gospoda sk brtniš § na Izhajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarnici posilj po posti pa za celo leto 4 fl. 20 > î za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn leta 90 kr V Ljubljani v sredo 12. liiarca 1862. Oznanilo zastran živinske soli gospodarstvu iu delu biti, imajo svoje namestnike in oskrb-nike, kteri njim njihove zemljišča in gospodarstvo oskrbujejo, v Novice" so unidan povedale, da smo dosegli, česar da se vse dobro in zredoma opravlja. « v 1 l« V • « 1 1 « • «v TV _ _ «V 1 1 . smo dolgo želeli: cena živinske solí je znizana. našim gospodarjem še to Danes pa 2. Dober gospodar je skrbe n. — Skrbnost, shran povemo, da se v ces. solarnici v ljivost ali sparovnost so lastnosti, ktere dobrega go Trstu cent te soli dobiva po 1 gold. 20 kr. nov. dnarja. spodarja opletajo. On ne delà zahman in ne zapravlja na Potem se lahko prerajta, koliko utegne gospodarja cent te nepotrebne reči tega,, kar on in njegovi ljudje pripravijo. soli stati 9 ce le vožnino do svojega doma dosteje. V ali kar njegova zemlja in njegovo gospodarstvo donaša Ljubljano po železnici menda vožnina od centa znaša 50 ampak on skrbi, hrani in špara za potrebne stroške nov. krajc. 9 9 da Dober gospodar 9 » Kadar člověk h kakemu hramu pride, brž vidi, ka zna pri hramu (hisi) vse spraviti, kar je za življenje, ob-leko, podučenje in izrejo otrok in druge reči potrebno dačo in dolge plačevati, in na kake pobožne haške siro-makom in potrebnim kaj dati. Skrben gospodar se loči od samo delavnega ; zakaj ■HHII^^H^^M^BMHIIÉHIÉMHÉI . košen je hišni gospodar, je li dober ali božen. Ce je hram nekter jako delà, pa kar čez teden zasluži in pripravi, in okoli hrama vse v lepem redu in snažno, ovadi to do- vse v nedeljo ali v svetek zapravi, in si ničesa naprej ne brega gospodarja. Dajmo enmalo premišljevati, kdo je dober preskrbi. Kdor pa je skrben, ni samo delaven; on si vse keršansk gospodar, in kakošne lastnosti ima? Dobrega gospodarja mi takega spoznavamo, na kterem preskrbi za naprej in ne zapravi na golt ali nepotrebne reči svojega gospodarstva potre« 9 ampak za to, kar za potrebe se nam pred vsem sledeče lastnosti odkrijejo: buje. Delaven in skrben gospodar 1. Dober gospodar je delaven. Delavnost je if n^n ni vsikdar skrben, skrben se odlocita tako: „De pa je vsikdar delaven". njegovo življenje in veselje ; on nima mirú, ako ni pri vsakem delu nazoč in ga sam v roke ne prime. On gré prvi s svojimi ljudini ali težaki k delu, in da je tudi po-božen, vsako delo v božjem imenu in z božjo pomočjo začne rekoc: „Bog pomagaj! Bog nam daj srečo pri našem delu!" Takega dobrega gospodarja šalijo včasi nemarni sosedje 9 nice ali mesa. govoreč: „ zga 9 9 9 pa tudi vsako delo v imenu Božjem dokonča, rekoč: „Križ ce pri njem vidijo stare prihranjene reči: žita, vina, Kako moreš to tako dolgo šparati zakaj si ne privošiš, zakaj ne trošiš, da težko delaš in moči potřebuješ". On pa vé hitro si pomagati in taki jezik zavezati, rekoč: „Hm! jaz to tako dolgo 9 sparam > kakor Božji! Bog nam blagoslovi naše delo!" in napravi križ na svoje delo dva lesa na križ djana, ali v zemljo pritisnjeni križ, kadar ; zato pa najdemo križe zarezane v kaki les, ali i V i t « • m» é i • • « % • V drugi hitro zapravijo; jaz si to prihranim, da imam, kadar drugi stradajo, da jem, kadar so drugi lačni, in da kadar so drugi zejni so delavci odšli. , in se tudi imam drugim kaj dati. Zato pa pravi neki moder: „Marsikteri kmet bi se zve- Dober gospodar je delaven lical, da ne bi nedelje v tednu bilo !" Ali ce mu leni in zada Božja beseda uči: „Kdor noče delati, naj tudi ne jé." pravljivi gospodarji oponašajo in pravijo: „Zakaj tak zlo Delaven gospodar skrbi, vsako delo dobro opraviti in v delaš in skrbiš? saj nisi živinče, saj ne boš vekomaj živel". to je, on rad delà ; on vé, be delati, naj tudi ne jé." 9 ■■■■■mavHp pa ne enega ne zamuditi; hasek obrniti na kvar bilo, kar bi zamudil: on skrbi, kolikor more kajti to bi njemu On pa jjh hitro zavrne ». 9 9 9 vse vince, ampak kakor člověk, in storim rekoc: „Jaz ne delam kakor zi- svojo dolžnost, ktero ob praveni času opraviti, ako mu le zdravje, vreme in druge drugi zamudijo in ne delam zato, da bi vekomaj živel . ■. . . . . V V . .. - V.,,1 ....... 9 okoljnosti dopuscajo. temoč da bi iz svojega zivel; kdor pa delati in si kaj Dober in delaven gospodar vé tudi svoje ljudi k delu priskrbeti neče _ i* • 1« • « • -I v « » « - _. _ J V • • zivi le od zuljev druzih ljudi!" ravnati. Njegova gospodinja, deca in družina so vsi de lavni in složni ; vsaki vé delo najti in si ne daje velevati. 3. Dober gospodar je zredoma. Red on ljubi pri vsaki reči, kajti red je «•ospodar hoče vsako reč v redu imeti in ob svojem času dusa vseh opravil in poslov. Dober Vsi spostujejo svojega hišnega očeta in ga ubogajo. « " " -------c?----; — ---o- j - Delaven gospodar pa se ne da tudi od svojih nemarnih opravljeno. Vsaka reč I ____1*J« li • « »V • 1 1 »V _ __ mora na svojem mestu biti, in vsak sosedov motiti, kteri ga pačijo in skušavajo v delu, rekoč: jo mora po opravljenem delu na njeno mesto nazaj djati, Kaj boš tako zlo dělal in se klal; počivaj in pusti svojim da jo drugač lahko tam najde in vzame. Veselo je gledati pri takem hramu, kako je vse lepo v red zloženo in sprav v v Delo ljudem delo". On pa vé takim usta zapahniti rekoč: je moja dolžnost, Bog je člověka za delo stvaril; delo je ljeno, da nič ni napoti in se nič ne pogubi. Hram je v moje življenje in moje veselje, delo mi dá kruhek in dnar. lepem redu. stene so vse popravljene, očejene in pobeljene Vsak člověk nekaj delà. Ako ne delà svoje zemlje in dolž- glaži celi, strehe popravljene, ploti pokrpani, njive lepo ob- 9 nosti stanů ne opravlja, pa delà d olgé!" delane, travniki očišćeni, Dober gospodar pa ima veliko gospodarstvo in čuda delavcov, da ne more sam se delà prijeti, pa pri njih stoji, nje ravna in vsakemu delo kaže, da delavci ne stojijo in delà ne zamujajo. lesovje obcuvano; kar se seka, se od kraja podira, da mladolesa ne kvari; mladoles ali gaj je strebljen in zagrajen. Gorice dober gospodar zvesto obde- groba skrbno, da ne bodo redke, jih gnoji z gnojem in zemljo pa z venikom. Vsako delo reden gospodar opravi lava, Gospodje in veliki gospodarji pa, kteri sami zavoljo ob svojem času in ob pravi uri, da ljudje njegovi ponoći «voje službe, stanu ali drugih poslov ne morejo sami pri mir imajo in si odpočijejo. On ima red pri vsakem delu, ne začenja pred drugega, dokler ni eno opravljeno, da nic ne Bohinj po svoji obleki malo obetav po svojih cr orih pa zaostane in na kvar ne pride. Tudi živino ima v lepem silno učen pa skušen zivinozdravuik. imena ne vém redu. Ne redi več krav ali juncov, kakor mu krma dopusti, saj ne gré za i pa osebo, ampak le za t var. K njemu se brž da ne zamedlajo, ampak životni ostanejo; gleda, da irnajo pridruži tišti zavoljo nekega groznega konjskega poroda že nastlano in suho, da so snažni in se morejo česati. Svin v crne bukve zapisan mazač. Ker gospodarji njunim přenesla- nima več, kar