G LA S SVOBODE slovenski tednik SA Kuum DaaVKMM Glas GLASILO SVOBODOMISELNIH STOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE H LOVEN IO WEEKLY Dar«u To Tal I htm mm i ■ Om Tat Luoiutl Ouhh. 'OD BOJA DO ZMAGE"! Štev* 2. "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Chicago, 111. 12. januarja 1906. Leto Y. Razgled po svetu. RUSIJA. VARNOSTNE ODREDBA ZA TREPOVA. Neki Parlžan. kt se Je ravnokar vrnil 12 Petrograda, pripoveduje o generalu Trepov u sledeče: Trepov dobro ve, da lahko kakor njegov prednik vsak tre-notek zletl v zrak, dasl Izda 400.000 K na leto za bvoJo osebno varnost Ali veste, kako Trepov \dhaja z doma? Njegova palačo zapusti zaprta kočija, katero obdaja švadron kozakov. V kočiji sedi mol. ki pa nI Trepov. General Trepov se pelje v zaprtem vozu * rdečim kritem, kakršne Ima rešilna postaja, in ljudje, kt srečujejo voz. se prekrižajo ter mrmrajo: "Zopet Tre-pova Žrtev." V palačo k njemu sploh nikogar ne puste, a dobri znanci, ki dobijo vstop, morejo govoriti s Tropom le po telefonu, pred se pa nikogar ne pusti. NOVI STRAH. Čeravno je država udušila revolucijo, vender v notranjem še nadaljuje Izbruh svojo delovanje. Vojaštvo i>o-stopa grozovito, hoteč popolnoma udu-šltl ustajo, pa plamen ustaje še nI po-gasen, h o tli. In znabltl ne bode dolgo kn bode s podvojeno močjo zaplapo-lal, ter se razširil. Sedaj zmaguje država a Iz zmago-nosne uvesti nastopila bode zopet na pot pogreškov In ti bodo upllvall na to, da bode ustaja s podvojeno bIIo aplapolala. Carlzem se sedaj maščuje, zapira voditelje, kaznuje upornike a to delo bode opravljala tako daleč In tako grozovito, da bode spravila še iste sloje. kateri se do sedaj niso udeleževali upora. Iz ravnotežja, ter b tem prisilila da se prlklopljo bojevnikom v dosego svojih pravic. Čeravno bi car rad ljudstvo osrečil, vender on nI samostojen, kajti on podlega dvomim tnahlnacljani, 011 se udaja željam velikih knezov, kateri boječ Be za bvoJ obstoj, zahtevajo silo, b katero naj bt udušill ustaški plamen, ter al ustvarili s tlm trdno podlago za svojo eksistenco. Načrt Je dober, a račum delajo brez krčmarja.. Če pride še do boja, če pride še do UBtaJe, takrat carizrnu nI več pomoči, ter razrušen bode carski stol, na katerega bo je carlzem s svojo kil-ko opiral, ter se zanašal. Sedajnl ustanek bil je le predigra k drami, katera se bode 'ivršiia, ako bode državna uprava nadaljevala na tak način, kakor je pričela. DoBtl Je bilo prelite krvi mAogo jih jo darovalo svoje življenje v boju za sveto stvar a ljudstvo je pripravljeno Se več žrtvovati, zgodovina pa bode s rudečlml črkami kazala poznejšemu rodu število žrtev, katerih življenje Je zahteval carlzem, hoteč al s krvjo žrtev podpreti podstajo k omajanemu carskemu Btolu. - Carju poročajo, da je UBtaja v baltiških okrajih udušena, a vender je še cela zadeva Jako opasna. Lokalni uradi ne morejo brez vojaške pomoči nič delati. — Položaj na sibirski železnici Je neznosen. Vojaštvo se Jako brutalno obnaša napram Železničarjem, radi tega železničarji kar delo popustijo, kadar ae bliža vojaški vlak. — Rusi uživajo božične praznike v miru. Car sam razdeljeval Je med avojo družino in vojaštvo razna darila. — O vporabl Iz drugih dežela dofillh ogromnih zneskov za zatirane Žide, krotijo senzacijonelne govorice, ter pravijo, do bo četrti del tih svot vpo-rttblll za ustaško oborožen je in napravo bomb ln drugih rizBtrelbnlh priprav. — Eksekutlvnt komite delavske ___i_____j._______ organizacije še nI zgubil poguma, vsak dan prirejajo tajne shode s katerimi se pripravljajo na nov boj. ^ Sibirska železnica je še v ustašklh rokah. Zveza b Kavkazom jo žc tedne dnij pretrgana. — General Orlov, najbrezobzlrnejftl general ruske armade Je imenovan governerjem u Llvlandu. Ob enem je tudi dobil nalogo "uvesti" mir In red. Poblvanje bode stedllo temu. General ima pravico po lastni volji poBto-pati, morit! ali pa požlgatl. Pred odhodom se Je Izrazil: Vsak upornik zaBluži smrt. Velike preglavice dela vladi stanje manžurske armade, od katere prihajajo le iznemlrjajoče vesti, peneral Llnljevič nI od 2. dec. 1905 poslal nobenega poročila, a v zadnjem pa poroča o ropu, umoru ln tolovajstvu Vojno mlnisterstvo je umenja da Je cela uzhodna dežela v rokah upornikov. Neka bojna ladija ln več torprdvok, katere so od plule v Novorosjlk še na mesto nino dospele in misli be, da so pridružile revolucionarjem. Mesto Novorosjlk Je še poplonoma v ustuški oblasti. Ubežniki, kateri prihajajo iz Ruskih mest, katere bo v ustašklh rokuh pri povednjejo o vzorni upravi s katero Isti vladajo mesta. Izvolili so se odbori, a v vsakem odboru je tudi ženska Čla niča in ti odbori imajo nalogo vse potrebno reševati. Bičanje so 11 peljal I ln to kazen uporabljajo pri tatovih, a rop se kazuuje s smrtjo. Zganjarne so dali zapreti. Zatrdilu vlade, da je ista udušila ustaško gibanje se no veruje, in samo vlada mora potrditi, da je ustaško gibanje v Kaukuzu ln Sibiriji še le pričelo. listaš!, kateri niso zaprli pravijo da to je le nekako premirje In da ne bode dolgo časa ko bode ustaja bruhnila h podvojeno silo. Povsod! se pripravljajo na 22. januarja. — Vlada sama se tega dneva boji in raznovrstne priprave zu ta (lan ka žejo, da je ista v skrbeh. — Generalni governor v Kavkazu poroča da se tamošnja ustaja širi na vse strani. Ustašl imajo v rokah "vso železnice, ter Jih porabljajo v svoje namene. čeravno vojaštvo energično postopu v kljub temu kmetje nadaljujejo svoje operacije in razdejajo železnice, — RtiBki ubežniki, kateri so se 1 transportnim parnlkom "Magnolia" prepeljan v Nagazaki poročajo, da Je po celej Sibiriji bruhnila ustaja. Poročevalci lz Moskve poroča da so v saboto 18 revolucionarjev usmrtili med temi bil je tudi tovarnar Schmidt — Carsko stražo bo zopet pomnožili. Zbrali ho oddelek kozakov, ki so zanesljivi in carju udanl. —V Mitau zašla Je kavaierijska pu-trula ined ustaše, kateri ho pričeli nn patrolo streljati. Na to je prišla vojaška pomoč, ter bo vse ustaše do zadnjega poklali. V Tlfiisu bo ustašl pričeli ropati. V prejšni noči so vrgli Iz okna neke hiše med vojaštvo bombo. Artllerlja Je na to prišla ,ter razstrelila dotično hišo, ter stem ustaše ugonobila. V Petrogradu zaprli so 8 artilerijskih častnikov, kateri so Be zarotill, da bodo TroltBkov mest v zrak pognali ter se trdnjave polotili. V Petrogradu so vojaki UBtašem toliko dinamita odvzeli, da bi stem lahko cel Petrograd razstrelili. Na finski meji bo pomnožili stražo, katera mora gledati na to, da ne n* važajo orožja na Rusko. — Car Nikolaj, Je ob svojem imen-danu vslm avstrijskim polkom, pri katerih je car častni polkovnik, daroval zlate kupice. AVSTRIJA. . LAHKOŽIVO V KUTAH. Budapešta razdeljuje Be v devet farnih okrajev. Vsak tak okraj Je za farja pravcata "zlata jama" kajti dohodki znašajo v najmanjši 20.000 v največji pa 40.000 kron. Vse bi bilo prav ln dobro! A razni športi kutarjev, Igre, ljubice, itd. bo Jako dragi ln dohodki ne zadostujejo v pokritje razkošnih želja. Ko Jo far Totafalfy umrl, so odkrili, da je v cerkveni blagajni manjkalo 15.000 kron. Na to je državno pravd-nlštvo začelo prelskavatl tudi druge fare, — A glej hudlmana! V vsaki farl se je farček zatekel v tujo blagajno. Celo tltularni škof Kanovlcs. kateri Je Imel 40.000 kron letne plače, Be nI mogel zoperstavlt'l nagonu, da ne bi bil prav globoko segel v cerkveno blagajno. Vender njegovfVrlJateljl so ga rešili, ter so zbobnall skupaj denar, da so pokrili poneverjeno svoto. Škof se Je obvezal vsako leto primerno svoto odplačevati Oh njegovi smrti so pa prišli na ql«d, da se Je še 13,980 kron tujega denarja prilastil. Oblast Je potem to svoto od dedičev iztlrjaln. Mestni upravi hi pa svetovali, da bi proti ubožnim faruceljem ne postopala tako kruto, kajti pomisliti morate, da lahkotivno življenje slnne, ter da vsakemu popu pridja, ako si drži harem, ter dan danes ho farške vestal ke Jako drage, ter vajene razkošnemu življenju. Živijo celibat! RUSKI UBEŽNIKI. Nad 10.00 ruBklh ubežnikov Je pri »pelo nn Dunaj. ŽldAtakl hoteli so prenapolnjeni z ubežniki. NEMČIJA. KAJ POMEN17 — Nemško železniško ministerstvo naročilo Je 20.000 tovornih voz za $50.000,000. Nemčija pravi, da mora biti z trans portnlmi vozovi za vojaštvo prlpruvlje-110, kajti gibanje francoskih čet na francosko nemški meji je dvomljivo, ln Nemčija mora biti za vsak Hlučaj pripravljena. ITALIJA. ZEMLJA SE ODPRLA. V Genzano, mestece z 8000 prebivalci se je zemlja odprla, ter pogreznilo se Je 10 hiš a mnogo drugih Je pa podrlo. Dosti oseb je bilo v razvalinah pokopanih. 14 mrtvili so do sedaj spravili na dan. Nevarnost še nI odstranjena, ker se zemlja še udira. Ameriške vesti. ŽRTVE DELA. Nič manj nego 010 rudokopačev je v letu 1905 ubilo v Pensllvanljl 145 od tih je bilo oženjenlh, ter zapuščajo 460 Blrot. Ranjenih je bilo 1500 ljudi., Kapi talistl si pa med.tem žaklje polnijo. NESREČA V ROVU, V Coaldale, W! V., se Je v premogo-kopu zgodila velika nesreča b tem, da Je neka mina prezgodaj eksplodirala. 18 zamorcev in 3 belokožcl so ostali mrtvi. Mrtvece še niso spravili na dan. kajti plin onemogočuje vsako delo. POROKA ALICE. Predsednik Roosevelt in njegova soproga naznanjata, da se bode poroka gap. Alice RooBevelt' s kongresnim poslancem Nikolas Longworth, v sobota dne 17. februarja t. 1. v beli hiši vršila. x NEZGODA BOJNE LADIJE. Ko je dne 7. t. m. vojno brodovje pod poveljstvom admirala Bvansa, zapuščalo New YorSko luko, sti bojni ladlji Alabama" In "Kentuky" skupaj trčili "Kentuky" je tako poškodovana, du bo Jo morali poBlatl v ladijedelalnico. Druge ladije bo pa "proti večeru od-fUule. ŠE NEZGOD BOJNIH LADIJ. 1 Dne 8 trn. sta v liamptonovl vodni cesti trčila torpedolovllca "Wordcn" In "Lawrence" skupaj ln sicer tako možno, da Jo prvolmenovana ladija preluknjana, ter, da so Jo komaj spravili v varno. RAZLIKA;— Pri naselbinskem uradu v New York u oglasil Be Je pri nekem posvetovanju tudi noki Kitajec z Imenom Na Pvon Chew k beBcdl. Omenil Je težko-če, katere se napravljnjo Klnezom pri naseljevanju v Ameriko, Med drugimi Je tudi rekel: Res je, da smo tudi mi Kitajci podvrženi strastem. Amerlkanci pijejo wlsky, ml se pa udajamo oplju. Vender razloček je ta, če se pijani Amerlkanec vrne domov pretepe svojo ženo; če se pa od opljuma omamljeni Kinezar vrne domov, ga pa žena dobro-naklesti. KONEC. V Atlanti, Ga. Je prišla dne 7. Jan t. 1. neka prodajalka užlgallc v oskrbno hišo, kamor so jo tudi sprejeli. Ta Je hči prejšnega senatorja Randolpha. Svoječasno bila Je lepotica, ter je z kraljem Eduardom, ko jo bil v Ameriki kot princ NVnieški na slavno znanem plesu v New Yorku plesala. LiNČANJE POJEMA. Od leta 1894 pa do leta 190:1 Je bilo v zdr. državah vsako luto iinčanih po vprečno 134 ljudi. V letu 1904 se Je število skrčilo na 90 Iinčanih, v letu 1905 pa na 6G. Čeravno ae je grozovita številka močno znižala, pa Je vender le Se ogromna. GERONIMO ZOPET OŽENIL. Glavar apažkih Indijancev Geronlmo se je na božični dan v osmič oženil ln sicer z udovo Imenitnega Indijanca. Kljub temu, da Je Geronlmo star vže 7G let, je še vender napravil osodepoln korak. VISOKA STAROST. V Philadelphia Pa- J« umrla dne 7. januarja t. I. zainorka Mary Donald, katera Je dosegla starost 135 let. Ona je bila rojena dne 14. novembra 1770 pri Valley Forge, Pa. Jako dobro ae Je še vedela spominjati na obleganje Washington* 1777— 78. Do Bmrtl Je bila fizično zdrava in Je do malo časa pred smrtjo strastno kadila. SUROVOSTI. Kako za maiovredno ali sploh niče-vo smatrajo kapitalisti ln njih hlapci človeško življenje, kaže nam sledeči dogodek: Pri nekem delu, nedaleč od San KranciHco, Ca!., Je po neHreči Jeden Iz med