24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEOD'^EN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE,V AMERIKI
VOL. ХХХП. — LETO XXXIL
DomaČe vesti
V	zadnje slovo
članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so prošene, da se zberejo nocoj ob osmih v Želetovem pogrebnem zavodu, 458 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast pokojni Josie Močnik.
#
Članice društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ se prosi, da se poslovijo od pokojne članice in za-pisnikarice Josie Močnik, katere truplo se nahaja na mrtvaškem odru v želetovem pogrebnem zavodu, E. 152 St.
Pevci Glasbene Matice so pro-seni, da se gotovo udeležijo pevske vaje nocoj, ker po vajah se bodo skupno podali zapet v po-č&st pokojni Mrs. Josephine
Močnik.
*
Prosi se članice društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ, da izkažejo zadnjo čast umrli Slanici in večletni predsednici Josephine Močnik v Želetovem pogrebnem zavodu. Obenem se prosi vse, ki se udeleže pogreba v petek, da so točno na mestu ob 12:30 uri.
Samo "Zarja" ima vaje
Nocoj se bodo vršile vaje sa-za pevski zbor "Zarja" za nedeljski nastop in ne vseh treh zborov, kot je bilo včeraj poro-^ano. Prosi se vse, da to vpo-stevajo, Zarjane pa, da pridejo točno ob 7. uri na vaje.
Pozdravi
Poznani gostilničar Mr. Frank ^lihčič pošilja najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem. Mr. Mihčič se nahaja fta oddihu v Califomiji. Zdaj je
V	San Pedro koncem tega tedna se pa poda za teden dni v San ^'rancisco.
bo seje
članstvu društva "Washing-št. 32 ZSZ se sporoča, da jutri zvečer ne bo vršila se-in sicer radi važnega vzroka, ^daj se bo seja vršila bo pravočasno poročano in člane se pro-da tozadevno vpoštevajo.
Prispevki za streptomycin
Pri podružnici št. 48 SANS so prispevali za zdravila strepto-'^ycin sledeči:
Mr. in Mrs. Matt Martincich ^ v spomin za pokojno Mary
^ukek.
August N. Kabay $10, Charles ^•inpe $3 in Mr. in Mrs. Andrew 0Ž1Č $5. Vsi trije prispevki so - '^^vani V spomin za pokojnim ^att Pišierjem. ,
Potovanje v Strabane
Kot je znano, nameravajo čla-članice dramskega zbora ^aša zvezda" potovati 30. ma-^ ^ Strabane, Pa., kjer bodo p dali igro za ondotni krožek '^ogresivnih Slovenk. Za to po-_ovanje se bo najelo bus in Bralcem se lahko pridružijo tu-^ drugi, ki želijo tja iti. Ker je
ti rt ^	družbi sporoči
do sobote glede busa, se pro Vse, ki se želijo pridružiti, da poročijo nemudoma na Mrs ^^ti Zupančič, KE 4826 ali na ^dy Ogrin, KE 1107
Hadi
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
SI.EVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 17, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 54
Vsi delegati iz^^dne Evrope niso dobili vize za mirovno konferenco
WASHINGTON, 16. marca—Državni oddelek je danes po daljšem obotavljanju odboril vize 22 delegatom Sovjetske zveze in ostalih vzhodno-evropskih držav, ki so bili povabljeni na mirovno konferenco v New Yorku.
Državni oddelek pa je istočas-*'
no obtožil, da nameravajo ko-
munisti izkoristiti mirovno konferenco za propagando.
Med sovjetskimi delegati sta sloviti skladatelj Dimitrij šošta-kovič in znani pisatelj Fadejev. Toda sovjetskim delegatom državni oddelek ni hotel odobriti diplomatičnih viz, na osnovi katerih bi uživali imuniteto.
Od vzhodno-evropskih delegatov so bile vize zanikane le madžarskim delegatom in s^cer radi nedavnega izobčenja ameriškega ministra Seldena Chapina iz Madžarske.
Na konferenci bo verjetno obsojena Atlantska zveza
Državni oddelek je naznanil, da delegati vzhodno-evropskih držav "ne bodo smeli izražati nobenih vpogledov, z izjemo tistih, ki jih ukažejo politične oblasti v Moskvi."
V svoji izjavi pa oddelek pra-
vi, da so vize bile bdobrene le radi vdanosti ameriške vlade "svobodi informacij in svobodi govora," čeprav so lahko vprašanja kontroverzna. Pomožni tajnik George V. Allen pa je časnikarjem rekel, da bo konferenca izkoriščena kot forum za napade na Atlantsko vojaško zvezo, ki jo zapadne sile snujejo proti Sovjetski zvezi.
Konferenca se bo začela 25. marca v New Yorku in sicer pod pokroviteljstvom ameriške organizacije National Council for the Arts, Science in Professions. Cilj ji je, "da pospeši svetovni mir z obnovo razumevanja in sodelovanja med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo."
Poleg Sovjetske zveze bodo na konferenci zastopane: Poljska, Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška. Jugoslavija bo imela pet delegatov.
V JUGOSLAVIJI SO ZVIŠALI ODMERKE BLAGA IN OBUTVE
BEOGRAD, 16. marca—Včerajšnja "BorW je naznanila, da bodo odmerki blaga in obutve zvišani za 30 odstotkov v tekočem letu.
Vsi sloji prebivalstva pa ne*"
v t:
po znižanih cenah
o ^Sovini Norwood Appliance ® Furniture, 6202 St. Clair Ave. sedaj lahko izberete razno stne radio aparate, namizne ci^' ^°del| ali velike kombina 3ske aparate po cenah, ki so .® znižane od 20 do 50%. Ra 3® 80 znanih izdelkov, Philco Stromberg-Carlson, itc John Sušnik vam bo sti razkazal vse posebno aparatov, ki nudijo lepo ali	in zabavo na domu
^ trgovskih prostorih.
Dodo deležni zvišanih odmerkov, ker se v Jugoslaviji, kakor tudi ostalih vzhodno-evropskih državah, ravnajo po pravilu: kdo dela več, dobi več.
Prednost pri zvišanih odmerkih bodo imeli delavci zaposleni težki industriji in gozdarji. Vsak delavec bo upravičen na 240 kuponov za blago in obutev, dočim jih je lani dobil le 180.
Z 240 kuponov bo lahko vsak delavec kupil eno obleko za delo, par čevljev, blago za eno praznično obleko, par hlač in perilo. Zimski plašč pa stane 65 kuponov.
Zvišani odmerki so odgovor Kominformi
"Borba," ki je glasilo jugoslovanske Komunistične stranke, pravi, da so zvišani odmerki raznih produktov, od katerih se mnoge lani ni moglo sploh dobiti, najboljši odgovor na zagotovila Kominforme, da* jugoslovanski Petletni načrt propada.
Časopis pravi, da se bo po niz-tih cenah razdelilo otroške čev-je, katere lani sploh ni bilo mogoče dobiti, z izjemo v "prosti )rodaji." Proizvodnja čevljev za odrasle osebe je tudi bila zvišana. V tekočem letu se bo razdelilo gozdarjem 60,000 parov težkih čevljev,
V tekočem letu se bodo, soglasno z "Borbo," na trgu pojavile tudi mnoge potrebščine, kakor milo itd.
da vlada, ki ni v stanju preskrbeti takšne nujne potrebščine kot so vžigalice in petrolej, ni dobra vlada. Tito je rekel na kongresu, da se je s to sodbo kmetov popolnoma strinjal.
Zboljšanje splošnega položaja pri oskrbi prebivalstva bo vplivalo tudi politično. Pričakuje se, da bo Kominforma obnovila svoje napade proti vodstvu jugoslovanske Komunistične stranke.
V Jugoslaviji je opaziti tudi znatno zboljšanje v prehrani. V trgovinah je vedno več hrane.
Vladin sklep, da se zviša odmerke, očitno sloni na zvilanju domače proizvodnje. V trgovinah se opaža, da so naprodaj le domači produkti.
Čeprav se je položaj dosti zboljšal, to vseeno ne pomeni, da je vlada že rešila peroče vprašanje pomanjkanja. Kajti če mnogih produktov ne bi manjkalo, bi racioniranje sploh ne bilo potrebno. Toda očitno je, da se notranji ekonomski položaj zboljšuje, čeprav v skromni meri.
Vatikanska cenzura knjig udarila po slovitem pisatelju
JERSEY CITY, 16. marca. — Neki rimski katoliški duhovnik je s protesti i n organiziranim bojkotem dosegel, da so iz knjigarn bile vržene štiri žepne izdaje romanov, med njimi slovito delo Erskine Ca Id we II a "God's Little Acre."
Duhovnik, neki, Rev. Albert P. Mooney, je odločil, da so knjige pohujšljive in "nesramne" in je s podporo cerkvene organizacije Sv. Imena prisilil knjigarne, da so ustavile prodajo knjig. Organizacija County News Co., se je vdala pritisku posnemalca vatikanskih "In-dexov", umaknila knjige, ki se očetu Mooneyu ne dopadejo, ter jih vrnila založniku.
Poleg že omenjene Caldwel-love knjige sta bila prepovedana tudi njegova nadaljna romana "Tragic Ground" in "The Journeyman". Poleg teh je bil vržen iz knjigarn roman Dorothy P. Walker "Dr. Whitney's Secretary".
Erskine Caldwell je eden sve tovno znanih ameriških pisateljev. Njegova dela so bila prevedena v mnoge jezike in uvrščena med najboljša dela ame-rike in svetovne literature.
Policijski šef Charles Wilson je izjavil, da je dal ukaz za izobčenje knjig po protestu, ki ga je prejel od neke lokalne cerkve.