jih more rediti; kajti boljše je, manje jih nim vražam nič ne verjamejo, kaj si izmislite zvite buci, da saj imeti, pa tište v dobri koži. Toliko tudi konj ima, kolikor jih nekoliko v svoj žep dobita? Popolnoma zdravim kravam v more dobro prerediti, da so životni in močili. Ne hodi po prveni voglu očeša s škarjami mrenco režeta in tako nedolžno nepotrebnih voznjah , da si ne težavi kónj , ne kvari kol, živinico trpinčita, češ, da živina potem bolje vidi, rajši jé, ji ) ne zamudi domá delà , in se ogne razujzdanega in zaprav-ljivega življenja. Kola, škeri in vse ima v lepem redu, in jed bolje tekne ter se tako hitro, hitro obredi parija Grda f vsako reč si spravi, ktero potřebuje pri gospodarstvu. Neskrbni in neredni gospodarji so mu večkrat nevoš-ljivi, da vse zamore, kar člověk lahko na posodo dobi, in Božja modro ustvarj dovaje providnost je ljudem kot živini dala neskončno oko za led ne pa sleparjem poško ga i v krivični zaslužek Rad zvedel od onih ne vse tako v lepem redu ima. On pa z mrzlim srcom odgo vori : » Kjer ni ga reda, tam ni ga meda i in ko bi drugi spametnih gospodarjev, kako se jim je njih živina z otek limi očesi že poredila naj je bilo to Gorenci možje prebrisane glave! zadnjikrat, da tudi ne imeli takih reci, kje pa bi jih jaz na posodo dobil?" (Dal. prih.) Nektere poljodelske pravila kmetovavcora (Konec.) si je kdo z vašo aboto mavho polnil! Svetujem vam, kar so „Novice" in „Veliká Pratika" že tolikrát podučevale: Napravite si prostorne, primerno visoke, svitle in snažne hleve! Dokler bodo vaši hlevi z dokler bote dokler bodo drobnico med govedo nabasani in natlačeni prijaznemu solncu vsaki posij odvračevali, i 7. Plevel ni vsakikrat v škodo. Plevel vleče živež z gnoja v vasili prenizkih hlevih: porok sem Vam celi kupi da vas bode še marsikter slepar za trdo zaslužene denarce zraka in sopar iz zemlje in ga njivi zopet povračuje, in to opetnajstil, pripovedovaje vam od vraž in coprnij. Poslušajte gnojí zemljo. Al plevel ne sme toliko časa rasti, da bi do- pametne nauke skušenih in zvednih mož, ne pa mazačev, v dolgem jeziku. k mazaćev in vraž, pa iskren prijate! zorel in po njivi seme zatrosil. Vsak plevel ni škodljiv; kterih vsa modrost obstojí nekter je vedno zelen in ne raste visoko, ampak se le bolj Zapi tál drži, in ni tako škodljiv, kakor oni, ki naglo raste ili naglo zori i kakor na pr. : š č e t i c e, mak in visoko p la- umne živinoreje in modrega kmetovanja 9 vice, ogeršica itd. Će se omenjenega plevéla obilo v ozimincm žitu nahaja, naj se z majhnimi matičicami poseče, Graška asekuracija zoper ogenj pretečenem ce se ravno žito nekoliko preredi, se pa po tem bolj ostalo razraste in ukorenini. Matiko mora kmetovavec vedno pri rokah imeti, le v mokrem vremenu ne. letu lsfil Po stari navadi prinesemo tudi letos razglas našim 8. Ovce ? ako se po njivah pasejo, jim več škodujejo gospodarjem, kako seje obnesla lansko leto asekuracija v kakor koristijo, ker vso malo travico pomulijo, in po tem Gradcu, ktera je za tri sosedne dežele, namreč: štajarsko. take m ni resničen pregovor i da ovca, kar na polji požrč, krajnsko in korosko, na bratovski zvezi osnovana. tudi na polji pusti. Kar ovca na polji popustí, ni nikoli toliko vredno, kakor pomuljena trava. Iz spiska, ki ga je vodstvo te asekuracije zoper ogenj te dni na svetio dalo, se vidi, da je v pretečenem letu 9. Dobro tekne njivi, ako se po oranji koj z valarjem 3137 gospodarjev na novo k imenovani asekuracii pristo |)ovalja, posebno dobro in koristno je to za lahko zemljo pilo i to je ? iz Stajarskega 2200, iz Krajnskega 493, iz in puhlico. Prec ko seme iz zemlje pribode, naj se njiva s Koroskega pa 444, kako lahko brano převleče. Ce se pri tem delu kakošne po tem takém v vsem skupaj 412 vec kakor v letu 18G0. rastlinice porujejo, se druge ostale tem bolj ukoreninijo. 10. ali Nekteri kmetovavci mislijo, če je le obilo slame je tudi dosti gnojá. To ni res; le po vžita /íavarovali so na novo 7885 pohistev za 5 milijonov Celo premoženje. ki je bilo lansko druge stelje, 77.175 gold, vrednosti. leto pri omenjeni asekuracii zavarovano, je zneslo 66 mili klaja napravlja dober gnoj, in tem boljega ali slabejega, ko- jonov in 609.675 gold, zavarovavne vrednosti. Po v r ni la likor bolja ali slabeja je. Nastelji 20 živinčetom za 10 gld. je lani 504 pogorelcom za škodo 845 pogorelih poslopij v slame na teden in gnojí V z njo; drugo njivo pa pognoji z vsem skupaj 305.974 gld. in 16 kr. nov. dn. in sicer Šta o-nojem brez to or to old., ki si jih za slamo dal, zavrgel. Ker steljo jem 10 Ijemo zato, da lože slame, in ob žetvi se boš prepričal, da si onih jare o m za 424 pogorelih pohištev 177.274 gld. in 16 kr., rT > i rv s\ « - i « • V i m w m v « wt* * Ko rose o m za 190 pogorelih pohistev 78.570 gld., Krain • V « msi iz hleva spravljamo in živino ced ohranimo, toraj nastiljajmo ž njo, toda skerbeti mo com pa za 231 pogorelih pohištev 50.130 gold. ranio, da se najbolja gnojna moč iz »•noja to ne izpari Zato Letošnja tarifa za zavarovanje pohištev in drugih kakoršnih koli poslopij je odmerjena na 34 krajc. nove g a ga moramo pa s prstjo tako pokrivati, da na eno lego de nar ja od 100 gold. (to je skorej 20 krajc. v starem prsti pride en a lega gnoja Na boljših or to ospodarstvih čez Angležkem • v v se nahajajo pri denarji). Ta tarifa se mora pa gnojnisca strehe, ki se lahko y više mesca s use a i to je vselej do konca tekočega 10 dni po sv. Jožefu upravnikom ali nize postaviti dajo. Namen njih je, da pera in sonce ne prepeka. °7iojá dež to ne iz omenjene asekuracije odrajtati, ki so po vec krajih Stajar skega, Krajnskega in Koroškega postavljeni. Ce pa kdo na 11. Gnoj polivaj dan na dan z gnojnico, nasuj v jamo slabe prsti, preden va-ujo gnoja nakidaš, ktera se kmali je, povedani čas plaćati zamudi, je sam vračilne škode ne dobi. kriv, ako pogorí in po gnojnih drobeov napije, in dober dá. la tonoJ S pomoejo te asekuracije se je přetečeno leto 416 po kakor skušnje pricujejo, samo če se s pusto prstjo pomeša, hištev, ki so bile popřej s slamo ali z deskami krite. s prav dobra poljska mast, posebno če se ž njim umno ravná, da se namreč zemlji lista prst doda, ki ji primanjkuje. ceglom pokrilo, 6 so jih s škerimi, 4 pa s kositarjem po v Crne bukve. Odp se spet črne bukve pa odenile svetu sie krili; razun tega se je tudi 62 pohištev, ki so bile s slamo krite, s skodlami pokrilo. Napravilo se je ravno tako tudi 238 zidanih opažev, 72 zidanih dimnikov. 34 strelovodov in 122 pohištev pa na bolji in prostorniši kraj přestavilo. Takim pa, ki so pri ognji pridno pomagali gasiti, je asekuracija deco sleparijo: Priklatil se je nedavnej iz Tominskega v 1236 gold, in 49 y2 kr. podarila. 