delavcev padel Iz višine v spodaj nahajajoče se vodo. Njegov tovariš je naglo skočil, da bi ga rešil, toda navzoči boss mu Je to prepovedal z besedami: "Mind your own business* Truplo lahko dobimo po — dokončanem delu." Tako se je svoj čas postopalo s kupljenimi sužnji, ln ako nI to škandal — kaj potem Bploh je škandal. LUMPAR8KI KAPITALIZEM. V Carnegljevl Jekiarnl v Pensllvanljl se je v letu 1905 ponesrečilo 3000 delavcev, vvuJar odškod&lma ali bolna podpora plačevati so morale delavske bolne blagajne. Večkratni milijonar Carnegie Je vsakemu ponesrečencu odklanjal podporo, kajti nakopičiti si hoče še tolarjev, ter vporablja za na-koplčenje premoženja — delavsko nesrečo. ŽIDOM V POMOČ. * Mednarodno pomožno družtvo je nabralo $2.292,652 za podporo preganjanim Judom. To svoto so vže razdelili. Ozirali so se pa tudi na kristjane ter onim, kateri bo Žide branili plačali so jim škodo, katera se jim med revolucijo zgodila DVOJEN BLAGOSLOV. Pred letom dnlj poročil ae je 22 letni Joe Harrison z 16 letno Lea Tombson. Meseca novembra porodila je mlada gospa dete možkega spola. Ravno v tem mesecu je pa tudi rodila njena mati ln oče obeh otrok pa je Joo Harrison. Osrečil Je toraj soprogo In taščo. P08KUŠEN SAMOMOR. C. Tantonla 17 letna hčerka prejš nega policijskega šefa v Varšavi, katera je bila radi revoiucljonarnlh idej iz Rusije izgnana, ter katera se Je Izselila v New York, se je včeraj v nekem hotelu poskušala zastrupiti. Rešili bo jo še pravočasno. Deklica, katera Je Imela 500 dolarjev pri sebi bode deportirana. VSELJEVANJE. Vpreteklem letu se Jo v Ameriko priselilo 1.026.499 oseb. Od teh se Je izselilo iz AVBtrlJo 98.537 lz Rusije 39.75«, Italije 28.183 lz Anglije 49.544. Izseljevanje lz Nemčije, Švice in Švedske se pa 011 dne do dne znižuje. BOGAT BLAG08L0V. GGIetni farmer Disnmke v Lee Co. Tek Ima 25 živih otrok. Bil Je trikrat oženjen. Prva žona mu Jo rodila 7 otrok, drugn 12 med temi I krat dvojčke, a tretja, s katero He Jo leta 1883 poročil, pa šest. TOŽBA PROTI KAPITANU. Kapitana Schalka, kateri Je bil poveljnik parnlka "81ocum", kateri Je dne 15. Junija 1904 zgorel In Je pri temu 1060 ljudi bilo usmrčenlh so pripeljali pred zavezno okrožno sodišče, kjer ga bodo sodil 1. ZEMLJA SE UDRLA. V Haverstraw N. Y. se Je zemlja nad neko ilovlčno jamo udrla, ter vse v bližini stoječe hiše s'saboj odneHla. Nesreča se J& pripetila ravno o polnoči, ko so vsi vže spall. Okolo CO do 70 ljudi je bilo zasutih. Tudi Je pričelo goreti In 15 oseb je plamen požrl. Požarna brambra, Jo prišla na lice mesta, vender požarja ni mogla omejiti, ker bo vodno cevi popokale. CHICAGO. NEMŠKI TOVARIŠI. Dno 21. L m. to Je nedeljo popoldan ob 3 urah uprizorili bodo nemški tovariši v Čikagl veliko demonstracijo v spomin na obletnico krvave nedelje v Petrogradu. Demostraclja se bode vršila v l!hllch-ovl dvorani. Cisti donesek v porabil se bode za ruske bojevnike. V letu 1905 je v državi Illinois umrlo 65.000 oseb, rodilu pa ho jih Je 150.000. HRVATSKI TAMBURAŠKI ZBOR "ZRINJSKI" priredi dne 14. t. m. v Narodni dvorani svoj prvi koncert. Začetek ob 2 popol dne. Vstopnina 25c. UMETNIŠKI KOLEDAR. Gospod Jos. Trlner, lsdelovatelj Tri-nerjevega zdravilnega grenkega vina Je zopet pripravljen raspošlljatl svoj stenski koledar, kateri v umetnosti preseza vse prejšnje. Koledar zavzema dve umetniški sliki, prva predstavlja veselo družbo v automobllu. druga pa veselo družinsko sličico. Ta koledar Je gotovo lep okrasek ▼ Vašem stanovanju. Če ga kdo poželi naj bo pismeno obrne na Jos. Trlner, 799 So. A»h-land Ave. Chicago, III. In to takoj, dokler je fte koledar v zalogi. Pismu pri-dsjatl je 10c v poštnih znamkah. "ROJAKI, NAROČAJTE 81 "GLAS SVOBODE!" Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda" , DRUGI DE1. XI. Narodova duša ne umrje nikdar ln 'he pozabi nikdar. Samo Caaa Jo treba in toplote, zraka ln solnca, da se vzbudi. Maršal Marmont Je skrbel, da se Je čistil zrak ln da bo moglt solnčnl žarki posijati v slovenske dufie. Šumelo Je po celi Kranjski deželi, ko Je maršal Marmont odprl vse učilnice slovenskemu Jeziku in zašumelo Je še moCnejše, ko Jo Izrekel krilate besede: "Slovencem Jo treba zemlje" ter takoj zaCel svoje besede preminjatl v dejanja. Marmont Je sekvestriral vsa posestva malteškega reda In nemškega viteškega reda, da Jih razproda kmetom. Lepa in obširna so bila ta posestva. To zemljo Jo v potu svojega obraza obdeloval slovenski kmet; pri tem delu Je glnevai in umiral, sadovo njegovega napora pa do lahkomiselno zapravljali tuji plemeni taž l. Šumelo Jo tudi po deželi, ko Jo Marmont pregnal Iz LJubljano usmiljene brate, čeS, da Je dolžnost občine, skrbeti za svojo bolnike in za svoje siromake, nedopustno pa Je, da se smrtne ure bolnih ljudi Izrabljajo v sebične namene. In šumelo Je, ko J« odpravil kapitelj v Novem mestu, češ, da naj mladi ljudje delajo, no pa brez dola vživajo lepe dohodke, in ko jo pregnal lz LJubljane kapuclne, ter kapucinski samostan v sedanji Zvezdi premenll v topničarsko vojašnico. Narodova duša se je začela buditi. Obšlo jo je neko tajlnstveno hrepeno-njo. Stare, tihe nade bo vBtaJale lz grobov In vstnjnll so Bpominl na nekdanjo nezavisnost, epomlnl na turške vojne, na kmetsko vstaje, na verske boje in na vse zlo, ki je prišlo iz Gradca ln z Dunaja. Le pečasi, le jako počasi se je budila narodova duša, ali toliko vendar, da jo mogla pojmltl novo dobo in se razgreti v želji, naj bi se nikdar več ne vrnili prejšnji časi. Od mesta do mesta, od kraja v kraj je šla ta želja in izražala se je na kratko z besedami: Svojega kralja hočemo Marmont bodi nafi kralj. Ali kadar Je legel mrak na zemljo, tedaj bo zapuščate svoja skrivališča črno prikazni ln delale naklepe, kako bi se dalo vse prevrečl In ves narod In vso deželo opraviti v staro sužnost. Duhovščini se Je tožilo po reakciji. Nove razmere ji niso bile ugodne in želela Je, naj bi prišla Ilirija zopet pod o-blast habsburškega cesarja Franca, pod čigar vlado je duhovščini ln plemstvu tako bujno cvetela pšenica. V varnem mraku izpovedale je duhovščina t malimi Izjemami previdno, a vztrajno In dosledno, ščuvala proti novim razmeram in zastrupjala srca vernih ljudi. Narodova duša pa se je vzlic temu budita, a šlo je počasi, jako počasi. Dunaj ni niti trenotek Izgubil upanja, da dobi Blej ali prej Ilirijo zopet v roke, Tudi ko bo Je bil Napoleon poročil s hčerjo cesarja Franca, Je dunajska vlada posvečevala vso pozornost Iliriji ln po svojih agentih vzpodbujala duhovščino, naj ostane cesarju Francu zvesta in naj ščiti in varuje habsburško koristi, za kar dobi o svojem času bogato plačilo. Marmont in njegovi organi so pač vedeli, da se mude v deželi avstrijski agentje ln vohuni in da duhovščina ljudstvo fičuje. to se Je pokazalo pri o-. bravnuvi proti onim kmetom, ki so u-blli kapitana Boissaca, tajnika Vernaz-za in več francoski oficirjev ln vojakov. Vojno sodišče pod predsedstvom polkovnika barona Rousellea Je te kmete obsodilo na smrt in Jih dalo ob zidu ljubljanskega pokopališča vstrellti. Onih, ki sta ta napad provzročila, župnika pri Sv. Ožbaldu ln mežnarja-uči-telja pa nI mogla kaznovati, ker sta bila zbežala čez avstrijsko mejo. Policijski komisar Toussalnt se Je zaman trudil, da bi prUel na sled, odkod Izvira skrivna agitacija proti Francozom ln kateri dnhovnlki jo vodijo. Tudi avstrijskih agentov ni mogel zaslediti. Cesar pa se ni posrečilo njemu, to se je posrečilo Andreju Kopitarju. Odkar J« bil na slanosti pri maršalu Karmontu govoril i baronico OoJzoto, je posvečeval grofa de Lavalu največjo pozornost Zvedeti je hotel kako je razmerje med tem tujcem In med baronico Cojzovo, ln kar si je Kopitar vtepel v glavo, tega ni opu stik Bil je grofu de Lavalu takorekoč noč in dan za petami In Je redno vsak večer, čim se Je stemnito, Btal pred Cojzovo hišo na straži. Žiga baron Cojz, ki vsled bolezni ni mogel nikdar zapustiti svoje hiše, Je bil gostoljuben mož: V njegovo hi* So jo prihajalo vedno mnogo ljudi, s Kopitar je znal kmalu .razločevati, ka teri so nevarni ln Bumljjvi in kateri ne. Že za malo časa Jo začel komblni rati, da je bil morda vendar v zmoti ko Jo imel baronico Cojzovo na sumu da ima ljubavno razmerje z grofom do Lavalohi. Kakor pa ga Je to veselilo tako ga je mučila strašna Blutnja, da Je baronica za hrbtom svojega, Francozom In narodnemu gibanju Jako na klonjenega strica zapletena v nevarno zaroto. In čim dlje Je Kopitar nadzorovat Cojzovo hišo In grofa de Lavala toliko bolj se jo v nJem utrdil ta sum V gotovost pa se Je Bpremenll, ko Je videl nekega večera, da bo Bkrivaj šli v Cojzovo hišo grof de Laval; bivši oskrbnik nemškega viteškega reda ln dva duhovnika, ki sta bila znana kot fanatika in reakcljonarca.* Tedaj pa je Andrej Kopitar sklenil, da razkrije to zaroto. Ni mu bilo toliko za zaroto samo, kakor za to, da onemogoči grofa de Lavala. Ali obvarovati Je hotel tudi baronico Cojzovo, njo pred vsem, kajti njegovemu srcu nI b|lo nobeno bitjo na svetu tak milo, kakor ta pdnosna, ckscentrlčna aristokrati-nja. Kot stari znanec Cojzovo rodovlne Je laliko prišel v hišo, kadar Jo hotel. Žiga Cojz je bil duhovitega moža vedno vesel in baronica ga Je Imela rada, ker Je bil njej sorodne nature, sangvl-ničen ln ekscentrlčen, a čist in pošten kakor suho zlato. Kopilar Jo hodil vedno samo po-poidno v Cojzovo hišo; največkrat sta bila sama z baronico Itfmuziclrala kar po več ur. Tudi dne 14. noovembra 1810 sta baronica ln Kopitar sedela sam v salonu. Kopitar Je bil odložil vijollno, naslonil glavo ob roko ln kakor zamaknen gledal baronici v obraz. — Kaj me tako kritično opazujete. Kopitar? je z lahko ironijo vprašala baronica. AH se Vam mar več ne do-padem? — Nekaj skušam uganiti, a ne morem priti na jasno. — Torej z ugankami se že ukvarjate? Siromak! No. povejte, kaj bi radi vedeli? Morda Vam grem lahko na roko pri rešitvi te uganke. — Ah — VI bi me še nalašč v zmoto Bpeljall! —■ Tako slabo mnenje imate o meni? — Da! Kopitar Je šel parkrat po sobi gor in dol, baronica pa Je postala nemirna, kakor bi jo bila obšla sla slutnja. — Kopitar — jaz hočem vedeti, kaj imate? Govorite! Baronica je vstala ln stopila tik pred Kopitarja — Na eno vprašanje mi odgovorite — Je rekel Kopitar po kratkem premišljevanju s trdim glasom. Bajno na eno vprašanje in povem Vam vse. — Vprašajte! (^rhl« ie.) NA ZNANJE SLOVENCEM! Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Dolžnost mi je naznaniti Vam o moji bolezni. Zadnjih zdraviHiiV sem še porabila, a vseeno sem popolnoma ozdravila. Zatorej srčna hvala Vam, ker ste mi tako hitro pomagali, ker jaz sem trpela oelih 6 mesecev in k veoim zdravnikom sem hodila, a niti eden ni mogel spoznati moje bolezni. Vi pa sto mi takoj posijali taka 'zdravila, da sem takoj drugi dan spoznala, da sem boljša, a sedaj sem popolnoma zdrava. Ako bodem še kateri krat bolna, se bodem le na Vas o-brnila in tndi dragim bolnikom svetujem, naj se v teiki bolezni le na Vas obrnejo, ako želijo v kratkem času popolnoma ozdraviti. 3e enkrat se Vam srčno zahvaljujoč ostajam Vam da groba hvaleina Antonija Gregorčič «21 Market Str.. Waukegan, 111. 80CIJALIZEM, VERA. Neki Italjan pravi v nekem dopisu, da jo socijalizem vera in sicer nbbena druga no, kakor rimska katoliška. — Tudi na Nemškem Je Izšla knjiga, v katerej se bere, da je socijalizem kriBtJanstvo brez boga. Mi socijallsti si lahko na teh trditvah čeBtitamo, kajti ta dva pisatelja nas spravljata v nebeBa ln ne bode se nam treba po kakšni peklenjskl peči valjati. ' Samo četa sreča je nekako dvomljiva Spominja nas na neko pripovedko, v katorej pravi, da so Je neki ubožec naenkrat znašel v bogatem gradu, ter tam cn dan užival najboljše jedila, a takoj drugi dan se je pa znašel na neki planjavi poleg crknjeme Živali. Tudi nam Be lahko kaj tacega pripeti. DaneB nas spravljajo v nebesa a kmalo nas bodo pošiljali v pekel. Radi tega odklonimo čast a katero naB dopisnika osročavata, ter recimo "Mi pa ostanemo, kaokr smo bil." WAUKEGAN, ILL. 8. /an. 1906. Družtvo, Sloga št. 14. S. N. P. J. Je Imelo dne S. januarja 190C svojo glavno letno sejo. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Predsednik: Ivan Zdešar, podpredsednik: Anton Zdešar, I. Tajnik: Alojz Klrar, Finančni tajnik: Mat. Klrar. Zastopnik: Dominik Gabriel, Blagajnik: Anton Cerk, Nadzorniki: Kari Cerk, Frank Burja. Bolniški odbor: Mahnlč Ivan in Franc Mali. Vat. Kirar. Listu v podporo. M. P. Pueblo, Colo. $0.25 B. K. Pueblo, Colo. $0.15 F. P. Cleveland, O. $0.15 Ženska izkušnja. Gpa. Francos Sofcak iz Gran ger, Tex., nam poroča sledeči do-godlaj: "Jaz moram Vam naznaniti, da Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino zdravilo za mene brez katerega jaz ne morem izha jnti. Kedar ne morem spati, ni mam slasti do jedil, se počutim slabo, mi isto gotovo pomaga z e-no besedo, da olajšavo v vBuki bolezni." Mi z veseljem prioboujemo ob 2 uri popoldne v malo dvorano Centre Ave in 18 ceBta (Frank Mludi-ča) na^ustanovno sojo Čitalnice. Rojaki! pridite polnoštevilno da b toni pokažote, da smo edini, ter da želimo napredka. ' "Sklicatelj". Nad 80 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRHNQVXJENI "SIDRO" Pain Expelled kot najboljši lek »oper REUMATIZEM, POKOSTNICO, ' PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. S A no t 2 Bet. in 8 Oct. v v««h lekarnah F. At Richter & Ca. 215 Pearl Street, New York. ******** E. Pauch C- gostilničnr Se priporoča za obilen obisk. <3t3t)t3t3t3t3t3t3tjt3t3t3tj(3t3t3t3t3t)t3C3t3t3t3C i Import!ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr.t kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Islnd Ave, ROJAKI, NAROČUJTE 81 "GLAS SVOBODE." NIG VEG BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. SrCno se Vam zahvaljujem za VaSa uspeina zdravila, b kteriml ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomeseinem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo nai iskreni j Jo zahvalo. Zajedno Vas pooblaicam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na ktcrikoli bolezni. , Ostajam vedno udana in hvaleina Ida Rutilsky — 3 — 116 - Dimley Pa. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjeno od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar i>otrjujejo osebe, kta-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in ieno, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeli tega novega obtiči le v tem, ker iina svoj j »oseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero tdedečih bolezni: Itavnia-tizetn, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, uAesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolake bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, impotence, neredno menečno čiščenje, krvne in trebu&ne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krit i, tako, da mi je bilo življenje neprespano trpljenje. JDanes pa lem hvala Bogu popolnoma zdrav po jednomeseinem uiivanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta, Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo x mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springlield Ave, Grantford., N. Y. To spričevalo je bilo podpisano \ mojej prisotnosti 8. septembra letal^U". Nikola Grill, Notary Public,99Grand St Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika so posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito bo pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vnm dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vžo preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. Če imate priliko, poselite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s i>oinočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nei-voziteto, iuipotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte (asa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila ]H) »Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Mekaiko in Ka nade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini. dUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEOAJ JEONAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOV« Universal Medical Institute, 30 W. 2<>th Street, New York, blizu ^roadway, URE: Vsak dan od 10. do 1. uro pop., t«r od 2. do 6 ura pop. — Ob torkih in sobotah od 9. nre do A. ar« pop., in do 9. xm »večer. — Ob nedeljah od lO.-trfe dop. do 1. ure pop. ___ _ ____ Ijenje in trpljenje naših očakov. Pil« dr. Slane. I. 1 našem narodu je te malo spomina a* roboto. tlako, desetino. Stari ljudje le večinoma pomrli. Ali nekaj spomina de ilvl mej našim ljudstvom na cesarja 'jozefa II. ki se Je rodil leta 1741 In ki Je umrl 1790, Ljudje vedo, da Je ta vladar bil prijatelj kmeta, ljudstva in da se Je boril proti tedan-Jem mogotcem na kmetiji, graJSČakom in kat. duhovnikom. V času vladanja njegove matere Marije Terezije in nJega so videli navedeni kmetskl mogotci, da bodo morali izpustiti kmeta i z svojih rok ln drli so ga fie huJSe. V času vladanja imenovanih aust. vladarjev se Je napotila odprava tlake ln desetine. To so važni oddelki zgodovine našega naroda. In zaradi tega se hočemo bavltl stemt prikaznimi. Objaviti hočemo nekaj zgodovine 17— 18 stoletja, da bralci spoznajo, kako hudo Življenje so imeli naši očaki. Objaviti pa hočemo tudi nekaj črtic iz življenja vladarja, ki Je bil v resnici prijatelj ljudBtva. Danes so redki prijatelji ljudstva na prestolih. Kmetovanje ae je vršilo v začetku vedno tako, da so kmeti zadružno dela II, imeli dosti zadružnih host, paš, polja. Ta zadružen svet bil Je njihovo največje bogastvo. — S čaBom ae mej lnnetl raivlje neko vodstvo Iz pametnejših, pogumnejšlh, pa tudi ropar-akih narav, ali pa pridejo od drugod tujci in si podvržejo kmeta. V Evropi so vladarji, prvi plemenitašl razven Švice, ki teh ljudi ni poznala, tuje rase. Mej nami aust. Slovani Nemci, Lahi. Ti takozvani plemenltnlkl uredijo kmetijo tako, da živijo na račun kmetov. V gradovih, Bamostanih. ki jih zidajo kmeti, imajo vlado če* svoje kmete. Grajščakl bo mali kralji. K nJim pristopi duhovnik. Ta se izci-ml iz kmetskega Življenja. Kmet ima s naravnimi prikazni opraviti, katerih si nemore razvozljatl. Dobri in zli duhovi vladajo po njegovih mislih naravo. Mej kmeti nastopijo navihane!, ki pravijo, da vqdo te duhove brzdati, ki pravijo, da znajo dež delati, točo krotiti, ki pravijo, da so z bogovi v neposredni zvezi in tudi, da Jim je bog dal vso ohlast na zemlji. To bo duhovniki. Ti čarovniki, duhovniki sprevl-dijo, da je zanje najbolje, da skupaj sprežejo z grajščakl. Ko se to zgodi, pravijo duhovniki, da so grajščakl od boga poBlani, da bo kralji "od božje milosti." V časih, v katerih so grajščakl ln kat. duhovniki vladali kmete, so kralji malo veljali. BiH so le prvi grofi mej druzlmi. Ako se grajščakom in duhovnikom niso podali, niso dobili vojakov ln no davkov, ker oboje je dajal tedaj le grajščak, Bamostan, farovž, seveda izterjavši davek od kmeta ln vzemšl njegove fante. Povedali Bmo v tem časopisu Že, kako so v Evropi po Krlstu nastali rokodelci. Kmet je bil začetkoma sam svoj rokodelec. Kmet si Je napravil začetkoma vse potrebno orodje, obleko sam. Pozneje so nastali na kmetiji rokodelci, ki so delali na kmetiji v "štiri". Pozneje so Be rokodelci naselili okolo božjih potov, Škofij, samostanov ln bo tako nastala mesta. V teh mestih Be Je tudi razvil trgovec. Meft-čan nekaj časa tudi kmetuje. S časom neha b to obrtjo, njegove obrti zahtevajo vso njegovo delavsko moč ta—se. Meščan Je rokodelec, trgovec. Kot tak dela za kmete, za somoftčane. Kot trgovec razpečava pridelke kmeti js in proizvode rododelcev. Tlakarska kmetija je na vse strani vezana. Kmet ne more svojega zemljišča prodati, on ga mora otroku prepu stltl, ali kakemu drugemu kmetu tla karju, za to skrbijo kmetskl vladarji Kmet — tlakar tudi ne sme s pridelki kmetije svojevoljno razpolagati. On Je vezan po tej organizaciji kmetije na svojo gospodo. Meščan ne more biti tako vezan. On kupuje, prodaja. On J* prodajalec premičnega blaga, on je posredovalec mej proizvajateljem in konsumentom. On mora Imeti proste roke. Zaradi tega je sovražnik gos podat ru kmetaklh velikafiev, meščan spodi tx mest to gospodstvo. On mora imeti prosto lastlno ln ako hoče s kmetom uspešno trgovati, mora tudi kmeta dobiti na slobodna tla, njega ln nje- govo premoženje. Kmet je plačeval s pridelki in delom. Meščan je moral dobiti sredstvo, ki bi posredovalo v prometu, v trgovini, v slučajih, v katerih nI mogoča menjava. To je blago, ki je povsod Bpoznano kot menjalno sredstvo. To so na primer redke rude kakor: zlato, srebro. OoBpodarstvo « meščanom razvilo je rabo denarja. Denar se da hraniti, razpošiljati, 2njlm se lahko vse plača. , Meščan postane kmetu koristem. On mu prodaja dovršeno orodje, on mu razpečava njegove pridelke, on Jim daje vrednost Meščan bogati. Prijetnejše si ustvarja življenje. On si stavlja lepša, prostorna stanovanja, on boljše j(5 ln ss boljše oblači, on tudi razkošneje živi. Grajščak, menih, fikof, hočejo ravno tako flveti. Meščan jim Je na razpolago kot obrtnik. Drago mora ta gospoda plačevati delo meščana. Kmet mora za poteljenje Bvoje gospodo trpeti. Grajska, samostanska gospoda zahteva odslej od nJega več tlake, več desetine, ta gospoda stremljl po večjem premoŽenju v zemljiščih. Nobena moč nI mogla zadržati tega razvoja. Obrtnik, trgovec nt strpel vezanosti, in je moral prosto razpolagati s svojim blagom. Potegnilo Je to razvijajoče se gospodarstvo proste lastnine, proste obrti in trgovine tudi ravnatelje kmetovanja ter kmeta seboj ter re-volucljonlralo to kmetsko gospodarstvo v smeri denarnega razvijajočega se gospodarstva. Grajščak Je moral opuBtltl svoje prejšnje življenje, ki Je še v tem obstajalo, da se je najel in napil, in bo le Btene njegovega želodca bile merodajne v njegovem prldoblvl-Jan ju ln prestopiti je mo*il na širšo podlago, na kateri je moral iz zemlje več pridobiti, da ustreže zdaj že večjim potrebam. Delati Je začel za trg, za denar; denar se je lahko spravil. Prej mu nI bilo toliko na tem, da Ima veliko posestvo; da Je le Imel kmete v Btrahu in dobil od njih, kar Je rabil za svoj želodec in drugo potrebe, pa Je bilo. Zdaj je moral za meščanom, ki si Je vse ugodnejše pripravljal, ki b1 Je v denarju zbiral premoženje, b katerim je bilo več doseči, kakor z naturallji in z denarji si Je mogel preskrbeti Človek za Btara Jeta življenje, otrokom bogastvo za bodočnost. Meščan Je prihajal mej kmete. Jim prodajal ln kupoval od njih vsakovrstne stvari; prej al je kmet sam vse napravil. Ta kmet Je začel v. večjem številu grajščaku uhajati v mesto. Ozidje mest je bilo trdno ln meščani so bili tudi dobri vojaki. Mesto Je storilo Blobodne !judi.- -Tam ni smel gra,Wak preganjati kmeta. Prej Je grajščak dobro shajal s kmetom, kojega je imel pod svojo oblastjo kot neki voditelj kmetije, kot njegov vojaški hranltelj. Veliko nI rabil In dosti kmetov Je lahko preredilo grajsko gospodo, ki je tudi dosti življenja pridobila lz lova. Uiti tudi nobeden ni mogel. Kamor bi prišel, bi ga zalotil grajščak. (DalJA pride.) V OBRAMBO. V prvi številki mesečnika "Proleta-rec" (Januar, 190G), je tiskan članek (2. stran) nazovijen "Doli s socljallstl — Živila korupcija", v katerem g. Ferd. PetBche obrača svoje pero proti g. M. Konda ter mu pravi med drugimi tudi sledeče: "Kavno tako je Vam (g. Kondl) znano da je A. T. ln ne jaz kupil suknjo pri "Atlas Clothing Co." na puf, na kojl Jc še danes dolžan $7 — ln da tudi jaz zanjo nikdar dober nisem Btal, pač pa sem naznanil društvu, kaj je storil. "Na razpolago Vam' Je omenjena družba." Ko sem čltal to, sem šel h poslovodji omenjene družbe C"Atlas Clothing Co.") ter sem ga prosil, da on razjasni to afero po podatkih, katere ima v Bvojl trgovski knjigi zapisane. Gosp. poslovodja ml je uijudno vstregel ter mi je izročil sledečo pisano Izjavo, katero nižje doti podajam na slovensko prevedo: Chicago, Jan. 6. 