domu ter delo na higiensko epidemiološkem področju, osnovni higiensko epidemiološki nadzor, vakcinacijo, dezinfekcijo ipd. Zdravstvena postaja širšega tipa (R) opravlja v izrednih razmerah obsežnejše naloge, saj ra-zen ambulantnega zdravljenja in osnovnih higi-ensko-epidemioloških nalog izvaja tudi naloge dispanzerjev, posvetovalnic in poliklinike. Te pravočasna. To pa pomeni, da mora biti CZ organizirana v vseh delovnih in bivalnih oko-ljih. Na ravni občine je organiziran občinski štab civilne zaščite, ki je koordinator akcij na ob-močju občine. Njegova udarna moč pa je zdru-žen odred, ki šteje blizu 300 pripadnikov speci-alno usposobljenih za reševanje, gašenje in drugo. Naša občina je zelo velika, z veliko industrije, železniškim tovornim prometom in velikimi soseskami. Kako pa je usposobljen in organiziran Rdeči Križ? STURM: Rdeči križ se ob naravnih in dru-gih nesrečah Ln v vojnih razmerah vključuje v izvajanje obrambnih in samozaščitnih nalog na vseh ravneh organiziranja in delovanja, zlasti na področjih zdravstvenega in socialnega var-stva, pri humanitarnih aktivnostih, poizvedbah ter uveljavljanju Ženevskih konvencij. V naši občini imamo okrog 16.000 članov Rdečega križa, od teh dela samo v ožjih odborih okrog 700 članov. Naše naloge v miru so priprave in usposabljanje članov za delovanje v izjemnih razmerah. Teža našega dela sioni na izobraževa-nju mladih v osnovni šoli in prvih letnikih srednjih šol. V sedmem razredu opravijo učenci 20-urni tečaj, v 8. razredu pa še 10-urni dopol-nilni tečaj iz prve medicinske pomoči. Kasneje organiziramo razna tekmovanja in druge oblike preverjanja in utrjevanja znanja. Tako lahko rečemo, da so mladi med 14. in 18. letom dragocena rezerva, ki bi v izjemnih razmerah lahko nudila prebivalstvu občutno pomoč. Omeniti moram tudi krvodajalstvo; o po-menu in kulturi dajanja krvi tudi poučujemo že osnovnošolce in zato imamo v krvodajalstvu lepe rezultate. V krajevnih skupnostih imamo poleg zdrav-stvenih predavanj še tečaje za higiensko profi-laktične ekipe in tečaje za nego bolnika ali poškodovanca na domu. Ne le, da usposab-ljamo člane Rdečega križa, tudi dmge prebi-valce vabimo na predavanja in tečaje. Se mnogo več bi lahko na področju usposabljanja prebi-valstva storili, če ne bi bili tako zelo omejeni s sredstvi. Z obrambnimi načrti in številnimi vajami si našo učinkovitost za izjemne razmere nenehno ostrimo. Vendar se tudi tu pojavlja problem materializacije uaših akcij. Saj si lahko mislite, da zbiranje oblačil in drugega materiala lahko organiziramo le, če imamo tudi primerne pro-store za skladiščenje. Teh pa nam manjka. V naravnih nesrečah ali vojni se rušijo do-movi. Ljudje ostanejo brez strehe, otroci brez staršev, nebogljeni so starejši Ijudje... DOMA-JOŠT: Pogoj za hitro in uspešno pomoč kaiegorijam prebivalstva, ki so v narav-nih nesrečah ali v vojni najbolj ogroženi, je dobra organiziranost družbenih dejavnosti. Iz-vajalske organizacije, samoupravne interesne skupnosti in naš komite si v obrambnem načr-tovanju prizadevamo to doseči. Vse šole in vrtci bodo nadaljevali z delom, delovni čas zaposle-nih pa prilagajali potrebam. Imeli bodo oddelke za začasno naslanitev otrok, katerih starši bodo na opravljanju delovnih obveznosti, vpoklicani v vojsko, pogrešani, poškodovani ali mrtvi. Ti otroci in mladostniki bodo nameščeni k sorod-nikom, v rejniške družine ali v posebni zavod za otroke in mladostnike brez staršev, Socialnovarstveno dejavnost ne bodo izvajale le socialne institucije, ampak se bo odvijala na terenu, po krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah, torej med ogroženim prebival-stvom. V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela bodo delovale ekipe za socialno delo. Te ekipe bodo sestavljali v organizacijah zdmženega dela njihovi socialni, kadrovski in zdravstveni delavci, v krajevnih skupnostih pa upokojeni socialni delavci, delavci sorodnih po-klicev ter študentje. Njihovo delo bo koordini-rala občinska ekipa, v sodelovanju s Centrom za socialno delo, Rdiečim križem in civilno zaščito. Za brezdomce, begunce, deportirance, eva-kuirane in druge skupine ogroženih prebivalcev bo organiziran zbirni center, ki bo začasno postaj n/ihov drugi dom. Ostareli, oslabeli, bolni občani in invalidi, ki bodo ostali brez svojcev, bodo narneščcni v Dorri starejših obča-nov in v družinsko varstvo. Center za socialno delo bo skrbel za materi-alno pomoč vsem omenjenim kategorijam obča-nov in drugim, ki bodo ostali brez sredstev. Seznanjenje ljudi z organizacijo družbenih dejavnosti v naravnih nesrečah ali v vojni je zelo pomembno, saj v vsakem posamezniku že da-nes krepi občutek, da bo za njegove najbližje in najdražje poskrbljeno. Kako je organizirano letošnje obrambno in samozaščitno usposabljanje prebivalstva in kaj želimo pravzaprav z njim doseči? KOŽAR: V pireteklih letih so nam delovni ljudje in občani dlali pripombe na pomanjkljivo usposobljenost piredavateljev in organiziranost usposabljanja,ki jje zavoljo pomanjkanja ustrez-nih učnih sredstev še bolj prihajalo do izraza. Letos smo uvedli nekaj sprememb, prav veliko na nam jih ni uspelo. Predavatelji so se usposabljali na ravni ob-čine, tisti iz KS iin iz večjih organizacij združe-nega dela pa še nia ravni mesta. Že lansko leto smo dali poudarelk metodičnemu usposabljanju predavateljev. Naajbolj prizadevni pa so izrazili željo po nadaljnjuk imajo predavatelji na vo-ljo poleg prosojniic in diapozitivov, letos prvič, tudi video-film z istim naslovom. Menim, da bo uudi ta okrogla miza prispevala svoj del k izvajaniju letošnje teme, saj bo preko Naše skupnosti, (dosegla tudi tiste, ki se uspo-sabljanja v KS in OZD iz kakršnihkoli razlogov ne morejo udelcžiti in jih seznanila (čeprav skromno, pa ven(darle) z njeno vsebino. To pa je bil, med drugiim, tudi naš namen. TURK: Želimio predvsem, da bi ljudje raz-mišljali, se seznianili in tudi sami vključili v enote civilne zašščite ali druge oblike samozaš-čitnega organiziraanja. Zelimo, da bi razumeli, da je v izjemnih nazmerah človek dolžan skrbeti zase in še za svoije najbližje ter, da se je zato dolžan nenehno «organizirano usposabljati. Že-limo, da bi vedelli, kako smo za take razmere organizirani na iravni občine, kako na ravni delovne organizacrije in kako v krajevni skupno-sti. Želimo, da bii se usposabljanja udeležili vsi vabljeni občani. ZAKLJUCEK: PIVK: Tema je preobširna, da bi lahko pove-dali vse. To tudii ni bil namen tega pogovora. V pogovoru nisimo omenili problema vode, za-silnih stranišč, imožnosti uporabe avtomobilov v zasebni lasti in podobnem, ki zadevajo delov-nega človeka. O iteh in podobnih vprašanjih se bodo delovni ljuidje in občani pogovorili in dobili odgovore, ma pogovorih ki bodo organizi-rani v KS in OZID. Ce pa želite, daa o kakem konkretnem vpraša-nju pišemo v Našši skupnosti, nam to sporočite.