83 Slovniški poinenki. Spisal Podgorski. (Dalje.) Vidili smo doslej, kako se postavljajo breznaglasnice v samostalnih stavkih; poglejmo sedaj, kako se ravná ž stavka pokaznik (pokazno zaime ali veznik) v drugem stavka Tako sledi na njimi v stavkih, ki so drugim pridruženi ali poddru kteri kdor kor kamor kadar ta (tišti) ta (tišti) to (tisto) tam tedaj (ondaj) dokler ako (če) ko-hi ceravno dotlej tako (to) to (tedaj) bi. tako vendar da to itd. zeni. Prid stavki se vežejo med seboj kd ali po oziravnih zaimenih ki, kt y k V primerljeju tedaj kadar je pri- al y y kak poddružni stavek y po pokaznem zaimenu ali z glavnim ku, zapostavljajo se brezna 5 kolik itd y ali po veznikih i, ino, pak y ali ked mor y t< , kad Podd y n o y d y ali tem y toraj itd. y t y li, a r e c, sam lj tega, y P d y pak glasnice tik tega zaimena ali veznika N priliko Kj se y y k » i k ne seje, tam se ne žanje. Kakor se gode, tako se pleše. Kar se ne stori, to se ne zvć. Kdor se ne osveti, ta se ne posveti Ce Bog ne pomaga y tak j pred ker pa po veznikih ked y k y kak Ko bi vedil, to (tak b nas trud zastonj t precej povedal. Da nisi přišel no (nego), dokler, V ce y k 1 y > d ked t y d i 9 ? 5 1 5 1 1 d ni tud i d k ? kad ravno, •b b y y kaj itd to nas je bolelo. Kadar se pa b) v glavnem stavku pokazno zaime ali veznik izpusti tedaj postavljamo breznaglasnice za prvo samostalno besedo nikdar pa ne smemo ž njo tega stavka y glavnega stavka y Tukaj imamo vselej dva stavka; eden jeglaven, eden pa zacenjati. Na priliko Kj pri ali poddruzen, in razločuj stavek stopi spredaj 2 pri ali poddruž ? P1 stoj ti ali poddr primerljeje 1 glavni se ne osveti, ne posveti se. Ce Bog ne pomaga se ne seje, ne žanje se. Kdor naš trud y pa za nj J zastonj. Ko bi vedil, precej b t povedal spredaj, glavni pa sledi za njim, in 3. pri- ali poddružni stavek stoji v sredi glavnega Ako v tacih okolišinah ne moremo lahko drugače y ko Poglej 1. gla da breznaglasnico denemo na prvo mesto , jemljemo si tedaj najpred, kadar stoji obliko, kjer jo imamo, ali stavek spredaj y pri ali poddružni pa sledi Jaz, ti, on, mi, vi, daljšo pa predstavljamo osebne zaimena. oni. Na priliko: Kdor tepe, za njim. V glavnem stavku se postavljajo v tem primerljeju breznaglasnice tako, kakor smo vidili v samostalnih stavkih v pri- tepó. Ako vse popijem, meni bi škodilo. Kdor njega bi koli přisel, j a z b i ga lepo sprejel. y Tako delajo tudi vsi drugi Slaveni. Tudi pri pomoznem Na • ali poddružnem pa se naslanjajo precej za oziravno glagolu postavljajo oni v teh primerih dolgejšo obliko. zaime ali veznik, s kterim se pri- ali poddružni stavek za- priliko: Ako prisegu, jesu verovani (ali: verovani su). Koji cenja. Na priliko: Lepo je, da si přisel. Pijanec se spre- odvise trebuju, jest nesrečan. Pri nas mora kratka oblika obrne, kadar se v graben prevrne. Gorje mu, pri komur tega glagola tudi dolgo namestovati. Na priliko: Kdor ne se miši in mačke bratijo. Naša živina je dobra, samo da vaga se noče zrediti. Rad bi přišel, pa se boji. Ne molči, ko y je brez blaga namesto jest brez blaga. Proti redu, tukaj razJoženemu, mi Slovenci najbolj bi mu na jezik stopil. Zelo smo se potili, pred-no smo gresimo delo dogotovili itd. y kar prihaja, zdi se mi, posebno odtod, da imamo veznike glavnega stavka v misli y pa jih potlej v naglici Od pravila, tukaj razloženega, iznete ste samo besedici, govorjenja izpuščamo. Na priliko: Kjer se ne seje, (tam) pri nas manj navadne, i in a ; one dve niste dosti jake, da se ne žanje. Besedico tam smo si mislili, al postavili je bi pritegnile na-se breznaglasnice; ampak te se naslanjajo nismo, in tako je prišla breznaglasnica se na prvo mesto. na prvo za njima sledečo samostalno besedo. Tako se y na Ravno tako je: Kedar ni mačke domá, (tedaj) so miši dobre priliko limo se. y ne sme reci: Delà i se trudi y pojemo y a ne vese- volje itd. Včasih se nam tudi Kadar se pa te dve besedici sestavíte in to i y n o ; tako dolgejša oblika v hitrosti obruši y y da nam nje prvi konec ostane v ustih. Na priliko: ino; a pa z li = a li, potlej ste dosti močne, da brez-glasnice potegnete na-se. Lahko se tedaj reče : Delà ino se trudi delà in trudi se. T Kdor maže, (nje) mu kaže. Kdor tepe, (nje) ga tepó. Primeri, kar je rečeno zastran prikrajšanja besedic pojemo, ali se ne veselimo. Ceravno je tudi prav: ješče, jesem, užé. y se sliši včasih tudi, da breztiaglasn reda se držimo Slovenci sploh Treba je, da se teh napak, ker so drugim Slavenom stoji za glagolo neizrečeno zoprne, ogibljemo; saj se jih brez vsake sile in toda samo, kadar je gla v preteklem participiju ali infi- čisto po naravi slovenskega jezika lahko ognemo nitivu. Na priliko: Naša živina je dobra, samoda noče zre diti se. Ne ostane, če bote tepli ga. V tacih primerljejih se breznaglasn tudi rade raz Zadnjic imamo se opraviti s primerljcjem, ko se pri-ali poddružni stavek vtakne vsred glavnega. Ker se takrat postavljajo, tako, da jih ostane nekaj pri vezniku, nekaj jih pa pride za glagol na konec. Na priliko: Veselili so se y ko o* so ugledali ga y y in niso se mogli načuditi mu govor končava z drugim koncom glavnega stavka imamo tukaj ravno tišti primerljej, kakor, kjer stoji pri poddružni spredaj, tak ali glavni pa sledi za njim. Samo da tukaj druge pôle stavke nikoli ne zacenjajo pokazne imena ali Al napak je in slovenšćini protivu v pr ali pod- vezniki. družnih stavkih mimoiti oziravno zaime ali veznik staviti breznasrlasnico za y pa po Red je tedaj tukaj brezglasnicam ravno tišti, kakor kteri boji se umreti; ali: Lep glagol. Na > je, priliko: Slab je vojšak, smo ga ravnokar pod III. 2. b. razložili. Na priliko: Dva da usmiliš se ga — psa, ki eno kost glojeta, rada se skoljeta. Njiva, kakor sem jo kupil od soseda, rodi mi sam plevel. Povedam vam mer- ako ne priđete pravi čas, bodete s e kesali. Spomladi to namesto ktei Ijeju Pa naj se boji in bo tega dosti da se ga usiniliš. y Prestopimo k drugemu pr y ko namrec 2. kadar pri- ali poddr stavek stoji spredaj narava oživí, tice sek nam povračajo y glavni Proti temu redu y kterega se drže neprcmakljivo vsi pa za njim Tukaj razlocujemo dvoje. Ali je namreč glavni stavek s prvim zvezom po zaimenu ali vezniku; ali pa ni zvezan. drugi Slaveni, mi mnogo gresimo. Da pogodiš prav y misli si samo pred drugim koncom glavnega stavka pokazna imena ali veznike, kakor smo jih Veže se pa pri- ali poddružni stavek z glavnim tako, da omenili pod III. 2. a), potem jih izpusti, pa postavi zao sledi na oziravnike (oziravne zaimena in veznike) prvega i stavše breznaglasnice za prvo samostalno besedo. Na pri i'i. V liko: Nj i plevel, samostalno kakor scm j kup od soseda, ta mi rodí sam se nic nisva mudila le naprej pa ježilo me je da Izpusti t in postavi breznaglasnico m za prvo so se mi v Náklem tako zlagali besedo, to je j d pa imaš pravi red Naprej zmirom naprej po strašno dolgočasni soteski Naš pregrešek pa je ravno to, da pokazno zaime ali In tema se že jame delati, v globoki grapi je voda tako veznik izpustimo, ali se dalje ne menimo, da bi brezna- votlo in glasnici, ki sama ne more stati, priskrbeli podporo. enoglasno romonela, zdaj čez kako peć v penečem in drugo vse tiho, tako nemo in molklo, Kar smo rekli tukaj, veljá tudi, kadar je medstavljeni da je otožna, neizrečena žalost mi stisnula dušo, se mi slapu zagrmela, stavek participialna konštrukcij Na priliko: Turki pobiti oklenila srca. Minulo, sedanje, prihodnje se mi je po glavi pod Dunajem, razbežali so se na vse strani (ali: na vse vrtilo i strani so se razbežali). Zakon, primerno razglašen, vezaven samotno i iz taj V • rokega, solnčnega dneva sem přišel v molklo sotesko » kam bo me peljala Bog vé! je za vès narod (Kon Zamišljen grem za tovaršem, ki je vesel svojo smodkico palil brez skrbi N enkrat se začne svitleje daniti, so Spomini u. teška se razmakne, in zamaknjena stojiva na jezerskem planu. „Jezerjani smo Jezerjani; nismo Kranjci, nismo Ko- v Zolcpah — Sucava (Dalje.) rošci ste res mi smo m Vi! In jaz rečem v Prav imate y Vi Po jeziku in segi vès Kranjec spada vendar v koroško mejo. Pa kaj kaj nam hočejo meje na In naprej tiho vsaki v svojih mislih, da sva prišla do hiše na sva korakala v prelepem gorenskem jutru papirju tak raj kri in rod za tište meje ne mara en rod, ena Ijubezen!" unkraj ali levi strani ceste štepih i in zdi se mi kamnito korito in Ne bom pozabil tistega večernega pogleda nikoli ne! miza pred hišo. Tam se oddahneva, zajterkujeva. Bila je Hodil in bival sem po prijaznih solncnih goricah dolenskih rojstna hiša rajnega misijonarja Kociančića. Mirno spi blago krajev, po veselih, svitlih ravninah prelepe Hrvaške srce v daljni zemlji! a jezerski večer mi ni zginil iz spomina in tudi ne tiha Solnee je strašno peklo, ko ob 11. do Naklega pri želj » Tù bi kdaj rad bil deva. Stopiva v snažno hišico blizo v sredi vasi. v Kaj Solnee se je ze cez Kocno potegnilo, zadnji žarki so naju vpraša precej postarana, cokata Gorenka. se se upirali Ce hočeta, ravno rezance režem, kterih se je 55 sneg elikanskega Grintovca rudeckaste stene, po čisto blizo plana potegoval, da bi V se bota kaj ?u -„Kruha pa polič vina. bota pa na župi imela". Tudi prav, mamica, le prinesite, mislil, z roko bi ga lahko dosegel, in pred nama! oj takega kar kaj morete. bova že kosa". Tone pravi: „jaz pa pojdern zelenja ne vidiš lahko nikjer, kakor ga najdeš na Jezeru. malo po vasi gledat a jaz sem si pa v torbici nekaj po Memo novo zidane jezerske cerkve in sv. Andrej pri pravljal; al hitro se smehač primižurka nazaj: „pojdi še ti deva do Štularja. Hiša je bila spodej zidana, zgorej lesena. ledat!" mi kaže s porednim smehom. Jaz v lopo stopim. Truděn sem bil, da v resnici povem, tako da kolen nisem na dilici, kjer so mamica testo mesili za rezance, cutil. Na klop za mizo splezam in zadremljem, preden še stoji mogočna okrogla tobakira odprta. Trikrat mamica v večerjo prinesejo testo zagrabijo in enkrat v tobakiro, sopet trikrat v testo in bele kave. Spra se spat. Mati, ali kdo že, nama posveti čez lojtre na dile. Petelin in kokoši sopet v tobakiro, in tako je šio prav po taktu, da se nikoli začnejo jaskati, ko luč zagledajo , jaz sem se pa za svoje niso zmotili , in jaz sem strmé jih precej eu čas gledal, trudne noge in nečutne kolena pošlatal in zdihovaje pre-Tone se pa v hiši krohoče, da mu že sape zmanjkuje in se okna mišljeval, kako se bo kaj na kurjih gredćh počivati dalo. tresejo. „Čujte mamica" jaz na uro pogledam 55 nama Vodila s ključem zarožlj enega poišče in vrata v izbo se le kolj mudi, ne moreva rezancov čakati, morava nocoj odpi Ah še moj smeholin, ki se je smejal vrocini se do Kaple". In plaçai sem vino in kruh, in bežala sva in gladu, trudu in tabaku in cilindroma, se Tone je stal pred rezanci kakor da bi Turk za nama palil in dávil, zijaje na pragu. Kratko le rečem, nobeno knězovo poslopje Ko prideva iz vasi, vprašava, kako deleč bi še bilo do se take selitve ne sme sramovati, veliko srkalo, oljni kipi in Kaple? „Kake štiri ure". Dobro. V Naklem je bilo ravno poldan. „Lej ! tako pa se ob času v Kaplo prideva, si pa postelj v pozlaćenih okvirih, zag njala (gardine) na oknih visoke 5 ah tako visoke da sva z mojo gr tam bolje večerje brez se tolaživa, in v strašni hrvaskega zefrana dobiva" tako V • vrocini jo lico, ki je ze sopet kaj smesnega nasla in smeh zibati jela mahava čvrsto naprej. si morala stole (vse olikane kakor miza in omare) prista- Ob treh pravi Tone: „Čuj! zdaj že ne more več deleč viti, da v nje splazila Nog pa biti do Kaple, počiva se tukaj en malo, popraviva si namazati nisva pozabila za jutrno pot si z lojem in zganjem Spala sva, kakor cilindra, skrtačiva se, ali na kratko: skusiva si svojo od da bi naju angeljci sami bili zibali. Ob sedmih se spraviva cestnega prahu in hudega snoja že zlo deruto toileto, ko- na pot (Dal likor se dá, popraviti lu tako sva storila. Pod jablano se vsedeva in počivava v prelepi okolici ; bilo je med Tupal-čami in Preddvorom, ako se še prav spominjani. Ob 4. se vzdigneva, in sladké nade polna, da v kaki uri bo noga Ogled po svetu (Prebi va v ci velikih mest po svetu). Najbolj sopet stala na koroški zemlji v železni Kapli, in da bo že- na tesnem stanujejo Ijudje v dunajskih hišah; na D u- lodec , ki je že celó kruliti jel, v svojih pravičnih željah naj i stanuje v eni hiši okoli 60 ljudi, v Benetkah po 6, v Londonu po 10, v Rimu po 13, v Monakovem po 19, v Parizu po 35, v Berolinu po 45, v Petro- gotovo zadovoljno ogleštan, greva memo prijazne grajsinice naprej in prideva v Ko k r o ! Ljuba duša! ktera si ze kdaj iz Naklega v Kaplo hodila , ti se mi menda ze davno na tihem smejaš , al meui kar nič ni bilo za smeh, ko nesrečnega jarka nikoli ni htelo gradu po 54. in rusovskih hišah natlačeni. Najtesniše tedaj so Ijudje v avstrijanskih (Duhovnov v našem cesarstvu) je čez 55.000 biti ne konca ue kraja. Eno malo pred Fuksovimi fužinami izmed kterih jih je okoli 40.000 posvetnih, 10.000 je me naju sreča možak v cokljah, včs crn ogljar. kako deleč pa še je do Kaple?" urah že prideta". y 55 Čujte oca! nihov. Nun je okoli 5000. Na to jo 'mas! 55 Hm v kakih 8 meni so usta od prte ostale; moj smejač se pa začne sopet na včs glas dreti. Ogljar naju en čas gleda, z glavo odkima, pa gré Dopisi V Beču 4. sušca. V 2. zvezku „Stimmen aua Inner češ menda ništa prav — zdrava. Pri Fuksovih fužinah dstcrrcich" sem citai dopis is Maribora, ki zasluži j da ga 85 Tsakdo ne samo přebere, ampak dobro premisli, in po svoji razun moči pomore za vresničenje onih nasvetov. Dopisnik pravi ker plemstva in gradjanstva nimamo Slovenci, je treba, da grščine in latinščine marljivo poslušal tudi staroslo y y venščino pri gosp. segal v njegovo življenje pisati obsirniši životopis, nise posebno pozornost obraćamo na kmečki stan; on mora temelj biti vsemu narodnemu početju. To je res zdrava misel. Iz-obraženo kmetsvo nam lahko nadomestuje plemstvo in grad- na njegovo gomilo, naj tu sledi: prof. dr. Miklosicu. Ne bom tú natanč- ker sem se tako namenil bodem pozneje podal ča- kterega stitemu občinstvu. Samo venec, kterega prijatelsko pokládám janstvo. Dopisnik dalje v ta namen nasvetuje, naj se v vsaki fari knjižnica napravi, in se društvo ustanovi, ki bi podučevavne knjige med prosto ljudstvo zas to nj delilo. Kar se zadnega uasveta tiče, bi jaz raje svetoval naj bi se knjige čisto zastonj ne delile, ampak le za prav mal denar. Kdor kmeta pozná, bo tudi