The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
------------------------------ -----•»"——————■	' • - y-......Tfigyy	- —• ^'w-my.....in
MERIKANSKI
SLOVENBC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i
GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI j
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Naj8tareiši to najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 187
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 28, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
Trpinčenje jetnikov v Nemciii-OrKan zahteval 5000žrtev
NEMŠKI JETNIK IZPOVEDA L, DA JE BIL SKOZI PET MESECEV VKLENJEN__P ET KOMUNISTOV STOJI
PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM, OSUMLJENIH POŽIGA. _ DOMNEVA OBSTOJA, DA SO NAZIJI SAMI PODTAKNILI POŽAR.
Leipzig, Nemčija. — Mali Vpogled je dobil svet v strahote, ki jih morajo prestati v nemških ječah nasprotniki Hitlerjevega terorističnega režima, ko je podal pretekli ponedeljek pred sodiščem svojo izpoved vodja nemških komunistov, Ernest Torgler. Mož sedi na zatožni klopi s štirimi drugimi obtoženci, osumljen, da je sodeloval pri požigu, kateri je meseca februarja uničil del poslopja državne zbornice.
Torgler slejkoprej zagotavlja svojo nedolžnost ter z o-gorčenjem zavrača obdolžbo, da bi se v svoji borbi za socija-lizem posluževal takih "strahovitih in neizrekljivih dejanj" — senzacijo pa je vzbudila niegova izjava, ko je dejal: "Skozi sedem mesecev sem bil Pod vročim zasliševanjem in skozi pet mesecev sem bil neprenehoma vklenjen."
Ta njegova izjava je nad vsej porazna za hitlerjevske oblasti, ki so doslej neprestano pobijale govorice, katere so trdile, da je Torgler vklenjen v verige. Splošno začudenje vlada, da je sodnija sploh dopustila, da je po tej izjavi še smel naprej govoriti.
Obravnava se vrši pred tukajšnjim državnim sodiščem in traja že skozi šest dni. Prvih pet dni pa se je sukala obravnava okrog vseh drugih mogočih zadev, le o požaru samem se ni nič omenilo. Prvič je prišel govor nanj v torek, ko je bil poklican k zagovoru nizozemski komunist M. Van der Lubbe. Vprašanje, ali je podtaknil požar v poslopje držav ne zbornice, je zanikal, nasprotno pa je priznal, da je dva dni prej zažgal tri druga Poslopja; ti trije požari pa so Povzročili le malenkostno Škodo.
Sodnik je nato dovolil, da so smeli trije bolgarski komunisti, G. Dimitrov, B. Popov in V. Tanev, ki se zagovarjajo zakadi iste obdolžitve, zasliševati Lubbeja. Eden od njih ga je vprašal, zakaj je podtaknil po-Šar; Lubbe ni odgovoril. Nato Sa je vprašal, kdo je bil njegov svetovalec pri tem dejanju. 2opet nikakega odgovora. — vprašal ga je tretje vprašanje, kdo je bil z njim, ko je podtikal požare. Tedaj je sodnik Posegel vmes in prepovedal Lubbe ju odgovor.
Kakor znano, je bil omenjeni požar v državnem poslopju neposredni povod, da je Hitler Proglasil diktaturo, češ, da je železna roka potrebna, da se iztrebi iz Nemčije nevarni komunizem. Ta požar je dal tudi Povod, da se je pričelo preganjanje komunistov. Takoj tedaj pa so se pričele širiti govorce, ki še danes krožijo, da je bil 'požar podtaknjen od hitler-•levcev samih, da so s tem dobili povod, da so lahko pričeli s svojim divjanjem. Komunisti s° jim služili le za začetek n.nh preganjanja so se razširila nato na vse, ki niso lOOodstot-
MESTO
RAZDEJANO
OB PODPISU PREMOGARSKEGA PRAVILNIKA
Dve tretjini mesta Tampico v razvalinah. — 5000 mrtvih in na tisoče ranjenih od orkana.
Mexico City, Mehika.— Nad
mestom Tampico je proglašeno obsedno stanje in vojaštvo je postavljeno, da vzdržuje red v strahovitem položaju, v katerem se mesto nahaja. Nad dve tretjini poslopij leži v razvalinah in v njih je našlo smrt okrog pet tisoč ljudi.
Usodna katastrofa se je pripetila preteklo nedeljo zvečer, ko je prihrumel nad mesto silovit orkan, katerega hitrost se je cenila na okrog 125 milj na uro. Samo pol ure je trajalo besnenje viharja, a po tem kratkem času je nudilo mesto sliko popolnega razdejanja. — Poleg omenjenega števila mrtvih je orkan zahteval nadaljnje žrtve: več tisoč oseb je dobilo v njem večje ali manjše poškodbe. Ves telefonski in brzojavni promet z nesrečnim mestom je popolnoma ukinjen in edino potom radia so se mogla do torka popoldne dobiti nepopolna poročila.
Vlada je pripravila obsežno akcijo, da se nudi ponesrečenemu mestu pomoč., kolikor bo največ mogoče.
Mehiški predsednik Rodriguez je prejel iz Washingtona od predsednika Roosevelta brzojavko, v kateri izraža prizadetem^ mehiškemu prebivalstvu sožalje v svojem imenu, kakor tudi v imenu ameriškega ljudstva.
--o-
POSETNIKI V CHICAGI
V družbi tukajšnjega rojaka Mr. Oblaka in njgove hčere ste v torek obiskali urad A. S. Miss Julia in Pauline Erchull, ki ste prispeli iz Soudan, Minn., da si ogledate svetovno razstavo. — Hvala za prijateljski obisk.
-o-
KAKO MRZLO NAJ BO PIVO
Chicago, 111. — Zveza ameriških pivovarniških mojstrov je imela pretekli ponedeljek v tukajšnjem mestu svoje zborovanje, pri katerem se je med drugimi zadevami tudi dajalo navodilo o pravi temperaturi piva. Predsednik zveze je po-vdarjal, da je mnenje, da mora biti pivo čim najbolj mrzlo, napačno. Iz premrzlega piva ne dobi pivec pravega užitka. Primerna, toplota za pivo je o-krog 45 stopinj F. V Nemčiji, ki je znana kot dežela piva, so v tem oziru celo tako natančni, da pivci nosijo s seboj toplomer, ki ga vtaknejo v kozarec, predno pijejo. Ako je pivo bolj mrzlo kakor 40 stopinj, ne samo, da ga ne bodo pili, marveč dajo celo lastnika točilnice aretirati.
no odobravali Hitlerjevega diktatorstva.
Iz Jugoslavije.
DOLENJSKI ROJAK OROPAN IN UMORJEN NA POTI NA SEJEM. — LJUBLJANA IN CELA SLOVENIJA VELIKO PRIDOBILA Z NOVIM LETALIŠČEM V LJUBLJANI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IN DRUGO.
Po dolgih tednih prerekarija se je končno med premogarskimi operatorji in unijami pre-mogarjev dosegel sporazum v toliko, da so se zedimli na pravilnik za to industrijo. Gornja slika kaže operatorje, ko so podpisovali pravilnik. V sredi v prvi vrsti sedi industrijski administrator, H. S. Johnson.
POPLAVA V SLOVENIJI
Število mest in vasi pod vodo.
—o—
Kakor govori poročilo mednarodne časnikarske zveze, ste bili Slovenija in del Hrvatske prizadeti koncem preteklega tedna od silovite poplave; nad 80 mest in vasi je bilo pod vodo. Povodenj je prizadela tudi del mesta Ljubljane in Zagreba. V okolici mesta Celje je moralo prebivalstvo več vasi bežati iz svojih domov. Vodovje je bilo tako silovito, da je rušilo celo velika poslopja, ka-ikor bolnice, tovarne in drugo. Tudi več mostov so odnesli valovi. — Po kraškem ozemlju je privrela voda tudi iz tal in ta tok je bil tako močen, da je
KRIZEMSVETA
—	Tokio, Japonska. — Pred tukajšnje distriktno sodišče je bilo v ponedeljek postavljenih 20 civilistov, ki so obtoženi, da so sodelovali pri zaroti, v kateri je bil lani umorjen premijer Inukai. 10 častnikov in 11 kadetov je bilo glede tega že obsojenih.
—	Buenos Aires, Argentina. — Tukajšnji odsek svetovne protiimperijalistične lige je napravil potom ameriškega konzula na ameriško vlado apel, naj odstrani svoje vojaštvo od Kube, in naj se vzdrži vsakega vmešavanja v notranje zadeve te republike.
—	Vatikan. — Pri avdijenci, v kateri je sprejel kardinala 0'Connella iz Bostona, je papež Pij izrazil upanje, da ljudstvo ne bo tako hitro pozabilo te krize, marveč se bo v času prosperitete pripravljalo na slabe čase in se ne bo vdajalo razkošju.
—	Rim, Italija. — V torek zjutraj se je čutil v tukajšnjem mestu lažji potresni sunek, ki sicer ni povzročil posebne ško-jde, pač pa je prestrašil prebi-jvalstvo, da jih je mnogo zbežalo na ulice.
—	Lyon, Francija. — Bivši premij er Herriot je resno zbolel in zdravniki so odredili, da !mora ostati v postelji najmanj 'teden dni. Njegova tempera-j tura znaša 102 stopinj.
-o--
smer potoke in reke. Prvo poročilo o tej katastrofi je skrajno nepopolno in več bo poroča-nega o tem, ko pridejo zanesljivejše vesti.
-o--
MESTO NE MARA IZGUBITI FINANČNIKOV New York, N. Y. — Nepričakovano ponudbo je napravilo to mesto vodstvu borze. Izjavilo se je, da je pripravljeno opustiti davek, (ki ga je nameravalo naložiti za transakcije z delnicami in na posredovalce na borzi. Kakor znano, je namreč vodstvo borze sklenilo, da bo zaradi tega davka premestilo svoje urade iz države New York, in sicer so si izbrali za svoj sedež Newark, N. J. — Mesto New York pa se zdaj zaveda, da bi v finančnem pogledu veliko izgubilo, ako bi prenehalo biti finančno središče Amerike, in je zato pripravljeno popustiti.
