ClTATELJIl Prosimo, itevilke poleg natlova Vaia naročnina pot«6e, splošnega povišani* o« Je Ust Vaia sodelovanje imeti naročnino J* plačano. GLAS NARODA Ost slovenskih delavcev y Ameriki. tstk. IMi It the F«t Office »t Nn I«t N. u Art «f Cangrca« W M. 18». CA NEKAJ VKC KOT na dan dobivate. •• C 'GLAS NAHODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (lzTzoB&i mM. nedelj te ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No, 213. — Štev. 213- (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1942 — S REDA, 28. OKTOBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> LJUTI BOJI NA GUADALCANAL!! japonci na guadalcanal!! so pričeli Z velikimi napadi na ameriške postojanke, toda mornariški department v washingtonu naznanja, d a so bili vsi napadi odbiti. Mornariški urad tudi poroča o pomorski bitki, ki se je v pondeljek bila vzhodno od Steward otoka v Salomonovem otočju. V tej bitki sta bili poškodovani ena japonska matična ladja za aeroplane in ena križarka, ena druga matična ladja je bila lahko poškodovana, ena bojna ladja pa zadeta. Japonci poročajo, da so bile potopljene štiri ameriške matične ladje za aeroplane, ameriško letečo trdnjavo, ki je bila na poizvedovalnem pole-ena okolpnica in ena neznana J tu, toda en japonski aeroplaoi bojna ladja,.več drugih bojnih je bil izstreljen, leteča tndnja-ladij pa je bilo poškodovanih.j va pa se je vrnila na letališče. Japonci tudi priznavajo, da rt«! Mornariški tajnik Knox je bih ^ooovanj dve njihcxv! fWkar>-kim porocevakem re. 111 kel. da so boji na Hakmvonoviih otokih m posebno na Gaiadalca. tnationi ladji za aeroplane ena križa rka. Na nekem dmrgem kraju v bližini Salomonovih otokov so na lil zelo budi in da ni mogoče \ povedati naprej, kak bo izid te Amerrkamci potopih clva japon- volike ^tke. predsednik Roose-s ru*lloa' torpedirah eno ma-l VftH je na teh. Isti dan je tudi 6 japonskih Zero aeroplanov napadlo neko Jugoslovani napadli Nemce Iz Londona poročajo, dne 26. oktobra, da so jugoslovanski patrijotje prizadeli težke izgube nemški kazenski eks-pediciji, ki je bila poslana, da očisti mesto Kralivo. (V tem mestu je bilo v bivši Jugoslaviji središče letalske industrije.) Vladni jugoslovanski zastop-nik je dejal, da so Nemci organizirali močno e&fepedicijo, ki pa je utrpela tolike izgube, da je morala dobiti ojačauje.- Nemci pri Stalingradu vstavljeni Rdeča armada pri StaMngradu je vstavila novo ofenzivo v delavskem in industrijskem delu mesta, na jugu mesta pa so Rusi pognali Nemce na puste stepe. Rusko polnočno poroč i 1 o j ^^ 0 pravi, da so Nemci tzvedii več TUDI NACLJSKI D 'J kmnfn časnikarjem rekel, da k Knoxo-veran sporočilu nima ničesar dodati. Boji ati. Med Nemci in Lahi vlada velika nezaupmost zaradi zasedenega ozemlja. nad katerim imajo več besede Nemci, kot Italijani. Italijani tudi pravijo, da Nemci izpodrivajo njihovo oblast v krajih, ki so bili resno obljubljeni Italiji. Neanci očitajo Italijanom zopet druare stva-* ri. Ker sta oba partnerja preveč. zaposljena s tlačen jem odpora pa&rijetovw pa plačujeta in najemljeta v*ak od svoje strani oborožene bandite. ki povročajo nemire in *spopade v predelih radi katerih vlada mržnja in nezaupnost, da se tako odhodi za nesrotov čas končna določite^ teritori jalnih mej. napadov z infanterijo in tanki v namenu, da bi prebili rusko črto, toda vsi na|>adi s>o bili odbiti. Kot pravi rit-k o poročilo, je bilo na tem kraju ubitih 900 Nemcev in 11 tankov razbitih. Vroči boji se tudi bijejo severno od Stalingrada, kjer so Netnci vprizorili 20 napadov, s katerimi so skuhali zavzeti neko vas. katero so si Rusi malo prej osvojili. Ob C'rnem morju so Nemci i TUDI NACLJSKI POVELJNIK NI VAREN V NEMČIJI .. , . ... ,.. Angleška osma armada, kL kot se glasi uročilo ki ga j ^ ofenzivo v pe- podaja ONA ^o uhcj, ored J pridobljene Pu- kratkun udrli mm p gto anke in odvaja nove po- ron.,e l rsule vrni HUu^n- ^ Napredovanje pa je burg, v Pomeran.j| /. name- -^L k t ^ ^etovni uom, da najdejo kako ^».iljivo; ^^ * ^pomakne na- .tvar, katero b, mogh unorala- J ' nekaj na dan. tiproti maršalu Feoor 1an^ih o,kielkov " „ . " . .. . -..........kazalo še vreči v boj, ^ Baronesa je hei mar-a m. ker ni znano, kako močan je sovrar-;ntk v protitaaičnih topovih,zato . io mora najprej iti v boj infaaite- drli do nekega nemškega od-s melj it i preiskav, posestva m, se skuša ^ Pko/A de!4ta, ki so ga Ru«i obkolili, pa ' *rarlu. Delal, so se. kot da i*ce- . . , • " - - in naeiji so se menda obna-ali napeli Vse svoje sile. da bi prcuj naravnost surovo pri ,voj: te in vs. na,,adi so bili odbiti. ^nte zaloge živil m so te- Na nekem drugeni kraju so j kom preiskave poškodoval, po-Rusi nekoliko napredovali in In^o prevlečeno s blagom so izboljšali svoje postojanke. N a severozapadni fronti med Moskvo in Leningradom so Nemci dvakrat napadali, to-Biusi so zdržali svoje po- Oddelki ogorčenih hrvaških kmetov so z orožjem v roki začeli boj proti osišču Nove živilske knjižice pripravljalo Waishmglon. — l'rad za ad- ua Hp stojanke m vrgli Nejnce nazaj. Najhujši boji pa se še vedno bijejo v severnem delu Stalin-grada okoli..delavskega okraja in pri železnem plavžu Rdece-krbnik je hotel streljati na obla>tpe nacije, pa ga je baronesa zadržala. Hotela je telefonirati svojemu možu. ki drugem posestvu. pa je dognala, da .je telefonska zveza preitrjrana. _ vMa ršal vosi" Boolr "se* je men-da HiAlerju zameril, nakar je bil odstavljen, zsdaj pa bi mu /naeiji radi zadrgnili za vrat politično zanjko. Tako mnenje je izrazil tajni radijo iz Nemčije. Nemci zgubili 10 milijonov mož v vojni i Rusijo P. N. Poapeloff, član Centralnega odbora komunistične stranke v Moskvi, je v svojem govoru rdeči armadi dejal, da so Nemci utrpeli izgubo deset milijonov mož v vojni z Rusijo. To število vključuje ranjene, mrtve in ujete vojake. Po spelo ft' je rekel, da so ruske armade raztrgale 7.S nemških divizij 1. majem in 1. avgustom letos, ter da «=-o i-mele vse prilike Nemee zaustaviti ter uničevafti, kar so tudi borile.* PoS*i>eloff je tivii govoril- o tednom prijateljstvu zaveznv kov, a je poudaril, da bi .se pri-jateljske vezi ojačale ako bi zaveziriki odiprH drugo fronto. T T . »i> i iininistracijo oen je te dni naz- Lz Lonuona poro*'a Ar, dne .... " . - , , . , ■] * i a. * nami, da una v redu za tisk lo. oktobra, da hrvaški kmetje, pristaši dr. Vladimira Mače- ka. ogorčeni in razočarani, f-o začeli aktivno ^gueritko vojno ^^ ^ razdeljene proti četam oswea in us^famj z Novrim ,eloin_ nove živilske knjižnice, ki bodo porabile za vse odmerke živil. Ako bo Šlo vse ,j>o načrtu, bodo med Vse za Nemčijo Ix/ikIoiv — Kot poroča ONA pošiljajo iz Holand»fce na milijone jajc v Nemčijo, domače preibival(st\vo pa niora trpeti veliko pomanjkanje. Ttrkodn zadnjih iastih mese-eev je bilo poslanih v Nemčijo tristo milijo«io\ jajc in 37 tisoč kokoši, pravi poročilo. — Ravmotako je bilo poslanih v Nemčijo 12 milijonov funtov slttdsčič. V hotelih, 'kjer stanujejo naeiji, se more dobiti jajca in planino m zajtrk brez kart — domačni pa morajo ime4i karte. Pol milijona prebivalcev države New Torka se je preselilo t Lz WasihiiMStona poročajo, da je država New York izgubila več kot pol milijona svojega prebivalstva tekom zadnjih 2 skupinam italijanskega hlapca Pavelioa. Jugoslovanski krogi v Bernu imbliko Knjižice Ixmo vse1>ovale 192 kuponov rdeče in m wire barve. Kuponi l»odo označeni t- števil- Stavke v Belgiji tiondou. — Neod-vi^na bel j-ijska poročevalna atfrenci.ia je fet. Večina se je preselila"dru gam zaradi dela in m*nogo jih je tudi odžlo na farme in na ^deželo. objavila vest, da se v Belgiji širijo stavke, ter da so Nemci izgubili čez 200 tTsoč ton pre-moga radi stavke premoga r-jev v Saauibre. Ravnotako so delam v drugih rovih s stavkami in zaustavljen jem dela /nižali proditk*iijo prmnoera za poročajo, da so začele skupine kami in črkami, da l>odo tako lanetov, kateri-h število je na-! porabili za dobavo vsake živil-raslo iže na preko štiri tisoč, J ske potrebščine, "ki bi jo bilo samostojno guerilsko vojno trdba tekom vojne odmerjati poti zunanjim sovražnikom in domačim izdajalcem. .Tu^oslo-vart^ki krogi povdarjajo, da so boji v Jugoslaviji ošdaj obšir-ne.iši in hujši Icakor kdaj koli. Uradne moskovske radio oddaje -poročajo, da so guerilci zasedli naslednja mesta: Jajce v dolini reke Plive. 60 milj seve-roza^iadno od Sarajeva, Ja-strebarslvo, 15 milj jugozapa-dsio od Zagreba. Dva italijanska vojaška oddelka sta bila popolnoma po-tolčena v bitkah, ki so se odigrale v dolinah rek Pive in Save med Zagrebom in Sarajevom. Drugi guerilski oddelek je iwpe«no napadel petrolejka ]>olja v Kutini, kjer je poginilo 170 nemških vojakov. Vse industrijske naprave petrolej-skiti vrelcev bile pognane v zrak in uničene. —J K?. Za rešitev poljskih delavcev v Franciji London. — Poljska vlada v Londonu ho zaprosila Združene države, da sodelujejo v prizadevanju. da se reši poljske delavce a* nezasedeni Franciji pred deportacijo v Nemčijo. "Begunci raznih narodnosti, ki so se zatekli v Francijo pred naeiji in fašisti, so sedaj zaznamovani za deportacijo v Nemčijo, ker hoče Pierre La- ri rušilee in vec droarih ladij. A taoUpoju^taJhala taidi izfitralje-na dva HeinVelova aerop^ana. Vf^ega j#rapaj so Nemci in Italjami izsmbili 21 aeroplanov — zavezniki pa 10. •% Do odločilne bitke ne bo ^e \prišlo več dni. — Fronta je flolga komaj 40 milj in teče od Sredozemskega morja do Quat-tara slaneara nK)čvirja. Cehoslovaška vlada v Londonu je naznanila, da je prejela rz Prage vest o nadaljnih umorih talcev. Osem žrtev je bilo obtoženih trgovanja na 4'črnem trgu", pet veleizdaje, štirje so bili Obdolženi zločiai-stev tekom zatemnitve, eden pa je menda imel tajni radio-od-dajnik. V Grčiji je bilo po poročilu R-euterjeve agencije ustreljenih 20 talcev po nemških zalednih oblastih, ko je bomba razdejala glavni stan naeijev v Atenah. Več nacijev in laskih val zadostiti kolikor mogoče* fašistov je bilo pri tej eksplo-naeijski zahtevi i>o delovni sili.1 ziji ubitih. Bolsurski študentje obsojeni na smrt Nemško radijsko poročilo, katerega je povzela časopisna agencija AP., je podalo vest iz Sofije, da so bili tam obsojeni na smrt študentje, ki so zadnjo pomlad bili prijeti pri sn-botainem delu na progah in vojaških napravah. Na smrt so obhodili 22 študentov. Po lav neznane detinake -bolezni v Clevelandu ___________________ V "bolnišnici sv. Luka v Cle ^ mnogo 'tisoč ton. Na stavko «o velandu je pomrlo 17 detet za j io, vendar ni-o o. boleani sami menda šli tudi avtomobilski < neko ueanano boleznijo, ki je( mogli le datl gotovega pojas-delawi v Bruslju, I podobna driski. Uprava bol-! uila. nišnice pravi, da je bolezen ali epidemija sedaj že pod kontro- KUPtJTt CMTEII STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS iskecakje prvih ameriških cet na ANDREANOVU Prvi es of above officers: 31« WTCftT lath STREET. NEW YORK. N, T. 49th Year "Gta> Naroda" la toned every day except Saturdays, Sundays and Holiday a. Snbarrlptlcn Yearly $S- Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list ea Ameriko In Kanado f6.—; ea pol leta »3 — 5 aa fletrt leta $1-H0. — Za New York za celo leto |7.—: m pol teta $3.50. Za tboaematvo sa celo leto *7.—; aa pol leta 58 50. "Glaa Naroda" txbaja vaaki dan lrrwm» sobot . nedelj !n praznikov. "GLAS NAHODA* 216 WEST 18tb STREET, Telephone: CHelsen 3—1242 NEW YORK, N. I JANEZEK • mUlS AiDAMlC. desetimi leti *va bila] D&ček naju je bil očividno v Jugoslaviji. Paleti I že videl v vasi in je vedel, da Pred z ženo sva bivala nekaj časa ob Bo- sva Amerikanca. hinjskem jeoeru, v prekrasnem *1 Moj stric Janez je v Ame kraju najsevernejšega dela mo-,riki," je rekeL . je rojstne Slovenije. Hodila S Stello sva ga tiho gledala, sva na dolge izlete po planin-1 Njegove velike modre oči so bi-ekyih stezah. Iu nekega dne sva; le jasne kakor zrak in voda. prišla do ozkega prelaza med Samo ee nra je smejalo, samo dvema vrhovoma. iPot je vo- zato, ker je bil živ in zdrav in dila v dolino, ki je ležala tako' v^sel se že pogosto povdariH, v seli j i vojni pa je najžalostno.iše to, da morajo vojne gro-te trpeti tudi ljudje daleč za fronto. Da čitateljem prinesemo pred oči siliko o velikem •[>1 jen ju civilnega prebivalstva, navajamo izvleček ifz ma, ki ga je svojemu možu na ruski fronti pisala nje- \ rože v lončkih, največ rožana-,va žena v Kolinu v Nemčiji, 31. maja letošnjega leta rin in nageljni. Tudi najrev-n en dan po velikem bombardiranju, v katerem je bilo ■loaida 1000 angleških aeroplanov. "Moj Bog! 4'Moj ljubljeni, moj predragi mož: Preteklo nedeljo se me je dr. žala pra/veata smola —^prehlad,1 imajo različni ljudje ljen<# okr.og fpet . kilometrov! kv se je že poplavijal, n^ ,je pojme, a dejstvo .je, da je pr^v proč. JJtoe 9. januarja, najbrž; naenkrat ponovno zagrabil za,tako mogoče doseči visoko sfco-takoj, ko so izvedeli za gue-Jyrat in tako sem, hočeš nočeš, | pnjo kulture in znanja s pomo.v rilce v vasi, so Nemci pričeli | zamudila. važno konferenco za rušili tretjino hiš in gospodar-' priredlbo Zeikske zveze, št. 84.1 lahko ponosni na svoje tcv.a-sk*h iK)sl°P1i- j Koft sem bila informirana je devne pridnfoiitve. Cula flon v ^________Ko se je topovski napad za- bila konferenca doraag:ošie. Pa ni- nes le talio, da je -bilo najino bivanje v severni Sloveniji prekratko. Stella je vzela cvetko iz vode in jo stisnila v knjigo. Še vedno jo ima. V teh desetih letih sva se mnogokrat spom-prišla z njimi v dotiko, so bilijnila srečanja s Janezkom in nekako prijetno vznemirjeni,'premišljevala, kaj je z njim. nejša kočica ni bila brez njih. Kosilo v vaški gostilni je bilo dobro. In vsi vaščani, ki sva mladi ko je kopnelo, So našli j priredbe Ženske zveze pa mi je vrednosti malega naroda. Po-njin trupla. Tri majhne otro-ibilo povedano, da je bil AUCUIUIJCIU, (.-inicijuKiiat naj jv a JIJKJI. Moj današnja poadrav je zopet žalosten. Zopet so za|ker sva biia Amerikanca. Oo-;Stella je vedno računala: "Se- voril som z Dražgošani, ki so;daj mora biti star šest let." — imeli svojce v Clevelandu. bli-j"seda.i jih mora biti osem," — zu Pittsburgha in na Iron," seda j .iih je deset,"— "dva-Ranige v Minnesoti. , j na.jst . . ." Najlepše trenutke svojega iz- T ^^^ 1 ^ f leta v Dražgoše pa sva dožive- Ltallf^. ^pregazili Jugoslavijo la, ko sva se poslavljala od vasi. Po poti sva srečala majh- Vbe samo žalostne novice. Dragi, prosim Te, ne vstra-ši se. Vse več je, kot pa strašno. "Sinoči so nas zopet obiskali Angleži. Ne vprašaj, kako. Moj dragi, moj dragi: bilo je strašno. Noben prej-uji zračni napad ni (bil tako strašen kot sinočni. "Da Te polažim, Ti sporočam, da so Tvoja žena, oče in mati živi. Hvala Bogu! Preživeli smo tako noč, kot šo nikdar poprej in sama ne verjamem, da sem še živa. "Saj ne boš verjel: kadarkoli pomislim na ono noč, jokam in jokam. Najbolj žalosten pa je pogled ua ono, :ar je ostalo od nekdaj tako krasnega Kolina. Sprva Ti > tem niti nisem hotela pisati, pa, žal mi je, je resnica. < >stalo ga je samo polovica. "Roiin je sedaj še samo en oblak dima. Od vseh --tram je videti požare. Poulične železnice ne vozijo. Ni-nrimo več velikih trgovin; vse -so šle. Vse tovarne, vsi v* liki hoteli gore. Vsi obiskovalci, ki ne morejo dokaza-/:, da »o stalni prebivalci Kolina, morajo opoldne oditi ;z mesta. "Število človeških žrtev je zelo veliko. — (Okoli 20,000. Op. uredn.) "Kadar se vrneš, Kolina ne boš videl več. Nič več J kla Ste&a. H | | se ne bo imenoval Kolin ob Rom, temveč Kolin na pepelu.1 Deček ni razume! njenih be- "Draeji, ne vem, kako je to mogoče, da je Tvoja žena j ^ razumel pa je dobro, da še tako 7aleč za fronto, je nefemerno. Strašno je trpljenje v div-h-m metežru in ognju na fronti, nič manj strašno pa ni /ivljenje civilnega prebivalstva. In kdaj bo konec teanu j>ekhi? t Razdelili so si jo med seboj in gih, očividno so bežali posebej in zašli. . Večina ljudi pa je ostala, morda z mislijo, da bodo branili svoje domove". V nedeljo 11. januarja je nemška pehota s pomočjo tan- lahko žal, ker me ni foilo zraven Za pomoč našim ljudem. Ravno sem že zaključila, da kov, oklopnih avtomobilov in S35-—t ki so mi bili poslani na težkega topniškega ognja iz-i drugi stotak. kamor spadajo, vedla celoten napad na Draž- ko sem prejela nadaljnih $5.— goše. Guerilci so se borili, -do- j s pripombo,, da naj vsoto pri-kler so se mogli. TTbiK in ra-| dodam k drugemu stotaku. Po-nili so okrog 100 Nemcev. Ime- slal je ta prispevek rojak Ivo-li pa so samo v najvišje leže- Snyder iz Cabin Creeka, čem delu vasi nekaj strojnik Va., ki je pridal tudi $2.— No, naši šolarji in šola rice bodo pokazali 20. decembra ka -ko jim kaj gre naša beseda. Me. oxrui />c /airv l.i uc na. ua • «•• vi t____-m , ni se zdi, da ee se upostev ■ bo najboljše ako pošljem tistih dejstv0) ^ se ^ komaj ^ par ur tedensko, je treiba priznati. da pokažejo dovolj ra- in morda so mislili na umik. Umikali so se, dokler niso mo- nega fantka, ki je stopil pred najra, pogledal kvišku in se nasmejal. Star okoli štirih let, čvrst, rdečih ličk, s šopom svetlih las, je bil živa podoba zdravja. Oblečen je bil v srajco iz domačega (platna, ki je bila z ju traj čista, tisti hip pa ne več. Hlače so mu bil« zavihane in so mu segale ramo do pol kolen. S svojimi bosimi nogami je gnebel po globokem cestnem prahu. "Isn't he wonderful?*' je re- "Kako ti je ime?'7 sem ga vprašal slovensko. 41 Janezek, * * je odgovoril. Jni-ne-hek," je ponovila Stella počasi. i4,'To je isto, kakor Johnny v Ameriki," sem ji povedal. nekaj časa kasneje sem izve- ^[[j^^ti tudi najvišje Jedel, da so Dražgoše pod nem-skim jarmom. Več mesecev kasneie sem po skrivnih potih začel dobivati poročila o tem. Jcai se eodi v moji stari domovini pod sovražnikovim gospodarstvom. Poročila o nasillju in uporih, o strahovladi in frue^ rilskem junaštvu. za našo slovensko šolo tukaj. Najlepša hvala! Pa naj bi zgledu rojaka Snyderja sledil še žečih hiš. Bežali so proti pla- kdo, da tako pošljemo cel sto-nini in z njimi vaščani, ki so se tak k skupnemu skladu Jug. borili ob njihovi strani. ! Pom. Odbora. S. »S. Našim ne- V vasi pa je ostalo še precej' srečnim trpinom doma bo treba ljudi. Nemci so zforali vse od-; veliko ipomagati in kar nabo-rasle moške in vse dečke nad! remo sedaj bo pri rokah ka-12 let. jih gnali na župnijsko darkoli ibo nastala možnost, da dvorišče in jih takoj postrelili.i se odpočije kako pomoč. Roja-Ženskam so Nemci ukazali,'ki in rojakinje, ne pozabimo ^ v., , . , . da morajo znositi iz hiš vse.i naših trpečili bratov in setter Poročila, ki me dosežejo na; kar ima koli-kft- Virednosti , v domovini! vadno govore o dogodkih, ki ^ go ^ ^ ^^ \ --- zlate baročne oltarje s cerkve- ——— u" nih sten in odpeljali tudi te.' so se vršili za dva meseca do enaga leta nazaj. Med tistimi, ki so prišla pred kratkimi, je bila tudi vest, da so Nemci pozimi razdejali Dražgoše/ Na starega leta dan, 31. decembra 11)41 je prišla v vas večja četa gueriieev. Prilbe-žali so pred strašnim mrazom ustrelili, s planin in . Če hote* dobn mM Jm av+Om dragim, utwoJ «e pri najbolj«, ^ Steni in nadbqlveMlii podprnl orsanlzadji, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOT1, kjer m Uhko ssvarniei rasne poškodbe, operacije, proti bolezni b K. S. K. JEDNOTA sprejemu moške ln ienake od 16. do 6«. leto; otroke pa tokoj po rojeva ia dp 16. leto pod »roje okrilja ^ K. S. K. JEDNOTA izdaja najokodernejše vrsto certifikat« sedanje e od (MM do t54tMi ... . t> ^ K. 8. K. JEDNOTA Je prava mati vdor ia sirot. Če le nM «an ali Sanica te moceCne in bogato katoliške podpor— organizacije, po-trndi se in prtitO^i tS*oj • * st" ** -tssf* if+v «*<» ** %a m liki i i Za pojasnila t zavanva^tea te drage GLAVNI URAD /oliei. lUisoi; No. JoUet, Illinois Vas je bila obkrožena od nemških eet in vsak poizkus bega je bil neinogoe. Ženske in otroke so zgnali skupaj. Kaj se je z njimi zgodilo, poročilo ne pove, razun, da jih je nekaj nailo zavetje v okolici. Poročilo ne pove natančnega Števila mrtvih; samo na župnijskem dvorišču je biio ustreljenih nad štirideset moških. ■"Janezek!" je vzliknila Stella, ko sem jI povedal strašnih, dogodkih. Poročila ne povedo imen Dražgošanov, ki so umrli ali pa onih, ki so morda še živi, in nfidva ne moreva izvedeti, kaj, Be je zgodilo z Janezkom. Morda je zmrznil, ko je bežal z o-staiimi v zasnežene planine. Ali pa je bil »streljen na župnijskem dvorišču . Ako je ee živ, mora biti star nekako 14 let. Morda pa je ušel z guerilci iz vasi, tik pred-no so jo zavzeli Niemci Bojim ge. da je mrtev. Toda v nasprotju -l vsakim upanjem, se vendar nadejam, da je živ. V njegovem obrazu pred desetimi leti, v odkritem pogledu njegovih sinjih oči, v lirični nežnosti kretnje, s katero je podal Stelli prasni cvet, je bilo ibistvo. duša in upanje Slovenije! je pronacijski list, je eksplodirala borniba, ki je ranila enega Doriotovega pristaša, ki je slučajno straži 1 vhod v poslopje. zumevanja v to smer. Za za '- -tek gre prav dobro, sčasoma pa menda že lahko pričakuj. -ino lerpih uspehov. Zadnjo in predzadnjo sobo' p smo prejeli $2.— od Mre. Av-na Kepic m $~2.— od Mrs. Knvac. Tako polagoma napredujemo. Slovenski kongres. Kakor jo razvidno iz okrožnice ozir. pisma, ki je bilo poslano te dni slovenskim uredništvom, se lx) nameravani S1 venski kongres v Clevelandu prieei že v sobto, 5. decemt'ra, tako, da 'bo vse preliminarno delo opravljeno dan prej. kot je bilo prvotno določeno. Tp je $>ilo uvidevno od strani tozadevnega odbora, ker v ev. ^n dnevu se ne more kaj po»- b-nega ukreniti in zavrniti. Zvl", j moramo vsi skuoai poskr3"-da bo kongres uspešen. INVESTIRAJTE T AMERIKO ZANMIFI FILMI. Jutri, v četrtek 29. oktobra se v Eiribassv Newsreel gledališčih v New Yorku, prične oib 6. zvečer film EAXHJES NEST teh! ^^ k8^ ameriške tovarne, ki izdelujejo aeroplane za boj proti Hitlerju in Hirohitu. Amerika izdeluje največjo zračno silo na svetu. Poznani razlagalec velikih dnevnih doigodkov H. V. Kal-tfivborn vsak dan podaja nova poročila. . KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVING BONDS in STAMPS Francoski talci ■Nemški vojaški poveljnik v Iille, zasedeni Franciji^ Nie-hoff, je ukazal zapreti 30 francoskih taicev v znak maščevanja radi napada z ročno granato na neko gostilnico,- v kateri so4>ili ranjeni trije naci-ji in trije franoosKi civilisti. Niehoff je izjavil, da ima on KUHARSKA KNJIGA: Stane samo S Recipes gf All | Nations (v angleškem jeziku) recepti vseh narodov 2." i S^Kiijiga je trdo vezana in ima 821 stran i s •i M Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, kl se zanimajo za •i i kukanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvefbati M izpopolniti. pri h i* Recepti so napisani t angleškem jesikn; ponekod pa soj tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi; I KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. V, D A" — WEDNESDAY, OCTOBER 28, 1942 V VASI BLIŽINI JE ROJAK* KI NI dE NAROČEN NA 8LOVEN8XI T8TANOTUIR lM« — KO* ZAVEDNI SLOVENEC, ALI HU NE BI IZBOČILI TO ŠTEVILKO V 8VEH0, DA SE NAE0CI* II i i Poročila is ranih naselbin* kjer bivajo in delajiHsiovenci DELEGATI EtS&OE BON VENCI JE V. Z. "BLED." trO Dnevni vojiil str Kanadski vojni stroški zna* šal o $(i,90().000 dnevno in nad polovico tega trošenja krijejo davki, drugo ne plačuje z denarjem, ki ga vsa dežela prispeva z nakupovanjem vojnih hondov. Baiš zdaj je v teku kampanja k a prodajo Victory bondoVy katera mora prinestit v vladno lUa^ajno 750 milijonov dolarjev. *V primeru s stroški, ki jdh ima z vojno Amerika, so kanadski izdatki v tem ozira na videz majhni, ali treba je vzeti v pošte v dejstvo, da je število prebivalstva v Kanadi za več kot 90 odst. mangjŠe nego ameriško in v rpogledu bogastva se Kanada ni moela nikdar meriti z njeno veliko sosedo Ameriko. (Z ozirom na vse to je treba dati kanadskemu ljudstvu priznanje. da je svojo nalogo v Vojnem prizadevanju zelo do- bro izvršilo in tudi sedanja končno vse prav izteklo v ko-kamjpanjft je !še pokaoala, da|rist ljudstva. ljudstvo dela vse kar more za dosego zmage. V prvih petih dneh kampanje je 360 tisoč, ljudi nakupilo ali se zavezalo za nafcup bondov v vsoti, ki presega eno tretjino skupne vsote 750 milijonov. Ta tretja kamipanja za nabavo bcndov je v vsakem pogledu že dozdaj nadkrilila obe prejšnji kamipanji, kiljub, temu, da je bil na primer mesec soptemlber davčni mesec, ki je mareikomiu povzročil finančne neprilikc, ker je bilo tre!ba odšteli dohodninski dnvek, kate-* je bil odštet od plač in n so drugih dohodkov . Delavci, kot delodajalci pokarali, da jim je mogoče preko vseih ovir ter da imajo največje zaupanje, da se bo Delavci se posebno zavedajo, da je delavska plača v eploš-' nem do^etgla višjo stopnjo, kot kdaj prej, ter da je naravnost? potrebno, da se del mezde vsa-; koga delavca inventira in pri-,f hrani za bodoče povojne čase.! IPlača in mezde, ki jih plaču-l je sedaj Kanada, zna&ajo čez ^tiri milijarde letno, kar je dvakrat toliko, kot so znašale plače v letni 1-933 in 800 milijonov dolarjev več, kakor so delavci raznih poklicev prejemali pred enim! letom. . Ta peraetek delavskih plač in nirtzd se lahko smatra za pravo prosperiteto, posetono še, ako se upošteva dejstvo, da je vlada poskrbela za kontrolo oen življenjskih potrdb. ' ^£iiiiiiiiiiiiiiisiniiiinjiiiiiniiai Povrnili so Nemčiji milo Sedeči so: Frank Mele, predsednik N&dzor. odbora Prank Grebene, gl. tajnik;; Matija Špehar, gl. predsednik; Anton Novak, gl. podpredsednik Anton Preveč, gi. blagajnik; in John Bran i sel. — Stoječi prva vrsta: John Lavrich, Mike Mhhvich, Valentin Jagodic, Peter Gregorich, Joseph Mfklich. John Košinrl, Marko Majerie in Vinko Vidrih. — Druga vrsta: Prank Anzelc, Nick Pavlakovich, Štefan Fugina, FVank Tekauc, Marko Ferderbar, Martin Novak, Frank Šparmblek. — Tretja vrsta: Mike Durašin, Nick Kuzma, George Mihelich, Jakob Modič, Joe Bauer, Frank Pecaricfti in Anton Kraje. Zapisnikar te seje, Fr. M a ruš i č je odsoten na tej sliki.. StojujmcL v JCanadL Kot je nacijska Nemčija v k leni la v spone britanske vojne ujetnike, ki so bili zajeti pri napadu na Dieppe, je Kanada takoj izjavila, da 1)0 dala vkleniti enako itevilo nemških vojnih ujetnikov. To se je tudi takoj pričelo izvajati, a nemški vojni ujetniki v taborišču pri Bowmarrvillu so se uprli, kakor se je pozneje izvedelo, ko je o stvari pot očala revija "Times." Ujetniki so se fepuntali in tekom nemirov je bil eden od njih ranjen z bajonetom, drugi pa je bil obsireljen, doČim ro se vsi ostali zalbarikadirali za vrati, ter tako vzdržali dva dni brez hrane. Končno so prišli na lice mesta komandos. ki .^e v Kanadi vežbajo, in so z brzojavnim drogom razbili vrata, ter pretrgali streho, nakar so naravnali na ujetnike curke vode. To je pomagaio, kajti, čez 35 minut so se uporniki podali in so bili seveda takoj uklenjeni. . Naeiji so radi tega trolbili kanadske " krutost i* * v svet, da -bodo prisiljeni tudi oni pod-vzeti ostre korake v posiedta ravnanja z vojninrrt ujetniki. 44Nečloveškopostopanje kanadskih oblasti jim je vzbudilo največji gnus in ogorčenje Dejstvo je, da (hočejo nacd ji s čimerkoli odvrniti pozornost nemškega ljudstva doma od položaja na ruski fronti, kjer ee morajo nemlške čete (pripravljati, da prestanejo še eno zimo strašnega mraza in trdega ziniskega bojevanja r sovražnikom, ki se noče podati, ampak kar naprej prizadeva težke izbruhe nemškim vrstam.. proti omejevanju produkcije zlata ■ "i i'l'l ft rti ■a* T H K NEK ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE btttttate of Technology t angMUal GEORGE W, BARNWELL Podlago ca mebanlCno znanje Bi ntore-te dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OP MACHINE SHOP PRACTICE (▼ angleSčlnl). Ta t etika knjiga popisuje in r slikah pokale temeljna dela mehanike. Razloti vae natanko, kar mora mati najboljši mehanik; poJasnuje vporabo vsakega stroja, o-rodja ln meril. PooCi vas, kako je treba ▼ porabita načrte (blue prints) ter ram tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pooptftitl svoje delo. Ne glede na to, ali ste iele poCetnik, ram bo ta knjiga selo koristna ln mnogo vredna. — 1000 slik in riah. B78 strani, trdo Tesana knjiga stane Samo JI.98 Naročite prt: K N J I GA R Ni Glas Naroda Zli WMt lStfc Street New Tart Upoštevajoč izjavo ministrskega predsednika Mackenzie Kinga, da se 'bo produciranje zlata še nadalje omejilo, so se v okrožjilh Tisdale in Teck sestali člani rudniških in okrajnih odborov, ki so odločili, da protestirajo prpti ysakemu na-daljnemfu omejevanju produkcije zlata v tet krajih. . Okrajni svet v obeh okrožjih je izrazil skilb glede splošnega položaja na polju zlate rude, ako se izvedejo Se na daljni ukrepi glede kopanja zlate rude, ki prinaša glavni vir dohodkov vsemu prebivalstvu, katero je na en ali razvijal in je bil mehkeiga, blagega srca. Kolikokrat ga je gledala Meta tako na skrivnem ko je bil zatopljen v knjige ali ko je gledal v večernean mraku venkaj na ulični vrvež. Papolnyna je,bil sličen materi, nesrečni gospe Nadini. Jtnci je tiste pol mirne, pol plaihe oči. po licu razlito tiho milino, ki je odsevala iz materinskega snea. Nič ni bil podofben drugim dijakom, svojim sovrstnikom. Bili so živi in veseli, kakršna je pač mladost. Rgidij pa je bil miren m tih, kakor bi ne imel nobene mladosti. A' sdbi je vladal somrak. Z ulice je prosevala skozi okna luč obrestnih svetilme. Vozovi so ropotali zunaj, šaunela je glasna, vesela govoriva večernih hsprehajalcev. Mjiogo je bilo med njiam Egidijevifti tovarišev. Smejali ho se, koso lio-ii ill po ulicah gor in dol. Ozirali so se okrog po mladih, cvetočih dekliških obrazih, žek»c si ognjenega pogleda živih dekliških oči. Hgidij je sedel doma. Tako udobno je bilo sedeti doma mlademu samotarju. Z roko je včasih potegnil I n) očeh,, zagibale mu ustniee. Srce mu je govorilo tihe. -ladke besede, nikomur slišne, ki ?o preko pouličnega šumenja Razstava " Agonija in h rab-j kjer se južni Slovani prvič upi-rost" je delo odličnih umetni- rajo navalu barbarstva, kov, ki so pobegnili pred na-l Smisel in značaj razstave sta cistično grožnjo — Oehoelovaki' razložena v i&evilnih napisih in pod vodstvom, Geo. Bergala so vprašanjih. Najfbolj se vtisne izdelali jugoslovansko, a Ju-j v um in sroC: "Kako preforo-?o»lovani čehoslovaŠko razsta-.diti vse te zločine?" Na dragi strani preko raasstave je odgo- Slovenske Knjige gos] o v vo. Geo. Bengal in elcupina čeho-elova&kih in jugoslovanskih u-metnikov, ki so delali po njegovih navodilih in načrtih, so uspeli napraviti sliko dveh mu-čeniških narodov, ki šugestiv-no in realistično predočuje mu-čeniiStvo Človeštva. V tehničnem pogledu je Geo. Bergal spravil vse v lepo složno enoto: arhikteturo, slikarstvo, barve, fotomontažo in druge sestavine razstave. O-pisal je na kratko zgodovino in usodo obeh narodov v j vojni. Z jasnostjo in čistostjo se v tem originalnem delu zrcali smisel te vojne, katero nalivamo vojno narodov. Predmet razstave je k rižev vor: "Nato se more odgovon-ti z božjim usmiljenjem, z odi o čitvijo Amerike in z našo lastno odločnostjo.' Vsa razstava je prežeta z mlsijjo. da je borba teh dveh narodov posvečena ustvaritvi Človeške svobode. Razstava je v Freedom Hul^c 32 East 51 st St., New York, borbe v jugoslaviji Običajno dobro informirani j>rek<» cvetočih lic in ognjenih oči plavale nekam kvišku, do pot dVeli narodov, ki živita v l.ju. odkoder je trepetalo k zemlji zlato nebeških hiči. . (zgodovini in sta doživela naj-ob takih večerih je privedla k Bgidiju Meta. V kuhi nji jstrafinejši potna. Opisani niso ie na ognjišču čvrčala večerja. Lepo in pHjaz.no je bilo se-lj^ „10rilci; temveč tudi redajal-ueti v mirnem doma. '. _ 'ci. Obenem z orožjem, je raz- Tiha, šepetajoča je biia Metina beseda. Kakor d« od- stavljen tiidi cilinder, pod ka kriva gldl>oke rane, polagoma in previdno, da preveč, ne za- terim se je toliko grešilo proti boli. Bila je k akor namiljena sestra, ki previ.i«a skeleče rane in jrli hladi z zdravilnimi mazili, da ni čutiti hudih bolečin. <>. usmiljena sestra, dobra Meta! O mladi samotar, uboji! Kijjidij! In tako je zvedet od Mete. kako se je zgodilo v davni preteklosti, kako je prišlo, da ?ta zdaj sama in da nima fcgidij ni očeta ni matere več. Povedala mu je vse — danes nekaj, jutri nekaj — s takti toplo besedo, da ga ni udarila njena izpoved z vso p^-zo te/kže /alo^ti, nego da je prišel E3gidij do spoznanja, da ni moglo priti drugače nego je prišlo. In zdaj je bilo gotovo m sklenjeno, da bo učitelj in duhovnik. Vedel je, da je dolžan Meti obilo hvaležnosti in da bo treba začeti vračati dobrote, ki nru jih je izkazovala doslej.'nejši izraz v mnčeništvu sosed-J-'uhovnik hoče postati, da mu bo mogoče odtrgati ud sve- nem naroda. V tej razstavi se ta. iz šumnegu življenja is t ip i ti v tiho samoto, odkoder naj ob- zares izraža ideja človeštva in i> utajo njegova dobra deta vso okolreo. Njegovo srce, ločeno n.jogove skupnosti v trpljenja, o,t sveta, naj gori v neugasni ljubezni do uboge njegove matere fci simbolizirano razrušenim naj l>o kakor oltar, ki plapola na njem večna luc, prižgana ognjiščem. Nad tem ognjiščem iv.gu na čast. Xi mu bi'o dano, da bi z gorko besedo tešil je mati bežja v solzah pred ubi-b'>l liiaierinega *rea, da bi /. vdano prošnjo miril strogost oče-(timi otroci (reprodukcija fres-tove jeze. A zdaj si hoče ram dati priliko, da z nepiestano, jz 13. stoletja iz srbskega iskreno prošnjo do pravičnega neba izpolnjuje dolžnost, ki jo Markovecra samostana, delo ju-in.a do spondna ovojih starsev. Duhovnik hoče biti. a obe-^jr^ovan^keira slikarja Bogda-nem tudi učitelj ljudstvo, ki bo deloval med njim. Kazati novica). Pod to sliko je ka-jiiu hote, kako ni človek samo zaradi sebe. temveč kako živi men, na katerem so zapisani lahko sam in da živeti tudi drugim. Njegova >be*?eda naj to-Jvp^j nemškega pesnika Hans ia/.i bolesti, naj miri strasti, njegova dejanja naj bodo blagu Sahl-a, v katerih pioroknje it. u«jl rotvorna, da dopolni česar njso dopolnili njegovi dedi,Etično obnovo človeštva. Nato d;» izlriŠe greh in ga nadomesti s krepostjo. j pride izredno živa freska češ- Popolnoma hoče pozabiti na>e, da bo vse njegovo življe- kotomec svojega rodu! Kar kj na enj strani sivo po bodočnost njt-govih jj^ nagrobnih k rižev, a na dru-«lni. Po zgledu velikega tičenika Jezusa Krista hov-e darovati'^ vojsko puntarjev, ki se upi-be drugim, klicati hoče z njin|i: 'Puhtite male priti k meni!'jrflj0 *m neznanrb vojakov, ki so Sam veliki ueenik ni iiner toliko, kamor bi položil glavo, in s0 v ^^ ^gJh i? le j. tudi njemu ni tieba im'-esar. In ni li to da ne rwbi niče- j oiiiiscrniii in tiraniji. Z ene strata r za>»', največje zadovoljstvo? l^i odi>or Oehoslovaške v sim-Nič ni več premišljal. Siklenjeno je. . (bolilč nein polju k rižev, a z drn-41 Blagoslovljen, spomin materin, ki si mi pokazal pot do 0i moglo dovesti do dalekosež-nih posledic ne le za vojsko v Afriki, temveč, tudi za moralo italijanskega naroda, ki je itak že precej zrahljana. Mr. Wohl je n menja, da se bodo vsi napori .ttalije rešiti ta problem z dovozi preko Jadranskega morja in razširjenjem železniške proge Sarajevo —J)ubrovnik, izjalovili, ker so jngoslox*anski patrioti ravno v predelih, skozi katore gre ta železnica, najbolj aktivni. To svojo trditev dokaže z velikim številom s hi čaje v sabotaže in napadov na želeeniške proge, ki vodijo na Jadran skozi Bosno, Hercegovino ali Dalmacijo. 4'Jugoslovanski Četniki živahni vzdolž vseh sezidanih dvigali proti'ali projektiranih prog. Banja tuka je oble>gana in vse tamoš-nje prometne zveze «o pretrgane. TuzLa je bila že dvakrat zasedena. Komaj 20 milj od Splita je bila italijanska posadka v železniškem krržišču LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . . (FinI gar) POUČNI SPISI ANGLEŠKO 8LOVRN8EO BERILO (F. J. Kers> — Zreunn r« ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClO tz — Bodoči driavljui naj narotij* kojliic« — ♦'bow to become a citizen ok the united states" V t*J knjig! co rta pojatnila Lb sakout xa nai*ljence. C«W 3» MWl«T domači 2i\inozdravnik Hyl*»I Fmnjo Dumr. — LTS ■tnuii. Trda — Zeio korintn« knjiga za vsakega žlrlBoreJ<-a; opis raznib holexni Id tdrartje-nje: slike. Cen« S13« govedoreja flpi«! R. Leg v a rt. Bilkami. Knjiga Je arojevraten pojar v alovcoskl književnosti, kajti r nji Je f trinajstih dolglb pogjarjlh' opisanih trinajat rodoT slovenskega naroda od davnih početkor w starem slovanstrn do današnjega dne. Knjiga Je verno arcalo našega Uvljenja In trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve« kot ma more nuditi katerokoli oa&e zgodovinsko delo. 145 strsnJ CfM St, V KREMPLJIH INKVIZICIJE Spisal Michel Zevaco. Xad vse zanimiv zgodovinski roman iz čat^a inkvizicije. — 461 strani. Cena $2. KNJIGA o dostojnem vedenju lil stranL Cena &t canlev MLEKABSTVO Hplaal Anton Pere. 8 allkamL 168 Kraal. — Knjiga za mlekarje ln farmerje r spIoPnem. Cena 5« rents* OBRTNO KNJIGOVODSTVO 2.18 KtraDl. ezana. — Knjiga Je namenjena t prvi vrsti na stavbno, umetno in strojno ključav-nltaratvo ter fielesollvarstvo. Cena $1.— ZDBAVT1AA ŽEIJSCA kozi 8 dni. Na- Bežala so leta. Xi -e Še dobro zavedel, in že &e je bližal dan, ko >topi prvič pred oltar, da daiaije Bogn nekrvavo darili v.. Sive mu je trepetalo radosti. Blagoslovljen, spomin 'iMiterin! "Velik si, Kgidij in pameten,mu je rekla Meta. . '*Pri-haa najlepši tvoj dan. zatf. t'< izročim to, kar mi je dala tvoja mati. da shranim zate." Lzročila mu je knjižico in i>i.-iuo. hj^idij je pogledal obo;e- Roke -o se nru tresle. Dvignil j" knjižico k nstom in j', poljnlbil. Bila je svetinja, blagoslovljena od materinih solz. "Saj feni bo^at človek " je \^zkliknil, ko je pogledal vsoto. Bral je na ovitku: <4To pismo sme odpreti samo Friderika ZavirsM-aka vnnk (Ftiderikovega otroka otrok), bodisi moške «a ali ženskega spola/' '•Saj ^em to jaz' Tn meni je namenjeno to pismo!" je dejal in odprl ovitek. Pogled nm je švignil po papirju in se ustavil ob podpisu. "Lenka ZaviniSčakova. rojena Rifbičeva," je bral polglasno. "Torej moja prababica!" Rilo je videti, da je puala list trudna, bolna roka. Drobna črke so že pobledele, pr žoltela je barva belega papirja. "Kaj to j i v pisniu," >e radovedno vprašala IvTeta. Bgidij je bral.. * ' "Zgodovina našesra rodu se začenja tedaj, ko sem se seznanila - svojim sedanjim 1110/r-m Jožetom Zavinščakom v Kranju. Bil ;e nizkega rodu. Piihajal je v Ki:an? ? svojim, očetom na živinpke seum,ie. San: je tržil z živino (s prašiči.) Očeta sta sklenila, da se morava vzeti on in jaz, Lenka, lojena Ribi čeva. — 1'anrla sta 1*11 oče in mati. in jaz sem se preselila k možu na novi dom. Ta je stal v Zavinkovoilh na Dolenjskem t Beli Krajini, onkraj Gorjancev). Pravzaprav je tn začele kzirodovine rodu 'Zavirftčakovei^a. To so bili žalostni časi, ko ni bilo nič ve*eljn." "Da. da," je pritrdili? Meta. Vedeia je, kako 60 žalostni časi, kadar ni nič veseli* ^ (Nadaljevanje prihodnjič.) kem vojaškem kroju, s po-me-j^'1 <\» x nado na lio.u, na potu 1Tlx>r .lima-^kih domoljivl>ov. Nji hom in v hoj in k zmagi. Fotomontaža je delo arhitekta Weissniana in pokazuje zgo-tlovinke trenotke ustvarjanja ^ehoslovawke narodne države po velikem humanistu Masarv-ku. Zgodovina Cehoslovaške se zrcali v zgodovini Mnsarvka, ueenoa in občudovalca Jeffer-sona in v ogodovini Lidic, v smrti in nasilju narisanem na črnem zidu Nato pride zid posvečen zgodovini Jugoslavije. Posnetek velikega kralja Aleksandra je z rdečim tiakoni zvezan MHissolinijent, katerega elika Lzraža vso njegovo zločinsko brutalnost. Na črnem papirju so napisana imena vasi, porušenih in zažganih v Jugoslaviji po metodi Lidic. Kragujevac, Požega, rižice. $abac. Čsačate, Bujina. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City hovi napadi na prometne zveze osi^ča so tako nevarni, da že l«zniška proga med Zagrebom in Split-om pozimii ni obratovala in je [bila odprta šele dne maja. •"Navzlic vsem drugačnim načrtom mora osišče tudi ^e nadalje uporabljati doUre in neekonomične proge preko Atp. lip neznaten del lašk«ga prt-rao ga dovažajo' -skOEi jadramka pristanišča. Dve progi, ki obratujejo s Siska na Reko in iz ■Karlovoa v Split, ne moreta meta na Osmi Ave,, kjer je pričel s >vojo otroško piščalko brllzgati in dajati direktive sitnkm newyorskim voznikom; ki .-o "nekam* zavzeti gledali malega "copa" Dečka so seveda kmalu spravili na policijsko postajo, kjer so skušali zvedeti, čigav da je. Fantek ni vedel mnogo povedati glede tejj^u, dejal je le, da bi bil rad policaj, ter da je njegovo ime Opnnie. O oč«tu je vedel povedati toliko, da dela in dejal je. da ima sestrico, ki ji je ime Marie. . Ker >e ni nihče oglasil, da pogreša 3-letnega dfČka*. je bil ta s policijske .postaje- potdan v prostore driištva za zašičito otrok. k*jer >zdaj čaka. da ga Molitven i ki v krasni vezavi importirane iz itarega kraja«. zadostovati za prevoz petrol^ ^ ^^ iekflt p ter sta od časa »L ... .. ____ m premoga do časa prekinjena." —(JTC.) TA PA BO REDAR, TA New Yoik. — V velikejn' mravljišču se včasih piipetej rep čudne dogodorvščine in med te spada poi-skns tri letnega .prometni ^a jil) očividno ne. ker je raa-igi*ane volje in vedno govori o svoji kratki policijski karije-1 i na Osmi Ave. Bašta, Dražgoše, Jelenje in de eetoriice imen dnigih srbekiiij dečka, da bi postal lirvažkih in slovenskih opusto- redar ali policaj, šenih in uničenih vasi, ki obenem z Lidicami govore o strasš-ni tragediji JugosJaviie in fV-ho^lovaške. Zgodovina Jugoslavije se začenja Š£:le 1. decembra 1918, niti ne 7, ilirskim pok.retom, t£m.več do giutbolič- ne žrtve na K oko vem polju,. "V pondeijek 26 oktobra je v New Yorkn ob 5. popoldne deževalo, in prav tako je oib isti uri promet na glavnrh ulicah precej gost, a to vse ni Zadržalo anrf>icij malega dečka, ki se je naenkrat v veliko začudenje prometnega, policaja, fcnaiSel sredi ropotajočega pro- VSI ne moremo iti na bojiiče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po maga pobiti sovražnika, ako kupnje frAB BONDE in ZNAM KE redno. Slovenski molita eniki: KVIŠKU SRCE — (M. ») x 'A% ln£e» — 224 strani v belem ceiolidn Ceya 75 centov KVIŠKU SRCE—Stv. 415 2hk X 3% lnčev — 224 atrani Cena 75 center RAJSKI