1906, 1 the undersigned hereby declare that on Sep. 18th 1901 Mr. Ferd. Fet-sche, who claimed to be the president of the publication known as "Zora" called at my Btore ln company with Mr. A. Toman whom he introduced as the editor of the "Zora" and requested me to sell Mr. Toman an overcoat the prise of which was $14.85. He ordered same to be charged to the "Zora." Atlas Clothing Co. M. H. Jelfnek. Slovenski prevod: Chicago, Jan. C. 1906. Jaz podpisani s tem Izjavljam, da je 18. Sept. 1901, g. F. Petshe, kateri se le predstavil kod predsednik časnika znanega pod imenom "Zora", pflšel v družbi g. A. Tomana v mojo proda-Jalnlco ln predstavljajoč ga kot urednika "Zore" Je zahteval, da jaz prodam g. Tomanu zimsko suknjo, koje cena je bila 114.85 in katera naj se zaračuna na ime "Zore". Atlaaova kompanlja za obleko. M. H. Jellnek. Vsakemu kdor želi vidltl to Izjavo, je lata na'razpolago v mojem stanovanja. Naj omenim še tole: Atlas Clothing Co. Je prlobčevala svoj ogla« v "Zori". Po dogovoru z preda. "Zore" bi Jaz od mojega zaslužka kot urednik Izplačal suknjo tedensko. Jaz ne vem, koliko se Je meni pred poginom "Zore" že od zaslužka odbilo na ta račun. F. Petshe pravi gori, da jaz na tej suknji še 7 dol. dolgujem. Toliko ali prav bllzo toliko ml na mojem delu še dolguje družtvo, predsednik kojega Je bil g. F. Petshe In katero Je izdajalo "Zoro". Jaz prav rad dovolim, da se ta Bvota obrne v poravnanje tega dolga — kar pa moralno nisem dolžan storiti. Alexander Toman 557 Throop str. Chicago, 111. DOLI S SLOVENSKO AMERIŠKO ŽLINDRO, ŽIVEL-80CIJALIZEM Vže v naši 45 štev. Bmo izjavili, da ne odgovarjamo podil zavisti ln Infaml ji "Proletarca." Pustimo vse drugo le nekoliko hočemo razkrinkati ožllndrano osebo, ter Jo predstaviti Slovenskim delavcem na ogled. Kdo Je bral "Proletarca", kdor razume naše razmere, bode vsak potrditi mogel, da Proletarec Ima namen se bavltl samo z osebami ter prinašati same podle laži. Vender posrečilo 8e mu nI, kajti zavedni Slovenski delavec obrača tej ln-famljl hrbet In edini "pfuj" Jo kritika, katero si Je novo izlšll "Proletarec" med Slovenci prislužil. Petsche pravi, da sem jaz napadal nekatere, potem pa vse Bocijallste. NI refl! Napadal sem Jaz le trojico, katere sem hotel svetu razkrinkati, kajti z svojim obersocljalizmom - ne bodo osrečili nijednega, pač pa Jih bodo spravili v pdgubo. "Koliko od društva bo Jih je meni prlklopilo?" Na to le kratek odgovor. Poglejte moje nesebično delovanje ln lahko se prepričate koliko se jih je pridružilo ln dan danes lahko s ponosom rečem: "Tukaj stojimo tukaj se složno bojujemo za našo idejo, za naš cilj. Da so me Bocljallsti češke dclnlčke tiskarne posadili na cesto ni res. Odpovedali so mi radi pomanjkanja prostora uredniški proBtor, ne pa tiskarno. Izmišljeno je da so mi oni ljudje povedali v obraz da nesocljalstlčni "Glas Svobode" katero Btranka bojkotira, ne tiskajo. "Glas Svobode" Je bil ln bode list, katere ae bode potegoval za soci-jalno Idejo, za delavski stan. Poživljate me, da naj sodr. Zavrta-niku plačam delo za "Koledar." Gospod Petsche, to delo je plačano. Jaz nisem nobenega prikrajšal na zaslužku, pač pa sem plačal popolnoma ln pošteno. Hudobija Je, da trosite lažnjive trditve med Bvet. Jar sem bo vedno potegoval za so-cljalizem, bil sem vedno pripravljen žrtovati marsikaj v doBego zahtev, ki so naloga Bocljallzmu. Pobival bodem vedno nezdravo mnenje, ideje in delovanje takih, kateri govore v čaau volitev republikanske govore ln kateri za pijejo Bocijalno zaBtavo. Do vldova. M. V. Konda. mmmmmm Matija Klrar in Frank dregorič -gostilničarja-^ v Waukegan, III. 70» Market S -se dragim rojakom priporočata.- Postrežba točna in solidna. Izbrana viua in likerje, domače * in importirane smodke. Rojaki dob« čedna prenočišča. m "BROOKLYN" brzoparnlb, kije last "FRANK ZOTTI S. 8. CO. odpluje Am I. februarja 1906 IZ NEW YORK A. Vožnja stane, i i New Yorka, do Trftta, Reke, Karlovca, Ljubljane ali Zagreba samo 35 dolarjev. Vsi potniki, kateri se hočejo odpeljati, morajo se zgla-siti dne 31. januarja v našem uradu v New Yorku. Naznanite nam Vaš prihod kakor tudi s katerim vlakom pri-^ dete, do Vas bodemo na kolodvoru pričakovali. Od dneva ko dospete k nam, pa do izkrcanja v Btari domovini nimate £ radi prtljage, kovoeka niti radi vožnje nobene skrbi, kajti mi vse pravilno uredimo. Parobrod "BROOKLYN" je najmoderneje opremljen, a kar je juko važno, da se s tem parobrodom vozi jo samo naši rojaki, ter niso izpostavljeni neprilikam tujcev, knkor pri drugih parnikih. Priporočamo vsakemu rojaku, katori se je namenil sedaj potovati, da nam pošlje 5 dolnrjev nnduve, ter (hi se s tim prostor nn Indiji preskrbi, kajti drugače mu ne moramo znjamoiti, da dobi mesto na parobrodu. Rojaki iz Pittsburske okolice lahko kupite karte pri naši podružnici 609 Smithfield Str., Pittsburg, Pa. h oni iz Chicago pa v podružnici 69 Dearborn Street, Chicago, lil. FRANK ZOTTI & CO. 108 Qreenwich Str., New York. j Slovenci v Milwaukee! * * * * * * * * * Zakaj kupujete nlabo meso po visoki ceni, ko Vam je le* pa prilika dana, da kupite dobro meso In po nizki ceni. OBRNITE SE NA Otona Preiss, » 269 Grove St. kjer bodete točno postreženi z najboljšim hlagoin. V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. * * * * * * * * 4 * 4 Pozor! Pozorl Slovenci. "Salon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— mijl>oljšo in najfinejšo unijske smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna ln Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo nn izdelovanje Bolidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorničnrjev. Predvsem je treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem se še le prične z delom. To je pu pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavolnata podlagami ramenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da jeobleku izdelana solidno. Take obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniforme, v čigur izdelovanju smo pravcati mojstri. Telefon —Canal 1198 r "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The O las Svobodo Co 657 W. 18th 8t. Chicago, 111. KnlaNd at tbs i'oit Office >t Chicago, III.. »« Scconcl Clkii M*tl«r. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. "Qlas Svobode" Izide vsafcl petek to velja za AMERIKO: za celo leto .........$1-50 u pol leta .................. 7Bo ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 u pot leta ...........,v.kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatvo jo •ledeci: 4»lffiw Svobode' 657-w. t8th st. chicago, ili.. Dopisi. . CLEVELAND, 0. mrseca januarja 1906. Tudi ml Cievelamlski Slovenci zaznamovati moremo neka) napredka, kateri bodo gotovo tudi zanimal rojake dirom Amerike. 1'retresovali urno radi našega rev. Hribarja in menda na za to sklicanem shodu vsih faranov »mo pravo zadeli. Sklenili smo enoglasno, da nočemo več biti tnalo grabežljivemu Hribarju, na katerem bi on po svojej volji drva cepil. Sklenili smo. da od sedaj naprej ho v nikakem slučaju ne bodemo ozirali na našega župnika, pač pa poi skuti si hočemo moža, kateri bo vrednejši, kakor naš Hribar. Pomnožili smo v ta namen odbor, kateri bo Imel nalogo zagrabiti za kre-pelc, ter pokazati Cirilu, da Ima fa-rovž drugI namen, ne pa da bf Ciril svojo kuharco na blclklju voziti in prekucevati učil Menda s tem bodemo prekrižali račun našemu izkoriščevalcu, — izsesaicu. — Na družtvenem življenju pa nič kaj ne napredujemo, kar pač moram srčno obžalovati. Nesloga vlada tudi med nami, in marslkaterd dobre ln koristne naredbe nam je Bpravila v nič. Tako Je tudi nad večletni In zasluženi starosta našega dlčnega Sokola odložil svoje meBto, čeravno je sedaj čas ko bi morali delati na narodnem polju, na kojem zavzema Sokolstvo prvo mesto v boju za prosveto in napredek za na5 slovenski živelj. i Posledico ne bodo Izostale, kajti starosta bil je steber Sokolstva. 2elim le, da bi se vbb poravnalo, ter da bi kakor prej s slogo prodirali naprej In b Sokolom na čelu gledali napredek ln probujo Slovanstva. Delovanje na dramatničnem polju tudi zastaja — a kaj je temu uzrok — dvomljive ideje — neskufienlh mo-Č1J. Vender tudi temu se lahko opomore. VodBtvo Je v pravih rokah, ln vem da b« bo nad Igrovodja g. France Černe potrudil, da bode izučil dobre Igralce, ter da bodo Igralne uloge v mojater-skih rokah. Trgovci se tudi množe, a nekateri nimajo narodnega ponosa. Trgovec z mesom, kateri je k nam došel ima napis "Johann M." Upamo, da bode prl-Btopil k Sokolu, ter da bode s premeni! svoj nemdki napis, v napis maternega Jezika, ki se bode glasil "Ivan M." Zatorej Slovenci! Naprej za napredek in probujo naroda! PrljateJ. DARRAGH, PA, J. Jan. i906. Poročati Vam moram žalostno veBt. Dne 29. decembra m. I. usula se je \ našem rovu velika plast grude in kamenja, ter pokopala našega rojaka Andreja Dollnšek, kateri je tudi, vsled 'prizadetih poškodb, kmalo lzdahnil. Bil je še le tri meneče tukaj, a pristopil je takoj k našemu društvu. Naj bode onim na vzgled, kateri so vfe delj časa pri nas. a še niso člani koristnega društva. Rajni je bil doma Iz Mengša na Kranjskem, star Je bil 40 let, ter zapušča žalujočo udo-vo. Pogreha, dne 31. dec. se Je udeleži- lo društvo Edinost St. 23. polnoštevil-no, ter skazalo rajnemu zadnjo čast. Bodi mu lahka žemljica, udovl pa iz roka Iskreno sožalje Društvo Edinost dl 23 v Darragh.Pa. Jakob Jezenlek 1. r. predsednik Vlnconc Huttor 1. r. VSPOMINSKO KNJIGO ČIKAŠKIM "SOCIJALISTOM" IN REVOL-VERŽURNAL18TOM! Človek, kateri trezno misli In ga nI oslepila strast, se mora pač čuditi ln Bkoraj no verjeti lastnim očem, da naj de podla osobja v čikašklh »lov ''soc." ki no znajo druzega, kakor lagati, o brekovatl ln poštenim ljudem čast krasti. Novi list "Preti — klavc" se z vso beBnostJo zaletuje v lastnika "Glas Svobode". Poln Jo neresnice. Mesto, da bi Be bavll s tem. kar si jo za nalogo postavil, mesto da bi prinašal — nauke socijalizma — trosi med svet lažnjive Izmišljotine. KedaJ Je do lastnik "Glas Svobode" listal socljalalm načelam nezvest? od kedaj posvečuje svoje zanimanje duhovščini? Jaz poznam zasluženega moža skoz In skoz, ln reči moram, da Vaše obrekovanje je podlo, Je lažnjlvo. No vem, od kje sto vzeli da g. Kondu ni socl-Jalist? Menda Iz Pečetovcgn zatrdila. Jar pa trdim da g. Kaučič, Peče ln ne urednik "Proletarca" ln še par drugih prenapetih Vaših somišljenikov no tvorite socijalizem. Osebnosti tih "vrlih" mož se ne bodem dotikpvii, kajti sami so se zaznamovali v revolveržurnallstlčni poli o katerem nam nI treba nijednega komentarja Vaših infamnoatt smo ml delavci popolnoma siti, kajti lastnika "Glas Svobode" se ni i>otreba sramovati, pafi pa se moramo sramovati Vas Ne kaže ml skoraj vse natanjko odgovarjati, ker menim, da bode lastnik "Glas Svobode" vže sam odgovoril. Le to Vam svetujem, da ne sumite radi mojega dopisa druge ljudi, kajti v kratkem bodem se Vam sam predstavit. Za danes naj zadostuje, Če pa še miru ne bo. bom pa drugače "potlpal" svobodnega In predrznega "Ahasver-Ja", kateri Je o svojem času Jako ro-govllii, dokazal mu bom. da Je bil tudi njemu odmerjen prostor