(Znano je, da so isti vatikanski cenzorji na grm^i zažgali Cankarjevo "Erot^lL ker je bila'"nesramna in pt^ujSjivai®. V Nemčiji pa so se z uničevanjem knjig na grmadi ukvarjali nacisti, ki so zažgali dela dva-najstćriče najbolj znanih nemških pisateljev. Seznam svetovno znanih pisateljev, kateri se nahajajo na vatikanskem "In-dexu" prepovedanih knjig, je zelo dolg. Vsekakor pa je zanimivo, da so se te navade začele širiti tudi po Ameriki, čeprav z drugačnimi metodami. Father Mooney nima nobenih ugovorov proti "comics" in radio programom, ki so strup za mladino pač pa proti delom, s katerimi se je naša dežela uveljavila tudi v svetovni književnosti.)
Napori za poravnavo v SO propadli, poroča odbor Z. N.
Položaj v prehrani se je tudi dosti zboljšal
Novo zboljšanje na področju oskrbovanja delavcev in kmetov z nujnimi potrebščinami je verjetno posledica Titovega govora, ki ga je pretekle jeseni imel na kongresu hrvaške Komunistične stranke v Zagrebu. Takrat je med ostalim izjavil, da so mu kmetje v pogovorih rekli,
Najmlajša ameriška mati stara 10 let
WILMINGTON, Del., 16. marca— V Memorial bolnišnici se nahaja najmlajša ameriška mati, ki je v nedeljo rodila sedem funtov in pet unčev težkega otroka ženskega spola.
Ime matere, ki je stara le 10 et, ni bilo objavljeno.
Doverski sodnik Ernest Keith je deklici omogočil, da je vstopila v tukajšnjo dekliško industrijsko šolo, da bi lahko bila v oskrbi zdravnikov. Iz bolnišnice se bo podala k svojim staršem.
Soglasno s podatki, s katerimi razpolaga Ameriška zdravniška zveza, je pred nedeljskim poro-rodom v Wilmingtonu veljala za najmlajšo mater neka 11 let stara deklica, ki je rodila sina s pomočjo cezarskega reza v Carson City-ju, Mich., in sicer leta 1941.
- (AP poroča tudi o najmlajšem očetu, ki je neki 13 let star Carl Harvey Blake iz Michiga-na. Njegova žena je stara 16 let).
' LAKE SUCCESS, N. Y., marca—Predsednik Varnost-nega sveta Združenih narodov je danes uradno naznanil, da so vsi napori za poravnavo spora med zapadnimi silami in Sovjetsko zvezo v Berlinu končali z neuspehom.
Uro pozneje so zapadne sile*^
objavile formalno izjavo, s katero obtožujejo Sovjetsko zvezo,
da je odgovorna za neuspeh. Sovjetski predstavniki pa niso doslej podali nobene izjave.
Pogajanja za poravnavo je vodil posebni odbor Združenih narodov, v katerem so bile zastopane tako zvane "nevtralne"
države. Predsednik odbora je bil kubanski delegat Alberto Alvarez.
Odbor, ki je začel delovati koncem lanskega leta v Ženevi (Švici), je objavil daljše poročilo o svojem delovanju. V poročilu je povedano, da odbor ni uspel v naporih, da bi se rešilo vprašanje enotnih bankovcev v Berlinu, katero vprašanje je tudi vzrok za blokado Berlina.
Okusno "bock" pivo
Pri Marinkovih na vogalu E 156 St. in Waterloo Rd. si boste lahko preskrbeli okusno "bock" pivo, ki pride na trg le v gotovi sezoni vsako leto. Poleg tega pa si lahko nabavite pri njih tudi razne druge vrste fine pive, vina in mehke pijače. Če jih pokličite po telefonu TV 3170, vam takoj brezplačno dostavijo naročeno pijačo na dom.
Zadnji dan kampanje Rdečega kriza
Danes je zadnji dan kampanje Ameriškega rdečega križa. V Cuyahoga okrožju manjka še $125,965, da bi bila dosežena kvota določena na $875,250.
ROMUNIJA BO SOCIALI-ZIRALA KMETIJSTVO
BUKAREŠTA, 16. marca. — Romunska komunistična stranka je danes priporočila, da se socializira kmetijstvo in zviša čuječnost proti sovražnimi dejanji zločinske sabotaže v poljedelstvu.
NA BRIVCA JE STRELJAL, KER MU NI USTREGEL
GLASGOW, Ky., 15. marca. — Neki J. M. Taylor je, danes streljal in resno ranil brivca Floyda Cooka, ker mu ni ostri-gel lase kot je želel.
BEVIN BO PRIŠEL V ZEDINJENE DRŽAVE
WASHINGTON, 15. marca -Angleški ambasador Sir Oliver Franks je danes naznanil, da bo zunanji minister Ernest Bevin prišel v Zedinjene države začet-koni aprila. Bevin bo zastopal Anglijo pri podpisovanju Atlantske vojaške zve^e.
CIO napada 81-ti demokratski kongres
WASHINj^ON, 16. marca-T' CIO je danes napadel demokratski 81. kongres, ker ni sprejel niti ene edine važnejše zakonske predloge.
Kritika je bila objavljena v glasilu organizacije "CIO News." V žgočem članku je bil na delavstvo naslovljen apel, naj zasuje kongresnike s pismi, dopisnicami, telegrami, peticijami in telefonskimi klici. Med ostalim članek pravi: "Svetujemo, .da ljudje začnejo govoriti senatorjem in kon-gresnikom, da želijo čimprejšnje sprejetje Trumanovih Fair Deal predlogov."
Sedanji kongres se se vedno ukvarja s filibustrom in mlati prazno slamo. Trumanove oblju-)e o preklicu Taft-Hartleyevega zakona, sprejetje zakonov za civilne pravice itd., so še vedno— neizpolnjene obljube.
Ameriška izjava
Sovjetski delegat pri Združenih narodih Jakob Malik je časnikarjem izjavil, da poročila še ni videl in da ne more podati nobene izjave.
V ameriški izjavi je med ostalim rečeno:
"Zapadne sile so še vedno pripravljene vpoštevati kakršno koli sprejemljivo rešitev, ki bo zadostno za jamčila interese tako zapadnih sektorjev Berlina kot vzhodnega."
Toda v ameriški izjavi je poudarjeno, da so osnove za sporazum bile omajane radi protipo-stavnih dejanj sovjetskih oblasti v samem mestu Berlinu.
Ameriški predstavniki še vedno vztrajajo, da vprašanje enotnih bankovcev ni nič drugega, kakor pretveza sovjetov, ki da hočejo zapadne sile izgnati iz Berlina.
Tudi francoski predstavnik je na podoben način vrgel krivdo za neuspeh na Sovjetsko zvezo.
KO sem drobno pisemce
sklenil, mamici sem šel ga brat',
in še nekaj bom omenil — plakala je tistikrat. To boste slišali v nedeljo na skupni priredbi v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. eb 4. uri popoldne.
ANGLIJA BO LE POČASI OBNAVLJANA
LONDON, 16. marca — Sir Stafford Crips, finančni minister Anglije, je danes objavil poročilo o ekonomskem položaju Anglije. V poročilu pravi, da je ekonomski položaj dežele še vedno nevaren in da bo obnova v prihodnjem letu počasnejša.
Cripps je izjavil, da je ves program obnove Anglije odvisen od stališča, ki ga bo ameriški kongres zavzel v zvezi z zahtevo Anglije, da se ji odobri $940,-000,000 v okviru Marshallovega načrta.
SOVJENI BODO OBNOVILI MESTO
LONDON, 16. marca. — Sovjetska časnikarska agencija Tass je danes sporočila, da bo glavno mesto zvezne republike Turkmenije Ashkabad po obnovi eno najlepših in najboljše planiranih mest na celem svetu.
Mesto Ashkabad je pred meseci bilo vsled potresa popolnoma uničeno. Obnova mesta bo vzela 20 let. Načrt za mesto je že zgotovljen in odobren.
BIVŠI DRŽAVNI TAJNIK PRI TRUMANU
KEL WEST, Fla., 15. marca —Predsednik Truman se je da nes sestal z bivšim državnim tajnikom Georgeom Marshal-lom, s katerim je imel krajše pogovore.
KITAJSKI KOMUNISTI IN VERSKA SVOBODA
SANGAJ, 15. marca — Kitajski komunistični voditelji so nedavno zagotovili, da bo verska svoboda zajamčena v bodoči ustavi. Toda takšna svoboda bo morala biti tudi za kritiziranje in zavračanje vere.
DVA DUHOVNIKA OBSOJENA V POLJSKI
VATIKAN, 15. marca—Vatikanski radio je danes naznanil, da je vojaška sodnija v Lodzu, Poljska, obsodila na smrt dva katoliška duhovnika, iti sta podpirala proti vladno gibanje.
JUGOSLAVIJA PREPOVEDALA AMERIŠKE FILME
BEOGRAD, 16. marca. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je snoči prepovedalo kazanje dveh ameriških filmov v poslopju ameriškega informativnega urada, so danes sporočili ameriški uradniki.
Filma sta kazala tako zvano Tennessee Valley Authority in elektrifikacijo na podeželju.
Francija odobrila Atlantski pakt
PARIZ, 16. marca — Francoska vlada je danes formalno odobrila določbe Atlantskega vojaškega pakta proti Sovjetski zvezi.
Istočasno je Delavska konfederacija, ki se nahaja pod vodstvom komunistov, pozvala francosko ljudstva na masno akcijo proti pogodbi, ki bi združila Zedinjene države z zapadno Evropo v enotnem vojaškem bloku proti Sovjetski zvezi.
Odobritev s strani vlade pa še vedno ne pomeni, da je Francija že uradno pristopila paktu. Končno besedo bo imel parlament in senat, svoj pristanek pa mora dati tudi svet republike.