kar je kupil (če tudi ne predra přiznal, da or » 1 to bolj ceni kakor pa to, kar je zastonj dobil. Sicer pa se priporočajo ti nasveti vsem tem ki bi utegnili kaj pripomoći za vresničenje njihovo. ? Iz Pešta 1. marca. K. R. Veoma se radujemo y kad čujemo, da se svugde u slavenstvu svest narodna budi, a osobito jošte, kad vidimo pojave probugjenoga rodoljublja kod naše jugoslavenske brace: ta naša je sudba s njihovom svega i osim sudbom tesno skopčana i mi moramo pre svega u duhovnoj radnji jedan s drugim obćiti. Kao udovi od velikoga celoga valja da brižno razbiramo za svaki pokret narodnoga duha i da idemo na to, da se jedan dru- t gome u slovstvu sblizujemo i da jedan drugoga vise upoznamo. Lepa vam hvala, braco Slovenci, što se pri svečanostima vašim, koje u srce svakoga pravoga Slavena lekoviti melem liju — onako prijateljski i po slovenski se-ćate svoje braće Srba, što naročito doznadosmo iz krasnoga dopisa iz Celja o slavi pri otvaranju slovenske čitaonice. Živili Slovenci i napredovali u rodoljublju i pravoj prosveti! Ovom prilikom javljam vam, da smo mi ovde na sveu- čilištu i gimnaziji učeći se Srbi u početku ove godine osno vali društvo, kome je cei „književno obrazovanje ubošte, a na po se vežbanje i upoznavanje srbskoga jezika i književ Ime je tome društvu „Preodnica", koja sada broji uosti". preko petdeset članova. Za čitanje nam je otvorena biblioteka Matice srbské i Save Tekelije, a od časopisa držimo sve beletristične srbsko-hrvatske, od slovenskih „Novice" w 1 55 Slovenski Glasnik", češki „Lu mir", 55 slovački „Sokol" i dva nemacka i jedan francuski. Odobrene sastavke šaljemo u časopise. Ako varn se ovo dopadne, a ja ću vam i nadalje odavde dopisivati, što za vredno nagjem , da i vi o nama doznajete. Iz Gradca 5. marca. Za me in gotovo za vse moje nekdanje součence žalostno novico je donesel iz Beča zadnji Glasnikov list, ki naznanja, da je ondi 19. p. m. umri na-depolni mládenec Matija Kožar. Bil je kaj bistra glava, domorodec z dušo in telesom in se je od nekdaj veliko pecal z jezikoznanstvom. Vzlasti so se mu bile prikupile narecja slovanské, v kterih se je posebno marljivo uril. Roj en, če se ne motirn, leta 1841 v Slatniku blizo Hibnice je bil ranjki do dokončanega šestega gimnazijalnega raz- > reda moj součenec in do tega leta tudi sopitomec v Aloj • v v zeviscu ; zato mi čitatelji ne bodo zaměřili, da mu „Novice" postavijo v teh vrsticah mal spominek, kterega je rajni po vsi pravici zaslužil. Po dokončanem 6. gimnazijalnem raz- redu si je bil odlocil za nadaljevanje svojega učenja Zagreb; rekel mi je, da nekaj zato, da se navadi popolnoma čitavati slovanské knjige y hrvascine, nekaj pa zato, da mu bo ondi mogoce pre- , v kterih je ljubljanska knjižnica kakor sem se tudi sam prepričal, res prava ubožiea. Pre-biral je Kožar knjige v vseh slovanskih narečjih, vendar se mu je bila ruscma nekako posebno omilila, tako, da je zlasti v Zagrebu neumorno srkal njeno krasoto iz del Pu-skinovih in Lermontovih, kakor iz znanstvenih knjig. Po dokončanih gimnazijskih šolah si je izvolil za daljno učenje modroznaustvo in sicer jezikoznanski oddelek, zato se je preselit v jeseni leta 18G0 iz Zagreba v Beč, kjer je Bode nam jako drago. Vred. Zajemal si iz vira učenosti, Ko med spomladi iz cvetic bučela, Po vedah ti je duša hrepenela, Ker zgodaj ei že čuti! njih sladkosti y y Hrepenel z mir po novi si modrosti Ki tvoje srce je edina grela, Nikdar ni duša tvoja već želela, Spolnilo to vse želje je mladosti. Příhodnost ti vesela je sijala Osoda pa ti bila je nemila, Ker te prezgodna smrt je pokosila. Zato oglasa se ti pesem žala, In v druge ti doni svetove, Kjer si za trud svoj že prejel darove. y Iz Črnoiulja 2 sušca. Gr. Krek. Osemnajsti dan p. m. je bil za naše mesto posebno zanimiv. Poprejšni dan se je ' flí 'li Apl i fm 'rffl jflHj ** m H t namrec nas obce spostovani okrajni predstojnik gosp. Janez Logar v Semiču z gospodično Leopoldino Kuraltovo poročil; ta dan so pa sklenili mestjani naši njega in njegovo novo- sprejeti, in cast iz zaroceno gospo slovesno v svoje mesto kazati njemu, ki je res časti vreden. Napravili so toraj pred vhodom v mesto lep slavolok, iz kterega so se v slovenskih barvah v transparentu svetile besede: „Pozdravlja Vaju srenja ta, naj mili Bog blagoslovi oba". Pred stanovanjem predstojnikovim bila je napravljena neka piramida na kteri je migljalo neštevilno lampic. Iz srede te piramide blisketale ? so se besede: „Živio Janez, živila Leopolda u ? vse okoli so se pa vile zastave slovenske. Ko se je zvečer častiti gospod s svojo mlado soprugo v mesto naši mestjani z veselimi živio ga streljali so, da je bilo veselje. pripeljal, so in slavo-klici sprejeli in Vrsa ta slovesnost, kakor vidite, imela je značaj slovenski; al ravno to je neke go spodice nase v oci zbadalo. Tudi pri nas imamo namrec enega Don Kišota „della prazna mavha", enega psevdo-izegrima „aus Thiiringen in Krain" in en par Škrjotov 5 ■ , ki so svoje ponemčene jezičke nad tem brusili, da se Slovenec predrzne svoje čutje v slovenskem jeziku razodevati! Prav jim je povedal te dni neki domorodni gospod iz bližnje Hrvaške, proti kteremu so se ti naši slavofagi tako sirovo obnašali, da bi Thusneldo gotovo rudečica oblila , ako bi vidila tako nespodobno zadržanje svojih častivcov. Ko so Slovane in posebno Hrvate po svoji stari navadi dolgo obírali in psovali in posebno s klado, ki je nekdaj pri Hrvatih v navadi bila, toliko opraviti imeli, jim nazadnje pové, da če ni klada nikjer potrebna, bi vendar bila non plus ultra za take strupene jezike kot so njihovi, ki svojo mater, svojo domovino, ki jih redi in pase, tako grdo sramo-tijo. Quo usque tandem! — Pri vsem tem nasprotovanju naša reč, kakor drugod, tako tudi pri nas belih Krajncih lepo y napreduje. Novo osnovana naša glavna šola se v vsakem posebno pa v narodnem oziru letos veliko bolje razvija kot lani. Samo v pisarnicah gré še zmiraj vse po starem nem-škem kopitu. Al kaj čmo? Saj še Bog ni v enem dnevu sveta vstvaril. Ako Bog dá in stanovitnost slovenska 5 se bomo sčasoma dokopali do vseh pravic, ktere nam vsled od cesarja slovesno zagotovljene ravnopravnosti gredo. Kratko malo nas ni volja odstopiti od svojega prava zavoljo nemških Kcčevarjev, ki naj mirno po svoje prebivajo v kotiču naše krajnske dežele, še veliko manj pa zavoljo sloven- skih Kočevarjev, ki živijo v sredi med nami. Zora slovenska je napočila, ki budi narod naš na boljše življenje; naj se zoperniki naši protivijo, kolikor čejo, opravili bodo tako malo kakor oni lajavci, kadar vidijo mesec ali rumeno solnce izhajati. Iz lírškega. Dolgi predpust je dal priložnost tudi vzetjem (Postnachnahme), ali pa, kakor mi bo kdo v svojem nam Krcanom mnoge burke uganjati. Da pa vi Ljubljančani naročilnem listu naznanil. N deset narocenih zvezkov se se ne bahate, da ga vašemu „korsu" na pustni torek ni na svetu para, vam povem, kako je bilo pri nas; morebiti si vaši korsarji za drugo leto vzamejo našega v izgled j e^HHHHlHHBlIlj 9 ker treba da se kultura „semper altius" širi! Celi zadnji teden že so maškare (šeme) po Krškem norele in na Kurentov dan „ z u m Finale" so imele pravi smenj : Zjutraj je turška muzika z dvema renama , sodom in škafom raz-glaševala nori dan; na to je sledila komedija z medvedom notri do poldne ; po kosilu naznani trobentač prihod konjikov, kteri različno našemeni so večkrat mesto gori in doli na brzih konjičih setu prehajali; le eden na starem in trudném klju kterega so „heitere Muse" krstili, je zmiraj zadej ostajal, in čeravno ga je Mokarjevega Kajfeža narnestnik i ? drcgal in poganjal ? je vedno le svoj tempo „adagio u ko rakal; med velikim številom pešcov bila sta tudi dva sa vojarda sineha vredna, ktera sta v raznih vednostih pod učeno macico z rudečo kapico na glavi od hiše do hiše • v nosila in marsikak krajcarcek v svojo pusico vjela. Al vse to še ni bilo dosti. Za verv je vlekla brezštevilna množica otrok seženj dolg kol, v kterem je bila luknja izvrtana, v luknjo je bil železen klin, na klin pa veliko kolo natak njeno, na kterem sta se dva našemena fantalina okros* vr tila, pa svoje oblačilo zdaj eni, zdaj drugi po cestnih luzah namakvala, da sta bila na zadnje bolj prešickom kot ljudem podobna. Proti večeru so „heitere Muse"' z muziko domu spremili, za njo v šajtrgi Kurenta peljali in ga v Savo pokopali, potem pa pogrebšino pili. Marsikterega je pust tako pobodel, da še zdaj vé, da ima naša pratika prav, ako pusta mala z rogovoma Bostanj 7. m area. Klanšekov Fr. Z žalostním srcom naznanjam 55 Novicam", da smo zgubili enega najboljih udov naše kme tijske družbe: gospoda Načeta Ciglerja, Šentjanžu, kteri fajmoŠtra v je nenadoma 3. t. m. umerl. Rajnki je bil lep izgled vsem kmetovavcom, ker se je nevtrudljivo pri- zadeval svoje kmetijstvo zboljšati, drevje množiti, posetno pa travnike z umetno napeljavo vode rodivne napravili; bil je res vsem kmetom podučiven izgled pametnega gospo-darja. Njegova smrt je posebno za kmetiško družbo velika zguba, posebno pa ga še obžalujejo vsi udje boštanjske kmetiške poddružnice. Joze Dermelj, predstojnik kmetiške poddružnice in župan v Boštanji. Iz Trnovega. (Povabil n a b o sloven kih pesem). Bratje slovenski! Čas nam je pi enako krásnému pomladanskemu juti 5 da se razlegajo naše mile domaće pesmi po vseh krajih mile slovenske U Se ptujec obcuduje in rad posluša glasove slovenskega petj In kdo bi tudi neobčutlj zapíral svoje srce petj cigar glasovi segajo tako globoko v osodo narodnega življenj Kdo ne bo s pevconi takih glasov » bo dal nabiravcu 1 zvezek po vrhu. Z Bogom ! Franc Gerbec, učitelj v Trnovém (Post: Illirisch-Feistriz). Iz Planine 3. sušca. r. T) Novicu je neki dopisnik „iz Pivke" grajal moža V 47. listu lanskih ki je ob sedmih vse časti vreden. Ker do zdaj še nobeden ni razjasnil resnice naj bo meni to dovolj Sempetru je doma pri Postoj J hod Gospod poštar v ondi v šolo prav dobi ve 5 je Postoj Kako pa se je t toraj la mog ona pomota zgoditi? Prav lahko. Uradniki po postajali le prejemljejo pisma, pa jih ne devaj jih kakor so jih přejeli, v železnocestnih red uj ej o, ampak ho, in to mavho daj potem postnemu uradniku, ki se vozi po železnici, in t se le kartira potem pisma po poštah, ka bilo toraj pi imajo it i. Ako je v tistem dopisu omenjeno pismo v Zagreb namesto v Postoj ? peterski poštar ni tega kriv, in če je pisal na druzem pismu nad naslov „Postoj u 55 cr ^ to 9 besedo je skazal s tem le ljubav ambulantnemu ured- Adelsbei niku, da bi pismo oddal na pravem kraj bil gosp Ko bi se toraj dopisnik podučiti dal popřej o poštnem uredovanji po zeleznih tah, bi ne bil pisal tako Iz Ljublj krog in krog Z našega grada se tako lepo vidi potniki grejo radi na grad po dezeli, da do da pa tudi vsi ptuj po 9 SI ranio, kteri ni krnali para. Z elj ogledujejo ki pano smo tedaj slišali c. k. vojaska stacijna komanda bo letos pot, ki pelj ) da od 55 rebi goi na gi 9 popi za peš ljudi, pa tudi za vozove tako, da bo zlozna in prijetna na vsako stran ; skozi in skozi jo misli tudi z dre vjem zasaditi, da se bo moglo v prijetili senci na grad iti. Želeti bi bilo, da bi od dr strani ? to je ? od študentovskih ulic ? tud svoje storila in se ta pot, kolikor je moč, samo „rožnik" edino eldorado ljubljansko mestna gosposka ozaljšala ; saj ni nas tudi neprecenlj grad lepoto, ako bi Je pot bila poštena ima v Ce pa moras cez potrte piski in druge popotniku ze pi čepine romati kviško 9 poti prvih stopinah srce vpade na taki „trnovi" Nadjamo se, da bo gosp. mestni župan tudi to stvar v svojo skrb vzel po pi ? k „utile dulci", pi mestnih zadevah ako prevelikih stroškov ne prizadene kakošna rec. In to tukaj ne more biti N poti v Benetke so presvitli cesar 8 zvecer po zeleznici v Ljublj priši odpeljali t. ni. in se kmali naprej Volitve za 11 novih t n i h odbornik 14 ? 17 in 21. t. m. od 8. do 11 Iz Ljublj Od si. c. k ure dopoldne boj tukajsnega finaneneg S vodstva smo přejeli sledeči raz Ker je v Radoljci dav kar sket ura dni ja , kakor je bilo v zadnjih „Novicahu omenjeno, neko pogodbo zavolj sočutno tožil, zdihoval, te9a ovrgla, da je bila po slovensko napisanay daj molil ali pa v radosti se topil, saj so gl kakoi mu je mati ze precej pri njegovi s takim pevcom vred srce gorelo domovine v svoji junaški zavesti sove, kako so njegovemu nai zibeli prepevala! Komu ne bo i kadar včs goreč za blag okr. finaneno vodstvo v Ljubljani naznanje, da se je zapo-V sloven- vsem podložnim davkarskim gosposkam ob enem vedalo, vprihodnje privatne pisma in pogodbe to junaške in mile gla prsili posluša za naše kras Z! •odu lastni, da stresajo srca v sem tudi jaz nekoliko napevov pesmi, ktere položim na oltar svoje domovine, ako ji bodo všeč. Namenil sem se namreč izdati ne- čvete- bodo kakih 18 do koliko takih napevov za samospev in gl ni za ospev 1 domorod pesm obse 20 strani velike oblike. Da bo tudi zunanja oblika teh na pevov čedna, sem že poskrbel na Dunaji vrezovavca, ktei jih bo pi ced vrezal. Pi in prijatle domaćega petja, naj m »raj lepo blagovolij vse ob odoljube no pod- Brez zamere, dragi gospod! Preveć terjate Vi od nas, ki nismo poštarji, da bi vediti mogli, kako se po zeleznici pisma od-pravlj ajo. Mi sami smo vid il i ono pismo, in se prepričali, da je res romalo doli v Zagreb! Da pa je ćlovek lahko nevolj en, kteremu se kaj takega priracri, zlasti ako mu je na hitrem sprejemu pisma veliko ležece, vćmo, da nam radi boste potrdili. Zal nam je le, ako je za napaćno poštno napravo mogel nekrivićni poštar trpeti. Zato smo radi vzeli Vaše vrstice v „Novice", da se zvć, kaj je pravo. Al kakošen nauk sledi iz takih in enakih poštnih pumot? kaj nek druzega. kot pirati s tem, da mi po svojih krajih nabirajo naročnikov in mi njih imena saj do konca mesca sušca naznanjajo. Cena to: Naj naši ljudje se ne posiljajo v ptuje kraje, ampak taki naj služijo v naših krajih, ki naš jezik raz u m ej o in kterih mrzlica ne strese, kadar jim pride pismo s slovenskim na- roma v „Za n a p e v h z a ke 1 gold. nov. dn. Denar se bo prejemal, kadar se bodo napevi razpošiljali na pošti s pri pisom v ruke. Da pismo z napisom v „Postojno" greb", in da so taki nevedni poštni uredniki, kterim se mora tolmaćiti, da Postojna je „ Adelsberg*', to je že samo po sebi kritike dosti za preljubo našo ravnopravnost! Vred. si skem jeziku pisane, za odměro odslotnega davka bi vse overe sprejemail. r Ljubljani 6. marca 1862 Lastnika nia mu Foro vic in Stojíc. zdravlja prihod „Napredka" med U koliko je jučerašnji dan svakako znamenit za drugim „Glasonoša" po s temi besedami ivvnivu jui/naoiiji uan »včtKctKu ziiamcini za naš grau, k. finanční svetovavec in okrajni financni vodja: u toliko smo več sada uvjereni, da nam ova, skoro pokusna grad Mihael Lamberger plovitba povuče za sobom i drugih, do sada možda plaš Novičar iz domačih in ptujih dežel. Ijivih paroplavah. Za sada napokon od srdca velimo u ime Živili: Forović i Stojic kao vlastnici Na- Karlovcanah: předka; i 5? v « • živio njihov kapetan Častnik!" Parobrod lz Dunaja. (Iz državnega zboraJ nimamo od preteč. predak" gradjen je u Linču na brodišcu vrlog Na gosp. Jos. tedna nič povedati, ker je več dni praznoval. Toliko pridniši Majera, i stoji 70.000 for. a. v. Isti gosp. Majer, koji se pa so odbori, ki pretresajo d n a r n e zadeve in jih priprav- je svojim vještinom, svojim bistrim trgovačkim umom iz Jjajo za posvet državnemu zboru. Sliši se y da so eni od prosto cr » dunavskog ladjara popeo na stepen taj, da sada 8 seki že večidel svoje reci tako deleč dognali, da se posve- takovih parobrodah svojom svojinom zove , ima velike za tujcjo, kako naj bi se dnarne zadeve skupščini državnega sluge za parobrodarstvo na Dunaji, Kupi i Savi, jer on je zbora predlagale. Brž ko ne bojo odbori enega razložnika bio Prv'> koji je dunavskom par. družtvu konkurenciju pravio, i ostalim poduzetnikom oči otvorio. Sada se kod njega radi propeler „Sloga" izvolili za državne stroške, enega za doliodke, enega pa za bilancijo in državni dol g. Marsiktera huda za gosp. Forovića, kojeg ćemo, ako Bog pravda je bila že v odborovih sejah, kterih se udeležujejo i sreća dade, jos ove godine u Karlovcu pozdraviti u tudi ministri. Kmali borno tedaj slišali, kako so odbori spre Dalmacija. Iz Zadra se piše v „Ost u. West", jeli ministerske predloge in kaj bojo nasvetovali državnemu ila se laska stranka zlo napenja y da se napravila tukaj zboru, da se država izvije iz hudih zadreg, za ktere je akademija pravoznanstva, v kteri bi se učili vsi nauki v „„___ ... ____— askem jeziku. Ker pa ta akademija nima nobenega dru- vega pomoćnika. Da se je tedaj pozornost naša přetekli zega narnena, kakor da bi italijanščina se širila v škodo teden odvrnila od državnega zbora, kteri praznuje, in se narodnemu slovanskému jeziku, in bi potem akademija v obrnila na Lasko, Francozko in Prusk o, kjer so se nenadoma važne reci sprožile, ni čuda. Pa mi Dunajčanje smo lahke krvi in homatije sveta nas ne brigajo globoko. To vam je kazal naš pustni čas. Dunaj po eni plati vès v vodi, kakor „Danica" pravi izreci Zagrebu, pa tudi vseučilišče v Gradcu in na Dunaji škodo trpelo, se terdno nadjamo, da se zaderska akademija ne bo ne na državne y ne na deželne stroške napravila. , in sila in revšina, da se ne dá y po drugi polovici pa vès židane volje, kakor da bi po celem svetu rožice cvetele. Svet se malo za to meni, da mu Damoklov meč nad glavo visi. Pravijo, da so o Noetovem času ljudje tudi tako rajali. Kaj pa potlej ? Cesko. Občni državljanski zakonik avstrij. cesarstva ali bukve občnih državljanskih postav (burgerl. Gesetzbuch), ki jih je profesor Šembera přestavil v češki • W% * jezik, selje so začeli naši kmetje prav pridno brati. „Veliko vc pravi Hlas" tiškega stanu nočejo zaostajati za nam je viditi, da tudi ljudje kme drugimi stanovi in da V seji državnega zbora , ki je bila predvčeranjim se poducujejo tudi v tera, kar postave govorijo o pravicah vsakega člověka*'. (Mi dostavljamo temu oznanilu to, da tudi minister Lasser zboru naznanil, da so (10. t. m.), je gosp. cesar potrdili osnovo nove občinske (srenjske) postave mi Slovenci imamo lepo prestavo teh postav, ki naj jih slovstvo gospod Cigale po ministerskem ukazu že in ministerstvu sporočili, naj poskrbi, da se izpelje osnova, vsak omikan clovek pozná, in nam jih je za y naše mnogozasluzeni Deželni zbori vsake v državnem zboru nadomestovane dežele bojo po tej osnovi vsak za svojo deželo ustanovili leta 1853 tako izvrstno pod imenom „Občni državljanski postavo, po kteri se bojo napravile nove županije zakonik" přestavil. Dobivajo se, če ne drugod y saj pri buk k svoji ostali, Presvitli cesar so se 8. dné t. m. zjutraj ob osmih varju Lerher-ju v Ljubljani. Menda je ne bomo napak rekli y ženi v Benedke podali i kako dolgo bojo ondi ako rečemo, da tudi pri nas je V ze še ni znano. Časnik ..Tribune" pravi, da dr. Hein bo vendar le n vec umnih moz kmeti-škega stanu si to potrebno knjigo kupilo, pa se nadjamo, da jo bomo našli v krátkém v liiši vsakega premožnejega minister pravosodja y za kterega je že zdavnej izvoljen, in umnega gospodarja). pa bode V se le razglašen, u kadar bo državni zbor končan Iz B ud ej e vic naznanjajo „Narod. Listy", da 14 J/l* WVUV DV rt 1U k' v 11 . UMUU1 MU UIliUMlI đJtJVJ 1 IVU ti Vt* li, -- " " « VJ V » .V/ llUUIl»Uj»J vr "'"V , * * ker brez „izvoljenega" predsednika vendar-le skupščine občin (srenj) je svojega Ijubljenega škofa J. V. Jirslk-a ln državnega zbora ne morejo biti. spostovane gospode: dr. Palackega , dr. L. Rieger-a in Ministerstvo kupčijstva je dovolilo, da se na po- dr. Brauner-a za svoje ča s tne srenj cane sprejelo in stajah dunajsko - tržaške železnice za poskušnjo smejo z jim v posebnih pismih zahvalo in popolno zaupanje izreklo zvon ovi tište znamenja vozovlakom dajati, ki se zdaj da jejo s korbami in drugimi vidljivimi znamnji. zato y da tako krepko branijo ceski slovanski narod. Ako od ene strani časti tako priznanje imenovane narodne mo Hrvaško. Iz Zagreba. Naša dvorna kancelija bo žake y častí pa od druge strani tudi srenje , ki spoznavajo y imela 1 dvornega kancelarja, 1 namestnika, 3 dvorne sve- da kdor se za pravice naroda svojega poteguje, mu je velik tovavce, 3 dvorne tajnike, 3 dvorne koncepiste, 1 inženirja, dobrotnik. 1 računskega oficijala, 1 vodja pomoćnih uradnij, 3 oficijale, Ogersko. Iz Pešta. Kaj bo z našo prihodnostjo, ali 4 kanceliste, 1 vratarja, 2 kancelijska služabnika, 2 uradna bo deželni zbor spet kmali sklican ali ne, ali prejšnji ali posla. nje pa še 6942 Plača vseh bo znašala 46.990 gold., stanovina za nov, vse to danes tako malo vemo, kakor takrat, ko je bil deželni zbor razpuščen. Govori se, da bo erdeljski deželni pozvan , naj voli poslance v državni zbor na Dunaj ; Po gold, razglasu vodstva železnice je sedaj gotovo , da zelcznica od Zid an ega mosta v Zagreb in Sisek se ravno tako nek tudi hrvaško-slavonski zbor. Al vse to je bo odprla V ze prve dni mesca j ulij a (malega srpana), in menda le prazna govorica. ne se le mesca septembra ali oktobra, kakor smo dozdaj mislili. To nam je vesela novica. Velika nadloga, ki je dosihmal pobrala naši deželi 935 goved, Iz Karlovca 7. marca. Danes, prvikrat kar svet je bilo hvala Bogii! že odjenjuje; le še 114 goved 4 županijah bolnih. Zbolelo prve dni tega mesca v stojí, smo vidili priti k nam parobrod z imenom Na ki po je za m J k go (devetogubnico) pi na Ogerskem predak". To je bilo veselje nepopisljivo, ko je sopár, železnici goni vozove, nam po vodi ( Kolpi) iz Siska pri v vsem skupaj 15.057 goved, peg jih je 9200 y so jih 155, ozdravilo sejih je le 5626. Ker je ta ku pobili ra. ki Y 16 se je zatrosila tudi na Česko, Marsko in dolj Avstrijo, v tirai prvo ladjo z žitom (8500 vagánov) obloženo, urah je brez vse overe iz Siska pripihal parobrod k nam. teh deželah čisto potihnila, je c. kr. dezelno poglavarstvo SS cesko preklicalo postavo, ki jo je za obrambo te kuge raz- naj se sniđejo vsi hišni očetje in staresini iz mest in kmetov * glasilo 7. nov. 1861. kristjani in turki, da se posvetujejo o hat-humajumu in se Laško. Iz Tur i na. Ker je minister Rieasoli o nekem drugcm sultanovem ukazu. Kristjanom se obetajo vidil, da ni ne kralju ne većini ljudstva po volji, se je od pa r> povedal svoji službi, in kralj je brz sprejel to odpoved, Ratazzi-a poklical, naj on osnuje novo ministerstvo; kristjan na Turskcm. velike pravice proti temu, da ohranijo mir v Bosni. Turska obljuba , pa nobena obljuba" to V ze vé vsak 4. dne t. m. je bilo novo ministerstvo že večidel 9 gotovo. Grško. Iz Aten 1. marca. Puntarji so pismo izročili Kako se bojo sedaj obrnile laske zadeve? — to vprašanje poslancom ruske, angležke in francozke vlade, v kterem gré po celem svetu. Ratazzi je Ijubljenec kraljev, narod jim razkladajo stan na Grškem; pornilostenje, ki jim ga je ga ceni, Garibaldi mu je velik prijatel, in Napoleonu je vlada ponudila, so zavergli; Nauplio utrjajo. po volji. Iz tega se dá že dosti posneti politika novega - ministerstva, ktero ^■■■■■^■■pa ne obstojí iz posebno glasovitih oseb. Garibaldi je bil brz v Turinu, ko je slišal, da je Ratazzi minister. Pravijo, da kralj sam je poklical Garibaldi-ta v Narodna čitavnica Celji. Turin in da mu je Garibaldi obljubil, da ne bo nič počel, šestih Na sv. Jožefadan, to je 19. t. m., zvečer ob kar bi utegnilo vlado v kako zadrego spraviti z unanjimi vladami. V državnem zboru 8. dne t. m. se je spovedal Ratazzi v imenu svojega ministra med drugim tako-le: Naša naloga bode dosihmal razdeljene dežele našega kra-Ijestva urediti in zediniti, tište laške dežele pa osvobodit!, ki še ne spadajo pod naše kraljestvo. Francozom ne borno nikoli pozabili, da so nam toliko na noge pripomogli; tudi Angleži so bili vedno naši prijatli; prijaznost drugih narodov si bomo pridobili z modrim obnašanjem itd." Garibaldi in Mazzini odgovarjata v svojih pismih vedno 9 bode velika skupščina v stanovališču čitav ničnem, v kteri se bodo volili novi, to je, stalni odbornik i. Ker je velike važnosti, da se izvoli odbor v duha narodu em, vabimo častite družtvenike posebno iz dežele, Po volitvi da se vsak udelezi le-te prve skupscine. bode pa mala beseda. Poskrbeli bomo, da se bode po streglo tudi z dobro jedjo in pijaco. V Celju dné 9. marca 1862. Začasni odbor narodne čitavnice. enoglasno, da vsak Italijan naj se oskrbí z orozjem. 9 Iz Rima. 28. svečana je 2000 francozkih vojakov obscdlo korso, da so ubránili za ta dan napovedano demonstracijo. Drugi dan se je pustovanje začelo Listnica vrednistva. Gosp. Pl. v B: Na vprašanje Vaše Vam Gosp. Jak. dr. V. pri sv. M: ) : vee more gosp. M-n v Zag. odgovoriti Nismo přejeli Gosp. Jak. Vol. v B: Hvala lepa za poslan 9 na korsu dobro došlo! Gosp. C-r nam iz Trsta se ni poslal, kar ste nam na je bilo vse mirno. Rimska policija je več oseb zaprla 9 in znanili; tudi ono nam bo drago Gosp. Jak. Mene. v G tako je pretekel pust brez nepokoja. murb naznanja „Oglasnik" 5 zastran rokop Cesar avstrijanski bomo kmali odgo Hvala Vam za lepo prizadev Franc Jožef je daroval sv. očetu dragoceno mašno obleko. murvoreji kega 0 sadj Ceno Vam a- i a Gosp. Fr. Carm. v C: Pri gosp. grofu Barbo v Ra ťraneozko. Iz Pariza. Pri nas veje nekaka čudna sapa. Ne govorimo 0 tem, da je princ Napoleon unidan toliko v slavo revolucije govoril, ker gotovo ni govoril, da bi kovniku na Dolensk. se utegne še dobrega 6emena dobiti V césar ne bil tega vedil; al da se je senat (starešinstvo) tako uprl predlogu cesarjevemu, ki je hotel generalu Mon-taubanu za male njegove zasluge v kitajski vojski veliko letno plačo nakloniti, da se je mogel cesar um a kn i ti s svojim predlogom , to je čudo, ki ga še nismo doživeli; sedaj je Žitna cena v Ljubljani 10. marca 1862. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 6 fl. 34. banaške 6 fl. 9. tursice 4 fl. 53. sorsice 5 fl. 5. rež 4 fl. 48, jećmena 3 fl. 51 prosa 4 fl. 20. ajde 3 fl pa tudi državni zbor nekako predrzniše postopati začel. Vse kaže, da se nekaj na Francozkem kuha, ker se nek tudi skrivne puntarske družbe od dné do dné množijo. Pustni torek je vendar mirno pretekel; vlada se je ta dan, ko je 86 oves 2 fl. 43 — Kursi na Dunaji bilo zavoljo debelega pustnega vola, ki celo mesto na nogah so ga okoli vozili, posebno kakega nepokoja bala, zato je nek 1100 preoblečenih in našemenih policajev vola spremljevalo. 11. marca 1862 Deržavni zajemi ali posojila. 5% obligacije od leta 1859 Druge obli Kreditni 100 glasovitih Pravijo, da so poslednje dni čez blikanske stranke v Parizu in po deželi zaprli. v novem dnar. po 100 g. g. 65 40|4% Teržaški lozi po 100 oseb repu- 5°/0 nar.posojiloodi. 1854 „ 8Í.10 57 2 0 v novem denarjl. ičije z lotrijami. lozi po g. 100 . g. 129.40 « 126.50 Donavsko-parabrod 5% metalike Prusko. Iz Berlina • V pise „Beri. Allg. Zeit. a 9 da je 0 9. t. m. vse ministerstvo odstopilo in da se poslanci bojijo, da ne bi kralj deržavnega zbora razpustil; nekteri pa mislijo, da bo zbor za nekoliko časa odložen. Ktere nove ministre si bo 4°/. 0 3% 3 'A % 1% » 99 99 99 V 99 99 99 99 99 V 70.25 ski po g. 100 99 61.50 Esterhazy. po g. 40 54.751 Knez Salm 41.251 Knez Palfy 35.50|Knez Clary 14. po g. 40 po g. 40 po g. 40 99 99 99 Knez St. Genoisovi po g. 40 kralj izvolil, še kralj kar koli hoče ni znano; naj pa sklene Obligacije zemlišn. odkupa. ^^íy.^^srM.pog.íO 9 to je gotovo pravijo da novo (po 100 gold.) Grof Waldsteinovi po g. 20 ministerstvo bo le tadaj na trdnih nogah stalo, ako bo mogel kralj zbornico gosposko odstraniti in res svobodno vladařstvo vpeljati. Na kako silno prekucijo noben Prus ne misii; zato se je vse kaj more to biti, da je vlada take ukaze dala, kakor da bi se bilo vsaki hip hudega Zájem od leta 1860 avstrijanske g. 88.50P*™/ Keglevičevi po g. 10 čudilo in nobeden zapopasti ni mogel 5°/0 dol njo -5°/0 ogerske . . . . „ 5°/0 horvaškein slavonske „ 5% krajnske, štajarske 71. 69.25 Budimski po g Denarji. 40 Y) 99.75 99.50 39.25 39. 37.25 37.25 22.50 25. 16.75 38.65 9 m »u vuuv» ... ... w g, v. koroske, i s t r ij a n s k e . „ » 99 99 99 99 » 19. 6.54 10.99 19.25 11.26 11.58 13.80 36.35 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in záložník : JoŽeí Blaznik.