-o-
ZADNJA RAZSVETLJAVA VODOMETA Chicago, 111. — Buckinghan vodomet v Grant parku bo pri hodnjo soboto zvečer zadnji krat razsvetljen v tem letu Razsvetljava se bo vršila mec 8. in 9. uro. Ta krasni vodome je bil postavljen v letu 1927 stroški $650,000, katere je po darila Miss Kate Buckinghan v spomin svojemu bratu Clar ence.
Zločin zaradi denarja
Adlešiči, koncem avgusta. V petek, 25. avg. je šel ob treh zjutraj posestnik Peter Vese-lič iz Vrhovč št. 5 — po domače Lovre — na sejem v Karlo-vec. Ob tričetrt na pet je že prišel povedat mlad mož iz Marindola, da je bil Peter napaden in da leži napol mrtev na cesti od marindolske šole proti hosti. Ko so pripeljali napadenega domov, je bil v nezavesti. Domači župnik mu je podelil sv. olje in tedaj je izpre-govoril zadnje besede: "Jezus, usmili se me." Zdravnik je kmalu došel — a ni mu mogel več pomagati. Umrl je napadeni ob 7. zvečer. Drugi dan, 26. avg. ob 4. je bila obdukcija — nato pogreb. Umorjenemu je bil vzet ves denar v znesku 501 dinarjev. — Sum je takoj padel na dotiČnega moža, ki je prišel sporočit o napadu. Orožniki iz PrilišČa in Dragatuša so ga zasliševali in ga končno zvezanega z njegovim bratom odpeljali v zapor v Karlovec. -o-
Iz Ljubljane k sinjemu Jadranu
Pred kratkim so v Ljubljani otvorili aerodrom ali zrako-plovno letališče, katerega so nameravali otvoriti že za bin-koštne praznike, pa se je delo zavleklo, da sami niso znali, da bo tako dolgo trajalo. Končno se je vendar vršila otvoritev z velikimi slavnostmi, ki so malone zasenčile vse dosedanje prireditve v Ljubljani. Zanimive so bile ob tej priliki posebne zračne tekme med letalci kakor tudi letali. Kako tudi ne, saj so jugoslovanski letalci, in med temi niso Slovenci na zadnjem mestu, znani po širni Evropi zaradi svojih smelih produkcij v zraku, ki prekaša jo marsikateri večji narod. To letališče, na katerem bodo pri stajala letala raznih držav, boj prineslo Sloveniji novega živ-J ljenja. S tem letališčem bo { Ljubljana, prestolica Slovenije,' postala pravo evropsko sredi- j šče za letalce in letalske potnike, saj gredo skozi Ljubljano glavne zračne proge. Letala so dosedaj letela samo mimo,-a bodo sedaj pristajala na tem letališču.
Dne 1. sept. je poletelo prvo letalo z ljubljanskega letališča in prepeljalo potnike iz Ljubljane k sinjemu Jadranu. Ob 7 :15 zjutraj se je letalo dvignilo iz Ljubljane in še ne čez eno uro so bili potniki že v Sušaku ob Jadranu. Voznina stane 180 Din, okoli $4,00. S to svoto je všteta tudi zavarovalnina, ker je vsak potnik, ki se vozi z letalom, zavarovan za slučaj nesreče za 400,000 dinarjev.
--o--
Pet misijonarjev novomašnikov
Ljubljanski škof dr. Rozman je pred kratkim v cerkvi Srca ! Jezusovega posvetil pet kleri-:kov iz misijonske družbe sv.
i Vincncija Pavlanskga, ali laza-ristov. Ti gospodje so: Janez Strašek iz Podčetrtka, Alojzij Trontelj iz Št. Vida pri Stični, Maks Rupar iz Ptuja, Martin Tkavc iz Šoštanja in Klemen Mav iz Grobelj,
-o--
Nesreča
Huda motociklistična nesreča se je nedavno zgodila pri Litiji. Ključavničarski mojster Kepa iz Šmartna pri Litiji, je peljal šmarškega župana Starmana. Na poti na Sv. Križ pri Litiji sta srečala na ovinku voznika Zidarja iz Cerovca, ki je vozil poln voz drv. Motocikelj se je zaril ravno v sredo voza, Starman je odletel pod cesto, Kepa se je pa s skokom rešil na tla. Voznik Zidar se je tudi v zadnjem trenutku odmaknil za voz. Najbolj jo je izkupil župan Starman, ki so ga morali takoj prepeljati v bolnico.
-o-
Najstarejša Jeseničanka je umrla
Markotove mame, ki je bila na Jesenicah in okolici splošno znana pod tem imenom, ni več med živimi. Njeno pravo ime je Barbara Vilman ,ki je dočakala visoko starost 92 let in je bila najstarejša oseba v jeseniški ž,upniji.
-o-
Nezgode in poškodbe na Dolenjskem Avguštin Franc, posestnik iz Meniške vasi, je na travniku kosil. Ko je hotel nabrusiti ženino koso, ki je z njim kosila, je tako nesrečno zadel ob ost kose, da se je nevarno zbodel v levo oko. — Anton Šušteršič, posestnikov sinček iz Mal. Škr-janč pri Novem mestu, je z mlajšim bratcem vozil v malem vozičku poljske pridelke s polja domov. Voz se je med potjo prevrnil na Tončka in mu zlomil levo ramo.
-o-
Nevaren požar V Pristavi pri Mengešu je gorelo gospodarsko poslopje posestnika Straha, po domače pri Viscu. Ogenj je naenkrat objel leseno poslopje in je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi na sosednja poslopja. Domači so ogenj zapazili, ko je bilo že vse v plamenih, in so le s težavo komaj rešili živino iz hleva.
-o-
Otroška neprevidnost
Štiri deklice so se v Kostanjevici igrale sredi ceste, po kateri je neki kmet peljal dva voza sena, ki sta bila zvezana drug z drugim. Deklice, ki so opazile, da ni pri zadnjem vozu nikakega nadzorstva, so skočile na ojnico. Močan sunek je deklice stresel in tako so tri prišle pod voz. Najbolj je poškodovana Mimica Gregorini-čeva,! hčerka starešine orožni-ške postaje, ki ji je kolo zdrobilo nogo.
-o-
»{RITE "AMER. SLOVENCA"!
NESREČA NE POČIVA
Chicago, 111. — 231etna Mrs. Edith Lee, 9510 Yale Ave., je v ponedeljek popoldne opazovala svojega moža in nekega drugega moškega, ko sta na dvorišču razdirala neki stari klavir. Nepričakovano pa izpod diete odleti košček lesa in zadene žensko naravnost v oko. Udarec je bil tako usoden, da so ji morali drugi dan iztak-niti oko, da jo obvarujejo nadaljnjih komplikacij.
-o--
NARAŠČANJE MESTNIH
STROŠKOV New York, N. Y. _ Ob ne-kem trgovskem zborovanju je neki govornik povdarjal, da so upravni stroški mesta New York bili v letu 1931 za 143 odstotkov višji kakor v 1. 1917.
NOVI NEREDI NA KITAJSKEM
Uporni general ima proti sebi dve armadi.
Šangaj, Kitajska. — Čudna situacija se je razvila v severni Kitajski. Kakor je bilo včeraj poročano, je zbral kitajski general Fang številno armado, s katero zdaj ogroža nevtralno zono, iz katere se je morala umakniti kitajska armada pri zadnjem prodiranju Japoncev. Najbolj nenavadno pri tem je to, da gibanje tega generala ni toliko naperjeno proti Japonski, kakor je proti kitajski vladi sami. Boriti se namerava proti Japonski in proti kitajski armadi.
-o-
NOV "NABOR" V GOZDNO ARMADO
Chicago, 111. — Illinoiška državna reliefna komisija je izdala reliefnim odborom širom cele države navodila za vpisa-vanje nadaljnjih 3750 mož v službo za federalno civilno armado. V poštev pridejo samske moške osebe v starosti 18 do 25 let. Biti morajo ameriški državljani in spadati k družinam, ki stoje točasno na podpori. — Obvezati se morajo tudi, da do-|volijo, da se jim od njih plače j$30 na mesec odtegne $25, ki 'se bodo porabili za podporo njih di-užinam. Na ta način se upa, da se bo več družin moglo vzeti s podporne liste.
REKOKRDNA VROČINA
Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek je imelo to mesto z okolico zaznamovati zopet vroč dan, kakoršen je nenavaden za tako pozno sezono. Bil je to najtoplejši 25. september, kar jih je zaznamovanih v chi-caški zgodovini. Opoldne je namreč kazal toplomer 90 stopinj. Ploha, ki se je vlila popoldne, je nekoliko ohladila o-zračje, toda približno normalna temperatura se je vrnila šele proti večeru. Vroč val je prišel iz Kansasa in drugih osrednjih držav, kjer je pritiskala vročina že več dni.
-o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
Četrtek, 28. septembra 1933,1
AMERIKANSKI SLOVENEC
EMERIKANSKI SlCOVENEC
?	;	, .	..	...	,. j	.	r
Prvi in najstarejši slovenski The first, and tke Oldest Slovene ^ _ lisi v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leta 1M1,	Established 1891,
Ishaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, iVIon-teljltov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO,
Naslov uredništva in upravo:	Address of publication office:
J849 W. Cermak Rd.T Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ____________________$5.00
Za pol leta _____;_____2.50
Za četrt leta______________1.50
Za Chicago« Kanado in Evropo:
Za celo leto---$6.00
Za pol leta_______3.00
"Za četrt leta_______1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Ali je to vse za špas?
Da se Francija zavaruje proti bodoči invaziji Nemcev, gradi velikanske in silne utrdbe ob svoji severni meji. Nihče tako malo ne veruje nemški besedi, kakor ravno Francija. Težki milijoni gredo za varnostne utrdbe.
Ob priliki inšpekcijskega potovanja ministerskega predsednika Daladiera po utrdbah v Lotaringiji, piše "Petit Pari-sien" med drugim:
"Na zunaj se komaj vidi ta trdnjavski pas, ki se vleče sto in sto kilometrov daleč ob meji. Pod zemljo so zrasla cela mesta, v katerih bodo lahko mesece in mesece živele cele armade. Ta mesta preprezajo v globini "100 metrov široke in lepo razsvetljene ceste in železnice, po katerih vozijo z veliko hitrostjo skoraj luksuzni vagoni. Tla so deloma betonirana, deloma pa jeklena. Samo maloštevilne kupole segajo iz teh mest do ze-hieljjske površine. Te kupole ,med katerimi je najmanjša težka nad 'S'C.O'OO kg, hranijo ž« danes topove vseh kalibrov. Na dru-g-;h Nezaščitenih mestih so trdnjave zavarovane z mnogimi jarki, okoli katerih se tako nenadoma odpirajo prepadi, da jih trnki v napadu ne bodo mogli pravočasno opaziti. Ves trdnjavski pas je z ogromnimi tehničnimi sredstvi zgrajen tako, da v,"t)j sploh ne morejo vdreti strupeni plini."
— Ko človek čita takele vesti, sam ne ve, kaj bi rekel. Čc-nrft neki vse države .govorijo o miru, čemu se vršijo mesec za mesccem raftorožeVaTn;?,Conference? Doma pa takole oboroževanje. Ali je Vse to ž'a špas? Seveda ! Vse za vojni špas....
-'—o-
Francija zasnubila Rusijo
Londonski dnevnik "Daily Herald" poroča, da je zbliževanje med Francijo in Rusijo, ki se je vršilo zadnja leta. uspelo s popolno zmago Francije. Slednji se je posrečilo iztrgati Rusijo za dolgo dobo let iz nemškega objema. Za Nemčijo pomeni to silen udarec, saj ji je bila Rusija glavna opora v političnem in gospodarskem pogledu. Pri tem pa ne gre samo za zbližan je na gospodarskem in političnem polju, marveč tudi. kar je še bolj važno, za vojaško zvezo med Francijo in Rusijo To se vidi tudi že iz velikih vojaških naročil Rusije v Franciji Baš te dni je Rlisija naročila v tvornici Renault veliko stcvilc tankov in vojaških avtomobilov. V kratkem odpotujejo v Moskvo francoski vojaški strokovnjaki, da bodo zamenjali Nemce, ki so bili dosedaj vojaški svetovalci sovjetske vlade. Tud polet francoskega letalskega ministra v Moskvo je v zvezi z vojaškimi zadevami.
Velika diplomatska akcija francoske diplomacije je s ten: zaključena in Nemčija je danes prav tako izolirana in obkro žena, kakor je bila na predvečer svetovne vojne.
Koncem konca pa to politično barantanje tudi kaže, dr F.vropa ubira ista stara pota, kakor jih je doslej v svoji zgodovini. Nove pogodbe, novi pakti, nove politične mahinacije, itd Vse skupaj pa Evropo vodi v nov oboroženi konflikt.
--O-;-—
Pravijo 'nekateri ,da.ni denarja. Kaj še! Zakladnic ar jc konccm 'avgusta razpisal prodajo zveznih obveznic za 850 milijonov dolarjev. Kupcev za obveznice še je javilo nič manj
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
(Metropolitan Newspaper Service')
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
DENAR
pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem Icurzo. Zadnje dmreve dinar stalno raste in »e cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so tviVe naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 3.'00	............ 110 Din	ža $ S:00 pošljite....$ 5,75
Žti $ '5.00	............ 200 Din	Za $10.00 ,pošljite...:$10.85
Za $10.00	............ 420 Din	Za $'15.00 pošljite....$l6.00
Za $12.00	............ 500 Din	£a $20.00 pošljite....'$21.00
Za $20.00	............ 855 Din	^25.60 pošljite.
Za $23.25	............1000 Din	Za $40.00 •pOŠljfto...;$«-2'5
Za $50.00 ............2175 Din	za "$50.00 pošl'jftc...:?51.50
' vaši. by Edgar Rice Butrougirs. Jnc. Al! rights reserved.
N-a'enkrat je nastal 'v 'aefitowrn taborišču vc-vciik licmir. Stražarji so planili na-svoje noge. Črni sužnji so planili iz šotorov in kukali v črno noč. Zaslišali so strahotni 'krik, 'ki ni bil navadni človeški krik. Še Tollofe je rokel svojemu starejšemu bratu: "To ni bil človeški glas, to je glas Zveri ali pa glas vraga samega."
"To ni njegov glas," jc dejal Tdllog. "Pfišfcl je pa le iz njegovega šotora", je trdil J-ad. Hitro so tekli in pregledali Tarzanove vezi, kateri si je Tarzan že močno raztegnil. "^Povežite ga tesneje!" je ukazal'šejk. "Ali-si čul krik?" vpraša šejk. "Da, pa zakaj me motite, bil je to krik ene zveri drUgjfe. Zakaj me Se "ponoči ne pustite v miru?"
V senci šotora njenega očfcta sta Stala -Zeyd :n Ateja, šepetajoč si svojo Ijtfbezen. Stari šejk je želel, da bi njegova hčer pripadala Fahdo-vejriu haremu. A'te'ja 'pa se je bala in Sovražila je Fahda, prav kakor je sovražila svojega strica Tolloga. Tako je ;bila uboga deklica nesrečna v svojem srcu. Tudi ko je bila v objemu svojega ljubljenca se ni čutila srečno . . .
Dolino v 'noč S2 je Tai-zan premetaval po tleh 'tn napenjal vse svoje niJČi, 'da se osvobodi iz obvez, s katerimi je bil povezan. Toda kamelne čreva so silno močne, in tso vzdržale tudi proti •njegovi vfelrki moči in sili. Na "tn se' ^a vlegel 3 uhbm na zemljo in -paslnšal. TfltnOgo je slišal, kar bi drugo uho ne slišalo. Toda nobenih džungelskih znancev ni bilo, da bi mu pomagali.
Vsa pisma In "pošiljatve naslovite m
John JericJi
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1-849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL
Subscription:
For one year ____________________________$5.00
For half a year________________2.50
For three months______________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________$6.00
For half a year____3.00
For three months___ 1.75
NA BOLJŠE SE OBRAČA I Crested Butte, Colo.
Prdsim nekoliko prostora v cenjenem listu Amer. Slovenec, da nekoliko opišem nase tukajšnje razmere. — Nekoliko, tako se mi dozdeva, se lpočasi obrača na boljše. Majne delaj'o po štiri dni v tednu, kar je vsekakor boljše kakor je bilo poprej.
Nadalje naznanjam cenjenim bi'alcem, da smo izgubili iz naše srede pijonirja 'George Špeharja. Bil je poštenjak od nog do glave in zvest naročnik, i-ii predplačnik Amer. Slovenca, kakor tudi mesečnika Ave Maria. Z njim smo izgubili dobrega podpornika naše farne cerkve, katero je tudi po svoji možnosti podpiral. — Kako rad je podpiral katoliški tisk, vidimo iz tega, ko so prišli koledarji Ave Maria, je šel oče Špehar od hiše do hiše, ne glede na njegova stara leta, samo da se je tiskana katoliška beseda širila po domovih naših rojakov.
Pokojni oče Špehar se je rodil pred 79 leti v selit 'Goretici št. 12, fara Gukof Dol, Hrvatska, Jugoslavija. Pred 9 leti mu je umrla soproga, s katero sta odgojila pet otrok, tri 'hčere in dva sina. Vsi so 'dobro preskrbljeni. Najstarejša hči j'e v starem kraju, katero bo Vest; o očetovi smrti gotoVO globoko pretresla, ker ji j'e pri vsaki priliki pošiljal in pomagal, kolikor je mogel.
Oče Špehar je umrl '21. avgusta, previden s sv. zakramenti za umiraj'0'Če, in je bil pri polni zavesti do zadnje ure.
_Pogreb se je vršil 23. avgu-
, sta s peto ■črno sv. mašo- ift je bil j ako lep. Udeležila so se ga
. društva: dr. Blažene Device Mar i j'e št. 26 HBZ., katerega je iTstanovni član, dalje dr. sv. Jožefa št. '55, in dr. Planinski Orel št. 3'98. — Cerkev je bila polna do zadnjega kotička. Pri pogrebni sv. maši za ■ pokojnim očstom išpeharjem, , so bili mašni strežniki Vnuki in
kakor za $4,700,000,000.00. Denarja je dovolj, samo to je križ, da je malo onih, ki ga imajo.
ifc :!s *
Človek ni slab, dokler vest posluša in dokler ga ima vest v oblasti; zgubljen je oni, ki svoje vesti več ne posluša in jo več ne čuti . . .
* * *
O zveznem zakladničarju trdijo razni hudomušneži, da je slab ključavničar, ker za razne banke še sedaj ni napravil ključev, s katerim bi mogli iste odpreti.
Kaj z evropskimi državami, ki dolgujejo Združenim državam? Ali jih Uncle Sam ne bo Več opozoril glede dolgov?
* *
Pravijo, da se uvaja v Ameriki polagoma fašizem pod drugim imenom. Vse zna še priti, in kaj šele bo, pravijo v Ribnici.
>15 * *
ČloVek ne more priznati v praksi iz sebičnosti, da je altrni-zem najlepši in iz sebičnosti mnbgj dokazujejo, da je njihov, egoizem svet; dokazali so pa že zdavnaj le, da proglašajo ne-spamet za svetost.
pravnuki očeta Špeharja, ker, so vsi vzx*ejeni v pravem katoliškem duhu. Tako se vidi, da! s'e je duh očeta Špehar j a raz-' širil na vse te družine. Kako tudi ne, saj jim je on dajal ved-' no najlepši zgled. -— Pokojnega priporočam Čitateljem v molitev, vsem žalujočim izrekam moje odkritosrčno sožalje, pokojniku pa želim večni mir in pokoj in lahka mu naj bo ameriška zemlja.
Le prehitro, ljubi oče — zapustili ste nas tudi vi — in nas same pustili v bridkosti — ter za mamo odšli.
Kdo opiše našo tugo — žalovanja zadnjih dni, — ko smrt nam kruta je vzela — naše ljube stariše.
Ljubi oče, zdaj spočijte — v grobu spavajte sladko! — Angel božji dušo vašo — v večno naj pel j a nebo!
"Eden navzočih, j
... ---'O
ČE IMA ČLOVEK PRI JATE-, LJE
Milwaukee, Wis.
Dne 9. sept, zvečer so najin sin, njegova soproga, najina hčer Ana Bennig in njen so-1 prog, šli ven na neki party, j Kmalu po deveti uri se vrnejo. , z njim pa pride cela procesija ljudi skozi garažo na vrt, kjer zaigra Mr. Henry Strivkd n-a harmoniko, vsi ostali pa zavpijejo "strprajz". Midva poslušava, kaj naj vse to pomeni, in ko greva pogledat, kaj je, sva kar obstala, ko so nama začeli d m g za drugim roke podajati ter nama častitati za najino !301etmieo zakonskega živi j e-' nja.
j Dragi prijatelji, do solz sva bila gin j ena, ko sva videla to-(liko prijateljev. Ženske so nosile polne košarice j'estvin. dru-' gi so prinesli 'cvetice in bili ob-loženi z raznimi darili. Mr. in I Mrs. Wilde ste nama podarila j krasen šopek, v katerem je b-i-| lo trideset vrtnic, z besedami: Teh trideset vrtnic naj vaju spominja na trideset let vajinega zakonskega življenja. Mr.
Toseph Lužar nama istotako podari šopek cvetlic z besedami: Draga sestra, tu vama po-; larim šopek cvetlic za vajino ;ridesetletnico težkega zakonskega življenja. — Mrs. Tratnik pa nama pripne na prsa šopke in pravi, da zato, da se bosta ženin in nevesta razloče-1 ^ala od dragih. — Tedaj pa jei že Johan Boyane iz West Allisj privalil velik sodeč ječmenov-' sa, Mr. Zupančič iz Sheboyga-; na pa privali drugega in že staj oila tudi natepena. — Žene začnejo znašati na mize jedi in naenkrat je bilo vse pripravljeno, mize obložene z najbolj-J širni jedili, prav kakor, za Vsa-, ko ohcet. Posedli smo se vsi, skupaj okoli velike mize in se-posluževali božjih darov.
Prav lepo se zahvaliva za to nepričakovano presenečenje, katero ste nama napravili, dragi prijatelji. Nikdar Vas ne bo-, va pozabila. Hvala John Ravniku za lepe častitke in govor, kakor tudi Mr. in Mrs. Zupančič, ki je pripeljal iz daljnega Sheboygana toliko prijateljev.
—	Po večerji smo se podali zopet na vrt, kjer smo se zabavali s plesom in petjem lepih domaČih slovenskih pesmi in zdravic ,brez brige, da bi nas kdo slišal, samo da smo bili vsi Veseli. — Mrs. Pogačar je izvrstna pevka, ki je zlasti ko-rajžno pela znano zdravico, da mi Slovenci vinca ne prodamo,' ker ga sami dobro piti znamo; skup se snidemo, vince pijemo in veselo zapojemo. — Tako smo se veselo zabavali skoro do belega dne.
Navzoči so bili: Mr. in Mrs. Joseph Wilde, Mr. in Mrs John Bawitz, Mr. in Mrs. John Peterlin, Mr. in Mrs. Herbert Obenberger, Mr. in Mrs. Ant. Pungerchar, Mr. in Mrs. J. Raunikar, Mr. in Mrs. A. Tratnik, Mr. in Mrs. A. Železnik, Lambert Benning Pormen, Mr. in Mrs. J. Bojantz> Caroline Bojantz, Mary Bojantz, Mr. in Mrs. Howard Benning, George H. Benning, Rita O. Ritonia.
—	Iz Sheboygana so bili Josephine Kusman, Mr. in Mrs. A. Zupančich, Mr. in Mrs. John Besal, Mary Kure in hčere, Joseph Gregorich, Mr. in Mrs. Anton Kopina in hčere, in Igu. Juntz. — Dalje so bili še Joseph Luzar Jr., Mr. in Mrs. Joseph Luzar, Anna Luzar, Mr. in Mrs. Adolph Lang, Arthur Lang, Betty Braun, Mrs. Emma Benning, Mr. in Mrs-. Edward Sinemerling, Edw. Sinemerling Jr., John Pubek in Feme Peters. — Hvala lepa vsem skupaj, nikdar vas ne bova pozabila, ampak skušala po svojih močeh vsem povrniti. Če je pa katerega ime pomotoma izostalo, nama blagovolite oprostiti.	(Ogl.)
George in Margaret Ritonia.
-o-
KER NI SVOBODE DOMA —
PA MORAM DRUGAM PO NJO!
Filler, Kansas.
Leta 1932 na delavski praznik, sem se na povabilo udele-■ žil shoda ali sestanka na Šte-
fančevi farmi. Poslušat sem šel govornika. Par dni potem pa pride naš kansaški porotnik se pritoževat našemu predsednika od društva št. 411 SNPJ., Antonu Cernetu, kakor neveden otrok, da sem bil na proslavi z Rudolf Potuškom navzoč 25. sept. 1932 na glavni seji kansaške federacije v Frontenac. Obdolžila sta me, da sem jaz podpihaval Potu-ška, da je on tožil SNPJ. na civilnem sodišču za primanjkljaj bolniške podpore, kar pa jaz za tisti vzrok nisem vedel. Samo sumničenje od A. Š.
Priobčeno je tudi v Prosveti 12. okt. in tudi kritizira čez naše društvo na široko in dolgo, da naj me prezirajo v vsakem slučaju. Ali mojega imena federacijski zapisnikar J. Š. ni zapisal, ampak samo: "O-menjeni."
Kako so omenjeni zastopniki in uradniki od federacije vedeli, kdo da je "omenjeni" član?
Nekdo iz Chicage je tudi pismo natipkal na 19. oktobra in ga poslal na dr. predsednika in mu dal navodila z mojim imenom, Anton Potočan, da sem sumljiv, da me društvo ne sme v kakšen urad poveriti, ter da ima federacija polnomoč kritizirati čez mene? Ali je glavni predsednik po radio dobil od federacije zapisnik in moje ime ? Tudi naše društvo je sklenilo na redni seji, kar je bilo tudi javno napadeno, da se pismeno povabi kansaškega porotnika in zapisnikarja od federacije, da pojasnita to zadevo, toda iste se nista udeležila, marveč pismeno sta odgovorila, da nimata časa, imata bolj važne stvari za opravit. Prve seje federacije v februarju leta 1933 sem se 'osebno udeležil v Frontenacu, Kans., da bi mi zastopniki in uradniki dokazali, za kar so me javno napadali in obdolžili brez vsakega zaslišanja. Gluha ušesa.
Jaz sem član SNPJ. od leta 1904. Ali je to obrekovanje bratstvo? Uradniki in zastopniki federacije niso hoteli ničesar vedeti, kaj so sklepali na prejšnji seji in tudi za v Prosveti objavljeni zapisnik niso hoteli ničesar vedeti. To kaže, da njihovi veljaki niso na "delavski" list naročeni? Pritožbo sem poslal tudi na gl. nadzornika Zajca. Seja je položila pritožbo na mizo. Kaj je poročal kansaški veljak Š., to je u-ganka.
Zopet sem poslal pritožbo na gi. sejo v juliju na razsodišče in v zapisniku sem čital, da je že rešeno (?). Zdaj si pa čitatelji sami mislite, kako se j napadanje in obrekovanje rešuje po gl, odboru "nepristransko"!? SNPJ.
Opozoril sem. jih tudi, da ako mi ne dokažejo in ne poravnajo, kar so me obdolžili, da bom zadevo objavil v javnosti. Jaz stanujem v tej okolici 30 let. Članstvo SNPJ. bi morda res mislilo, da je res. ako obrelcovalcem ne stopim na rep. Tako, vidite, se žadeve rešujejo samo na papirju pri SN.
Zlobncst. — Vinski trgovec: Zdaj bom spravil popolnoma novo znamko vina na trg. llge-ni, kako sem jo krstil?
Znanec: Upam, da ne s preveč vode!
* * »
Iz slovstvene ure. — Učiteljica: Povejte mi, kateri praM ; posebni znak imajo Vsi klasiki?	,	.J
Učenka: Da so mrtvi! * * *
V Soli. — Učitelj: Tičar, povej mi, kaj je bajka.
Učenec: Bajka je pripovedka, ki ni resnična.
Učitelj: Pazi vendar! Nocoj se mi je sanjalo, da sem zlezel na streho in z vilami prebodel mesec. Kaj je to?
Učenec: To je neumnost.
r- t
Nerodno vprašanje. — Ali
kdaj mislite na tisti Stotak, ki sem vam ga bil zadnjič posodil ?
— O, pa kolikokrat! Kaj,
pravite, kje neki je zdaj ? !
* * *
Slaba izkusit jat — Žena <0-gorčeno) : Prejšnji teden, ko sem bila bolna, si mi obljubil nov klobuk, danes pa nočeš nič vedeti o tem ... Le čakaj, nikoli več me bom ozdravela, kadar mi boš kaj obljubil! * * *
Prebrisan pumpež. — Martin
Vsevede-ž stopi v novo otvorje-no trgovino in pravi: Slučajno nimam pri sebi 'denarja. Če pa mi dovolite pri vas nekoliko kredita, vam povem imena vseh slabo plačujočih strank V soseščini, da jim ne boste nič kreditirali.
...... li miti....... Ill 11 I l ■*»
PJ. Toliko čitateljem v pojasnilo. Tudi naše društvo št. 411 je poslalo protest na tiskarno, ali ga niso priobčili. Ako sem pa jaz vprašal za kako podporo od naše organizacije, saj vendar v vse sklade plačujem, pa se to toliko očita od veljakov! To je hinavščina <0d nerazumljivih Članov in odbornikov'!
Vsak si naj svoj niadež očisti sam, jaz si bom že svojega-Ali sem tudi jaz podpihaval Dr. Černeta v Ljubljani, da je tožil in 'da se je moralo plačati dva tisoč Štiri sto dolarjev za obrekovanje? Kdo je pa tistega kriv? 'Zakaj tega jasno ne poveste ? 'O Vine, gl. pr.i jaz me silim v noben urad'! Ako sem pa kaj zakrivil, zakaj me ne daste -sodišču ? Saj kansaški porotnik Stanuje v tistem okraju, kakor jaz, 15 milj od mene. Ampak članstvo mu je lo deveta briga! Ampak dnevnice te pa ne smrdijo'! Kaj ne, da ne? '! Ali sem uganil ? Jaz sem ponosen zase in mojo družimo, to me Prosveta uči. (Plačan ogl.) Anton Potoč«n» lastnoročni podpis.
NAJVEČJA SLIKA NA SVETU
DOMOVINA RASTLIN
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan. Wit
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi io ponoči '1'tharno (udi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
Naznanilo in zahvala.
S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in .prijateljem, da jc neizprosna smrt pretrgala nit življenja mojemu nadvse ljubljenemu sinu
Frank H rova t
dne 21. julija zjutraj malo pred 1. uro po polnoči v 30 letu starosti. Pokojni je bil previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb pokojnega se je vršil dne 23. julija ob 2. uri popol dne iz 'hiša žalosti v cerkev sv. Roka in potem na St. Vincents pdkopaltščc.
Posebno se zahvalimo za veliko udeležbo na njegovem po grebu in vsem darovalcem za sv. maše, kakor tudi za vence ir (.cvetlice, kakor tudi vsem, ko so ga obiskavali na bolniški postelj in potem na mrtvaškem odru. Prav iskrena hvala vsem za_ vse
Ti pa dragi pokojni srn, ki si nas zapustil prezgodaj. Sel 3 za svojim cčetom. Kemaj dve leti in pol jc, kar je nas zžipusti oče. To je strašno. Kudo žalujemo še za očetom, na, zdaj si p: še. Ti šel od nas v večnost. To jc nas naravnost potrto.
Be!"1 žsna ;.nrt nemila, žrtev si izbrala je, s koso svojo zamahnila Si, s žalostjo "navdala nas vse. V grobu tihem tamkaj spavaj večno spanje že sedaj; v miru Božjem naj počiva! Večna luč Ti sveti naj! Ljubi sin prezgodaj si zapustil nas vse. Ura Tvoja se iztekla in odbila za ves čas . . .
Tel. Canal 6138
Ustanovljeno 1912
Y/t DO OUR PARI
VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM
2107-11 West Cermak Jlcad,	Chicago, !i
MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ!
members of federal reserve system
2201 West Cermak Rd., Chicago, 111
Vašo peč l&hko preuredite na olje, kar je veliko bolj praktično, čisto in brez truda in obefctern ceneje.
Mi inštaliramo gorilnike za olje v vašo staro peč, ali pa za isto zamenjamo popolnoma novo peč z .gorilnike m na olje. Pri tem nudimo vam zelo liberalne pogoje.
Pridite k nam tudi za vse druge pohištvene zadeve, ki bi jih radi preuredili vv
NAZNANJA JAVNOSTI
spremembo uradnih bantnJh ur. Banka je odprta po novem redu v soglasju NRA pogojev:
vsak dan med tednom raz un sobote:
Od 9. ure zjutraj do 3. popoldne.
vsako soboto:
Od 9. ure zjutraj do 1, ure popoldne.
vsak Četrtek večeR:
Od 6:30 do 8:30 zvečer.
Naša banka je v Vaši bližini in je vdfed lega pri-lično poslovati z njo. Sprejemamo hrwrtSlwe, čekovne in druge vloge.
Žalujoči ostali:
CAROLINA HROVAT, mati; SEDY, žena; 'CHARLES JAMES, RUDOLPH, HENRY, LUDVIK, bratje FRANCES in MARGARET, sestre.
a S'alfe. 111. 23. septembra 1933.
vašem domu. Se priporočamo,
tietrteif, 28. Mpfehife 19&J"	AMERtKANSRI StOVkNl^	' Strati
Naši predniki so nas obložili tx z Vsemi rastlinami, ki jih stvar- jc niča nudi za posamezne klim- ri ske pasove. In pri tem so kaj- n pada nikoli ne zmislimo, odkod neki so te stvari prišle. Pijemo j. vino in nič nam ni mar, kje je ^ prva trta rasla. Sleherni dan J imamo na mizi kruh, prečesto- g krat krompir, vsako jutro sre-bamo kavo ali čaj, pušimo ciga- ^ re. Odkod so vse te stvari prija-drale?	s]
Premnogi ljudje so bili in bo- j( do ostali sovražniki kave. Ravno IS na vzhodu so se ji mnogi Arab- is ci in Turki odpovedali. Kitajci g je sploh ne uživajo, v Evropi iti pa je najmanj použije Španija, in V Evropi komaj vedo, da kava I] ni doma v Arabiji in da mesto,,d Mokka nima prav nič opraviti s ti kavo. Afrika, abesinsko višav- s< je, so njena domovina; in gor- Ij skim ložam, ki so divje zarašče- š ne s kavo, pravimo caffa; in si- z cer po njihovih prebivalcih, ki i; se po abesinsko imenujejo Kaf- d feeco.
Potemtakem je kava jed gor- ^ skih prebivalcev. Kavo pa uži-varno samo v Ameriki, Evropi . in Turčiji v nam znani obliki. ^ 2e sami Kaffeeči pražijo kavo v sesamovem olju ali maslu; ali pa pražijo zrna in jih žvečijo. ; Pravtako v Perziji. V vzhodni Indiji pijejo vodo, v kateri se kuhajo kavini listi; a Braziljan- |j ci, ki imajo največ kave, niso . navdušeni zanjo, marveč bolj '' ljubijo mate, to je čaj iz listov , neke vrste palme.	(
Nasprotno s kavo pa so si vsi ^ prebivalci sveta edini v uporabi £ tobaka. Čudno je, da smo našli , kamnite pipe v keltskih grobovih v Severni Nemčiji kot zna- J menje, da so tam kadili. Prav to ( velja za Kitajsko in Mississipsko dolino. Tam je tudi tobak doma. ( Da so ga prinesli iz Amerike v Evropo menda nihče ne dvomi, ^o neki legendi je baje že Kolumb 1492. leta videl prve kadilce na Kubi. Kadili so tobak, i zavit v koruzne liste, pa ne v u- ^ žitek, marveč, da so z dimom preganjali moskite. Z besedo "tabago" niso označevali rastli- | ne, temveč pipo, s katero so kadili.
Čaj je na Kitajskem doma, kjer so ga že v prastarih časih uživali; od tu pa so ga že v 9. stoletju prevzeli Japonci. Evropejci so se seznanili z njim v sredini 17. stoletja in sicer po posredovanju nizozemske vzhod-no-indijske družbe. V običaj pa lie prišlo pitje čaja celih 10 let Pozneje. Uživanje čaja se je potem hitro razširilo vendar pa ni nikdar doseglo tistega obsega; kakor uživanje kave. Ljudski o-kičaj je prevzel uživanje čaja v Angliji, Nizozemski in Rusiji, dasiravno se ga staroverci v Rusiji z vsemi sredstvi branijo, ker Sa smatrajo za delo hudiča.
Krompir je bil do začetka 17. j stoletja tuj v Evropi in zanimiva j so pota, po katerih je prišel tja 8 hladnih, meglenih obal Tihega °ceana, nasproti Robinzonovega °toka. Araukanci ga tam imenujejo "papa" in ga cenijo prav t^ko visoko kakor Irci, ki v Evropi relativno največ krompirja Pojedo. Krasne legende pripovedujejo, kako je skromni krompir v sijaju in spoštovanju nastopil Ov'*opsko pot .Baje ga je sir Francis Drake pripeljal v letu l58l. na neko ladjo, ki je imela Svilena jadra, iz Južne Amerike; in pri veliki pojedini ga je kra-].ifca Elizabeta prva pokusila.
r&kej u so baje zato postavili spomenik. Toda jedilni list s te Pojedine je 'še o'hranj'en, a krom-f^la ni med jedili. V splošnem 111 nič gotovega, kdo je krompir Prvi pripeljal iz Peruja v Evro-— Drugi zopet trdijo, da ga ;'e	leta 1556. v zamenjavo
evropske sužnje trgovec John jwkins; ta mož je namreč pre-
n! Val V A,mei'iko sužnje, in so u dali v zameno krompir.— drGt.ii pa kažejo v Španijo, češ, sli S° ea šPanski kolonisti prine-stv- 1<akor tudi mnogo drugih to^v' med n-iimi španski poper, a*> sončno rožo. Eno pa je go-
)vo, da so krompir že 1. 1585. idli Irci in da se je od tu razši-1 po vseh hladnih predelih ze-leljske oble.
Drugače je z vinom, ki ga udje na vseh kontinentih sve-i ljubijo; to je bilo V Evropi oma malo pred ledeno dobo. ledove so našli v dolini reke chelde, še iz kamene dobe in iz ?ga lahko sklepamo, da je kot ivja trta doma vsaj na evrop-kem jugu. To domnevo potrju-3 tudi dejstvo, da so v okolici feapla še danes divje trte. Raz-;kovalci pa so kljub temu do-nali, da je prišla plemenita tr-i po dolgi poti razvoja iz buj-ih gozdov ob Črnem morju, iz 'erzije in iz Kavkaza. Tam so še anes cvetoči vinski kraji, kadrih grozdi imajo tako teman ok, da ga v Kavkazu uporab-iajo za črnilo. Ni se le V toplej-i Evropi udomačila, kjer se adnje čase vrača v svoj divji ivor, saj najdemo v imenski in onavski dolini mnoge primere zdivjane" trte, marveč tudi v imeriki in sicer Kaliforniji, Flo-idi in srednjeameriških drža-ah. Odlična so vina iz Afrike n zadnje čase se je trta na ši-oko l-azpasla tudi po Avstriji.
Najmanj dvoma vlada nad •žjo, kje ji je "zibelka tekla". 5rav gotovo je bila že v najsta-■ejših časih po vsej Srednji Ev-■opi poznana. Že v stavbah na coleh so našli ržena zrna. Torej e že človek iz kamene dobe uži-/al nad pogledom zorečih polj. Vendar ga klasična literatura 3rkov in Rimljanov ne pozna /se do časov nastopajočega krščanstva. Plin i j omenja rž kot iultumo rastlino Tavrijcev v \lpah. Je torej rž doma v zapadlem delu Srednje Evrope, a je lanes razširjena po vsej srednji, severni in vzhodni Evropi kot ^minentno žito.
Pšenica ima več domovin, to se pravi, več domnev je za njen pravi dom. V davnini je bil E-gipt pšenična dežela; in če so jo imenovali "žitnico sveta", so pač mislili na njeno pšenično bogastvo. Nasledniki starih narodov, posebno Rimljani, so še do danes ostali ljubitelji pšeničnega kruha (Italijani, Francozi, Španci). — Prirodoslovci bi radi pšenico na Kreto postavili, po mnenju dragih zopet je Sicilija njen "rojstni" kraj. Vsekakor pa je postala pšenica činitelj prvega reda.V južni Avstraliji ib se mogel voziti cele dneve skozi neizmerna zlata pšenična polja. Prav tako brezkrajna pšenična polja se razprostirajo v Argen-tiniji, Kanadi, Rusiji. Ta rastli-
Eden predmetov, ki bedo tvorili središče pozornosti cb 1. do 5. oktobra, ko bodo člani j Ameriške legije obiskali svetovno razstavo v Chicagi, bo slika, ki v živih barvah predstavlja | prizore iz svetovnb vojne. Ta slika je največja na svetu; dolga je 402 čevlja, viroka pa 50 čevljev. Izdelovalo jo je 128 znanih francoskih umetnikov. Del slike, ki ga vidimo zgoraj, J proslavlja ameriške junaške čine.
na se je namreč prilagodila najrazličnejšim življenskim potrebam in tako postala pravi koz-mopolit. In kljub tem neizmernim širinam pšeničnih njiv po zemeljskih kontinentih rti pšenica glavni kruh človeštva, marveč riž.
Od riža živi največji del človeštva; strokovnjaki cenijo ljudi, ki se hranijo z rižem, na eno milijardo, torej več kakor dvakratno število prebivalcev v Evropi. Dejstvo je, da uživa vsa Vzhodna Azija v svojih vročih predelih riž kot vsakdanji kruh. (Saj imajo Malajci in Japonci po več sto vrst riftjih jedi.) Nasprotno je v Evropi le z eno nogo stopila, dasiravno uspeva v Južni Evropi (Balkanski, Ape-1 ninski in Pirenejski polotok), če ima poletne temperature povprečno 23 stop. C. j Grki so jo prinesli z indijskega J 1 pohoda Aleksandra Velikega in I jo zasadili doma. V Španijo pa je prišla kakor vse orijentalske rastline v družbi z Arabci, ki so jo zasadili v Siciliji, odkoder se! je raznesla po ostali Italiji, Toda rižni nasadi uspevajo le tam, kjer so velike moče in rečna vodovja.
Še je cela vrsta vprašanj in odgovorov, odkor to, odkod ono. ■ j Tudi živalski svet bi zanimal.
Saj so se rastline in živali selila ,'s kontinenta na kontinent in povsod uspevale, če je le temperatura odgovarjala. Prav to
■iuiiwm»iMli i'"—' i i ran----- - -a—W... —................ ......................
lejstvo pa je zelo otežkočilo,. iskanje sledi v prvotno domovi-, no, ki je kajpada le ena, čeprav: si ta in oni človek po "potrebi" i najde več domovin. Vsaka rast-j lina in vsaka žival in vsak človek imajo le po eno domovino... J
TO UTONO
ANEKDOTE	[
lleidelberški mineralog Blum je bil pri izpitih včasi zelo dobrodušen. Nekoč je prišel k njemu kandidat medicine in ga opozoril na to, da kot medici-nec pač ni preveč podkovan v mineralogiji.
"No, bo že šlo. 'Česar ne veste vi, bom vedel jaz," je odgovoril Blum in tako je šel izpit ob vzajemnem dopolnjevanju gladko skozi.
#
Matematik Dirichlet ye bil. velikan v svoji stroki, a kot u-čitelj zelo slab. Nekega dne je, sošolec zavidal na glas njegovemu sinu za pomoč, ki mu jo. mora veliki oče prožiti pri matematičnih nalogah. "Ah." jc dejal mladi Dirichlet, "tu ni kaj dosti opraviti. Male pošte-vanke in preprostih enačb ne. zna več."
ŠKOTSKA SKOPOST
Škot je so po vsem svetu znani kot največji skopuhi. Neki Lonclončan je prišel na Škotsko in takoj prvi dan se trni jo iz-' gubil njegov dragocen pos. Stopil je v upravo ondotoega lokalnega časopisa in naročil o-glas, da izplača onemu, ki mu
pripelje psa, nagrado 10 funtov. Ko je inserat izšel, so je Anglež podal v upravo, da bi poizvedel o uspehu. "Govoril bi rad z gospodom ravnateljem." "Ga ni doma," so mu odgovorili. "Potem pa s pod-ravnateljem." "Ga ni doma." "Tako? Kaj pa kateri izmed, uradnikov, ali tajnik, ali kdor-, koli?" "Nobenega ni doma."' "Za božjo voljo," se je začudil Anglež, kako pa je to mogoče, da ni nobenega tukaj, kje pa so. vsi?" — "Vašega psa iščejo po. mestu," mu je pojasnil vajenec.
-o-
ANGLEŠKI KRALJ IN ZRAČNE VOŽNJE
Neka angleška tvornioa letal je poklonila angleškemu kralju eleganten aeroplan. Kralj se je, darila zelo razveselil, a ga, žal, ne more uporabiti, ker obstoja zakon, ki prepoveduje •angleške-, mu kralju podajati se v nevarnost. Zato se je kralj na podlagi razgovora s svojim pravnim svetovalcem odločil izročiti letalo instanci, ki ji bo rabilo s pridom.
Našli pa so se tudi možje, ki so začeli razlagati, da je vožnja z letalom samo toliko nevarna kakor vožnja z avtomobilom, s katerim se angleški kralj vozi vsak dan. Na podlagi te razlage fse jim mogoče posreči prepričati javnost in kralja, da letanje rti tako nevarno, kakor so domnevali v starih časih, ko so kovali stroge predpise za varnost vladarjev. Tudi angleški prestolonaslednik je baje žrtev tega | zakona in se mora včasi narav-
nost krčevito boriti zakakšno] vožnjo z aeroplanom, ki ga vi-1 soko ceni.
SIROM JUGOSLAVIJE
Z lestve je padei
Pri velikem požaru v Kur-šencih, občina Radoslavovci v ljutomerskem okraju, je nevarno ponesrečil 421etni Anton Jaušovec. Pri gašenju je padel 20 čevljev globoko in so ga takoj spravili v ptujsko bolnico.
--o-
Nevarna puška 34letnemu dninarju Mihaelu Šmercu v Št. Rupertu nad Laškim se je doma v veži nenadoma sprožila puška, katero je držal v roki. Naboj je zadel Šmerca v prsa, desno ramo in obe roki.
-o-
Nove maše
V nedeljo, dne sept., sta darovala v Celju novo mašo je-izuit Jože Preac, ki je študiral v Belgiji, in Franc Murko, bo-'goslovec iz Maribora. Prvi je doma od Sv. Marjete niže Ptu-'ja, drugi pa od Sv. Lovrenca na Dravskem polju.
--o-
Velika dražba Nedavno se je vršila v Ljutomeru velika dražba — radi neplačanih davkov. Skupna vrednost vseh nepremičnin, ki so bile na dražbi je znašala skoro dva in pol milijona dinarjev.
-o-
Napaden Ivan Korošec, 41 letni posestnik iz Rifnika pri Št. Jur-ju je bil napaden od neznanih fantov, ko se je nekega večera vračal domov s svojega po-| sestva. Dobil je hude poškodbe , s kolom.
-o-
Homec pri Kamniku
Na Homcu pri Kamniku na Gorenjskem, so nedavno slo-i vesno otvorili nov gasilni dom. Na slavnost otvoritve so prihiteli gasilci iz vsega kamniškega okraja in velike množice ljudstva. Dom je blagoslovil hom-ški župnik g. Fran Govekar.
-o-
Kmalu bi zgorel Kmalu popolnoči je družina posestnika Janeza Ribiča na Grajeni pri Ptuju, pred kratkim opazila, da je gospodarsko poslopje vse v ognju in ga niti ni več mogoče rešiti. Ker je bil močan veter se je ogenj že oprijemal tudi stanovanjske hiše da ni bilo mogoče misliti na ka-: ko rešitev premičnin. Le živine se jim je s težavo posrečilo re-. šiti in domači sin, ki je spal na . 'skednju', se je v zadnjem tre-. nutku še živ rešil iz ognja.
Pod vozom
Nevarno je bil poškodovan 33-Ietni posestnik Anton Vidic, s police pri Višnji gori, ko ga je neki neznan voznik povozil na Dolenjski cesti v Ljubljani in so ga morali oddati v bolnico.
-o-
Umreti je hotela
V Mariboru se je hotela zastrupiti 191etna služkinja EI-frida, iz Razlagove ulice. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo tako rešili.
-c-
Nesreča
Neki avtornobilist je v bližini Celja povozil 76-1 etno občinsko revo Nežo Jesihovo s Ponikve. Jesihovi je počila lobanja in je poškodba smrtno-ne Varna.
--o-
Nezgoda
Pri spravljanju sena je padel s senika 55-letni posestnik Jože Stober s Spodnje Korene v Slovenskih goricah in zado-bil nevarne poškodbe.
-o-
Nesrečen slučaj
Slletni železniški zavirač Anton Zagorec iz Moeilnega pri Radečah je skočil s premikajočega vlaka. Na nesrečo je priletel ravno na žico, ki ga ]je odbila, da je prišel pod kolesa vlaka, ki so g-a nevarno poškodovala.
-o-
Mutec je iz pregovoril
O čudovitem dogodku poročajo iz Braslovč, kjer je pri j nekem posestniku sltužil za I hlapca gluhonemi Jožef Plan-! ko, ki celih 33 lat ni mogel iz-pregovoriti besede. Nesreča je hotela, da je nedavno padel z lestve tako nesrečno,, da je vsled udarca na glavo izgubil zavest. Malo p»ed smrtjo se je zopet zavedel in pričel čisto lepo in gladko govoriti, nakar je umrl.
Promocija
Na graški univerzi je pro-m oviral za doktorja vsega zdravilstva August Špacapan, sin Alojzija Špacapana iz Most pri Ljubljani.
--o-
Strela
Med eno zadnjih neviht, ki so divjale po Sloveniji, je strela udarila v poštni urad y Gornjem gradu na Štajerskem. V poštnem uradu »te tedaj delali Marica Škoflekova in Gel-j čka Šarbova. Gospodični sta se samo prestrašili, drugega se | jim ni nič zgodilo. Pač pa so . bili poškodovani te-lefonični j aparati.
Metropolitan State Bank
Četrtek, 28. septembra 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK
Povest z gorenjskih planin
vzdol in potegne s seboj fanta. Hlapčič je še ves preplašen od plazu, po vsem životu trepeta, niti nog ne more prestavljati, kar omahne in zdrsne v sneg in stakalil bi se bil po strmini navzdol za plazom, če ga ne bi Cilka obdržala.
Fant zajoče!
"Ne morem, Cilka, ne morem!"
"Pa tule počakaj pri drevesu!"
"Strah me je, Cilka!"
"Ja, kaj pa naj napravim?" obupuje dekle. "Le počakaj, Tonček, saj bom kmalu nazaj. Vidiš, samo tjale za rob grem, da pogledam, če ne leži Matevž ondi, pa se vrnem. Eno uro največ, že vzdržiš!"
Fantu teko solze po licu. Nemo prikima Cilki, zleze na rob nazaj in se sesede pod drevo ter tiho joče. Dekle pa se z novo silo zažene v strmino in se vzpenja vedno više, vedno bliže robu.
Že je nekako čez polovico pota od gmajne do robu, ko omaga. Strašno ji bije srce, kri ji tišči v glavo in v sencih ji kljuje, da se ji črno dela pred očmi. Pot ji lije po vsem životu, nogi sta težki ko svinčeni in komaj ju čuti. Kakor da sta ohromeli, sta leseni. Cilka se skloni in zajame polno perišče snega ter ga nese k ustom. Strašno je žejna. Potem zajame vnovič in si pritisne mrzlega snega na raz-paljeni senci, da malo poneha bolečina. Toda ne utegne, dalje mora!
Zopet se vleče dalje. Čuti, da ne bo prišla do vrha, ker je preveč upehana in se ji nogi u-dirata mnogo čez kolena. Palica ji drsi iz rok, ne najde več opore v tleh. O, zakaj ni vzela krpljev s seboj? Toda do robu mora, da vidi, kaj je z Matevžem!
Samo mukoma mora dalje. Vsakih par korakov počiva, da lovi sapo, da odpočijeta obe nogi. In zopet par korakov, pa mora spet qc1-nehati. Strašno ji je. Vroče ji je in vendar ji šklepetajo zobje.
"O Jezus, Marija pomagajta mi, da vzdr-žim," moli dekle in solze se ji udero po licih, solze nemoči in obupavanja.
"Marija, Marija, pridi mi na pomoč, da zmorem!" ihti dekle, se z obema rokama opre na palico in zajoče glasno, da ji plač stresa izmučeno, do smrti trudno telo. Žene se dalje. Vsa v solzah vedno vnovič kliče na pomoč Jezusa in Marijo.
Že je skoro na robu. Z zadnjimi močmi se vleče dalje. Pa ne more več, ne more, pretrgalo se bo v njej, čuti, udrlo se bo iz nje nekaj, če ne odneha.
''Matevž!" zakliče z zadnjimi močmi dekle obupano, da odjekne od skal pod spodnjo kočo in se odzove od Jekla sem. Ali ni odziva. Vnovič zakliče, glas ji trepeta, in vnovič posluša. A samo gluha noč ji odgovarja.
"Marija, če je mrtev" ihti dekle glasno in se požene naprej. Mora čez rob, mora videti, če ne leži fant za robom krvav, morda mrtev s prestreljenimi prsi. Ta misel ji da novih moči. Trga se v njej sicer in joče, kolje se na dvoje in kriči v prsih, ali Cilka mora dalje. Proti robu se vleče po vseh štirih. Palico je spustila v sneg, ne more je vlačiti dalje seboj.
Še par korakov grabi dekle dalje v sneg, še par. Jezus, Marija, pomagajta! Pretegne se in doseže z rokami rob. Pa ji da moči, da se dvigne, da stopi na rob. Kadilnikova koča na vrhu Golice in vsa goliška prostrana brežina do spodnje koče jo pozdavijo. Cilka tega ne vidi.	(Dalje prih.)
Se je do onega robu daleč,da bi komaj razločila človeka, ki bi zrastel na njem. Še glas ga ne bi dosegel, čeprav je vse tiho. Le kar brž dalje ob gmajni, da bosta čimprej gori na onem robu! Krepko grize Cilka v pot, Tonček pa se že opoteka, tako je izmučen, in pričenja Cilko prositi, naj odneha, naj vsaj malo počijeta. Toda Cilka ga tolaži, da bosta počivala tamlegori na robu in da naj do tja vsaj vzdrži, ako jo ima res rad. Fant stisne zobe skupaj in se znova požene v pot, ker Cilko ima neznansko rad, ker je tako dobra ž njim.
Že misli Cilka ravno zaviti raz rob od gmajne stran navzdol, da bi se potem vzpela v bre-žino proti onemu robu, ko hipoma obstoji in se vsa strese. Tam od Jeklove gmajne se se utrgata dve postavi in stečeta po goli rebri v korito, ki ga tvorita Jeklova in Goliška gola strm od onega roba dol. Cilka ju bolj z mislim ko z očima spozna. — Jezus, pa vendar nista česa opazila? Cilka ne vidi čez rob, onadva sta morala videti od Jeklove gmajne sem, ki je malce višja od robu. Gotovo gre kdo po go-liškem rovtu navzdol. Matevž? Najbrže je on! Cilka nehote seže nazaj in prime hlapči-ča za roko, da ta vzdihne pod trdim prijemom.
"Tonček, hitiva!" sune iz sebe dekle in se hoče pognati navzdol.
"Cilka, poglejte!" zdajci pokaže fant na rob.
Cilka se ozre. Na robu je vzrastla postava moškega. Cilki zastane srce. Matevž je, Matevž, sluti, in skoro z očmi razloči postavo. Naj zavpije? Glej, financarja sta se vrgla v sneg. Cilki gre ledeno v srce! Tedaj se gori v Je-klovi rebri nekaj utrga, zlomi, škriplje: plaz!
"Matevž!" krikne dekle z vso silo iz sebe. Toda hrušč drvečega snega uduši njen klic, ker fant se niti ne ozre ne, gleda tudi v Jeklovo, reber. V tem trenutku počita dva strela drug za drugim.
''Jezus!" zakriči dekle in se z obema rokama zgrabi za srt:e. Moški gori na robu odskoči in izgine kakor da je padel vznak. Od Jekla doli drvi plaz. Cilka se ozre v ono smer in vidi kako se financarja ravno poženeta v breg. Bežita pred plazom. Toda gorje jima! V velikih masah se vali sneg po Jeklovi rebri od vrha doli ravno proti koritu in trga že tudi od goliške senožeti. Snežena vitra se zaganja kakor divja zver po strmini cele plasti odska-kujejo, preskakujejo, da se kadi in prši, da poka in se lomi. Cel plaz udari ravno v korito, potegne za seboj celo stran, ki v globel visi in zraven oba financarja. Noter do robu, kjer stojita Cilka in Tonček, seže trgajoča in valeča se snežena gmota in v zadnjem hipu še obdrži Cilka fanta, ki mu je sneg potegnilo izpod nog, da ga ne pomede sneženi plaz s seboj in ne odnese v globel. Strašno se vali vsa ta zmes proti Jesenici, kakor bi tulil vihar, divja, obema na robu udarja v obraz vihar sneženega prša, da omahneta na drevo, ki se ga Cilka oklepa. V globeli se lomi drevje in grmovje, parkrat še se povali vsa zgnetena plast, potem pa je vse tiho. Samo sneženi prš se kakor dim dviguje od Jekla doli pa notri v globel Jesenice. Kakor dim na pogorišču. In tam doli, tam v globeli sta oba financarja pokopana v snegu, morda že mrtva.
Toda Cilka ne utegne misliti na financarja, samo Matevž ji je v mislih in v srcu. Onega robu gori ni plaz posnel, mimo se je prevalil. Toda, ali je Matevž živ, ali zadet, ustreljen?
"Tonček, hitiva, hitiva!" se požene dekle na-
JESENSKA
razprodaja plošč
DO YOUR PART — S TEM, DA KU PITE SLOVENSKE PLOŠČE PO ZNIŽANI CENI!
Razprodaja traja samo do 7. oktobra
1\	I Cene vsem produktom se dnevno dvigajo.
I 0701T' Zagotavljamo, da tudi slovenskih gramo-V	• fonskih plošč ne bo več prilike kupiti za to
nizko ceno. Zato je v vašem interesu, da si za zimo nabavite od nas v tej razprodaji čim več plošč morete.
Trt plošče za SI.OO
V tej razprodaji imamo na prodaj sledeče plošče:
COLUMBIA PLOŠČE:
Štev. 25091—VSI VERNI KRISTJANI
OJ PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI. . . — Poje A. Subelj, bariton.
" 25084—NOČNI ČUVAJ,
PEVEC NA NOTE. . ., poje moški kvartet Jadran.
" 25097—PASTIR,
DEKLE TO MI POVEJ. . poje Ant. Subelj, bariton.
" 25114—DEKLETA V KMEČKI BRIVNICI,
PRIDI SV. MARTIN. . . . Adrija 7. Dajčmanovo godbo.
" 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO,
ŽIVELA JE ENA DEKLICA. . Adrija — Dajčtnan.
" 25119—SINOČ SEM PRI ENI HIŠI BIL. . ., Zora Ropaš — A. Šubelj.
K OKNU PRIDI. . ., R. Banovec — A.-Šubelj.
" 25125—DOBER VEČER, LJUBO DEKLE,
moja kosa je križavna. ."(vnettlatiovet^mietj'.
" 25131—KDOR HOČE FURMAN BIT, LOVSKA. . ., ženski duet.
" 25138—VESELA URŠKA,
RIBENČAN URBAN — igra Iloyer Trio.
" 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠU,
USPAVANKA — duet J. Lausphe in Mr. Uidovich.
" 25141—ŽABJA SVATBA,
KUKOVCA, — pevci Adrija in J. Pluth na harmoniko.
" 25151—MAMICA MOJA,
KESANJE, — poje Anton Šubelj, bariton.
" 25164—KAJ MI NUCA PLANINCA,
TRIGLAV, — poje in spremlja s harmoniko J. Gerni.
" 25165—PRI OKNU DEVA JE SLONELA,
SPOMINEK, — duet pojeta L. Belle in F. Plut.
" 25166—V TIVOLI,
MICKA, — igra instrumentalni orkester.
" 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO,
KO NA PLANINE, — pojeta L. Belle in F. Plut.
" 25171—CVETOČIH DEKLIC PRSA BELA,
METULJČEK, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ
VICTOR PLOŠČE:
Štev. 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, pevc Adrije.
" 23008—POD DVOJNIM ORLOM,
DUNAJ OSTANE DUNAJ, — igra Zither Trio.
" 23012—TAJNA LJUBEZEN,
TO JE NEMOGOČE, — igra mednarodni orkester.
" 23025—OH URA ŽE BIJE,
PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, — poje Mirko Jelačin
" 23026—TURI BENKO VZEMI LENKO,
POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET, — poje Mirko Je lačin.
" 23027—MENE PA GLAVA BOLI,
PA KAJ TO MORE BIT, — poje Mirko Jelačin.
" 23028—MLINAR,
VSI SO PRIHAJALI, — poje Mirko Jelačin.
" 80184—RADI KOTLA V KEJHO,
RAVBAR NA GAVGE, — moški kvartet Jadran.
" 81204—NA BREGU,
CARLOTTA ŠOTIŠ, — igra Victor Hudebni kvintet.
" 81454—OB TRGATVI, 1. in 2. del — Adrija pevci.
" 81519—EMILKA POLKA,
KRANJSKI SPOMINI, — igra chicaška vojaška kapela
Za plošče, ki niso navedene v tem seznamu, te cene ne
veljajo.
9
TISKARNA
V uradu "Amer. Slovenca"
—lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
—lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
—lahko plačate vaše račune za luč in plin;
—lahko dobite raznovrstne informacije kot:
—o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
—o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja;
—o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Pri naročilih si pridržujemo pravico, da za slučaj, ako tekom te razprodaje katerakoli plošča, navedena v tem oglasu, poide, da jo nadomestimo z drugo ploščo. Zato prosimo naročnike plošč, da naj navedejo za slučaj, da ako nam katera izmed onih, ki jih bodo naročali, med tem poide, katero drugo ploščo želijo, da jim bomo namestili v takem slučaju po želji. Navadno poštnino plačamo mi.
Manj kakor tri plošče izmed teh plošč, ki so na tej razprodaji, po pošti ne pošiljamo. Istotako ne pošiljamo teh plošč po C. O. D., ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški.
Vsak, ki želi naročiti zgoraj navedene plošče, naj priloži zraven znesek $1.00 v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega naslovi na:
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjsmaloi.
Društva — Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cme. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd ST.
^ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road
CHICAGO, ILL,
Chicago,
NAJVEČJA LETALSKA NESREČA V SLOVENIJI
Ljubljana, 12. sept. — Jugo-lovensko civilno letalstvo je lanes po šestih letih delovanja )rez sleherne nesreče, po enem nilijonu preletenih kilometrov t rednem prometu plačalo po Srni seriji nesreč, ki so vprav etos zadele civilno letalstvo -azličnih držav, svoj težki tri-)ut v osvajanju zraka. Dne 12. sept. ob 6:20 je startalo trimo-;orno letalo "Farman" Društva ja letalski promet na ljubljan-;kem letalskem pristanišču za jolet proti Sušaku. Pilotiral je Viktor Nikitin, mehanik je1 bil ?piro Trkulja, v letalu pa je silo šest potnikov, in to: Anton Lušin, borzni senzal, Ivanka Pillerjeva, učiteljica, Vladimir Štrekelj, tehnik, in Ivan Kosler, graščak, vsi iz Ljubljane,
Ivan Žuraj, lesni trgovec in industrijec iz Slov. Bistrice in
Georg Konig, trgovec iz Nurnberga v Nemčiji.
Letalo in motorji so bili pripravljeni za polet že 11. sept. zvečer, podvrženi pa so bili predpisani preizkušnji danes zjutraj pred poletom samim. Vse je bilo v popolnem redu. Meteorološka poročila so se glasila ugodno. Vsa pot do Su-šaka je bila odprta, nebo vedro, brez vetra in oblakov. Na letališču je okrog 6. ure zjutraj ležala megla, ki pa se je razgublala, tako da je ob 6:20, ko je letalo startalo, bilo letališče brez megle. Po pravilnem startu se je dvigalo dvignilo in se upotilo v pravilnem pravcu proti Sušaku. Cez čas se je izgubilo v jutranji kopreni, vendar se je izprva čul zvok pravilnega delovanja motorjev. — Kake tri minute po startu pa se je naenkrat začulo pojačeno brnenje motorjev, ki so takoj nato prenehali delovati in že je sledil strahovit tresk. Z letališča so vsi pohiteli v pravcu odkoder se je bil čul pok. Kilometer južno od letališča ob zidu umobolnice je ležalo letale I v ruševinah. Vse osebe, ki sc bile v njem, so bile na mesti mrtve.
Uradna strokovna komisija ki je na licu mesta vse ogleda la, je ugotovila, da ni bilo ni kake napake v letalskem gra divu, niti v organizaciji pro meta. V kolikor se vobče mor* predpostavljati, da je pilotskž napaka povzročila nesrečo, č< ni vsega krivo le usodno na ključje — posledica nepredvid ljivih vzrokov, zaradi kateril trpi ne samo letalstvo, temvei promet v obče — možno napa ko torej je plačal z lastnin življenjem eden izmed našil najboljših pilotov, ki je ko človek in kot strokovnjak uži val navečji ugled.
Te težke žrtve so bridke ii so silno ganile vse one, k spremljajo razvoj našega letal skega prometa. Mora pa se po
udariti, da se je za jutri za letalo, ki bo redno nadaljevalo letenje po določenem redu, javilo polno število potnikov in da so se za ta polet priglasili predstavniki tiska, želeč na ta način manifestirati svojo vero, potrebo in bodočnost letalskega prometa.
Tako se glasi komunike, izdan Od šefa letalskega centra Ljubljane, g. dr. Staneta -Rape-ta, po ugotovitvah uradne komisije. Podrobnosti grozovite katastrofe pa so naslednje:
Ob ruševinah velikega letala j
Še nekaj dni je določenih za J redno zvezo, potem pa zračni j promet preneha do prihodnje j pomladi. Preden pa smo zaključili za letos to komaj za-početo zračno zvezo, s katero smo bili zvezani z vsemi evropskimi središči, so omahnila krila letalu, ki je nosilo v sebi osem življenj, namenjenih iz sive mestne megle solnčnemu jugu nasproti.	l
Kmalu po katastrofi je dospela vest brez vsakih podrobnosti. V kratkem: da je pri Studencu neposredno po startu strmoglavilo veliko potniško letalo, trimotorni, desetsedežni "Farman", ki vzdržuje redno zračno zvezo med Ljubljanom in Sušakom. Potniki, pilot in mehanik mrtvi.
Da se prepričam o resnici groznega sporočila, hitim z motornim kolesom na kraj nesreče. Iz mesta že hite ljudje peš, z avtomobili in kolesi skozi Moste proti Studencu. Glas o nesreči se je bliskovito razširil po vsej Ljubljani in okolici. Vsakdo se je hotel na lastne oči prepričati o nesreči. Saj se je čulo tako nepojmljivo grozno, da je taka nesreča doletela našo mlado aviacijo. Vsi so s simpatijami spremljali njen razvoj, v jutranjih urah ob startu in popoldne ob povrat-ku so pričakovali, da začujejo v zraku brnenje motorja in u-gledajo letalo, ki je bilo običajno v obe smeri dobro zasedeno, tako, da so zadnje dni namesto petsedežnega "Poteza" postavili v promet osemse-dežno trimotorno letalo tipai Farman Goliath.
Ob visokem zidu umobolnice
na zapadni strani ob mrtvašnici stoji več avtomobilov; ljudje
-	se drenjajo skozi mali gozdiček ob zidu. Dobrih sto metrov je velika gneča. Orožniki potiskajo gledalce nazaj, otroci
• |plezajo na drevje in zid, vsak i jbi si rad od blizu ogledal grozno razdejanje. ; Od vzhoda proti bolniškim
-	objektom je na drevju videti jasna sled, ki jo je zapustilo
i Ipadajoče letalo za seboj. Drev-i 'je je polomljeno, nekatera de-
-	jbla so par metrov od tal dobe-
-	'sedno odrezana. Z veliko silo
je moralo treščiti letalo proti tlem, stebla so na preseku gladka, kakor od strojnega rezila.
Sem pa tam so raztreseni posamezni deli letala, trske od lesenih delov so frčale daleč naokrog. Še 200 m od kraja je sila padca razpršila kovinske dele. Svetli kosi aluminijastega motornega ogrodja leže še ob cesti za zidom blaznice.
Letalo je strmoglavilo od za-padne strani skozi drevje in se razbilo ob močnem zidu blaz-
nice. Iztrgalo je okrog šest metrov močnega in visokega zidu, ki je bil zgoraj ojačen s ploščo iz armiranega betona. Mestoma je zid kar odrezan od tal tako, da leže velike plošče znotraj in zunaj obzidja.
(Dalje prih.)
V NAJEM
[se odda stanovanje s tremi ali s štirimi sobami in kopalnico. [Vprašajte na: 2059 W. 23rd 'Street, Chicago.