v "County Jail" klub temu da so se že ljudje preselili na daljni sever —Washington — Socljallstoin srčno pozdrave! Iz Indiahe "prerijski farmer". CLEVELAND, O. 2. Jan. 1906. S tem opominjam Franca Mlinarja da ml vrne posojenih mu 25 dolarjev. Posodil sem mu jih pred dvemt leti, a vrniti mi Jih noče. Tudi ob enem prosim njegovega reditelja I. R. da ml plača tistih 25 dolarjev, katere sem posodil njegovemu sinu in za katere Je I. R. dober stal. V teku 14 dnij hočem Imeti plačilo, ako ne poskrbel bodem, da bodete Vaji Imeni tudi v llBtah stare domovine natiskali. % John Vlaga 1209 St. Clalr Str. SO. CHICAGO. ILL. Dne 6. jan. 1906. Tudi Jaz sem dobil v roke slabo-glasnl letak obersociallstlčnih . papežev v Chlcagl. Ko sem vsega prečltal, sem si rekel: V celej tej plsarljl je edino to pametno kar lastnik "Glas Svobode" piše In sicer v svojo osobno brambo. Vprašal sem več sodelavcev, kaj oni o letaku mislijo ln tudi oni bo se Izrekli v tem smislu. Večina pa se je izrazila, da tako pisavo, kakor jo rabi sveta soci, trojica sploh no razumejo. Sveta soci. trojica v Chicago je razposlala za letakom drugi tiskani Izbruh svoje avtokratlške prismojene domišljije; imenuje se Pretiranec ali Prokletarec — pozabil sem že kako — ter so vredno priklopuje, kar se tiče mišljenja, logike ln obravnanje tvarl-ne, na prominnii letak. Le tako naprej papeži! Nič ne more bolj strezniti zavedne slovenske delavce v Ameriki, tpr jih prepričati o budalostl vaših prenapetih, zamotanih In pajčevlnl podobnim fantastičnih duševnih Izrodkih, ko Čitanje že tolikokrat prežvečene puhle tvarlne. Vaši "šlogarjl" lz nemškega prevedeni, PMWOajo prav hitro plesni vi med slovenskimi delavci. Samostojno misleči socislist. "PROLETAREC"— bedasti jarect Ponarejeni socialistični Overbav-l>av priznava, da jo bil v svoji zgodnji mladosti zasačen, ko Je grozdje kradel "Wer ein Meister werden will, uebt slch Jung". Njegova sedanja dovršenost v njegovem — "rokodelstvu" izvira pač v "prstni" zgodnji podlagi, Jto Je bil de le bavbavček ptujemu blugu, V "Proletarcu" plehastl socialistični papež, grozi g. Kondl opetno z ječo lu zaporom. Da! da! Če bi so tu vrste socijalizem vpeljal na svet kakordue-ga zastopa neslovenska, nenarodna "sveta trojica", bi tretjina ljudstva, obstoječa Iz Izmečkov človeštva a la sv. soc. trojica trinožllu ljudstvo, druga tretjina pa bi zdlhovala ]>o Ječah In socialnih Slbirljah; zadnjo tretjino pa bi ropresentovall sodrugl trpini, kater bi mogli s svojimi žulji rediti prvo tretjino — zdaj so razmere vendarle malo boljše. Peče obljubuJe podati svetu zgodovino "Zoro". Nadejati se Je, da bo dal prav imenitni prostor dogodljaja na Blue Island Ave., kjer mu Je Javni cestni rop rokopisov izpodletel In jo dobil prav gorke batine. Tudi nnj Peče ne pozald omeniti, kako Je enega sodruga, izmed srede ponarejevalcev denarja, dva katerih sta zdaj v Ječi (s katero tako rad Peče drugim grozi) ln s katerim Je on o čaBU ustanovitve soclaldem "slov. društva intimno občeval, enega postavil za zapisnikarja Imenovanega društva čeravno ni znal — pisati. Pri sejah jo ta prijatelj Peče samo "markiral" pihanje. Enake razmere še zdaj vladnjo pri temu društvu.. Pleheni papež slov. soci. v Cltlcag! kliče nekemu rojaku: "Schuster blelb 'bei delnen Leisten!" Ko hi »o ljudje, stoječi bllzo "frokletarca" tega Izreka držali, bt se gotovo ne bil žurnall-stlčni atentat na zdravo pamet slovenskega ljudstva po teh Don Klšotlh Izvršil. Kam smo prišli! V stari domovini nam štejejo vladajoči nemški ln italijanski kapitalisti v greh, da smo se Slovenci rodili — tu v Ameriki pa nas hoCejo nekateri izmečki našega naroda prisiliti, da bi zaničevali svojo lastno kri ln zlbelj t kateri smo se rodili, Pa motijo se: "Vas bo vihar pobral narod bo na veka stal." Kdor hoče kmalo dospeti ha Kranjsko, Koroško, Spodnje Sta«' jersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compagnie Generale Transatlantique. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Voi^ka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko Ju Canado na H2 Broadway St. New York. MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni agent za zaped, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank MedoNh, agent no 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Slika predočujo zlato damsko nro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltlmm. A A A Te vrste ura Btank le W V obilo na roe bo bo priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison 8t. Chicago, 111. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno Tišje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasno prosperiteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile, So je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrad-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z donarjem na spodaj omonjeni naslov. Vsaka delnica Je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je ž« $1.500.000 uplacanili. 108 Ureenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— 8 tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po 15.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto tJtl....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem so razume, ako predplačo prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice nnj bo pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. CEDAR RAPIDS IOWA P. Srlioenhofen Brg. Go's, Najboljše pivo je m sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 55U S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main £Jtr. La Salle, 111. Tajnik: M akti k Konda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. »Zapisnikar: Anton Mladic, 134 W. 19fk Str., Chicago, 111. 1 Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Aye., South, Chioago, 111. IDan. Badovinao, P, O. Box 198 La Salle, J1L John VeršČaj, 674 W. 21st PL, Chicago,^111. Matija Stbohen, 443 Main Str. La Salle, 111. (Martin Potokar, 5t>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centro Ave., Chioigo, 111. Jakob Tibol, 343 Fnltou St. Pullman, 111. t Martin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Bolniški J j081P Matko, Box 481 Claridge, Pa. odbor: j Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. TSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošHjatvepa blagajniku Frank Klobučarju. Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III 679 Blue Inland Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem'in dru gim Slovanom v obilen obisk Postrežba tocua in solidna VSTOP. Noyo društvo "Zvestoba" št. % v Chlcopeo, Kana.: Ivan Les-jak, 1488; Blaž Bezgovšek, 1489; Leopold M liner, 1490; Alojz Aidič, 1491; Andrej Kokal, 1492; Štefan Kogl, 1493; Štefan Cajner, 1494; Brank Schweiger, 1495; Leopold Strans, 1496; Anton Malis, 1497; Frank Košič, 1498; Jakob Jenko, 1499; Anton Riznnr, li>00. Društvo šteje 13 udov. MARTIN KONDA, I. r. tajnik. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne votle in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St. Tel. Canul 1405 Kasparjeva držav-na banka. 823 Blue Island' he. Chicago, III, plačuje od vlog{l. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti. Hran i bi i predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavnrovalne police. Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. kakor keilaj prej. Sedanja vojna, Čeravno obrača na se javni pozor, ne more nlkako v materljalnem ozlru dosti spremeniti strujo ruBkega notranjega razvoja. Obratno, ta vojna deluje na hitrejša izvršenje krize. Ta sistem se rušuje in dau, katerega napočetek bo videlo njegov popolni polom — ta dan bi mogel biti slavljen kot izvell-čalnl dan, ne samo po ruskemu narodu. temveč tudi po carju samemu. Ruska avtokraclja, nI samo prignala deželo na rob uničenja ln glada, ona je tudi vladala carja Nikola II. z železno palico — moža plemenitih nazorov ln visokih Idealov, spremenila v pomilovanje vredno, brez pomembno praznoto, trpečo pod težo podedovanega Blstema. Princ Uhtomskl, stari prijatelj čara Nikola II., kojega rodoljubje ln lojalnost ne prenašata ntkakega dvoma, Je izrazil položaj s Bledečlmf besedami: "Ruska kronično strada. slromaš-čena narašča na široko ln globoko — nikjer pa nI potov in sredstev, po katerih in s katerimi bi "se to zlo ustaviti ali zmanjšati moglo. Troškl naraščajo na vseh straneh in v vseh smerih brez omeje, ko se po-sužujejo Izviri produktivnega delovanja. Ljudstvo po deželi, mlado In staro, z vBcml silami dela, njih trud pa ne zadostuje v potrebo države in onih, kateri žive oh delu kmetovalcev.... Proti JasneJ bodočnosti vodi samo e-na pot in ta pot je oslobodenje naroda od Jarma birokracije." (St.. Petera-burgsklja Vedomostl, 13. nov. 1902). Birokracija sama na sebi pa nI, kar Je polagoma dovedlo Rusijo do moralne in materijalne degeneraclje. Specifični duh ruske birokracije Je stališče raz kojega se opazovalcu vsiljuje razumljenje te prikazne — doktrinar-nl. tamnl bizantlnUem, sistem Alexandra III., Pobedonočeva. Katkova, Leontleva i drugih. Nikola II., mož povsem druge značajnostl, se nI mogel oproBtlti ustanovljenega sistema ln državnikov, katere Je ta Blstem prouzročll. Alexander III., Katkov, Leontlev ln Pobodonočev Ltd., so bili vbI, če Izvzamemo morebiti Katkova, popolno pošteni možje, kateri bo odkritosrčno In brezkorlstno delali na to, kar se jim je dozdevalo v rešenje Rusije. Alexander III. Je svedočil grozovito smrt svojega očeta, velikega reformatorja in baš ta prizor ga je gnal nazaj k strogemu absolutizmu Nikola I. Pod Nlkolo I. Je bila Rusija del Evrope — avtokraclja Je faktlčrfb vladala, nikar pa se nI smatrala kot doktrina. Šele pod Alexandrom III., ko se je leta 1878 kongres v Berolinu končal, Je absolutistična Rusija začutila v sebi zavest fundamentalne različnosti od lapadne Evrope; čutila je, 1 da Je pač mogoče zvezana s nekaterimi zapadnlml evropejsklml državami po pravicah božjih, katere te kra-Ijevstva pripisujejo svojim vladarjem — v drugih vsih otlrih pa se Je smatrati začela, kot stoječa na edino le njej lastnem stališču. Konec sledi. Kljub opetovanim prošnjam 111 opominom vpošiljajo uradniki podrejenih društev naročilo glede tiskovin, naročnin ali oglasov na blagajnika.Prosimo enkrat za vselej, tako zadeve, naj se vpošljejo naravnost ua upravuištvo"Gl. Sv" ker isto preskrbuje take stvari, Kednr telo slabi in se njega moc čimdalje bolj in bol j zmanšuie tedaj potrebuje želodec krepila zn prebavljenje, da ojači čreva in ledvice Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaja razkrojena, telo ne dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervozno«ti, slabemu prebavljenju, izgubi Slasti do jedil, nespečnosti. Pole^ se pa prikazujejo še druge !>olezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je.naj-boljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, nko telo slabi, Cena 76c; po pošti 8Be. Izdeluje in prodaja edino J. C. Herinanek, lekarnar, 585 Ho. Centre Av. Chicago III. Kulturni poklic Ru sije v pravi luči. A. T. Višji in nižji, izven Rusije bivajoči Slavjani slavijo Rusijo, ln čuje se po-gostoma, da je ona poklicana nadomestiti, zapadno evropsko kulturo z drugo, ki bi baje prihajalo lz ruskega naroda. Sosebno pa med nami Slovenci Be je ukoreninlla Ideja, da bode misija Rusije razprostrla kulturni prevrat na zapadu. Ponosno kažejo Slovani na ruske duševne vellkaše, kateri pa nlBO bili ustvarltelji one specifične kulture, ki Jo kaže autokratski zlslem. Ti,vellkaše zastopali so s svojim nazori celi svet a kljubovali so ruskemu vladnemu xlBtemu, kateri je na svoj način hotel spasltl Slovanstvo, kateri je po Bvojem vzorcu hotel upeljatl kulturno prevstrojo. Poglejmo pa te odnošaje, predstavljajmo si Jih v Isti luči, kakor so, ne pa kakor bi morali biti. Kako vladni »Istem preganja Iste vellkaše, kateri b svojim zdravim razumom, s svojimi čiBtlml nazori stopajo med Bvet,- hoteč preobratek kulture? Poglejmo pesnika Puškina, pisatelja Turgenljev-a. Dostojevskega, Tolstoja In druge. Kake zapreke Jim Je vlada postavljala na njih delovanju T Zagovornik ruske autokraclje pl-ie: "Rusija Je najbolj iztočno ljudstvo ono se lahko razvija brez slovansko takorekoč azljatsko turansko Evrop-akega upliva. Brez tega azljatskega upllva, bi drugi Slovani postali kmn-!o kontlnentalcl, ln radi tega pač ni vredno, da bi se svojega Jarma otresli kakor tudi ne, da se ml BpuŠČuJe-mo v križarsko vojno riCdi njih." A kaj to pomeni? — Pomen teh besedi je Jasen. Kajti ugonobili bi radi duševno in telesno svobodo, v verskem, političnem In *oefJa!nem ozlru. Ruska autokraclja Ima oblast čez ivetovno In versko vprašanje a ne dopušča tJudBtva svobodnih mlsllj pod nikakimi pogoji. Rimska katolška vera je tudi hrepenela po svetovni oblasti, a lzpodle-telo Jej Je, kajti tudi pripadniki te vere ne gojijo ideje, da bi bil papež ■vetovnl vladar. V "International Quarterly" spisal je Vladimir O. Slnkovič. daljSo razpravo, katera Je važna za vsakega Slovana, kateri opazuje rodni razvoj. Navedenega pisatelja spis se glasi: Ruski antokratlčnl Blstem Je ramo sedaj podvržen huJSIm sktiSnJavim, NOVO LETO Je prav ugoden čas. da gledamo na to. da smo prosti kašlja ln prehlada. Skoro se ne moremo Izogniti, da ne bi bili izpostavljeni ostremu zimskemu vremenu, toda lahko se Izognete prehladu, da se vas ne poloti. Je leta dolgo obvaroval stotine ljudi posledic izpoatavije- rrf# . . ^^ J nja mrazu, on je ozdravil tisoče slučajev kafilja, prehlada. t< oslabelosti pljuč, vnetja sapnika,, bronhitis ln astme. Novim letom pričenja novo dobo svoje dobro-tvornostl človeštvu. Sklenite sedaj, da bodete imeli to nedoseženo domače zdravilo vedno pri roki in tako zagotovili pljučam varnost pred vsemi boleznimi za Vas ln za Vašo družino. Cena 26 in 50ct. "Valemu sijajnemu zdravilu Imam zahvaliti za življenje dveh članov moje rodbine, ki sta bila rciena, ker sta rabila Vale Izvrstno zdravilo, ko sta trpela na strahovitem kaliju." JAMES HUDEK, Phillips, Wis. HRIPA Samo nekoliko let je šele tega, odkarse Je ta bolezen tako zelo razširila po naši deželi. Morebiti Vam ni zuaua. ako dobiste "hripo", boete jo spoznali ia storili korake, da se oprostite. Malo zimskih boleznij je, ki bi tako Izmučile svoje Žtve. Pri prvem znamenju kašlja alt prehlada vzemite Severove tablete proti prehladu in oni Vam kmalu ln gotovo pomagajo.Oni so gotovo ln naglo delujoče zdravilo kakor mali Davi tudi oni premagajo- velikana Goljata, ki v obliki BtraŠne hripe zatira ljudstvo. $E VERO VI tableti proti prehladu vas OZDRAVIJO. . Cena 25 centov. Zdravniški nasveti brezplačno, V vseh lekarnah Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. ORIENTNI EK8PRE8NI VLAK, KI BO VOZIL PREKO ITALIJE, SLOVENIJE IN HRVATSKE NA BALKAN. Na Francoskem ae je sprollla misel, naj bi se delovalo na to, da bi oriental «kapresni vlak, ko bo, dovršena železnica skozi Slmplon, vozil iz Pariza preko Italijo, Cervlojana. Nabrežlne, Ljubljano, Zidanega mosta in Zagreba na Balkan. Za jugoslovanske pokrajine bi bilo v gospodarskem ozlru velikega pomena, ako bi se uresničila ta Ideja. Zagrebška trgovska zbornica je v svoji zadnji seji razpravljala o tem vprašanju ter sklenila so obrniti na vse ln-teresovane trgovske zbornice % vpra-fianjem, kaj so le ukrenilo v tej zadevi, da bi se s tem ustvarila baza za skupno postopanje v tem velovatnem vprašanju. Orletnl ekspresnl vlak vozi sedaj lz Pariza preko Ulma, Dunaja, Pe-Sto ln Belgrada na Balkan. Ta črta je dolga 2057 km. Ako bi pa vlak vozil lz Pariza skozi Simelon preko Italije, Nabrežlne, Ljubljane, Zidanega mosta in Zagreba v Belgrad. bi bila ta proga dolga samo 1950 km. Na ta način bi bila južna In zapadna francoska pristanišča direktno zvezana z Benetkami, Trstom ln balkanskimi pokrajinami. ne da bi se vlak moral dotakniti nemških dežela. Ker se na Francoskem tako iz zgolj političnih, kakor iz narodno gospodarskih ozlrov zelo zanimajo za ta projekt, se je nadejati, da se ta načrt že v bližnji bodočnosti uresniči, kar bo veltko važnosti tudi za Kranjsko, kakor sploh za vse jugoslovanske dežele. NE8RAMNI DUHOVNIKI. Papež Pij IX. Je Izdal cerkveno postavo "syllabus", v kateri Je preklel konstitucijonalisem, demokratizem in splošno ter enako volilno pravico. Ta cerkvena postava Je še danes veljavna, ker ni bila nikdar preklicana. Ljubljanskega škofa list pa se upa tajiti to zgodovinsko resnico,dasl so vsakdo lahko lz vsakega 'Konversatlonslexlkona' prepriča o njej. Duhovniki, ki so kaj takega drznejo, so res nesramni ljudje. To poročamo: lep Skof, ki kaj takega trpi In dajo takim nesramnim duho-' vnlkom Se potuho. OBOBOŽANJE KMET8KEGA STANU. Na Ogrskem u božajo kmetje ravno tako kakor na Kranjskem. Mesca septembra prodalo se je na OgrBkem 264 kmetsklh posestev dražbonim potom in pri tem so znašali štroSki za odvetnike, ekBeku-torje, BOdnIJe 84145 K. To leto prodalo bo Je dražbenim potom 3181 kmetsklh posestev, lani 2265, toraj letos za 916 ve*. STRAJK V HRASTNIKU. Premogarjl v Hrastniku so pričeli StraJkati zahtevajo odstranitev nekoga nepriljubljenega uradnika. KRANJSKI KAPLAN V "POLIZE- BLATTU". Zadnja številka policijskega Usta za Kranjsko prlnaSa tlralnlco sodno oblasti za ubeglim zaradi nečlstotl preganjanim kaplanom. Ta poziv Je vsekakor policijskim organom prepozno do-Sel, ker po ljudski govorici Jo ta kaplan Že v Ameriki in bo na gorkem v pest BmeJe avstrijskim sodiščem, ki še le tedaj Iščejo hudodelske katoliške duhovnike, kadar so ti Že na varnem. Javna tajnost Je da Je Skof Jeglič o-uebno priporočil Lavriču naj pobegne v Ameriko in mu za to dal tudi potrebnih denarnih sredstev. Lep Skof to, ki pomaga ubežati duhovnikom, ki bi ae morali pri sodiSču vsled dejanj pro-. ti nravnosti kaznovati. NESREČA. 22. m. m. pr. I. popoldne Je na južni železnici odtrgal stroj ključarju Avgustu Pohlu pod komolcem levo roko tako, da se mu le Se nekoliko drži ln mu Jo bodo morali v deželni bolnišnici najbrle odrezati. NE8REČA. 22. dec. pr. 1, je prišel na južnem kolodvoru med vozove 32Ietnl prlpe-njač Valentin Velkovrh, kateri se Je tako poSkodoval, da je kmalu nato umrL Ponesrečenec Je zapustil ženo ln itlri nepreskrbljeno otroke. Njegovo truplo so prepeljali ▼ mrtvaSnlco k Sv. Krištofu. PRINC ARZEN KARAGJORGJEVIČ brat kralja Petra, se Je, kakor Je znano, vdeležll rusko-JaponBke vojne kot podpolkovnik v konjeniškem oddelku generala Mlščenka. Te dni je princ Arzen brzojavno sporočil kralju Petru, da je dospel v Petrograd ln da v kratkem dospe v Belgrad. V Belgradu ga nameravajo Imenovati za poveljnika konjeniške divizije. V tem slučaju bo princ bival v NISu. DUHOVNIK, KI SE JE HOTEL USMRTITI. V goriškem samostanu so nahaja duhovnik Blaž Bevk. Pravijo, da bi bil slaboumen. Ta duhovnik je skočil Iz svoje cele na dvorišče, potem pa se zagnal v vodnjak. Prihiteli bo hitro ka-puclnl ter potegnili nesrečnika na bu-bo. Blaž Bevk je duhovnik goriške škofije ter jo služIl več časa na Kanalskem. Nesrečnik s« je zapll In Izgubil. MACEDON8KI BOJI. Turška vlada Je Izdala neko poročilo, v katerej zatrjuje, da je v bojih v Macedonijl med turškimi četami lu bolgarskimi, grškimi in Brbsklml usta-Sl v preteklem letu padlo 1032 ljudi. Ranjencev je bilo 165. Ako se pri-morja število raajencev z ono pobitih, se pač lahko potrdil, da v tamošnjlh bojih ne po/najo pardona. — Po nedolžnem obsojen profesor. Profesor na navtlčni šoli v Kotoru, M. Hadulovlč. Je bil radi nekega nemoralnega čina, ki ga Je baje zakrivil, obsojen na 5mesečno Ječo; ob enem Je tudi Izgubil službo. Ko Je kazen prestal, se mu Je posrečilo dokazati svojo nedolžnost. Vsled tega se mu Je zopet vrnil naslov profesotja ln se mu priznala pokojnina letnih 4000 kron ln odškodnina 60.000 kron za ponedolž-nem prestano kazen. NEMCI PROTI ČEHOM. Avstrijski Nemci so zahtevali od ministra Oautscha pojasnila, gledo Izjave, vsled katere je minister obljubil Čehom zvišati volilne mandate za 100 mandatov. V slučaju če se to potrdi, bodo pač vie tako napete strune med narodoma pričele pokati. NI GL0VEKA. KATERI NE BI ML ŠE OlTAL V ČASNIKIH, ALI SPISAL PRIPOVEDOVATI OD UV* m O VELIKEM ZNANJU iN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATJKBO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., ker jo tu sluvni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno kn-jigo ,,Zdravje", s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. Knjiga: ZDRAVJE. 7otnroi f R°.iaki Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako sto no-LdluldJ i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanjo telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moške in ženske Ozdnn I jen. ti/.iU « iu . e bole/ni ieledra. Hcunta- Ozdravljena glavobola, brli*tu toka in bolezni notranjih ženskih organov. Ozdravljen: kašlja, slabioe in jetlke. Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene krvi In izpadanja las. ROJAKI! • Uljudno Vam naznanjam, da sem stopil v zvezo z 'mestno hranilnico ljubljansko". Ta Je ena prvih ln najmočnejših hranilnic naše Slovenije. Ker rojaki večkrat ulagate denar v tuje zavode Vam uljudno svetujem, da uiagajte svoj prlsiužek v domačo banko, pri katerej se ni bati, da bi propadla, kakor propadajo ameriške banke. Banka obrestuje glavnico po 4 od sto, ter pripiše vsako lgto obresti k kapitalu dvakrat, tako, da potem ■> bresti tečejo od obresti. V to hranilnico »lagajo tudi pu larnl denar t. J. od mladoletnih In va" rovancev, kar dokazuje zaupanje v banko. Tudi stoji mesto s celim svojim premoženjem dobro za vsaki znesek. Pri njej je že uloženega 22 miljonov kron. Radi tega, kdor hoče Imeti svoje zaslužke na varnem naj vlaga v gori Imenovano banko., Vsakdor ki hoče vložiti denar v hranilnico naj ga pošlje meni, da ga potem odpoSljem na dotično^ meBto. Hranilnica ml potem pošlje potrdilo ln hranilno knjižico katero potem Jaz stranki bezplačno vrofilm. M. V. Konda. 657 W. 18th Str. nk z po REVEN8DALE, WASH. S. jan. 1906. Slov. narod, pod p. dr. "Zarja" St. 16. je v svoji glavni seji dne 26. nov. 1905 Izvolilo Bledeče uradnike: Predsednik: Matija Poterpln, podpredsednik Ivan Iuvan,, I. tajnik Ciril Brmenc, II. tajnik Andrej Gorjup. blagajnik Anton Slfler, zastopnik Anton Logar. Pregledovale! knjig: Frank Raano-žnik, Ivan Arko, Ivan Petek. Bolniški odbor: Jernej Škerbinc, Jo-Bef Kožuh, Matija Potočnik. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 SU Temu je pridjati *e 10 centov ar poštnino. ITT: Mark Lepeth'h Oka, La. Alojzia Slama, Clarksou, Nebr. Janez ZnKikovee, Box 86 Butle, M out. John K r tiar, Bo* m Connorville, O. v............... -----—.............. Potej,' teli imamo na rozpolago na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro->*tor;i, ue moramo tu priobčiti. ..._____goto ve je___________ V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko £asa traja, koliko sto stari in vse glavne znake in t-« v svojem luateruem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS 13 M 101>I< Al, ITVfi'PITUTE, \ 140 West 34th Street, ' NEW YORK, N. Y. j I'oti'iii sinete biti 7, mirno duSo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. ii * Zavo.i Dr. E. C. C'ollina-ft je otvorjen od i o ure dopoldne do 5. popoldne. l^šBjraj^raa-5 waiiiiiiaar&asv*sisrašiagaaagflSsLa^iiga s^raaasa* it« daiiižT ' NAZNANILO. Slovencem in bratom Hrvatom najtoploje priporqfciva, posta-rokranjskem okusu delano SMODKE. Fino izdelane vlržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprejemljeva z posebno točnostjo poštnine W£to • sa naročila naj so noslovijo na BAHOVEC BROS. 567 S. Centre Ave. Chicago. LIEBICH Slovenski fotograf poznat inej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male Bli-ko po najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. Nižje podpisani priporečam Slovencem, Hrvatom in dragim bratom Slovanom bvoj lepo urejeni •-SALOON— z drojnin kegljiščem in biljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vinn, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, III. Naznaiije. Telefon urada Main 31». Telefon stanovanja 228—Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle, III. Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno. * Ozdravljenje oči je uioja posebnost. ROJAKI POZOR I NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMA LCEM . Daai je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila, n pr. iz vrsto fotografij. Veliko, ali veČina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katere brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družine. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpoštevali naše točne in cene postrežbe, sedaj namenjene edino le za noše slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala, ostajam z veleštovanjem 391—393 Blue Island Ave. vogal U. Place. Chicago. III. 1000 mož potrebujeva v -—-Silver Saloon-— 461-463.-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wioland-ovopivo, kali« fornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijako smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. N az d a f rojaki 1 Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni iSaloon; Točiva todnoszežo pivo in pristne drage pijače. Raznovrotne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 53» S. Centre Ive, Chicago. III. se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrab, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi V^J^ spospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste,"da Wiwn> pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana _______ spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. • Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Jože Tritier 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trlnerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. Mirko Vadjina priporoča bratom • Slovencem avojo BIIIVNICO. 300 W. 18. St, Chicago. Največja (slovanska tvrdka Emil Bachman, 680 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gum bo. zastave in druge ptrebščine S 5S Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohioagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonn" vedno svežo najfinejše pijače-"atlaB beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpoliigo. Vsaoe-mu v zubavo služi dobro urejeno kegljiš6e iti igralna miza ......idr (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Avo. blizo 19 ulice Chicago, III, Vsem rojakom priporočam svojo fino u rojeno 0STILN< na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-Sol! C. HOFBAUER. f^ STARA IN IZKUŠENA (jUNARD LINE ustanovil)eoa lota 1840. JE BNA NAJSTAKEJŠIH PHKSMOBK*JU DRUŽB. KATEKA IMtEVAŽA ČEZ OCEAN. V Italijo naravnost iz New Yorka Qibelaltar, Genova, Nea-pel itd. PARNIK uPtOnUM" kateri ima 20.000 tonelat LflnUHIR i in21.000Konjski moči je eden najhitrejših in najbolje o-pravljenih parnlku v celega sveta. Odpluje Iz New Yorka dne« j an u v ar j a 1906 in 27. Hvečana 190(1. Drugi, tudi novi, tor moderno o-premljeni parniki z dvojnim vijaki odplujejo: ••PANNONIA" 19. decembra 1(J05. "CARPATH1A" 16. januarja 1906. "SLAVONIA" 28. sveoona 1906. F. G. WHITING, ravnatelj. . 67 Dearborn Str. chicaoo. S« Iščejo agent je! Badaya dobite! Veliko podobo z dvanajsturico kabinetnih slik, pri fotografu J. F. M a Iy, 570W.18.8t,bllzu Blue Island Dobro delo, zmerne cene. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — Kodovico In mineralno vodo. 516 W. 19. St. Telefon, Canal 6296 Priporočam vsem rojakom sVojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, GOtli. & Greenfield A ven. Went A His, >Vls. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. J08. JKKAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen jegod. instrumentov RAZNO. CELIBAT. Pred župnikom stojita mladenič ln dekle. Župnik: Poklical sem vaju, ker no morem dalje trpeti, da živita skupaj, a nista poročena. AU vesta, knko so lmcnujo tu odnošaj? Mladenič: Da. to Je celibat. Župnik: Nesmisel! -To Jo konkubinat! Dekle:' A tako? Da, da! Samo pri duhovnfku bo zove celibat! i MOŽITVENE LITANIJE. V višjih dekliških belgijskih šolah, ki Jih vodijo redovnice, so upeljane zadnji čas sledeče možitvene litanijc kot molitev: Sv. Marija — da J, da bi se. omožlla! 8v. Jožef — da bi so kmalu zgodilo! Sv. Anton — da bi imel veliko dedččln! Sv. Janez — da bi posedoval veliko denarja! Sv. Klara — da bi mu rad imel! Sv. Anutol — da bi ne bil Iehkomiseln! Sv. Lupus — da bi no bil ljubosumen! Sv. Karlota — da bi Jaz hlače nosila! (sle!; Sv. Marjeta — da bi kmalu prišel! Sv. Aleksander — da bi no bilo treba dolgo čakati! Sv. ElevterlJ — da bi bil dober oče! Sv. Angellk — da bi bil dober katoličan* Sv,- Nikolaj — no pozabi me! Zdap vsaj vemo, zakaj vso so nekateri svetniki prlproSnJikl. Sv. Karlota pa mora biti po našem mnenju zelo mogočna zaščltnlca, ker najdemo toliko zakonov, kjer žena hlače nosi, kar je vsekakor zasluga svetnice Karlote. JAVNO BIČANJE DUHOVNA. Mesar Albert H111 Je v Chesteru na Javni ulici bičal duhovna R. M. Do-lverlyja, ker Je nadlegoval mesarjevo soprogo z nemoralnimi ponudbami, ko Jo na zahvalen dan okrasila grob svoje hčerko s cvetkami. Hlll je duhovna srečal, ko Be je peljal po ulici In ga Je takoj prijel. Ker pa nI hotel prositi odpuščanja, je začel mesar s pasjim bičem neusmiljeno udrihati po njegovi glavi, dokler mu niso pa-santje duhovna Iztrgali lz rok. Do-herty Je Bedaj po obrazu černo pisan ln ne more ostavltl postelje. "OTROK NOČI". V nekem malem kraju pri Goett-weiler-ju na Elzaškem ne daleč od Strasburga Je 13. dec. p. 1. kar naenkrat prenehala mestna razsvetljava. Tema je trajala pol ure. In vzrok temu? Isti čas bo nesli namreč — čujte in strmite nad škandalom — nezakonskega otroka h krstu. S tem se je hotelo označiti nedolžnega črvlčka kot "otroka noči". Omeniti moramo, da je v onih ktajlh doma najhujši ultra-montanizem. Res, lepi sadovi rimskega katolicizma. Ako bi pri vsakem prestopku BVojih namestnikov solnce otemnllo, bi kmalu ne poznali več solnca, in vladala bi tema, kakoršna je bila pred. stvarenjem sveta. In nota-bene otroka so nesli h krstu. Mesto, da bi Be radovall, da Bprejme otročič zakrament, da mogoče opere pozneje greh svoje matere, mu napravijo temo, toda 8 tem so le sebe označili kot "o-troke rimske teme." KOLIKO TOBAKA SE PORABI NA VSEM 8VETU. O tem je sestavila vlada Zedinjenlh držav precej natančno Statistiko, številko povedo najprej težo porabljenega tobaka v posameznih deželah, potem pa težo tobaka za posamezno osebo: Zedlnjene države 440,000.000 funtov skupno — 5.40 funtov za osebo; Nemčija 201,753.000 — 3.44; Rusija 160,-244.000 — 1.10; Francija 84,393.000 — 2.16; Anglija 83,278.000 — 1.95; Av-atrlja 78,755.000 — 3.02; Ogrska 47.-905.000 — 2.42; Belgija 44.373.000 — 6.11; Italija 34,549.000 — 1.05; Mehika 18,870.000 — 1.39; Kanada 15,400.000 — 2.74; Avstralija 10.158.000 — 2.59. Konzum vseh 12 d?žel 1,209,678.000 funtov, povprečno 2.79 za o««bo. NESREČA V RUDNIKU. V rudniku Neusattet na čeAkem s« Je rlupočil plin ter Je ubilo 19 radarjev. IZ KROGOV "BOŽJE MILOSTI". Prlncezlnja Lujlxa se je i svojim soprogom Filipom Kobnrflklm koaečno poravnala. Celi svet sU s svojo zakonsko afero ■pravila lz ekstaze. Sedaj bode pa vender lo konec. Ločitev njiju sakona "od miz« In poetlje" »ta medsebojno odobrila, a Filip J« svoji nerrestl Mni doiftan plačevati na mesec 7000 kron. Vender pa Jo moral tudi nje oče belgijski kralj posredovati s tem, da Ji tudi on plačuje na leto 50.000 kron. Lujlza pa mora Izročiti vse listine, katere bi znale krlvonosnega Filipa kompromitirati. Stem jo čez škandal, kateri bi razkril marsikatero-dvorno tajnoBt padel zastor, katerega bodo morali pokrivati z marsikaterim petakom. 8REČA V NE8REČI. "Vi menite da sem bil vedno Bre-čen!" rekel Je bogati trgovec svojim prijateljem. "Sreča vedno negroči roko podaja" to sem moral žallbog skusiti. "Bil sem ubog. mlad in vesel, in poročil sem bo s krasno ženko. —" "dotovo si bil 'srečen človek?" ga praša prijatelj. "Ne posebno — kajti krasna ženka je imela hudi Jezik In trdo srce". "To Te je gotovo nesrečnega napravilo?" "No toliko, kajti prinesla ml Je 10.-000 kron!" "No s tem si lahko zadovoljno živel?" "Gotovo, a kupil sem za ta denar kamele, katere bo mi poginile." "Nezmerna Bmola." "Ne taka, kajti prodal Mm kože za lepi denar." "Bil si gotovo zopet srečen!" "Ne! Kupil sem si hišo, a potres Jo je popolnoma razdejal." "To Jo bila gotova največja nesreča v Tvojem življenju? O ne, tudi pri tem sem bil Jako Bre-čen, kajti pri tem Je zasulo tudi mojo hudobno ženo. KAJ JE ZAKON? To vprašanje Je stavil neki irski svečenik neki deklici pred birmo. Dekletce Je bilo pripravljeno na vsa vprašanja lz veronauka, aH škof, ki je bil navzoč, jo je tako zmešal, da je odgovorila: "Zakon Je stanje strašnih muk, katere morajo trpeti oni, ki vanj stopijo, za časne kazni greha, da se za boljši svet pripravijo. Odgovor je bil hiter ln točen, tako da ga svečenik ni mogel preprečiti. Ko je dekle končalo, dejal Je škof: "Dete, to nI zakon, to so vice!" PAPEŽEVA 50 LETNICA. V letu 1908 praznoval bode papež PIJ X. 50 letnico svojega mašništva. A vžo sedaj Be vršijo priprave za ta praznik. Vprašali bo papeža, kako fell, da se ta praznik proslavi: On Je odgovoril: "V skrajno religijoznem pomenu."....? Odbori so se vie imenovali, kateri imajo nalogo organizirati cel katoliški svet s tem da pripomorejo k temu, da bo papežu izroče darovi celega sveta. Pobirali bodo denar ia s tem papeža obdarili. Rojaki! Ni treba nadalnjnega razloževanja o tem hum-buku. Le to pa ako kdo pride k Tebi prosit za papeža, pokaži mu vrata. POQREB PETROLEJSKIH SVETILK Prusko mesto Unruhstadt Je dobilo plinovo razsvetljavo. Ko je zasvetila v mestu prva plinova svetilka, zbrali so brumnl mestni prebivalci vse petrolej-ske svetilke in Jih slovesno zakopali. Na čelu sprevoda, je šel dostojaastve-no podjetnik, ki je zgradil plinarno, noseč dve rdeči zastavi, za njim Je pa svlrala godba žaloatinke. Svetilke, ki so Jih hoteli pokopati, so nosili delavci in so bile črno pokrite. Za njimi Je šlo nebroj občinstva. Po pokopu Je mnoll-ca pred mestnim magistratom pela rodoljubne poaml. Seveda se taki običaji nahajajo le med Nemci, med tem pro-svltljenim narodom. TRDNA NARAVA. V rudarsko bolnišnico v Sulzbachu na Nemškem J« prišel nedavno sredi noči neki rudar ter poprosil bolniškega pomočnika za malo uslugo. "ZaliJ ml trebuh, da bom mogel Iti domov, ves Čas mi silijo črova lz trebuha." Peljali so ga v operacijsko sobo ter ga pro-iskali. In res je imel mol v trebuhu veliko zarezo, ki jo je dobil v pretepu, a lz rane so mu ros visela čreva. Brt so mu rano zašili, toda domov nI smel iti, dasi je neprestano zatrjeval, da ga ta "stvarica" nič ne ovira pri bojt. SMEŠNICA IZ JUTROVIH DEŽEL. Beg Akiba podaril J« svojemu sinčku osla, ter mu napravil s tem veliko veselje. Jahal ga Je skoraj neprestan«. Nekega dne pa osel zboli. Deček J« bil žalosten. Oče ga prate: "Kaj pa misliš mali T Tudi Se ti troj «m«1 pogine, TI Jih ne bo manjkalo, dokler Tvoj oče živi. L _. ..................