Delavska konfederacija je v svojem proglasu izjavila, da se francosko delavstvo nikdar ne bo smatralo obvezno, da podpira pakt, ki ga bo podpisala vlada. Glavni tajnik konfederacije Be-noit Franchon je izjavil, da se bo vodilo borbo proti Atlantskemu paktu "v vseh oblikah in v pravi delavski tradiciji." Na vprašanje glede masnih akcij pa je odgovoril:
"Te akcije so prekinjenje dela, protesti proti paktu s strani delegatov vseh slojev ljudstva in ulične demonstracije. Glavna konfederacija dela je vedno mobilizirala množice za mir. Francosko delovno ljudstvo je popolnoma prepričano, da je dejansko Atlantski pakt agresivni stroj proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Pakt pa tudi resno ogroža demokratične svobodščine v vseh državah. Francija bi lahko vse zgubila, če bi sledila takšni politiki."
♦
Italija, Danska in Iceland povabljene
WASHINGTON, 17. marca — Sile Atlantskega pakta so danes formalno povabile Italijo, Dansko in Iceland, da se priključijo predlagani vojaški zvezi.
ZAMOREC IMENOVAN ZA AMBASADORJA
WASHINGTON, 15. marca — Predsednik Truman je danes imenoval za ameriškega ambasadorja v Liberiji Edwarda Dudleya, ki je črnec.
KAPITALIZEM JE KRIV ZA ŽIVČNE BOLEZNI
MOSKVA, 16. marca —Sovjetski podminister za zdravje A. D. Sabanov je danes v svojem članku, ki je bil objavljen v sovjetskem žumalu za neuro-patologijo in psihijatro, izjavil, da je kapitalizem odgovoren za veliko število živčnih obolenj v Zedinjenih državah. V primeri z Zedinjenimi državami je v Sovjetski zvezi vedno manj in manj slučajev živčnega obolenja.
Sabanov je v svojem članku izjavil, da so se po revoluciji zelo znižala obolenja za sifilisom in živčnimi neredi, ravno tako pa tudi alkoholična obolenja.
Naročajte, Urite in ditajte 'Enakopravnost!"

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
17. marca, 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti.v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)____________________________________________$8?50
For Six Months—(Za šest mesecev)______________5.00
For Three Months—(Za tri mesece) _____________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)_____j____________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________!_________6.00
For Three Months—(Za tri mesece)_______3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ATLANTSKA ZVEZA IN VOJNA NEVARNOST
I.
Zadnji teden so v Clevelandu zborovali protestantov-ski duhovniki in voditelji. Na tej konferenci se je razmotri-valo o vlogi cerkve napram svetovnim dogodkom. Navzočih je bilo 400 protestantovskih voditeljev, ki so zastopali nad 35,000,000 ameriških protestantov.
Senzacijo je vzbudil govor Johna Posterja Dullesa, ki je eden najvažnejših republikanskih stebrov ameriške "dvostrankarske" zunanje politiki.
Dulles se je v preteklosti odlikoval s svojimi žgočimi napadi na Sovjetsko zvezo. V vzhodni Evropi ga smatrajo za vodilnega netilca nove vojne. Prav radi teh dejstev je bil njegov govor v resnici senzacionalen. Kajti Dulles je priznal, da "sovjetska vlada nima nobenega namena, da bi vojno uporabila kot instrument svoje nacionalne politike." Še več. Dulles je opozoril, da obkrožanje Sovjetske zveze z vojaškimi bazami lahko prisili sovjetske voditelje, da uporabijo Rdečo armado, če bodo smatrali, da je njihova država resno ogrožena.
Dulles je posebno omenil, da bi "naše tovarištvo z ljudstvi zapadne Evrope, posebno pa Skandinavije, ne bi smelo zgledati, kot da je vojaška sila Zedinjenih držav postavljena naravnost na meje Rusije."
Konferenca protestantovskih voditeljev je gornjo iz javo Dullesa še p6sebno potrdila, ko je bila sprejeta reso lucija, s katero predlagana Atlantska vojaška zveza ni bila odobrena. V tej resoluciji je med ostalim rečeno:
"Vojna z Rusijo ni neizogibna. Nasprotujoče si ideologije lahko obstojajo ena poleg druge brez oboroženega spopada, če se jih zagovarja z metodami strpnosti. . . Če mi začnemo graditi vojaške baze v Norveški na sovjetski meji, bo to očividni dokaz napadalnih namenov, prav tako kot če bi Sovjetska zveza začela graditi vojaške baze na naši meji z Mehiko."
Značilno je še priznanje Dullesa, da so o ameriški zunanji politiki v prevelikem obsegu odločali prav vojaki. Rekel je, da bi vojaki, če bi se jim dalo odgovornost, da čuvajo mir, ta mir zapravili, ker za to odgovornost "niso izvežbani."
O tem Dullesovem govora in na splošno o izjavah vodilnih protestantov tikajočih se konflikta s Sovjetsko zvezo meščansko časopisje le molči. Toda prav te izjave so same po sebi priznanje, da je v veliki meri ameriška zunanja politika odgovorna za sedanji nevarni položaj na svetu, ki se utegne spremeniti v katastrofalno vojno.
Zakaj je potrebno zamolčati tako izredno važne izjave najvplivnejšega predstavnika Zedinjenih držav pri organizaciji Z. N. in voditeljev najvplivnejše verske skupine v Ameriki?
Le od časa do časa imamo priliko citati objektivna mnenja o sedanjem položaju na svetu. Toda med treznimi in na dejstvih temelječih izjavah in vo j no-hu j ska j očih komentarjih velikega dela našega tiska se nahaja cel prepad.
Dulles priznava, da bi sovjetski voditelji bili prisiljeni, da uporabijo Rdečo armado, če bi smatrali, da je njihova dežela direktno ogrožena. Toda istočasno s temi izjavami, pa naš tisk priobča poročila, ki so po svojem značaju dokaz agresivnih namenov proti Sovjetski zvezi. Saj je šele v ponedeljek vojni oddelek objavil poročilo, da lahko ameriška letala vržejo atomske bombe na 70 strateških točk Sovjetske zveze. Ta novica pa je bila objavljena z večjo reklamo, kakor pa zagotovila Dullesa, da je popolnoma umevno, da bi se sovjetski voditelji čutili za ogrožene, če bi ameriške vojaške baze bile postaWjene direktno na njene meje.
Vredno je omeniti tudi izjavo urednika francoskega časopisa "Combata" Claudea Bourdeta, ki je dejal, da bo predlagana Atlantska vojaška zveza zvišala vojno nevarnost. Mnenje Bourdeta se prav malo razlikuje od mnenja protestantovskih voditeljev in samega Dullesa, kot so bila podana na zborovanju v Clevelandu. Bourdet smatra, da bi predlagana Atlantska zveza samo zvišala vojno nevarnost, čeprav s tem še vedno ne trdi, da Zedinjene države pripravljajo vojno proti Sovjeti zvezi. Toda sam po sebi bi vojaški pakt ustvaril takšen položaj, pod katerim bi mir bil postavljen na milost ali pa nemilo:t ameriškega vojaškega
UREDNIKOVA POSTA
V nedeljo bo podan varietni program v SND
V nedeljo 20. marca bodo sodelovali pri programu društev Prosvetne Matice pevski zbori Slovan, Jadran, Zarja in dramski zbor Verovšek. Pevski zbor Slovan je imel v nedeljo 5. marca zelo uspešen koncert in dvorana Društvenega doma je bila to pot premajhna. Njih petje je navzočim ugajalo; v nedeljo jih bomo imeli priliko slišati v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pevski zbor Jadran se pa pripravlja za opereto "Valček ljubezni", katero vprizori v aprilu. Zbor je številen in brez dvoma nam bodo zapeli nekaj lepega. Zarja se tudi pripravlja na svoj spomladanski koncert in bo ta zbor tudi na tem programu nastopil v več nastopih. Dramski zbor Verovšek bo pa podal enodejanko "Pozabljivost".
Režijo v igri "Pozabljivost" vodi Joe Godec. Igrali bodo pa Mary Božič, Frank Kokalj in Irene Vidrich. Pevski zbor Zarja nastopi pod pevskim vod stvom Joseph Krabca, Jadran pod Vladimir Malečkarjem in Slovan pa pod Frank Vauter jem.
Razumljivo, da bo to bogat program, ker pevci in igralci dajo navarietnih programih vse najboljše iz sebe. Zato smo lahko uverjeni, da bo za vse poset-nike zadovoljivega užitka in zabave.
Ta varietni program bo podan v pomoč naši ameriško-slo venski književnosti pod vod stvom Prosvetne matice, ki je edina ustanova med nami, ki po svojih, močeh črpa in zbira ter izdaja knjige, oskrbuje dramskim in. pevskim zborom igre, operete in note. Vsled splošne podražitve v teh časih ne zadostujejo redni dohodki za kritje stroškov in od časa do časa je naša skupna pomoč potrebna, ako hočemo, da organizacija nadaljuje s svojim delom za bodoče. Zato v nedeljo popoldne po-hitimo na varietni program Prosvetne matice, ki se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek programa bo ob štirih popoldne.
Louis Kaferle.
"Cigani" v Barberlonu
Barberton, O. — Tukajšnje dramsko društvo "Slovenija" je dobilo zanesljive informacije, menda direktno od governerja iz Columbus, glavnega mesta države Ohio, da je v bližini Bar-bertona (menda v gozdovih) trop zelo prefrigranih ciganov z njihovo kraljico vred.
"Slovenija" si šteje v dolžnost, da opozori našo slavno javnost, posebno ženske in naše trgovce, da pazijo na svojo lastnino, da jim ti prefrigranci ne izmaknejo kako kokos, kljuse in tudi kravico iz hleva. Trgovci naj bodo previdni, ako se bo kak ' 'gentleman" preveč približal njihovim policam, kjer je zaloga žganja, ali pa okusnih gnja-ti. Tudi avtomobil pride prav tem spretnim in svetovno zna-
nim uzmovičem. Ta skupina ciganov — pravijo, da šteje dvanajst družin — bo s svojo z biseri okinčano kraljico vred v tej okolici, ker ji je seveda državna postava dovolila, do polnoči 17. aprila na veliko nedeljo zvečer.
Ker so v državi Ohio ti prefrigranci in njihova prejšnja nečedna dela dobro znana, ima posebni zakon za ta namen. Zakon določa, da se ti večni klati-vitezi na predvečer odhoda iz naselbine skupno snidejo v kakem javnem lokalu. To iz razloga, ako je bilo komu v času, ko so cigani v naselbini ali okolici kaj ukradenega in sumi osebo, katero je baje videl v svoji trgovini preblizu polic, v hlevu ali pri kokošnjaku, da ta dan lahko pride in si ogleda, ali je med njimi osumljena oseba. Lahko bo vprašal za "indžunk-šen" in zahteval, da se mu vrne ali plača njegova roba.
Društvo "Slovenija" je bilo isti čas naprošeno naj, ako more, preskrbi primeren javni lokal ter prevzame, odgovornost, kjer se bodo ti uzmoviči sešli zadnji večer pred postavnim ob hodom. Društvo je drage volje sporočilo na dostojno mesto, da ima na razpolago dvorano in oder. To je dvorana društva "Domovina" in na odru te dvorane se bo potepuška družba sestala in zagovarjala pred navzočim ljudstvom glede njene tatvine.
Senzacionalni zagovor na odru se bo pričel na veliko nedeljo ob štirih popoldne. Zagovor in sodba, tako ^ obeta, bosta trajala kake dve, morda tri ure. Menda bo pi^ič v Barbertonu, da bomo videli trgovce, ko bodo prišli po ukradeno robo. Ni gotovo, ali jim bo vrnjena, ker so cigani zelb prebrisani. Jaz bi jim svetoval, ko pridejo pa iz-maknjene stvari, naj ne pridejo s preveliko vsoto v žepu, ker se jim lahko kar nevidno izmuzne iz žepa.. Mladi trgovci se lahko zmotijo in zaljubijo v kako mlado krasotico ciganskega rodu.
Ker bo ta prizor nekaj impo-zantnega, kar Barberton še ni videl, in ker ima "Slovenija" s tem veliko finančno odgovornost, bodo vstopnice na prodaj po neverjetno nizki ceni za tak senzacionalni prizor — v pred-prodaji samo 65 centov. Po obravnavi na odru nam bodo pa cigani pokazali vse ciganske plese in petje.
Obeta se nabito polna dvorana. Radi tega vam svetujemo, da si takoj nabavite vstopnice, ki so sedaj v predprodaji pri članih "Slovenije". Tudi ne bo tiste naše navade, da se čaka, da ljudje pridejo. Obravnava s cigani se bo pričela točno ob štirih popoldne na veliko nedeljo. Pridite na to važno prireditev praivočasno in preskrbite si boljše sedeže, da vam ne bo pozneje žal. Za popoln užitek v gledanju navihanih uzmovičev vam jamči dramsko društvo "Slovenija".
Andrew A. Bomback.
Poročilo podružnice ši. 39 SANSa
Iz glavnega urada SANSa poročajo, da je jugoslovanski par-nik "Topusko" 16. februarja odpeljal iz newyorške luke sanitetno opremo, aparate in stroje za novo kliniko v Sloveniji oziroma v Ljubljani.
Prostor obsegajoč 26 akrov površine bo spremenjen v lep park, kjer bodo razne bolnice kakor tudi otroška klinika, torej zdravniški center slovenske republike.
Denar, katerega smo prispevali posamezniki, društva in organizacije pomaga opremiti to prepotrebno kliniko. Pri podružnici št. 39 smo nabrali v ta namen 30 tisoč dolarjev, za kar so pomagale naše vrle Progresivne Slovenke, pod nadzorstvom predsednice Cecilije Su-bel.
V	aprilu pa bo jugoslovanski parnik zopet odpeljal potrebščine, katere so že kupljene.
Ko so bili prvi darovalci objavljeni v sredi januarja za pomoč nesrečnim bolnikom tuberkuloze v Sloveniji, smo v začetku marca poslali $2,000 na glavni urad SANSa za zdravilo streptomycin. Glavni tajnik poroča, da je bila prva pošiljatev tega zdravila odposlana na zdravilišče Golnik pri Kranju. Poslalo pa se je najboljše zdravilo, katerega se sedaj rabi v Ameriki.
Od zadnje objave darovalcev so poslali še sledeči:
John Tavčar izročil ček za vsoto $200, ki je dar od društva Carniola Tent 1288 the Maccabees.
Dramsko društvo Ivan Cankar $50.
Iz Barbertona, Ohio, poslala Mrs. Mary Sustaršič $50, katero vsoto je daroval Gospodinjski klub društva^ "Domovina."
Joseph Kalan izročil $10 in Mrs. Mary Zavrl $3, oba v spomin na pokojnega Ivan Rakovca.
V	uradu Enakopravnost nabrano $29, izročila Mrs. Julia J. Pire od Frank in Frances Garby, Red House, N. Y., $10; po $5: Valentin Kuhar iz Beech Grove, Ind., Anna Ebervein, Madison; Ohio, $2; Frank Vrček in Frank Frank Kačar, Frank Česen in Volkar, Maple Heights, vsak po en dolar.
Anton Jezernik, Darragh, Pa., poslal $5, prispevek društva št. 23 SNPJ.
Janko N. Rogelj izročil $5 v spomin pokojne Mary Lukek.
Leo Lukek, sin pokojne Mary Lukek pa je izročil $50, katere so darovali v spomin pokojne sledeči sosedje iz Monterey Ave. $12, Mr. in Mrs. Michael Krainz in Mrs, Mary Krainz E. 63 St. $6. Po $5: Mr. in Mrs. Vincent Kolman, Mr. in Mrs. Anton Tau-zel, Lakeport Ave., Mr. in Mrs. Frank Bouha Jr., Mr. in Mrs. Anton Snyder E. 216 St., Mr. in I Mrs. Anton Wapotich E. 73 St. i in Jankovič družina iz Grove-wood Ave. Po $1: Mrs. Helen Somrak, Tracy Ave. in Mr. in I Mrs. Louis Gorše E. 200 St.
V	imenu odbora vsem iskrena hvala.	John Pollock,
tajnik-blagajnik.
Ženski odsek Zadruge vabi na zabavo in večerjo
Cleveland, Ohio. — Odbor Ženskega odseka Slovenske zadružne zveze za leto 1949 je sledeči : Predsednica Antonia Tom. le, podpredsednica Gertrude Bokal, tajnika* Frances Prime, blaga jničarka Ann Zupane, zapis-nikarica Frances Prime, nadzorni odbor: Theresa Gorjanc, Eleanor Celin in Millie Ružic.
Ta naš ženski odsek bo letos obhajal svojo 20-letnico obstoja.
Ob tej priliki priredi praznovanje v soboto 19. marca v spodnji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd., kjer se bo serviralo prav okusno večerjo. Večerja bo stala le $1.25 in vstopnice gredo kar hitro izpod rok, ker kdor je že kdaj bil na večerji, ki so jo priredile naše Zadrugarice, ta ve, da boljših ni. Naša Mary Furlan je prišla k tajnici že po druge vstopnice, ker je prvi paket že razprodala. Kuhinjo bo imela v oskrbi poznana Mrs. Mary Rijavec, ki bo s svojimi pomočnicami pripravila "city chicken" z vsemi drugimi dobrotami.
Torej v soboto 19. marca vam ni treba kuhati večerjo, ampak pridite v Slov. del. dom, kjer bo pripravljena izvrstna večerja in zabava,
T. Gorjanc.
člani, društveni zastopniki, itd., navzoči. Seja se prične ob osmih, nadzorni odbor se pa prosi, da pride ob 7. uri, da pregleda račune,
Mary Medvešek, tajnica.
Poročilo podružnice št. 106 SANSa
Euclid, Ohio. — Pri podružnici št. 106 SANSa so prispevali za zdravila "streptomycin" v mesecu marcu sledeči: Anton Svelc, Goller Ave., $5 v spomin pokojnega prijatelja Matt Piš-lar; po $3: John Blatnik in John Mihevc St., oba na Ivan Ave. V imenu bolnih se darovalcem najlepše zahvaljujem.
Obenem želim sporočiti, da se prihodnja seja podružnice vrši v ponedeljek 21. marca v navad-nilf prostorih. Ker bo na dnevnem redu nekaj zelo važnih zadev, je nujno potrebno, da so
Proslava 20-letnice Ženskega odseka zadruge
ženski odsek Slovenske zadružne zveze bo 19. marca (v soboto) priredil proslavo 20-le^hi-ce svojega obstoja in obenem počastil vse Joške in Pepce.
V soboto se boste lahko delj časa zabavali do pozne ure. Ob 7.30 uri točno se bo serviralo dobro večerjo, tako da vam ne bo treba jesti doma.
Naša Mrs. Rijavec že vprašuje, koliko "tiketov" smo že prodale. Vse tiste, ki jih imate na rokah le potrudite se, da jih prodaste več ko mogoče.
Tikete dobite tudi v vseh treh trgovinah Zadružne zveze. Naša dekleta vam jih bodo same ponudile, ker gre za nagrado tisti, ki jih bo največ prodala.
Vše ste prošene, da sporočite, koliko je prodanih tiketov do 17, marca, da se bo vedelo, za koliko pripravit. Da ne boste pozne, lahko pokličete Mrs. Bokal, PO 4794, Mrs. Zaman IV 4781 ali pa Mrs. Tomle PO 3549.
Vstopnice morate vnaprej preskrbeti, ker pri vratih se jih ne bo dobilo. Saj je vsota mala. Po dobri večerji pa se boste lahko naplesali, ker imamo fino godbo.
Posebno vabim vse zadrugar-je, da nas pridejo posetit, ker čisti dobiček bomo dale za naše potrebne v stari domovini. Torej, zavedajte se, da gre za naše rojake, ki tam čez potrebujejo naše pomoči.
Dekleta, ki so prevzela razna dela, naj bodo na mestu.
Zapomnite si datum 19. nia-rec! Vabimo vse naše prijatelje, ker za jesti in piti bo za vse dovolj; Zraven pa boste imeli še ples!	A. Tomle.
Življenje v Moskovski palači kulture
Moskovska podzemeljska železnica velja za najlepšo na svetu. Tisoči'ljudi, ki se vsak dan vozijo v njej po sovjetskem glavnem mestu, se vedno navdušujejo nad lepo in veliko železnico, nad njenimi podzemeljskimi dvoranami, udobnimi vozovi, brezhibno organiziranimi prevozi, kar vse dokazuje, da so graditelji metroja mislili predvsem na udobje sovjetskih ljudi.
Kako skrbi sovjetska vlada za svoje ljudi, dokazuje tudi Palača kulture podzemeljske železnice, ki so jo odprli v zadnjem letu vojne. Je to prava plača: marmorne stopnice razsvetljujejo razkošni lestenici, strop je okrašen z okusno štukaturo, stene so polite z trdim lesom. Vse to so z lastnimi rokami izgradili obrtniki podzemeljske železnice.
Čeprav, so palačo gradili med vojno, ni tu prav nobenega sledu več na strašno vojno dobo.
V Palači kulture je gledališče z 850 sedeži, strop je okrašen s sliko o zmagi. Nadstropje više je koncertna dvorana za 250 po-
štaba ali pa ruskih voditeljev, ki bodo mogoče smatrali, da je vojna neizogibna in iz tega razloga smatrali, da morajo udariti prvi.
Teorija o "neizogibnosti nove vojne" je opravičilo za vse vojne priprave, med katere je najbolj nevarna Atlantska zveza, kajti prav s to Atlantsko zvezo nameravajo Zedinjene države postaviti svoje vojaške baze, direktno na meje Sovjetske zveze. Proti temu pa je svaril Dulles—proti upostavljanju ameriških vojaških baz v Norveški, na Greenlandu, v deželah podpisnicah Atlantskega vojaškega pakta. Kaj bi se zgodilo, če bi Sovjetska zveza postavljala svoje vojaške baze v Mehiki ali pa Kanadi, to je na meje Zedinjenih držav?
Da Sovjetska zveza res smatra sedanje snovanje Atlantskega pakta za agresivne namene, je povsem umevno. Toda Atlantski pakt ni edini vojaški pakt naperjen proti Sovjetski zvezi, pač pa le začetek podobnih paktov, ki morajo neizogibno prepričati sovjetske voditelje, da je
vojaška sila Zedinjenih držav že z vseh straneh obkrožila Sovjetsko zvezo. Grški zunanji minister Caldaris je predlagal, da se po ustanovitvi Atlantske zveze ustanovi tudi j nekakšno Sredozemsko zvezo, v katero bi bile vključene '"demokratične" zapadne dežele kot so Španija. Francija, Italija, Grčija, Turčija, Izrael itd. Kam to vodi? Ali je še kakšnega dvoma, da na vse to ne more Sovjetska gledati kot na enostavno zavarovanje proti "komunistični nevarnosti?"
Izjave, ki so jih nedavno podali komunistični voditelji v posameznih državah, čes da se bodo zoperstavljali vsaki "imperialistični vojni" proti Sovjetski zvezi, odražajo odmev na Atlantsko zvezo. Te izjave so v soglasju z Dulleso-vimi zagotovili, da je pač povsem umevno, če sovjetski Voditelji smatrajo, da je njihova domovina neposredno in direktno ogrožena, če se jo pač obkroža z vojaškimi bazami.
(Konec prihodnjič)
slušalcev, predavalnica ima prostora za 375 ljudi. Knjižice šteje okrog 40,000 knjig. Eno celo nadstropje je v Palači kulture določeno za diletantske kroge.
Toda zunanji videz, štukature in bron ter lestence niso važni, važno je veliko kulturno delo med stenami palače. Tu se udej-stvuje na raznih političnih in kulturnih področjih vse delavstvo, uradništvo in tehnično osobje moskovske podzemeljske železnice.
Pravo življenje se prične v dvoranah in sobah palače zvečer; tu morejo uslužbenci podzemske železnice gledati predstavne filme, poslušati simfonične koncerte, plesno glasbo ali gledati program diletantov. Posebno pozornost zaslužijo predavanja iz najrazličnejših strok.
Cesto prirejejo tudi literarne večere in koncerte. Mladina se prav rada spominja čitalnih večerov, na katerih so debatirali o romanu A. Fadejeva "Mlada garda". Po diskusiji o knjigi so izvajali odlomke istoimenske igre. Nedavno so v Palači kulture priredili večer, na katerem so razpravljali o romanu pisatelja Pavlerika "Sreča", ki je dobil Stalinovo nagrado. V spomin velikih mož prirejalo tudi spominske večere, kakor napri-mer večer Gorkega in Ostrov-skega.
V Moskvi uživajo veliko pO' pulamost ljubitelji umetnosti, uslužbeni pri podzemeljski železnici; ustanovili so si dve gle* dališki skupini, pevski in plesni zbor, koreografško skupino in orkester na pihala. V teh kolektivih se mladina izbomo šola po določenem programu ii^ marsikak gojenec diletantskega krožka je že iz te šole izšel kot umetnik.
Poslovanje knjižice je izredno Veliko. Knjižna zaloga je razde-CDalje na 4. strani)
17. marca, 1949.
EP^AKOPRAVKOST
STRAN 3
СОЗРООАКЛ KANADE
"Kdo je gospodar Kanade?". "Tak je naslov knjige kanadskega pisatelja Watt Hugh МсСо-lum-a. Po izčrpani analizi kanadskega gospodarstva, industrije in denarstva, pisec zaklju-da samo okrog sto velikih korporacij opravlja z bogastvom Kanade. Petdeset kanadskih multimilijonarjev drži vse konce gigantskih podvzetij in (ladzira tudi veliko drugih pod-vzetij izven tega kroga. Sedem-štirideset od teh petdeset plu-okratov zavzemajo direktorske položaje v velikih bankah.
Njihovo tekmovanje sfere se Razširjajo daleč. Sredstva in me-katerih se oni poslužujejo, a bo državi nadali svojo voljo, so pazno skrita ter samo po nekaterih ^akih te "črne vlada-vine" prebijejo železno zaveso ice St. James Street-a (kanadski Wall Street).
Petdeset teh plutokratov za-^2еша 769 direktorskih mest v .. velikih kanadskih korpora-*^4ah. Da bi se jpa dobila popol-®a slika tega "kanadskega po-. je potrebno vedeti, da se ° 769 direktorskih mest 141 L ®-ja 48 velikih bankah in ^nilnicah, 69 v 28 zavaroval-^ družbah, a 50 v 29 trans-Portnih podvzetjih. Kompanije, atere dominira "50 plutokra-je 97% kapitala v vseh ^ansportnih podvzetjih in 90% apitala v vseh privilegiranih ^ikah. Te banke so nekdaj pravico, da ponarejajo ^'lar ter imajo tudi še sedaj s alne pooblastitve. V rokah teh P jitokratov se nahaja 90% ka-j vseh podvzetij kemijske in industrije stekla, ^ % kapitala metalskih podvze-'J, 79% kapitala petrolej skih in Pjjnskih podvzetij in 73% ka-ala v vseh kanadskih zava-°^&kih družbah.
"^ako so vsi ti monopoli zava-ali svojo nadmoč na vseh met kanadske industrije.
oseb, zavzema direktor-® položaje v 10 privilegiranih g^^kah Kanade ter so tudi ob-direktorji hranilnic in ■ za investiranje kapitala.
ero premoženje iznaša 92.-% s®h kanadskih družb te vrste; v kontrolirajo 89.2% vseh katere garantirajo življe-J® 83.5% vseh ostalih zavaro-nth ^ družb. Od 10 privilegira-"V	tri, ki se imenujejo
0-^'ka trojica"— Royal Bank Q Kanada, Bank of Montreal in ^Radian Bank of Comeerce ontrolirajo več kakor 70% ančnega kapitala Kanade, 31 "lektorjev teh treh bank za-У ®^ajo 798 direktorskih mest 19 podvzetjih. Tukaj spada-tudi firme, katere imajo mo-
^opol
v proizvodnji nikla, alu-
kemičnih pro. ^^odov, telefonske in električ materiala, električne ener-„^J^tekstila, gospodarskih stro-
jev, prehranjevalnega gospodarstva v konzerviranju, sladkor, papir itd.
Dosedaj je bilo govorjeno o industrijah in bankirskih mag-natih kanadskega porekla. Poleg tega so pa še večje moči ameriškega monopola. Ti se z raznimi manipulacijami lahko izmikajo antitrustovskim zakonom v USA. Da bi se izognili tem zakonom ter dobili mogočnost aktivne kontrole internacionalnega kapitala, ameriški kapitalisti osnavljajo v Kanadi svoje filijale, katere so nominalno neodvisne. Z njihovim posredovanjem sever noameriške velike korporacije sodelujejo jejo v dobičku in delu internacionalnih kartelih ter jih tako kontrolirajo. To se najbolj vidi v industriji kemičnih izdelkov in metalih..
Nadzorstvo nad celokupno kanadsko industrijo za kemikalije ima Canadian Industries Ltd., katero kontrolirajo ameriški kemijski monopol Dupond de Nemours. Oni tudi posedujejo 65% do -95% akcije v kanadskih kompanijah.
Najvažnejša firma v kanadski industriji lakov in barve Sherwin Williams Co., pripada ameriškemu kapitalu. To je kanadska podružnica ameriške kompanije istega imena. Ta kontrolira še štiri kemijske družbe. Ako se temu doda še to, da te kompanije lastujejo več kakor 94% kapitala vseh kanadskih tovarn za lake in barvo, potem ni težko za spregledati kdo je pravi gospodar s te strani kanadske industrije.
V industriji zemeljskega olja in petrolejskega predelovanja glavna vloga pripada Imperial Oil Ltd., filijalke Standard Oil iz New Jersey, katero kontrolira, Rockefeller. Ta firma lastu-je sedem petrolejskih rafinerij ter bogata nahajališča petroleja v Kanadi, Peru in Columbi-ji. Ona razpolaga z linijami cevi (pipe line), svojim železnicam in brezmejnim aparatom za razpošiljanje olja. Ta firma je trdno povezana s privilegiranimi bankami; njih predsednik je obenem tudi direktor ene take banke.
Kanadska industrija kavčuka je ravno tako v rokah treh kom-panij, katere lastujejo več kot 73% kapitala vseh podvzetij te industrije. Dva taka podvzetja so ameriške podružnice, dokler je v tretji v glavnem kapital vmešan, angleško-kanadski.
Kanada zavzema eno od prvih mest v svetu z svojimi rezervami niklja, radiuma in platine Tako tudi po pridobivanju zlata, molibdena, kož, arsenika, zinka, magnezije in aluminija.
Pri proizvodnji aluminija ima v celosti monopol Aluminium Ltd. Ta tvrdka je bila osnovana 1889, kakor filialka ameriške
kompanije aluminija poznane pod imenom Alcoa. Nje kapital je v času osnutka komaj prehodil 3 milijone 100 tisoč dolarjev, ali v letu 1943 je znašal 363 milijonov in 400 tisoč dolarjev. Nadzorovana po Aluminium Ltd. Alcoa se je izmaknila ameriškemu antitrustovskemu zakonu tako, da je prenaredUa svojo podružnico v Kanadi v "neodvisno kanadsko družbo". Tukaj po-kazuje samo en primer kako se dela: predsednik kanadske Alu-minium Ltd. se je pridružil internacionalnemu aluminijskemu kartelu, v katerem igra glavno vlogo, ter tako zajamčuje ameriškim kompanijam vodenje teh mednarodnih kortelov.
Kanada daje več kot 58% skupne svetovne proizvodnje ni-tla. Vodstvo teh rudokopov in njihovo preizdelavo je prevzelo International Nickel Company of Canada Ltd. To podvzetje, katero nadzira velik del proizvodnje zlata, srebra, seleniuma in teleriuma, je popolnoma odvisno od ameriške kompanije American International Nickel Ltd. in angleškega British Mond Nickel Ltd* Ta kanadska družba ameriško - angleškega trusts, lastuje 21 podružnic v Kanadi, Veliki britaniji, USA in Evropi.
V industriji električnih aparatov igrajo v glavnem vlogo štiri korporacije; tri od teh stoje direktno pod nadzorstvom
ŽENSKA DOBI DELO
za opravljati splošna hišna dela. Družina- dveh odraslih oseb in 1 otrok. Nič pranja ali kuhe; mora tu živeti, pomagati z oskrbo otroka. Plača $20 tedensko. Pokličite po 9. zjutraj. — YE 4434.
REVAL RESTAURANT
Geo. Eges, last.	14311 St. Clair Avenue
OKUSNI SENDVIČI, FINI OBEDI IN KAVA. 2a dobro postrežbo po zmerni ceni se zglasile pri nas.
DELO
RAZNO
ameriških firm, ena od teh pa je pod angleškim nadzorstvom. Kapital teh korporacij predstavlja preko 88% kapitala vloženega v kanadsko industrijo elek-ti'ičnih aparatov.
In to stanje, v katerem se nahaja kanadska industrija, se nametavajo še nekateri zaključki. Pred prvo svetovno vojno, je bila Kanada v glavnem odvisna od angleškega kapitala, investicije so nadkriljevale investicije USA. V tretjem desetletju našega veka se je to stanje zelo spremenilo — ameriški kapital v Kanadi se je zelo povečal.
Ob priliki druge svetovne vojne je ameriški kapital investiran v Kanadski industriji izno-sil 18.4%, kar je predstavljalo 60.5% vseh inozemskih investicij. Potrebno je povdariti, da se ameriški kapital v glavnem koncentrira na nove gospodarske meje. Tako se je v industriji barvnih metal ameriški kapital povzpel do 77% vseh investicij, v kemikalni industriji na 68%, a v preizdelovanju rudarstva ha 58%. V vseh ostalih preizc^elo-valnih industrijah sedaj ameri-
ški kapital iznaša 53.6%. V zadnjih desetih letih, to je v drugi svetovni vojni, se je ameriški kapital investiran v električni industriji povzpel na 38.7%. v metalni pa na 38.7%.
Ameriški kapital je predrl v Kanado posebno za časa Druge svetovne vojne in po vojni. Leta 1945 so se ameriške investicije v Kanadi cenile na 4 milijarde 500 milijonov kanadskih dolarjev. Danes so te investicije trikrat večje od britanskih. Na ta
način istiskajoč svojega kapita lističnega partnerja, ameriški monopolistični kapital zasužnja-va eno državo za drugo kapitalističnega sveta ter prenareja njihovo samostalnost in državno suverenito v votlo imenovanje,
"JTedinslvo"
ŽENSKE V GARYJU PROTI PROSTITUCIJI
GARY, Ind., 16. marca. — Skupina žena v Gary-ju je da-
nes naznanila, da je bil ustanovljen ženski odbor, ki se bo boril proti kockanju in prostituciji. Odbor bo zastopal 30,000 žena.
Mestni uradniki so podvzeli korake proti kockanju in prostituciji, ko je skupina 2,000 žena vdrla v mestno zbornico, žene so zahtevale takojšnjo akcijo, kar jim je bilo obljubljeno. Sedaj pa nameravajo zopet "obiskati" župana in ga vprašati, kako delo napreduje.
NAPRODAJ
PRODA SE
1/2-tonski Pick-up truck, Chevrolet 1948 De Luxe.
Malo rabljen ter se proda zelo poceni.
Pokličite
KE 5152 ŽELIM PRODATI
STAVBINSKO PARCELO ALI LOTE V BARBERTON, O. Za pojasnila se obrnite na JOSEPH MAKOVEC 392 E. 161 St., Cleveland, Ohio
PRODAJALCI
Ena izmed največjih zavaroval-ninskih družb v Ameriki,-ima na razpolago službo za rhoškega z eksekutivno zmožnostjo. Dobi primerno vsoto v naprej za stroške ko se trenira. Izvrstna prilika za olikanega moškega; mora imeti avto, dobro naobrazbo. Prednost ima prebivalec na vzhodni strani. Pokličite za dogovor.
Mr. Harter — MA 9386
HIŠA ODPRTA NA OGLED CELI TEDEN — 1. DO. (3. ZV.
14109 CARRYDALE AVE.
s. W., južno od Lorain Ave. in W. 140 St., $11,600. Ta bungalow iina 4 sobe, dinette sobo z 2 spalnicami zgoraj; ognjišče, omare za posodo, omare za knjige, zgotovljeno rekreacijsko sobo, beneške zastore, zimska okna in mreže, plinski fornez na vroč zrak; asfaltni dovoz, garaža za 2 avta, 40x120; takojšnji prevzem. Na lahka odplačila.
C, P. HAKUL REALTY CO. CL 3801
PRENAVLJANE
POPRAVLJANJE DOMOV
Vsakovrstno delo izvrstno izvršeno Cene zrrlernfe Nobeno delo preveliko— nobeno delo premajhno 32-letna izkušnja Gradimo nove hiše
GENERAL CONSTRUCTION CO.
4831 Broadway	VU 3-0810
TOKAY AVE.
Maple Heights, O. Prazna hiša s 6 sobami. Colonial tipa';' 2 leti stara; fornez na plin, kombinacijska okna, preproge. Takoj $3,000. Dobi se tudi pohištvo.
WM. H. BROWN
Realtor 17591 Broadway Pokličite operatorico za št. Montrose 140D
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
1941 OLDSMOBILE
Club Coupe; izvrsten avto za vsakogar. Radio, grelec, motor v prvovrstnem stanju; ogrodje lepo in trajno. Cena zelo nizka. Pokličite
TO 1-5354 ali ON 8622
PRAVE VREDNOSTI ZA ENO DRUŽINO
Linton Ave., 5 sob. plinska gorkota ..$6300 Boston Ave., 7 sob, fornez na plin ._,$8,000 Covert Ave., 7 sob, fornez na plin ....$8,500
Avondale Ave., Garfield Heights ______$9,800
Gaylord Ave., 9 sob, parna gorkota ..$10,000
Engel Ave., 8 sob, fornez na plin ......$11,000
Nelson Ave., 6 sob, fornez na plin ..$11,500 ZA DVA DRUŽINI Lansing Ave., 4-2, 2 kopalnici, fornez na plin, beneški zastori, zimska okna, eno Stanovanje prazno, drugo bo v dveU
tednih __________________________________________$9,800
E. 93 St., blizu Mt. Auburn, 5-5, fornez na plin, eden na premog; 2 garaži; eno je
prazno ...............................................$12,000
E. 65 St., od Union Ave., 5-5, 2 kopalnici --------------------------------___.............$7,500
ORLOWSKI REALTY
Popolna zavarovalninska postrežba BR. 3869 3806 E. 65. ST. DI 8912
.'•Л. — 1




Фш Л




'


. :
PAGSS


posebne
RUMENE STRANI
Dvakrat lažje za rabiti...
ker so na pol tako težke
VAŠ VODNIK ZA KUPOVANJE V ENI SAMI KNJIGI
marca
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
^^^ANISLAV NUŠIĆ:
IZBRANE CRTICE
»iletantska predstava
(Nadaljevanje)	I
III.
У Drobne želje
so bile vsako sredo, pe-nedeljo dopoldne. Jaz jih obiskoval, pač pa so oni časa vaj pogosto obis-
Prišel je najprej tisti gospod, zobe. Bil je prav Iju-2niv in hvaležen za vlogo, ki , 3« pripadla.
da vas bora kot plsa-popoiiioma zadovoljil, kaj-
ti verjemite mi, to vlogo igram od srca."
"Ljubo mi je, ljubo mi je!" sem vljudno odgovoril.
"Ampak jaz bi vas še nečesa prosil."
"Prosim!"
"Ali smem to zaupno povedati?"
"Prosim!"
"Ali bi lahko vstavili v mojo vlogo, naj poljubim tisto gospodično, ki ji izpovedujem Ijube-'zen?"
"Blagovolite, prosim vas, po ljubite jo petkrat!"
"Pa, vpišite mi to v vlogo!"
Nekoč drugič je prišla gospodična, ki ne zna niti ziniti. Za njo sem se posebno zanimal in se prepričal, da je bilo to zgolj obrekovanje. Gospodična je znala prav srčkano ziniti in se je celo nasmehnila s koncem usten.
"Ne vem, ali vam lahko zaupam," je šepetala in pobesila oči.
"Prosim!" sem odgovoril prav
vljudno.
"Ali bi bili tako dobri, da bi tisti prizor, v katerem jaz nastopim, malce razširili."
"O, prosim. Zakaj pa?"
"Pa ... kako bi rekla, sodim, da sem vse prekratko, vse premalo na samem z gospodom, s katerim igram tisti prizor."
Vzel sem vlogo in jo izpopolnil. Pustil sem ju deset minut na samem.
Obiskal me je tudi tisti gospod, ki jeclja. Prosil me je, naj zbrišem iz njegove vloge besede: "žrtev," "velikodušnost," "žarko," "čar," "častna beseda," "važno" in še kakih petdeset do sto besed, ki jih ne more po človeško zgovoriti.
Prišla je k meni tudi tisti gospodična, ki ima na levi nogi deset centimetrov višjo peto. Prosila me je, naj ji vpišem v vlogo, da bo sede izpovedala ljubezen.
"Mislim, da ni treba ljubezen stoje izpovedovati, ali ne?" me je odkritosrčno vprašala.
"Bog varuj, gospodična, to ni nikjer zapisano. Nasprotno, ljubezen se lahko izpoveduje v vseh položajih."
Pa me je obiskala tudi neka mati. Ta ne igra nobene vloge, pač pa je prišla zaradi hčerkine vloge, ki jo je prinesla s seboj.
"Jelite, prosim vas," me je vprašala, "mar res mora biti tako, da se moja hčerka v tej igri poljublja?"
"Mora, gospa."
"Pa dobro," reče mati, 'naj že bo na predstavi, ampak da se mora poljubljati tudi pri vaji?" "Mora, gospa!"
"No, saj ne ugovarjam, gospod je, kakor pravijo, dobra partija, toda, veste, zaradi sveta mi je. Ko bi mogli vsaj to napisati, kako je moja hčerka huda, kadar jo gospod poljubi. On jo poljubi in ona molči, pa je res tako, kakor da je tega komaj čakala. Naj vsaj reče; 'Ju, to ste nesramni'!"
"O, to pa lahko. Kar po mili volji naj reče tako."
"Ampak vi ji to zapišite."
"Rad, prav rad."
Vzel sem še to vlogo in sem po njegovih besedah: "Oh, prekrasno dekle, ki jo krasi vzvišena duša, toplo srce in žarko oko, bodi moja!" pristavil njen odgovor: "Ju, kako ste nesram-
ш
I"
IV.
Predstava Vaje so tekle v redu, mesec, dva, tri, saj so vaje pri diletant-skih predstavah poglavitna reč.
Nekega dne me obišče vsa de-putacija, ki me je že prvikrat obiskala.
"Prišli smo," prično v en glas visoka zlatolaska, mala senti-mentalka, ki podre vse, ob kar se obregne, in zmedeni gospod.
"Prišli smo vas prosit, izbrišite eno dvojico iz igre."
"Kako?"
"Pa, gospod Pera je prosil za roko gospodične Zofke in zdaj nočeta več igrati."
"Saj, bogme," sem se domislil, "to je vselej posledica diletant-skih predstav in mnogih vaj pred njimi."
"Da, da, da!" so odgovorili vsi trije veselo, jaz pa sem vzel igro in zbrisal iz nje dvoje zaljubljenih, ki so jima nadaljne vaje odveč.
"Kolo ljubezni," omejeno zdaj na sedem parov, teče dalje. Vrstijo se vaje, vaje, in lepega dne me spet obišče deputacija veselih lic in me prosi, naj še eno dvojico izbrišem iz igre.
(Dalje prihodnjič)
MIHAIL ŠOLOHOV J
TIHI DON
TRETJA KNJIGA '
(Nadaljevanje )
"Osnanite med narodi, imu • rasglafite: vsdignite banderu, isklizhite, inu ne sakrivajte, režite: V jet je Babilon, oframo-ten Bel, premagan Merodah, njega sresane podobe fo safra-muvane, rasmetinjih moliki. Sa-kaj nad njega gre ludftvu od polnozhi, kateru bo njegovo de-shelo v' pufhavo prebemiku: nikogar ne bo, de bi v' njemu prebival, ne zhlovek, ne shivina: vsdignili fo fe^ inu fo prozh bej-shali ..."
Zapopadeš? Od severa bodo prišli in vam, Babiloncem, spone nadeli. Pa dalje poslušaj: W tihiftih dnevih, inu v timiftim zhavi, rezbe Gofpod, bodo hitru, prifhli Izraelzi, ony, inu Judji f kupe j: objokani bodo hitru prifhli, inu Gofpoda fvojiga Boga jifkali. Moje ludftvu je sguble-na zheda: njih pafsirji fo nje sapelali, inu fturili, de fo fe po gorah klatili: is gora fo na hribe fhli."
—	Kaj pa se to pravi? Kako naj razumem ? — je vprašal Gri-gorij, ki je slabo razumel stari jezik.
—	To, grdoba, da se morate puntarji potikati po hribih. Zategadelj, ker niste pastirji ko-zakov, marveč ste sami slabši-od blodnih backov, sami ne veste, kaj počnete . . . Poslušaj dalje. "Posabili na fvoje leshif-he. Vfi, kateri so nje nafhli, fo nje sherli". To drži kakor pribito ! Ali vas mogoče ne žre uš ?
—	Pred ušjo ni rešitve. — je pritrdil Grigorij.
—	Vidiš, tule se do pike ujema. Dalje: "Inu njih fovrashni-ki fo rekli: Ne delamo krivu, (kadar taku s'njimi ravnamo): ker fo ony grefhili super Gofpoda. Bejshite is Babilona, inu pojdite vun is Kaldeifke deshe-le: inu bodite kakor kosli pred zhedo gredozhi. Sakaj, glejte.
jeft bom sbudil, inu v' Babilon perpelal vkup sbrane ludftva od polnozhne deshele: te fe bodo nad njega napravile, inu potle bo vset: njih pushize fo kakor moahniga vojfhaka, katere vfe-lej sadevajo. Inu Ka,Ideja bo so rop: vfi nje ropavzi bodo obogatili, rezhe Gofpod: sakaj ve-felili fte fe, inu hvaliti, kadar fte moj dejlesh ropali ..."
—	Ded Grigorij! Rajši bi mi v naši besedi povedal, saj tako mi ne gre nič v glavo, — mu je segel v besedo Grigorij.
Toda starec je pomevljal z ustnami, se ozrl po njem z odsotnim pogledom in dejal:
—	Precej bom jenjal, poslušaj: " . . . Sakaj vun fte planili kakor teleta na travo, inu mukali kakor junzi. Vafha mati je grosnu oframotena, kakor prah jo poftala ta, katera je vaf rodila: glejte, nar sadna bo med ludftvami, pufta, bres poti, inu fuha. Sa volo Gofpodoviga fer-da fe ne bo v' njej prebivala, ampak vfa bo v' pofhavo pre-bemjena: fledni, kateri fkusi Babilon pojde, bo oftermel, inu bo zhesvfe njegove rane shvish-gal."
—	Kako naj to razumem? je vnovič pobaral Grigorij in malo mu je bilo zoprno.
Ded Grišaka ni odgovoril, zaprl je sveto pismo in legel na klop.
"Pa so res takile ljudje, glej, — je premišljal Grigorij, ko je
odhajal iz kamrice: — v mladosti norijo, žganje pijo, se še drugim grehom vdajajo, na stara leta pa, kolikor bolj je razsajal zmlada, toliko bolj se začne z Bogom mance igrati. Do dna tak je tudi ded Grišaka. Zobe ima kakor volk. Povedo, da so z mladega, ko je prišel od vojakov, vse ženske na vasi jokale pred njim, srborite in prikrite — vse so bile njegove. Pa zdaj . . . No, če bom moral jaz učakati stare dni, po tistem spe-hu že ne bom brbal! S svetimi bukvami si nisem nič na roke."
Ko se je Grigorij vračal od tašče, je razmišljal o pogovoru z dedom Grišakom, o skrivnostnih, nedvoumljivih "besedah" svetega pisma. Natalja je šla tudi molče. Ob tej vrnitvi je sprejela moža nenavadno neprijazno — očividno je glas o tem, kako se je Grigorij vlačil in paj-dašil z ženskami po vaseh kar-ginskega okraja, prišel tudi do nje. Zvečer na dan njegovega prihoda mu je v izbi postlala na postelji, sama pa legla na skrinjo in se pokrila s kožuhom. Toda niti z besedico mu ni pooči-tala, o ničemer ni nič povpraševala. Tudi Grigorij je noč pre-molčal in čutil, da je bolje, če za zdaj še ne poizveduje o vzrokih hladu, ki je bil toli neobičajen za njuno zakonsko življenje . . .
Brez besede sta stopala po prazni cesti, tuja drug drugemu bolj kakor kdaj koli poprej. Od juga je pihljala topla, ljuba sapica, na zahodu so se kopičili gosti, spomladansko beli oblaki. Cukrenomodrikasti hrbti so se jim krotovičili, menjavali obrise, se spahovali bliže in se gr-madili nad vrhom ozelenelega obdonskega hriba. Pobobnevalo je prvo grmenje in po vasi je blagodejno, poživilno dišalo po odpirajočih se drevesnih popkih in po opresni črnici otajane zemlje. Po sinjem naraslem Donu so se gnali belogrivi valovi, pri-
BOCK BEER
MARINKO'S
BEER - WINE — SOFT DRINKS
Corner E. 156th St. 8 WATERLOO RD.
Free Fast Delivery	Phone IVanhoe 3170
ENAKOPRAVNOST
tlešen veter je prinašal vlažno, osrčujočo močo, grenobni duh po gnijočem listju in mokrot-nem drevju. Z zdolanjega klina prelogov, ki so ležali na pobočju griča kakor plišasta črna zaplata, se je kadila para, vstajala je razlivajoča se meglica, visela nad vrhovi obdonskih gora, ravno nad cesto je ves prevzet žvr-golel škrjanec, piska joče so po-brlizgavali susliki, ki so tekali čez pot. Nad vsem tem svetom, ki je vonjal po silni rodovitnosti in izobilju živorodnih sil, pa je sijalo visoko in ošabno sonce.
Na sredi vasi, pri mostu čez jarek, po katerem je še hitela v Don z veselim, otroškim beblja-njem spomladanska voda s hribov, se je Natalja ustavila. Sklonila se je, kakor da bi si hotela zavezati jermenček pri čevljih, v resnici pa je skrila obraz pred Grigorjem in vprašala:
—	Kaj pa molčiš?
—	O čem pa naj se menim s teboj ?
—	Marsikaj je . . . Povedal bi mi, kako si pijančeval pri Karginski, kako si se z babura-mi spečeval. . .
—	Kaj že veš? ... — Grigorij je segel po mehur in začel zvijati cigareto. Prijetno sladkobno je zadehtal ramšelj, pomešan s tobakom samosevcem. Grigorij se je spokončil in vnovič pobaral: — Nemara veš? Od koga?
—	Vem, če rečem. Vsa vas ve, zveš, kjer hočeš.
, — No, če veš, čemu pa po-
17. marca, 1949.
tie j naj ti pripovedujem?
Grigorij je široko zakoračil. Po lesenih podnicah mostka so v prosevni spomladanji tihoti razločno zapeli njegovi redki koraki in odmevanje drobnega stopicanja Natal je, ki je pohitela za njim. Od mostička dalje je šla Natal jo molče, si brisala na gosto vroče solze, potlej pa požrla ihtenje, se zaustavila in vprašala:
—	Te spet stara prijemlje?
—	Nikar, Natalja!
—	Zrebec prekleti, nenasitni! Zakaj me pa spet trapiš?
—	Malo manj bi jezike poslušala.
—	Sam si priznal!
—	Kakor je videti, so ti več natrobili, kakor je v resnici bilo. No, nekoliko sem kriv pred teboj . . . Tisto življenje Natalja, zakrivi . . . Ves čas hodiš ob robu smrti, no, potlej pa kdaj skočiš čez plot . , .
—	Poglej, kakšna otroka že imaš! Da ti da vest, še z očesom ne treniti!
(Dalje prihodnjič)
v "Enakopravnosti" dobite 7edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
DANES SE JE PRIČELO KAZATI
ZNAMENITO Verdijevo Columbia sliko
LATRAVIATA
(The Lost One)
Prvič podana v angleščini
Lower Mall Theatre
310 SUPERIOR AVE..
nasproti glavne knjižnice
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
Razprodaja na RADIO APARATIH
Philco - Zenith - Stromberg-Carlson
' MAJHNE, NAMIZNE IN VELIKE KOMBINACIJSKE RADIJE
CENE SO ZNIŽANE OD 20 DO 50%
Kupite sedaj, dokler imamo lepo zalogo.
: LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD APPLIANCE 8 FURNITURE CO.
6202 ST. CLAIR AVE.	JOHN SUgNIK
Trgovina odprta vsaki dan od 10. zj. do 5.30 zv.
JAPONSKA ŽELI MILIARDO DOLARJEV
NAGOYA, 16. marca.—Predsednik japonske zveze za zunanjo trgovino Kumakiši Nakaji-ma je danes izjavil, da bi Japonska rabila ameriško posojilo v znesku $1,000,000,000, da bi lahko zamenjala sedanji denar, ki ga je na Japonskem nič koliko.
ŽIVLJENE V MOSKOVSKI PALAČI KULTURE
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ijena na 60 oddelkov po raznih odsekih stavbe. Razpored knjig služi bralcem za debatne večere. Često prihajajo na te večere pisatelji, literarni delavci in novinarji, ki sami bero svoja dela. Navadno je bil v palači kulture gost junak'romana Borisa

рж ■	Ш


Aktualno 1-69 famozno "Burlington"
RAYON CREPE ROMAINE




•	Royal	• Finese
•	Blue du Nor d • Fantasy
•	Gala Rose • Landscape
•	Marseilles • Boise Rose
•	Marino	• Willow Gray
• Chivalry Cordial in seveda tudi dovolj navy in črne barve
Prihranili si boste 50c na jardi tega rayon romaine crepe blaga fine kakovosti . . . vse je 39 inčev široko, v najnovejših pomladanskih barvah. Za vaše nove obleke, bluze ali obleke v 2 komadih in "suits."
JARDA
Aktualno 2 do Г VOLNENO BLAGO
.99
• Flannels Plaids Tweeds
•	Coatings	• Checks	• Cheviots
•	Novelty Weaves • Crepes	• Stripes
•	Suitings	• Cashmeres • Worsteds
Iz nekaterih najbolj znanih izdelovalnic blaga v Ameriki—to volneno blago fine kakovosti je po velikih prihrankih! Vključene so tudi najnovejše 1949 pomladanske barve . . . svetle, srednje in temne barve!
Oddelek z blagom na jarde v basementu
jarda
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
Polevoja "Doživljaj pravega človeka", junak Sovjetske zveze Aleksej Maresjev. To je biV" ši frontni borec, ki je bil v boju izgubil obe nogi in se še naprej bojeval z pretezami do konca domovinske vojne.
Palača kulture je resnično središče napredne socialistične kulture, ki častno izvršuje svoje naloge in vzgaja svojega človeka v duhu brezmejne vdanosti idealom Lenina in Stalina.
"SloveniM Poročevalec"
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ	'
'Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1949: Predsednik Andrej ; Tekauc, podpredsednik J o h n | Stefe, tajnik Matthew Debevec, • 1287 Б. 169 St., tel.: IV 2048, ; blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorni-ki: Charles Koman, Frank Ste-fe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo , nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj i v sobi št. 3, staro poslopje SloV. .I nar. doma na SL Clair Ave.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
КОтЕВТШ VESELOIGRA
"POZABLJIVOST"
pevskih zborov "Jadrana," "Slovana." "Zarje" in dramskega zbora "Anton Verovšek"
ZA "PROSVETNO MATICO"
V nedeljo 20. marca 1949
AVDITORIJU SLOV. NAR. DOMA, 6417 St. Clair Ave.
PRIČETEK OB 4. URI POPOLDNE
PROGRAM:
. (a) Rasti rožmarin
(b) Potrkan ples (arž. M. Hubard) _________________mešan zbor "Jadran"
Slovo (J. Kocjancic)__________________________________moški zbor "Jadran"
Odlomek iz operete "Valček ljubezni"_____mešan zbor "Jadran"
. (a) Vinska (Fr, GerbiC)
(b)	Rože je na vrtu plela	,
(c)	Slavček------.----------------------------------------moški zbor "Slovan'
. (a) Na tujih tleh (D. Jenko)
(b) Spomlad prav luštno je (arž. Z. Prelovec)
—.duet—Danica Hrvatin in Frances Udovic
-------------------------------moški zbor "Slovan
(a)	Slanica
(b)	Vrbsko jezero
Pred mojo kajžo
------------------kvartet—A. Fatur, F. Elersich. A. Turkman. F. Kok«'
Pa moje ženke glas (J. Pa vele)_____________________solo_Frank Kokal
Teče mi voda in šumlja .... duet—Jennie Fatur in Frank Kolcal
(a)	Zdravica (J. Pavcic)
(b)	Venček zbranih pesmi
(c)	Pozimi iz šole (P. Sattner)
mešan zbor "Zarja _
12. Veseloigra
----------—	------------------------- invsan ZOQX Лл^-» ,
Nazaj ▼ planinski raj (A. Nedved)__________________________»kupni xbo'*
ODMOR
"POZABLJIVOST"
Spisal: Karol Gorlilz NEŽA ____________
OSEBE:
Režisira; Joseph God®®
MARTIN, njen sin JOHANCA ____________
Mary Bozich Frank Kokal Irene Vidzih
Odrska šepetalka; Milka Kokal PEVOVODJE—Vladimir Malečkar, Frank Vauler. J. V. Krabec
Po programu se vrši prosta zabava v prizidku.
POŠILJANJE MOKE in PAKETOV z živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko ▼ Jugoslavijo po dveh cenah« dajajoc s lem na razpolago pošiljateljem« da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali na do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno Izgubo (total loss do mesta prejemnika je uraCunano v goriSi ceni. Prejenini® mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE. 100 ft. pošljemo za $l2
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti poln'
РНЕПглшпс А^и^'	stroški prevoza od Reke do NASLOVA
кјеткоћ v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plaval nobenm stroškov ko prejme moko.
«TT moka. ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL
I«?«-	kvalitete, vsebujoča visoko količino P'®"
leina, najmanj i3V2%e
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). " хм®«!*"" Standard paketov je-garantirana. V slučaju izgub* pošiljke, vrnemo denar.
i^NAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOK®>
liosfzA^fzV^'^ ^	V"®'®
°seba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last. doČiip
Ш	pošiljateljem in tukajšnjimi oblast-
ODBOR^"	^ Orders naj se glase na "DOBROVOLJI^*
DOBROVOUNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK 11, N.
Telefon: WAtkins 4-9016