__ m Konklavo 1. 1903. III. Tolko bolj pa so lagali vatikanski gospodje ln po katoliških Ustih razširjali najnevorjetnejše vesti o papeževem stanju. Poročali »o celo, da Je papež vsak dan Citat kaj časniki pišejo o njegovi bolezni, medtem ko papež te dve leti sploh ni mogel več Citati. Katoliški zdravnik dr. Lapponi je bil označil papežovo bolezen kot vnetje obeh pljuč. Mazzoni se Jo tej dljagno-zl smejal tembolj, ker Je to "vnetje pljuč" trajalo io tri tedne in Be ni ne enkrat pojavila groznlca. Ko Je Mazzoni na papežu izvršil že omenjeno operacijo ln mu lz prsi odstranil večje množico gnoja. Jo naprosil profesorja Kossonija, da ta gnoj mikroskoplčno bakteriologično prelSče, Osem profesorjev ln asistentov se je trudilo h to preiskavo dva dni in vsi so konstatl-rali, da Je prava papeževa bolezen — rak. To razkritje Je jezuvlte in njih somišljenike hudo speklo. A ta prekanjena tovaršija Bi Je znala pomagati. Morda Je dr. !.apponi vedel, d« ima papež raka In Je to na željo Jezuvltov prikrival, a čim Je prišla resnica na dan. Je dobil brco Lapponi. Jezuvltako glasilo .Je dobesedno pisalo: Da bi Lapponi svojo znanstveno nesposobnost prikril, je poklical na pomoč poglavarja rimskih framazonov. To Ja imelo samo namen, da bi dobila italijanska franiazonska vlada poročila o dejanskom stanju papeževem in da bi eestilcl hudiča vedeli, kaka nevarnost preti cerkvi." To Je pravi jezuvitskl slog. Zdaj je pokazana pot, po kateri morajo klerikalci 10. Stavili bi svojo glavo, da pride čas, ko bodo katoliški zgodovinarji pisali: "Ko Je Leon XIII. dosegel 93 leto svoje starosti, mil Je božja previdnost vzela iz rok pesničko pero In mu ovenčala glavo z vencem mučenlutva. Dva framazona In brez verea, Mazzoni in Rossonl, sta se pre-oblekla kot zdravnika in sta papeža umorila." Stavili bi glavo. • da bodo tako pisali, kajti klerikalec je najin-famnejše bitje na zemlji. Lapponi Je dobil svojo brco ln Je odletel iz Vatikana, a samo za 14 dni, kajti ko je bila stvar pozabljena, so Je vrnil v Vatikan ln Jezuvltje so ga sprejeli z največjo ljubeznivostjo, saj se Jo bil dal v kritičnem trenotku zanje obrcatt. Leon XIII. Je med tem umiral. Mazzoni Je bil povedal, da zna posrečnl o-peracljl še kak dobor teden živeti. V tem ko Je Leon skoro vedno brez zavesti trpel strašne bolečine, so nehvaležni Rimljani prav grdo nanj zabavljali. Rimljani papeža Leona sploh nikdar niso marali. IJI1 Jim Je skrajno nesimpatičen. Očitali so mu, da Je skop čez vse mere, da zapacka s tinto In tobakom tri bole talarje vsak teden In da ničesar ne stori za reveže dočlni Je vso svojo leno In malopridno ilahto silno povišal In JI naklonil velika premoženja. In še v smrtni url nI Leon mogel pomagati tistim Rimljanom, ki so "njegove številke" stavili v loterijo. V zadnjem zdravniškem biilletlnu Je bilo rečeno o papežu: telesna gorkota 36,' dihov 30. udarcev žile 90. Te tri številke je vsa Italija stavila v loterijo. Italijanska državna loterija je na te tri številke prejela nad 6 milijonov frankov, a nihče ni zadel terne, le v Turlnu, v domovini "pljemonteškega razbojnika" Je bila potegnjema revna amba (številki 30 ln 90) Lahi so kleli, da se Je kar kadilo ta se togotlli na umirajočega papeža, da Jim niti tedaj ne pomaga, ko bi ga prav nič ne veljalo. Dne 16. Julija se Je zgodilo še nekaj kar Je vredno, da se otme pozabi. E-mile Zola je bil svoj čaa pisal o papeževih razmerah. Tedaj Je bilo v raznih duhovniških listih čltatl: "Ta za-nlčljivi smrad, ta svlnjar Zola trdi, da ima sv. oče kakor kak kmet svoj denar shranjen v železni skrinji pod svojo posteljo." Zola leži, že davno v grobu, ali da je pisal resnico, se Jo pokazalo 16 Julija 1903. Ta dan Je mon-slgnore Chiess, namestnik kardinali« Rampolle, uradoma obvestil policijskega komisarja dr. Bondlja, da pride o polnoči Iz Vatikana, in sicer pri Da-masovih vratih voz, na katerem bo deta dve veliki skrinji in ena železna blagajna, ki so bile doslej v papeževi spalnici in v katerih je shranjenih mnogo milijonov papežovega premoženja v gotovini in potrdila o tistih milijonih, ki Jih je papež naložil v inozemskih bankah. Monslgnor Chlesa Je Italijansko policijo prosil, naj pazi na ta denar. To se Je tudi zgodilo. O polnoči Je prišel voz pri določenih vratih iz Vatikana. FramasonBkl policaji bo voz obstoplll In ga spremili ves pot do rimske banko. Vatikanski gospodje so se pač bali, da bi se kak vatikanski poštenjak poskusil polastiti Leonovega ogromnega premoženja. (Dalje prihod.) Nekoliko dogmatič-nih naukov. Iz katekizma slov. plehenlh socf. papežev. Vse za ednakost, dokler se ml povzdignemo nad neumno maso ln jo vpre-Žetno v jarem sedanjih kapitalistov ter slednjemu prldamo še "r'nk" v nos in kozaško gorjačo. Vse za svobodo, dokler ne dokaže-ino neumni masi, da prava svoboda obstoji v postavni mreži, katera duh in telo sodrugov ovija, da jih mi tem laglje Izkoriščamo v svoje sclilCne namene. Vse za bratstvo, dokler neumno maso naše hinavsko hllnjenje In navidezno bratsko uočutje ne privede do tistega palhologlčnega momenta v katerem so Bodrugl tako hipnotizirani, da nam denar pumpajo. ..Ne glejte na naša dela, temveč ravnajte se po naših besedah: Kapitalisti, farji odvetniki l.t.d. so neproduktivni stanovi, škodljivi delavstvu — ker prva stanova zahteva nekaj prirojenega uma In uka ln ker nam oboje manjka, hočemo postati odvetniki, kjer velja samo prefrlganost. (Pa tudi ta njih prefrlganost ni vspeina v tem ozlru. ker Je tako nevkretna da J« vsak z<'-len Janez lahko z drogom potlplje, linotajpar.) Rimski papež: Jaz sem nelzmotljlv v verskih stvareh. Slov. pleheni aoc. papeži v Chicago: Ml smo nelzmotljlv! v verskih Btva-rlh In tako smo nezmotljivi v socialnih ln narodno gospodarskih. Rimski papei: Ako no boš veroval v moje nauke, te bom iz cerkve Izobčil. Slov. pleheni soe. papeži: Ako se ne boš podvrgel v VBeh točkah našim gospodarskim razmeram, te bodemo vrgli v temnico kjer Je škripanje z /. zobmi. Rimski papež: Hog je dal um ln prosto voljo — katera se pa morata rabiti po mojem zaukazu. Slov. pleheni soc. papeži: Osoda je dala nam prefrlganl um. v svrho, da ml masi zaprečlmo vporubljenje proste volje, ter da ona pleše, kakor jej ml godemo. MLINARJEV JANEZ NADALJUJE: PrniaJ.s! Na merakelne pa na uer-vnm pa usegllh se je an merakel zgu-du. Merakel pa tak, de b' so čovk kar krohotu. U ta taskovna Bklleda.je adan pa-lužu kar 25 dularju. Jev, Jev, h Jeh še nlsu snledl. — Gun dan k Ham šou pa Čakag sam praul, de so mlrkuce z mažnarlje pafullle. Pa sem kuj djav — JeBt pa dobr vem kam sa se spraule! na lo pa rles je šou šlntar spegat tam na gun flrkelc — pa rles na muorem pa-gruntat če je šintar pofuleno mlrkuce ulou. Kadr buom Jem I cajt pa pujdem pašpegaL Gasput šlntar ml Je dau tud na ra-gara, pa je djau da je ta ragara z .la-randau, pa prmejš tku ml Je šmekala, da sem pozabti, da sa me an k rat za-stran cagar prkamlškel. Adn tud prau da ga Je krmenatlc postau za natarja, nil Jaz tu uervam. Ta gun kedn se mlBlem žent, pa pujdeip k temu pismu deuat. Oča m bu prplBal bajto pa še neki grunta, pa buomo use na natarsk papir spraul. V nedeu sam srelčal anga obersoel, pa sua se spraula u špetlr, djau m Je de Jem slab prede nu pa potrouštal sm ga sm mu djau, da buodo prej grabcl na baltah s pohelfalnem ta pri-fane babce radii, kakur pa deb ober-socl komando Jemel. Doet za dans. MIha. Listnica upravnlštva. G. John Sane, Bingham Cany-on H. B. Mine, Utah. Naznanjamo, da Vam list redno pošiljamo, in kakor postna uprava zahteva, vsem devetim naročni-pod enim zavojem. Nn prvotno Vašo piBirio smo Vam tudi pismeno odgovorili., Obrnite se do John Prijatelja morebiti Vaš list tam ostaja. Obratna prosimo pojasnila. Listnica uredništva. , G. William Eltz, Columbus Mine, Alto, Utah. Naročene knjige, katere ste po našem potniku naročili in tudi vže plačali smo Vam odposlali meseca oktobra. Pošta nam jo pa danes to knjige vrnila, z dostavkom da Vaa no moro najti. Prosimo da naui naznanite natačen naslov, da Vam knjige odpošljemo. . G. J. B. Mohawk, Mich. Vaš dopiB je preoster,rad i tega smo ga odložili. G. B. K. 1232 Santa Fee Pue-bio, Colo. Vaš dopis je nerazumljiv. Kdo je J oh an V Katerega menite s tem. Naznanite nam i me, potem ga priobčimo. NAdlM NAROČNIKOM) Nekateri naročniki dolgujejo naročnino. Uljudno jih prosimo, da blago-volo Isto čim preje poravnati, da jim zamoremo nadalje list pošiljati, kakor tudi, da zamoremo naše ogromne stroške pokrivati. Tudi nameravamo llBt povečati, ter dvakratno Izdajo na teden uvesti. Da nam bode pa to mogcče bo obračamo do drago naročnike ln bralce, ter prosimo njih podpore, s tem da zaostalo naročnino poravnajo, kakor tudi. nam pridobivajo novih naročnikov V nadl, da naša prošnja ne ostane brezuspešna, pozdravlja rojake širnim svetom. "Upravniitvo". Hura! Hxxreil VELIKI MAŠKERADNI PLES, KATKREGA PRIREDI Društvo Slovenija, 44, Č.S. B.P.J. •/ - 1 " ■ VRŠIL SE BODE * V SOBOTO, DNE, 3. FEBRUARJU, 1906. V NARODNI DVORANI NA CENTRE AVENUE IN 18 ULICI. h pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta. 657 W. 18th' Str,, Chicago, III. NAZNANILO. Rojakom priporočumo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Doticnik ima pravico nabirati nnrooninoza "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravnlštvo »OLAS SVOBODE". Knjiga "OPATOV PRAPOR- | ŠCAK," spisal F. R. je izšla, i Ta zanimiva zgodovinska povest j je izšla kot podlistek v "Slov. i Nar." in "Glas Svob". Knjiga i obsegu 211 strani in stane 50c. ; poštnine prosta- Kdor želi knjigo prodajati, naj i se zglnsi za pojasnila pri uprav- j ništvu "GLAS SVOBODE". IŠČE SE Franc Rogina, doma iz Knožine, farn Draga tuš. Ta je srednje postave, rujavih las. Rojake, prosim du mi naznunijo njegovo bivališče, ter dam istemu, kateri mi gu naznani 5 dolarjev. Nikolaj Svitkovich Cherry Str., Butte, Mont- IŠČE SE Martin Bukovec, doma iz Vertač št. 31». Za njegov naslov bi rad zvedel Jakob Bukovec P. O. G. Box H Cleveland, Ohio. PUEBLO, COL. Dne it. dec. 1905. Vže v drugič opominjam v "Glas Svobodi*' poštenjaka Matevža Stlra. se-strlča tukajšnega očka Cirila. Ta lenuh Je bil pri meni na hrani ln stanovanju, a koje bilo čas dvamesečno hrano plačati, jo Je prav po katoliško popihal la ž njim tudi mojih $41.76. Ako mi ne plača, kar je dolžan bodem poskrbel, da bode njegovo Ime celo leto v "Glas Svobode", a da bodo tudi v stari domovini tlfika poznali tndl v "Slovenskem Narodu" v Ljubljani. Martin Kočevar. Vstopnina zhsaS,osb.. 25? ' Začetek ob 8 uri zvečer. MaSkeradni ples bode jako zanimiv, kajti odbor ae trudi ua to, da bode vse potrebno ukrenil. Tudi ae b^do med pomembne maske razdelite častna darila. Društvo'Slovenija vabi in poživlja cenjene rojake Irv rojakinje, da se za ta dan skrbno pripravijo, ter mnogoštevilno udeleže. ODBOR. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. VBom bratskim društvair priporočam tudi mojo dvorane za društveuo seje, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvorano j>a za narodno in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske sntodke in prost prigrizek. Potujoči rojaki vedno dobro došli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8. Centre Ave. Chicago, HI. « « « Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za tnožke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in Izdelujem nove r . ,. , . == , jk najnovejši modi In nizki ceni. jk JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, lil. 3 § i a o Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. TeWm emu« Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. e>. DR. WEISSKOPF je Ceh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo