15. seja KO sindikata SOZD Mercator
Center za obveščanje
Okrepljen koordinacijski odbor sindikata sozda
Potem, ko so bili v mesecu februarju in marcu v temeljnih organizacijah oziroma DO izpeljani občni zbori osnovnih organizacij sindikata in je potekel rok za kandidiranje novih članov v koordinacijski odbor sindikata sozda, se je v ponedeljek, 7. aprila 1980 sestal koordinacijski odbor na 15. seji. Potrdil je poročilo o svojem 16-mesečnem delovanju, sprejel osnove programa dela za naslednje leto in ugotovil sestav odbora. Za predsednika je bil izvoljen Franc Škof iz Mercator - Rožnika, za njegovo namestnico pa Suzana Modrijan iz tozda Grosist v sestavu M-Vele-preskrbe.
Na seji so bili navzoči poleg delegatov tudi generalni direktor sozda in njegov namestnik, sekretar občinskega sveta ZSS občine Ljubljana Vič-Rudnik, in center
organizirani za krog vseb družbenopolitičnih dejavnikov v sozdu, ena pa je bila namenjena problematiki usmerjenega izobraževanja.
ob podpori družbenopolitičnih skupnosti.
Iz poročila dosedanje sekretarke KO je bilo razvidno, da je bila dejavnost KO razvejana v vseh smereh, ki pokrivajo vlogo sindia-kata v združenem delu.
Glavno poročilo sta dopolnila še predsednica kulturne komisije, ki dela samostojno in je letos opravila pionirsko delo v smislu pomoči in sodelovanja pri kulturnih prireditvah tozdov in posameznikov, ter predsednik KO za rekreacijo in šport, ki se je kot odbor povsem osamosvojil in načrtno in na široki osnovi usmerja organizirano športno aktivnost združenih delavcev in kmetov sozda.
Ko je novi KO sindikata sprejemal program dela, je določil naslednje, »udarne smeri« svojega delovanja:
Mercator
glasilo delavcev in združenih kmetov
LETO XVII	Ljubljana, april 1980	št.:4
-	usklajevanje samoupravne organiziranosti vseh organizacij, združenih v sozd;
-	dosledno uresničevanje dogovorjenih razvojnih ciljev, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov -o združitvi in temeljev plana;
-	odločno nastopanje zoper lo-kahstične interese;
-	dosledno uveljavaljanje delovanja delegatskega sistema in vloge sindikalnih skupin kot temeljne oblike sindikalnega sodelovanja;
-	skrb za boljše delovne in življenjske pogoje delavcev, posebej v dejavnostih kmetijstva, trgovine in gostinstva z zagotovitvijo osnovnih socialnih, zdravstvenovar-stvenih, izobraževalnih in kulturnih pogojev, ki jih lahko doseže za akcijo sindikat.
Ta osnovna akcijska orientacija KO sindikata bo opredeljena še rokovno, pri čemer je že jasno, katere akcije so stalne, katere pa so
Prihodnji mesec v obravnavi organov sozda
Center za obveščanje
Privaditi se bo treba na misel, da po starem ne bo šlo več
V mesecu maju načrtujejo organi sozda Mercator prve od faz postopka za poznejši sprejem smernic razvoja SOZD Mercator v naslednjem srednjeročnem obdobju. Delovno gradivo so strokovne službe že pripravile, tako da bo besedilo predmet na naslednjih sejah v mesecu maju.
7. maja poslovodni svet
Tega dne se bo v .Ljubljani, v dvorani Slovenija sadja na Titovi 66 sestal poslovodni svet sozda Mercator (nekdanji kolegij generalnega direktorja). Gradivo, ki prinaša korenit poseg v samoupravno organiziranost sestavljene organizacije Mercator in preoblikovanje ostankov tradicionalne organiziranosti, bo tu doživelo prvo širšo oceno in, kakor je pričakovati, živahen odziv.
ki bo poslan v javno obravnavo vsem tozdom in DO, in določi rok trajanja obravnave ter dostavo predloga sprememb in dopolnitev. Na tej svoji seji bo IO določil tudi dokončni predlog Resolucije o razporeditvi skupnega prihodka ter pogojev poslovanja med trgovskimi organizacijami na veliko in malo v SOZD Mercator za leto 1980, ki bo potem poslano v obravnavo .delegatom delavskega sveta SOZD.
za obveščanje sozda. Zaradi odsotnosti bolnega predsednika je sejo vodila njegova namestnica.
Suzana Modrijan je v uvodnem Poročilu poudarila osnovna izhodišča za delovanje KO sinidkata v preteklem 16-mesečnem obdobju po prvi izvolitvi koordinacijskega organa koncem leta 1978. V tem času se je sindikat v sozdu Mercator osredotočil na področje pridobivanja in razporejanja dohodka, na dohodkovne odnose, na združevanje sredstev in na ostale nalo-
Se skupnega pomena, ki so določene v samoupravnem sporazumu ® združitvi v SOZD, v 10. členu. Sindikat je bil pobudnik za sklic treh problemskih konferenc. Dve °b teh, ki sta dokaj radikalno obravnavali notranje odnose z vi-bika skupnih ciljev sozda, sta bili
Vzroki za upadanje ostanka dohodka v trgovini in za nespodbudni osebni dohodek delavcev v tej panogi so tudi v slabi in vse slabši ponudbi proizvajalcev, v neurejeni dobavi bla-<fa, v velikih stroških prevoza na nekaterih področjih. Problemi pogojev pridobivanja dohodka v različnih dejavno-Stih, ki jih opravljajo OZD v sozdu Mercator - predvsem še kmetijstva in gostinstva - bi JCprali biti deležni tako poli-tične kakor strokovne obravnave v sozdu. Rezultate obravnave pa je treba posredovati Pristojnim republiškim organom.
razprave delegata v malopro-daji na Kozjanskem na seji KO S1ndikata sozda, Ludvika Mesareča
V obdobju prvega mandata KO je potekala v sozdu živahna dejavnost za sprejem temeljnih samoupravnih aktov oziroma njihovih sprememb - samoupravnega sporazuma o združitvi, statuta, osnov srednjeročnega plana, dveh resolucij in več izvedbenih aktov. Pri vseh je bil sindikat pobudnik široke javne obravnave. V tem obdobju so bile v sozdu opravljene volitve v samoupravne organe, pri čemer je KO sindikata v polni meri uporabil pooblastila, ki mu jih daje zakon o združenem delu. Tako
ob predkandidacijskem postopku za izvolitev delegatov v delavski svet, notranjo arbitražo in delavsko kontrolo kakor ob pripravah na dva referenduma se je poslužil aktiv neposrednega obveščanja in v tem smislu obdelal vsako regijo posamič v sodelovanju s strokov-
nimi službami temeljnih oziroma delovnih organizacij in sozda.
V zavzemanju za skupne in dolgoročne cilje se je sindikat srečeval s primeri izigravanja in sabotiranja dogovorjene politike, s pojavi, katerim niso vzroki delavci, ampak vodilni kader, včasih celo
KO sindikata bo moral podpirati akcijo za organizirano medsebojno izmenjavo počitniških zmogljivosti v sozdu, poseben poudarek pa nameniti organiziranemu obveščanju na vseh ravneh, tako preko pisanih kakor tudi ustmenih oblik obveščanja v obliki problemskih konferenc na določene teme.
Iz razprave delegatke notranjske regije Mercatorja na seji KO sindikata sozda, Irene Jurca
★
Razprave ob zaključnih računih morajo postati trajna aktivnost organizacij sindikata, posebej pa v tistih OZD, v katerih so pogoji pridobivanja dohodka težki in so rezultati poslovanja neugodni.
Iz razprave delegatke iz mesne industrije v sestavu Mercatorja, Marjane Martinec
vezane na delo samoupravnih organov sozda.
Uvodoma smo že poročali, da je bila na 15. seji ugotovljena sestava KO sindikata za naslednje mandatno obdobje. Odbor ima 17 članov, kajti s prvotnim ključem delegiranja po načelu za vsako de-
javnost en delegat ni bila zagotovljena sorazmerna povezanost hkrati tudi z vsemi regionalno močnimi organizacijami v sestavu sozda Mercator. Izostal je prvotno predvideni delegat osnovnih organizacij kraško-obalnega področja
Nadaljevanje na Z. strani
Roke, ki nas družijo. FotorJože Rozman
Gradivo bo vabljenim direktorjem poslano 23. aprila. Na istem sestanku bo obravnavana še analiza in poprejšnje usklajevanje investicijskega plana za obdobje 1981-85; obravnavan bo predlog resolucije o razporeditvi skupnega prihodka ter pogoji poslovanja med trgovskimi organizacijami na veliko in malo v SOZD Mercator za leto 1980. Nadalje bosta obravnavana posnetek in analiza dela Studia za ekonomsko propagando v letih 1978/79 ter predlog reklamnih akcij ob prihodnjem Novem letu v smislu določil zadnje resolucije sozda Mercator. Načelno in dokončno bo treba urediti tudi nekaj vprašanj v zvezi s sovlaganjem v tovarno soli in v Cementarno Trbovlje.
12. maja predvidoma izvršilni odbor
Za ta dan načrtovana seja izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD bo obravnavala predlog smernic razvoja SOZD za srednjeročno obdobje 1981-85 z namenom, da določi besedilo predloga,
28. maja bo 6. zasedanje delavskega sveta SOZD
Delavski svet bo predvsem obravnaval in predvidoma tudi sprejel predloge, ki jih bo posredoval izvršilni odbor, poleg tega pa bo obravnaval še predloge komisije za ugotavljanje upravičenosti črpanja solidarnostnih sredstev in po pričakovanju treh prosilcev odobril ta sredstva, ki jih bodo organizacije v glavnem porabile za to, da nudijo svojim delavcem regrese, ki jih sicer ne bi prejeli, čeravno so prizadevno delali v preteklem letu. Na dnevnem redu delavskega sveta bo še poročilo o ugotovitvah in sklepih odbora samoupravne delavske kontrole sozda in poročilo o izidu nadomestnih volitev v M-Velepreskrbi za delegata tozdov Grosist in Steklo v delavskem svetu SOZD.
V obdobju priprav stališč in gradiv
se bosta predvidoma sestala še koordinacijska organa obeh družbenopolitičnih organizacij, sindikata in zveze mladine, ter odbor samoupravne delavske kontrole, kar je predvideno v tednu med 19. in 23. majem.
KO sindikata se bo moral v novem mandatnem obdobju temeljito zavzeti za kritičen položaj delavcev v trgovini, saj akumulativnost nenehno upada, rast osebnih dohodkov zaostaja, nezadržna pri tem je fluktuacija delovne sile, pogoji poslovanja s strankami pa so težki ob vse večjem pomanjkanju blaga, ki ni dobavljeno. Vse anomalije pa se pripisujejo v sredstvih, ki oblikujejo javno mnenje, samo trgovcem. KO sindikata bo moral preko republiškega odbora sindikata delavcev trgovine doseči, da družba drugače ovrednoti poklice v trgovini in da se v okviru usmerjenega izobraževanja poskrbi za ustrezno izobrazbo trgovskega kadra.
Delegat maloprodaje v razpravi na 15. seji KO sindikata sozd, Marjan Gradišar
Delovanje KO sindikata bi bilo bolj učinkovito, ko bi na ravni sozda obstajal tudi koordinacijski organ zveze komunistov. Politične akcije in druge akcije bi potekale bolj usklajeno in lažje bi opravili s podjetniškim in lokalističnim obnašanjem nekaterih tozdov oziroma DO. Neusklajeno delovanje med poslovodnimi organi in sindikatom se je odrazilo tudi ob nedavnem sprejemanju resolucije, ko je KO podprl prvotno zamisel, ki jo je potem IO spremenil.
Delegat maloprodaje v razpravi na 15. seji KO sindikata sozd, Marjan Gradišar
Komisija za ugotavljanje upravičenosti do črpanja solidarnostnih sredstev skupne porabe je na 1. seji 31. marca 1980 izvolila za predsednika Sama Dostala iz M-Interne banke in obravnavala
prošnje treh kandidatov za koriščenje. To sta TMI iz Postojne in Ljubljane ter Kavarna Evropa. Več ob poročanju o sklepu delavskega sveta prihodnjič.	Foto: Jože Rozman
Novi koordinacijski odbor sindikata za obdobje 1980-1981		
Panoga	OZD oz. področje	Delegat
kmetijstvo industrija industrija trgovina na drobno trgovina na drobno trgovina na drobno trgovina na drobno trgovina na drobno trgovina na drobno trgovina na debelo trgovina na debelo zunanja trgovina gostinstvo storitve delovne skupnosti delovne skupnosti delovne skupnosti	AK Krško TMI Ljubljana Pekarna Grosuplje Preskrba Tržič MIP Ptuj Standard N. mesto Izbira Postojna Jelša Šmarje / J. Velebl. Beograd Grosist Ljubljana Grosist Ljubljana Sl. sadje Bohova Ilirija Ljubljana Contal Ljubljana Rožnik Ljubljana Rožnik Ljubljana DS SOZD	Pirc Alojz Martinec Marjana Hren Stane Gradišar Marjan Antolič Kristina Javoršek Jože Jurca Irena Mesareč Ludvik Mitrič Mila Malenšek Alenka Modrijan Suzana Kovač Nada Kovač Jože Murovec Marjan Škof Franc Valant Vera Srdič Alenka
Sestanki, sestanki, sestanki...
Jože Renar - M-Rožnik, TOZD Grmada
Uspešni tudi ob sobotah popoldne
Dejstvo je, da smo s številnimi sestanki nezadovoljni, tako s časom, ki ga zanje porabimo, s često dolgoveznimi in brezplodnimi razpravami, s kakovostjo pripravljenega in obravnavanega gradiva in podobno.
Sestanki so stari toliko, kot je staro človeštvo. Že Adam in Eva sta se sestala in tako verjetno imela prvi sestanek. Nobena družba na svetu ne more obstajati brez sestankov, saj so neizogiben element v družbenem političnem in gospodarskem procesu. Seveda pa bi se dalo naše preštevilne estanke racionalizirati, v kar naj bi v bodoče vlagali več truda, znanja in aktivnosti.
Nisem sicer poklican, da bi dajal nasvete ali recpete, vseeno pa si drznem predlagati nekaj izboljšav:
-	najpomembnejše skupne sestanke, tako na primer zbore kolektivov, bi bilo treba načrtovati vsaj za leto dni naprej. Še posebej to velja za kolektive maloprodaje, ki so prostorsko raztreseni (TOZD Grmada ima na primer 72 poslovalnic v štirih občinah in 36 krajevnih skupnostih). Pri tem bi bilo treba onemogočiti, da si poklicani in nepoklicani izmišljujejo, kdaj naj bi bili sestanki. Vse to seveda ne velja za izredna stanja;
-	sestanke družbenopolitičnih organizacij bi kazalo imeti izven delovnega časa - tako bi bili tudi bolj kratki;
pri prihajanju na sestanke bi bilo treba uvesti več discipline;
-	dobro pripravljen sestanek pomeni polovico opravljenega dela, zato sklicatelj naj ne bi sklical sestanka, dokler se ni nanj temeljito pripravil;
-	ob koncu vsakega sestanka bi kazalo ugotoviti, ali je bil ta uspešen ali ne, oziroma, kaj bi bilo treba še izboljšati.
V soboto, 1. marca, smo imeli v okviru tozda Grmada (M-Rožnik) kar dva sestanka: ob 12. uri za delavce uprave oziroma skupnih služb, ob 15. uri pa za kolektiv diskontne prodajalne na Slovenčevi ulici v Ljubljani.
Uvodna ugotovitev na prvem sestanku je bila, da imamo v okviru tozda sicer kar dosti sestankov in da je še posebno veliko »formalnih«, takšnih, na katerih obravnavamo spremembe raznih samoupravnih sporazumov, pravilnikov, statutov in podobno, da pa je delovnih sestankov s kolektivi prodajaln in delavci skupnih služb žal še vedno premalo.
Na omenjenem sestanku smo se dogovorili, kako bi še bolje in pravičneje nagrajevali po delu v skupnih službah, kako bi izboljšali medsebojne odnose in kako bi delavce skupnih služb še bolj vsestransko usposobili za reševanje vse težjih nalog, ki so pred njimi.
Čeprav je kolektiv skupnih služb tozda Grmada kot celota aktiven, delaven in družbenopolitično dobro usposobljen, pa je pred kratkim prišlo do manjšega konflikta zaradi delitve osebnih dohodkov. Manjši spori niso nenormalen pojav, napak pa bi bilo, če jih ne bi sproti reševali. Čeprav so
nekatere socialistične države svoj-čas trdile, da pri njih do konfliktnih situacij ne prihaja, pa je popolnoma razumljivo, da so tam, kjer so ljudje, tudi spori. Dolžnost nas vseh, še posebej pa družbenopolitičnih organizacij je, da probleme rešujemo sproti, z veliko mero aktivnosti in poštenosti.
Kot sem že omenil, je kolektiv skupnih služb tozda na dokaj visoki ravni samoupravne organiziranosti ter strokovne in družbenopolitične usposobljenosti, še vedno pa je precej daleč od individualnega obvladovanja samouprave. Menim, da imamo žal vsi v sebi še dosti starih, negativnih navad, ki so in bodo še dolgo ukoreninjene v nas. Takšni sta na primer absolutizem v vodenju (»Ti delaj, saj mislijo drugi zate!« ali »Če ti ni prav, lahko greš!«) in »hlapčevska« skromnost (»Tega nismo sposobni narediti, priti morajo drugi!« ali »Nujno je, da nas drugi komandirajo!«). Te in še druge negativne usedline, ki smo jih podedovali skozi dolga stoletja zatiranja, gredo vse prepočasi iz naše vsakdanje prakse in so često krive za spore, do katerih v kolektivih prihaja.
Pri nas smo, po zmagoviti narodnoosvobodilni borbi, leta 1945 postavili vso zakonodajo na resnično nove temelje in v 35 letih zgradili popolnoma novo in zakonito samoupravno družbo. Ta družba in to življenje pa se tako hitro razvijata, da zares pestra pisana zakonodaja in »pravila obnašanja« ne uspevajo slediti resničnim življenjskim potrebam. Drugače povedano: življenja se žal ne da pismeno uokviriti. Prav to narekuje v tozdih, delovnih organizacijah in sozdu, pa tudi v prodajalnah, poleg zapisanih pravil tudi vsakodnevne osebne pogovore in dogovore, saj je le tako moč poslovanje in medsebojne odnose še bolj utrditi. Menim, da je temelj za uspeh vsake prodajalne, todza ali delovne organizacije skupno, aktivno in ustvarjalno sodelovanje vseh zaposlenih, ne pa le nekaterih aktivistov.
Delavci skupnih služb tozda moramo biti sposobni sproti odpravljati »zamaške«, ki se pojavljajo na številnih »križiščih«, zato je prav, da se na vsakem koraku borimo za večjo storilnost, bolj pošteno nagrajevanje po delu, bolj pravične medsebojne odnose ter za vsestransko boljše gospodarjenje v tozdu, delovni organizaciji, sozdu in družbi kot celoti.
Po dveh urah burne in temeljite razprave, v kateri smo analizirali tako delo skupnih služb kot celote kakor tudi delo posameznikov, smo bili enotnega mnenja, da je bil sestanek uspešen in da si želimo še več takšnih »razčiščevalnih sestankov.
Ob 15. uri je prejšnjemu sledil sestanek delavcev diskontne prodajalne na Slovenčevi ulici z vodilnimi delavci tozda. Čeprav je bil sestanek v soboto popoldne, je bila udeležba stoodstotna, kar dokazuje, da se člani kolektiva zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do tozda in do družbe kot celote.
Na dnevnem redu sestanka je bila samo ena točka: kako je kolektiv delal v prvih dveh mesecih
Nadaljevanje s 1. strani
(sestav Mercator-Nanos), ker ga konferenca ni delegirala.
Ugotovimo lahko, da je bila razprava, posebej v zvezi z obravnavo programa dela, zelo živahna in dokaj »udarna«. Izvlečke oziroma
obstoja in kako naj bi v bodoče delal še uspešneje. Takoj'moram povedati, da je to še zelo mlad kolektiv, v katerem delajo delavci skoraj vseh jugoslovanskih narodnosti - torej prava Jugoslavija v malem.
Tončka Habič, poslovodkinja diskontnega centra, ki je sestanek pričela, je povedala, da so v teh dveh mesecih dosegli kar lepe uspehe, saj so prodali za 17 milijonov dinarjev blaga, da se dolovna disciphna vse bolj izboljšuje in da so delavci iz dneva v dan bolje usposobljeni, kritično pa je tudi pripomnila, da je pomanjkljivosti še vedno dosti.
Največ težav je z blagajničarkami, saj jih namesto 12 opravlja ta dela le 6, pa še te imajo premalo izkušenj. Tudi nove blagajne so slabe, vendar na tržišču trenutno žal ni boljših. Zelo dobro so se v svoje delo vključih prodajalci kruha in delikatesnih izdelkov ter mesarji, precej manj pa prodajalci sa-
posamezne misli in pobude navajamo ločeno.
KO je med drugim na tej seji odobril kritje stroškov avtobusnega prevoza udeležencev seminarja mladih delavcev iz Mercatorja na Črnem vrhu. Za podelitev srebr-
dja in zelenjave. Tu in tam je še vedno opaziti, da se nekateri delavci poskušajo delu izmakniti, kar je seveda treba izkoreniniti. Izboljšati se morata tudi odnos do družbenega premoženja (blagajn, tehtnic, vozičkov in podobnega) in ravnanje z blagom (često se to pokvari ali razbije).
Razpravljale) so načeli tudi vprašanje odnosa do kupcev, ki ga je treba precej izboljšati, in čistoče prostorov, ki ji bo treba posvetiti več pozornosti, tako v sami prodajalni kakor tudi v sanitarnih prostorih, skladiščih in okolici zgradbe. To velja tudi za osebno higieno.
Spodbudno je to, da so vsi delavci aktivno sodelovali v razpravi in drug drugega opozorjali na napake.
Za usposabljanje novega kolektiva je seveda potrebnega veliko časa in strpnosti. Drobec pri takšnem usposabljanju je pomenil tudi sestanek v prostem času, v soboto popoldne.
nega znaka sindikatov ob prazniku dela je KO predlagal tri sindikalne delavce, ki delajo v organizacijah TOZD Golovec, TOZD In-vesta in M-Rožnik.
Ob dobrem sestavu KO sindikata sozd upravičeno računamo, da bo sindikat izpolnil pričakovanja, ki jih gojimo v zvezi s tem koordinacijskim telesom sozda - posebej glede na začetek novega srednjeročnega obdobja, ko bo nastopil čas za III. fazo - najbolj radikalno - samoupravne reorganizacije sozda, pri čemer bo potrebna čvrsta enotnost in neopravljenost političnih dejavnikov.
Kako je mogoče, da niti vodilna niti samoupravna niti politična struktura v sozdu in v DO Rožnik ni dosegla samoupravnega obnašanja tozda Veleblagovnica Beograd, ki ni glasoval za plan sozda za leto 1980?
Delegat maloprodaje v razpravi na 15. seji KO sindikata sozd, Marjan Gradišar
Z zadnje seje koordinacijskega odbora sindikata sozda, ko je bil potrjen novi odbor. FotoJože Rozman
15. seja KO sindikata SOZD Mercator
Center za obveščanje
Okrepljen koordinacijski odbor sindikata sozda
Naše moči in šibkosti
dipl. oec. Jakob Mavsar — M-Velepreskrba, TOZD Investa
Zakaj se ne učimo od včeraj?
Američani trdijo, da v poslovnem svetu firma, ki ne načrtuje svojega razvoja, tega ponavadi tudi res nima. Analogno bo to držalo tudi za naše razmere, predvsem za investicijsko področje dela, ki je prvi korak za neposredni razvoj vsake organizacije, s tem pa tudi sozda Mercator.
Takoj za investicijami pa sledi ugotovitev in utrditev dosedanjih zmogljivosti, s tem da bo pri tem opredeljena strategija razvojnih ciljev Mercatorja in tudi utrjene
ljudi.
Katere konkretne naloge oziroma konzultacije ter zapis standardnih postavk investicijskih objektov imamo v mislih?
dna načela in izvedbene postopke poglavitnih investicijskih objektov, ki lahko razvojno in programsko sploh pridejo v poštev. Pod tem si predstavljamo velikosti, standardne tipe in opremljenost marketov, bifejev, snack barov, skladišč, zbiralnih in distribucijskih centrov in blagovnic. Zakaj standardno? Zato, ker je le določen Mercatorjev standard rešitev za racionalno investiranje kateregakoli investitorja - tozda ali delovne organizacije.
Zgleden primer, kako Investa uredi notranjost prodajalne
Prednostne naloge za 5 do 10 let vnaprej. Mislim, da nas pri razglabljanju o takem razvoju ne smejo motiti kratkoročna nihanja v investicijskem ritmu 5 do 10 let, kot na primer letošnja intenzivna stabilizacija in podobno.
SOZD Mercator, katerega dejavnost je med drugim tudi zadovoljevanje povpraševanja po osnovnih dobrinah mestnega, pa tudi Podeželskega prebivalstva, se mora razvijati, ker se tudi potrebe razvijajo dinamično in se celo večajo v obsegu, sploh pa kar se tiče kakovosti ponudbe.
Poleg družbenih omejitev za investicije (stabilizacija, zmanjšan uVoz opreme, transportne težave, osnovni in gostinski kader ipd.) omejujejo Mercator tudi notranje zmogljivosti kot so finančna sred-stva, omejitve tehnično-tehnolo-ške narave, smeri razvoja trgovskih objektov, kadrovska politika ipd.
Kako razmišljamo o teh problemih v tozdu Investa (M-Velepre-skrba), ki je, vsaj s tehničnega, gradbenonadzornega in komer-oialnega vidika specializirana organizacija za investicijsko področ-le? Trdimo lahko, da je v svoji dosedanji dejavnosti razvila vsaj 35 oo 40 investicijskih objektov takih mmenzij, da nam v okviru razvoja f°zda lahko služijo kot reference v mhnično-komercialnem pogledu, li objekti so zanimivi že zaradi mzličnih lokacij in načinov, kako smo določene investicijske pro-grame uresničevali v prvih zami-slih in kako v končni realizaciji.
V Investi smo prepričani, da bi morala v okviru sozda ali pa v »popu tozda Investa, v obliki nk ne službe ali pa na začasni ali časni nalogi delovati skupina j1 r°kovnjakov, ki bi lahko investi-'oriem y sozdu posredovala stan-c.arone izvedbe določenih investi-h objektov ter bodočim inve-itorjem svetovala, kaj, kako in ^ al ukrepati pri uresničevanju dfo kovanega razvoja posameznih trp°V Moreutorja kot sestavljene govingke in proizvodne delovne ganizacije. Prepričani smo, da re ra kiti pristop interdisciplina-sWVeestranski, sistematičen, po-Usta n metodičen, dokler ne bo ba Taljena stalna posebna služ-’ m oi štela od 5 do največ 10
Ugotovitev zmogljivosti posameznih tozdov, DO in sozda
Potrebno je zaokrožiti zmogljivosti - od prodajnih prostorov, transportnih in skladiščnih zgradb, pa do administrativno upravnih prostorov - da bi dosegli zgornjo mejo izkoriščanja teh zmogljivosti v okviru tozdov, delovnih organizacij in sozda. V razmerah, kakršne so, bi z majhnimi investicijami ali z rekonstrukcijo oziroma adaptacijo obstoječih zmogljivosti dobili možnosti izkoriščati potenciale v zgornjih mejah, kar nam potrjujejo določeni podatki in informacije iz sedanjosti in bližnje preteklosti. To bi bilo usklajevanje ozkih grl v okviru poslovanja tozda in vnašanje določenih manjših inovacij trgovskega poslovanja, da bi v enakih poslih vsi Mercatorjevi tozdi delali na standarden način, v zgornjih mejah zmogljivosti.
Strokovna skupina bi si morala priskrbeti podatke o poteku poslovanja tozdov, ki so trenutno v gornji fazi izrabljanja svojih zmogljivosti, pri tozdih, kjer so ozka grla, zastarela tehnika ali nestandardni potek poslovanja, pa bi morali napraviti seznam ozkih grl ter rekonstrukcij, adaptacij in premostitvenih naložb, potrebnih za odpravo teh grl. S tem bi omogočili vsem tozdom, da bi potem obstoječe zmogljivosti oziroma potenciale izrabljali v zgornjih mejah in tako prispevali k zvišanju produktivnosti in boljšemu pokrivanju fiksnih stroškov.
Prikazovanje podatkov o referenčnih objektih
Strokovna skupina bi zbrala 10 do 20 referenčnih primerov za orientacijo bodočim investitorjem o tem, kako so potekala dela, kje so bile težave in kakšne so bile tehnično-tehnološke rešitve ter njih odraz v komercialnem pogledu. Verjetno bi kot povzetek prikazali tudi to, katerih napak bodoči investitorji ne bi smeli zagrešiti.
Zapis standardnih načel, zakonitosti in omejitev za investicijsko področje v sozdu Mercator
Za potrebe sozda bi morala strokovna skupina zapisati standar-
Danes si v svetu velikih stabilizacijskih nalog, negotovosti, neprijetnih presenečenj, sprememb standardnih vrednot življenja, ne-slutenega tehnološkega razvoja, pluralizma stališč in idej ter v času velikega izziva informatike in ekologije ter večnih sprememb, ne moremo privoščiti individualnih rešitev do take stopnje in širine, da bi bil tehnološko, tehnično in komercialno vsak investicijski projekt celota in unikat zase. Morda arhitektonska, torej funkcionalna in organska povezanost objekta z okoljem še nosi enkratnost, ostalo pa mora biti standardno in v mejah ekonomskih, tehnično-te-
V premislek
Stevo Došenovič
Vse kaj drugega
Ko prebiramo poročila poslovnih organov in sklepe samoupravnih organov o stabilizaciji, imamo vtis, da se govori le o številkah, zneskih in procentih.
Tako se samo po sebi postavlja vprašanje, ali gre res samo za količine?
Stabilizacija ne more biti le trenutno kampanjsko delo, ker bi ostali pri trenutni akciji na papirju.
Stabilizacija je bistvo našega vsakdanjika. Če hočemo ustaliti gospodarske tokove, moramo uveljaviti odnose, usklajene z zakonom o združenem delu. Priznati moramo, da stvari ne tečejo tako, kot smo se dogovorili, in da nismo uveljavili takih samupravnih in ekonomskih odnosov, kakršni bi morali biti.
Nekatari vidijo in razumejo stabilizacijo samo z ekonomske plati, kot borbo za čim večji dohodek itd., pozabljajo pa, da mora biti to borba za spremembo družbeno-eko-nomskih odnosov na vseh ravneh.
hnoloških in terminskih možnosti.
Da bomo lahko premostili probleme prihodnosti in s tem prešli na projektni pristop reševanja naložb oziroma ustvarjanje bodočih trgovinskih potencialov naše družbe, bo moral Mercator odločno standardizirati delo na področju investiranja - od priprave, izbire oziroma odločitve o projektu, posameznih faz izgradnje, nadzora, pa do dokončanja objekta. Zaključki in izkušnje iz prakse tozda Investa kažejo, da bi pri standardiziranju določenih del na investicijskem področju skrajšali potek izvedbe za vsaj tretjino, s tem pa seveda privarčevan pri stroških investicije (interkalarne obresti, draženje materialov, prevozi itd.). Pri investicijskih objektih, katerih predračunske vrednosti se gibljejo od 40 do 80 milijonov dinarjev, kar pomeni vsaj petletni efekt nove investicije, po tem, ko je ta aktivirana.
Ko bi ta občasno (pozneje pa stalno) osnovana skupina strokovnjakov za novogradnje ter naložbe sozda Mercator zapisala standardno podana načela za investicijsko področje in ko bi imeli že standardizirane ter tipizirane objekte in njih opremo, si investitor ne bi mogel in smel privoščiti posebnih želja, če teh izvajalcem ne bi argumentiral in fiksiral do določenega roka. Če namreč objektivno in nekoliko globlje analiziramo želje investitorjev v preteklosti, njihove ekstravagance in muhe enodnevnice, lahko v večini primerov ugotovimo, da investitor največkrat nima konkretne predstave o tem, kakšen naj bo objekt, kako naj bo opremljen in čemu naj služi. Njegove individualne želje so često zavite v meglo in abstraktne. Tehnično bolj smiselno in varneje je vedeti za natančen namen objekta, ki ga investitor želi postaviti, S kolikšnimi sredstvi razpolaga ter kakšen finančno komercialni promet in netto efekt naj bi ta investicija imela v prihodnjih petih letih. To bi zadostovalo, da bi lahko izvajalec kompletnega inženiringa, tozd Investa, v okviru standardnih izvedb investitorju prikazal objekt, opremo in termine izvedbe ter reference izvajalca. Investicija velikega dometa oziroma predračunske vrednosti ima v sebi toliko podrobnosti, da jih lahko nadzira in upošteva edinole oko pozornega izvajalca in preizkušenega strokovnjaka na investicijskem področju, v nobenem primeru pa ne direktor tozda - investitorja.
Projekt management
Da je delo na investicijskem področju mogoče standardizirati, tipizirati, pa pri svojem delu še vedno ostati stvaren in racionalen, nam potrjuje sistem Projekt ma-nagementa - edini, ki ga danes investicijske firme v svetu z uspehom uporabljajo. Mislim, da bo morala po teh stopinjah tudi Investa, ki sicer trenutno ubira pot kompromisne ogranizacije dela.
Bodisi da gre za postavitev industrijskega ali trgovskega obrata, zgradb in objektov, za aktiviranje transportnih sredstev, skladišč ali za vpeljavo novih prodajnih artiklov, bodisi za prehod na avtomatsko obdelavo preko računalnikov - povsod za to danes uporabljajo projektni pristop k delu. Projekt management je pri tem več kot zbirka posameznih tehnik dela. Je, če ga pravilno razumemo, koncept vodenja, planiranja in koordinacije vsega odvijanja in premeščanja opravil v zvezi s projektom, torej tudi investicij.
Naloga tozda Investa oziroma te občasne in kasneje za stalno osnovane skupine strokovnjakov bi bila v tem, da bi potencialnim inve-stitorjem svetovala, pomagala in vplivala na to, da dobi zadovoljive odločitve o investicijah s strani investitorja, kasneje pa bi vodila in branila investicijske interese pri standardno določenih postopkih in mrežnem programiranju oziroma določanju opravil in metod dela za realizacijo vsake izmed Mercatorjevih investicij.
Dileme, ki se pri investicijah pojavljajo, so pogosto nasprotujoče si zahteve in interesi pomembnih determinant projekta, kakor tudi možnosti in dejstva, ki so zunaj dosega investitorja, kar povzroča polja napetosti. Utrditev cen in rokov, v povezavi z .omejitvijo ostalih prostosti pri izvedbi objekta, kakor tudi naraščajoče zahteve po kakovosti povzročajo, da težave pridobivajo na obsegu.
Z naraščanjem možnosti ter razvojem in odpiranjem tržišč v medrepubliškem okviru naraščajo tudi optimalni obsegi trgovinskih zmogljivosti, s tehnološkim razvojem pa se večajo mejne sposobnosti naprav, strojev in opreme!
Vidimo torej, da na investicijskem področju obstajajo splošno veljavna pravila in zakonitosti, ki ne morejo biti predmet razprave in okusov bodočih investitorjev, pač pa so lahko podana le s strani izkušenih strokovnjakov kot dejstva, katerim se investitor ne more izogniti.
Še eno uspešnih let TOZD Investe
Jakob Mavsar — M-Velepreskrba, TOZD Investa
Za dinar lastne akumulacije 15,77 din dohodka
Sredi februarja je zbor delavcev tozda Investe (v sestavu M-Velepreskrbe) ugotavljal uspešnost poslovanja v lanskem letu ter odločal o nekaterih postavkah delitve čistega dohodka.
Kljub temu, da je osnovna dejavnost v predmetu poslovanja projektiranje in inženiring investicij, je pridobila Investa v letu 1979 dve tretjini dohodka iz komercialne dejavnosti - iz prodaje investicijske opreme za objekte v okviru sozda Mercator oziroma za objekte izven njega.
Lansko leto se je dohodek povečal za 23 odstotkov glede na leto 1978 in presegel plan za 37 odstotkov. Po pokrivanju prvih postavk čistega dohodka tozda Investe je kolektiv namenil 11,490.704 dinarje za bruto sklade. Od tega bo delovna organizacija v obliki poslo-vanih plasmajev obvezno združevala okrog 7 milijonov dinarjev. Z drugimi besedami pomeni to, da preostane za razširjeno reprodukcijo Investe samo le 19 odstotkov od dela za poslovni sklad po zaključnem računu. To dokazuje, da je potrebno za dinar lastne akumulacije doseči 15,77 dinarjev dohodka.
Zaradi inflacije cen in stroškov v narodnem gospodarstvu bi potrebovali za normalne pogoje doseganja komercialnega dohodka (zaloge opreme in delnega kreditiranja opreme investitorjem) vsaj dodatne 3 do 4 milijone dinarjev lastnega novoustvarjenega sklada.
Izraženo v lanskoletnih poslovnih razmerjih bi kolektiv moral najprej ustvariti dohodke v bajni višini 55,200.000 dinarjev, kar pa ob današnji dekonjunkturi blaga in restrikcijah vseh vrst ekonomske porabe ni mogoče uresničiti!
Gledano razvojno pomeni za In-vesto, da se bodo zaradi znižanja obstoječega poslovnega sklada in vsakoletnega zvišanja plasmajev (obvezno združevanje investicijskih poslovnih sredstev v okviru sozda Mercator) zelo poslabšali pogoji dosedanjega dohodka. Gledano ekonomsko bi morala naša družba omejiti obvezno združevanje sredstev s strani gospodarstva vsaj na raven enostavne reprodukcije vsake delovne organizacije. Analogno k temu pomeni zniževanje obstoječega poslovnega sklada skozi plasmaje zoženo reprodukcijo po Marxu ali negacijo osnovnih ekonomskih zakonov, kar pa ni namen naše stabilizacije v letu 1980 in naprej.
Iz M-Rožnik, tozd Dolomiti
Jože Rozman
Odprta nova samopostrežnica
V dobrih trinajstih mesecih je v stanovanjski soseski Bonifacija v občini Ljubljana Vič-Rudnik zrasla nova samopostrežna trgovina tozda Dolomiti iz delovne organizacije M-Rožnik, ki so jo odprli 1. aprila
1980.
Nova samopostrežnica, ki meri skupno 850 m2 (531 m2 trgovina, 82 m2 bife, ostalo so pomožni in pisarniški prostori) je že peti objekt tozda Dolomiti, ki je bil zgrajen po srednjeročnem načrtu 1976-80, katerega v tozdu uspešno uresničujejo, saj jim izgradnja novih trgovin omogoča, da zapirajo stare, majhne in tehnično neustrezne trgovine, ki že zdavnaj ne ustrezajo več sedanjim zahtevam potrošnikov.
Nova trgovina je po sedanji oceni veljala 32,600.000 dinarjev, za gradbena dela so odšteli nekaj več kot 23 milijonov, ostalo so stroški za opremo in drugo. Sam tozd je skupaj z združenimi sredstvi sozda Mercator prispeval 40 odstot-
kov sredstev, ostalo je kot kredit prispevala Ljubljanska banka-go-spodarska banka. Objekt je zasnoval arhitekt Peter Zidanič iz tozda Investa, gradbena in instalacijska dela je opravilo SGP Grosuplje s svojimi kooperanti, notranjo opremo je po načrtih tozda Investe izdelalo več organizacij-kooperan-tov Investe.
Nova samopostrežnica je ne le uspešen zaključek snovanj in prizadevanj trgovskih delavcev, pač pa hkrati tudi izpolnjena želja vse številnejših prebivalcev krajevne skupnosti Malči Belič, katere prebivalci so že dlje časa želeh nakupovati osnovne življenjske potrebščine v večjih, sodobnejših in bolje založenih trgovinah. Tako nam
je povedal tudi eden od prvih nakupovalcev, ki se jih je na dan otvoritve sicer kar trlo, Stojan Go-mezelj, vodja sektorja za komuniciranje v Iliriji-Vedrog, in se oddahnil, saj mu ne bo treba več hoditi po nakupih v mesto ali v oddaljene Mercatorjeve trgovine v Trnovo ali na Tržaško cesto 62. Dejal je tudi, da je zadovoljen, ker je novo trgovino postavil prav Mercator, saj je zadovoljen z izbiro v njegovih trgovinah, sedaj pa tudi z mrežo trgovin.
Poleg številnih nestrpnih gospodinj in drugih potrošnikov so se otvoritve udeležili predstavniki družbenopohtičnih organizacij občine, predstavniki Ljubljanske banke, sozda Mercator in delovne organizacije M-Rožnik ter projektanti in izvajalci. Otvoritveni govor je imel direktor tozda Dolomiti Ludvik Čampa, za njim je spregovoril in potem odprl trgovino predsednik krajevne skupnosti Malči Belič, Franc Buh.
Nova samopostrežnica v soseski Bonifacija. V isti stavbi ima prostore tudi Ljubljanska banka.
AFORIZMI
Slabost slabih je verovanje v silo.
Bolje je sedeti pod nizkimi vejami kot viseti z visokih.
Bojim se velike ribe. Nikoli ne veš, kdaj je lačna.
Ali imaš prav, zavisi od tega, v kakšnem fotelju sediš.
Simon Bošnjakov
Iz drugih virov
Informacija Splošnega združenja trgovine Slovenije
Izplačila iz sredstev skupne porabe v letu 1980
Omejitev zadržavanja izplačil iz sredstev skupne porabe temeljne organizacije za 13% onemogoča pri nekaterih kolektivih izplačevanja jubilejnih nagrad, odpravnin, plačevanje zapadlih anuitet za počitniške domove, nabavo prikolic, nakup oziroma zgraditev počitniških domov, ipd.
Odbor udeležencev dogovora meni, da je možna prekoračitev določenega obsega izplačil sredstev skupne porabe le izjemoma, s posebnim soglasjem izvršnega sveta občine, in sicer le kadar gre za sredstva v investicijske namene, ča so ta v skladu s sprejetimi srednjeroč-
nimi plani ter so plod večletnih varčevanj, namenskega oblikovanja sredstev v te namene oziroma so udeleženi samoprispevki delavcev. (Pripomba: če bo zvezni zakon o omejavanju investicij to prepovedal, postane stališče odbora neveljavno).
Ni pa možno prekoračevati omejenih sredstev skupne porabe za izplačevanje individualnih prejemkov. Prav tako ne bi smele neracionalno trošiti sredstev za individualne prejemke tiste organizacije, ki so v preteklem letu izplačevale iz skupne porabe sredstva za namene, ki jih v letu 1980 niso predvidele (n. pr. za investicije).
V omejena sredstva skupne porabe štejejo tudi prispevki po samoupravnih sporazumih za namene skupne porabe izven temeljne organizacije (vrtci, športni objekti in pod.). V omejena sredstva skupne porabe pa ne spadajo sredstva, ki se združujejo za poslovne namene po 120. členu ZZD (n. pr. prispevek za ceste v Ljubljani: ti prispevki se financirajo iz oblikovanih poslovnih sredstev.)
(Glej še Bilten št. 1 - stališče odbora udeležencev Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980).
V splošno stabilizacijsko obnašanje so se vključili tudi mladinci Mercator-Sadja zelenjeve z dobro organiziramo akcijo prebiranja hrušk. 17. marca je v skladišče prispela večja količina hrušk, ki jih je bilo treba takoj prebrati in preložiti iz večjih zabojev v manjše, tako imenovane platoje. Na pomoč so priskočili mladinci ter s popoldansko prostovoljno akcijo
Foto Mirko Vavpotič
nalogo v rekordnem času opravili. Razveseljivo je, da so se akciji mladih pridružili tudi starejši sodelavci, ki sta jih žar in navdušenje mladih pritegnila. Še več - dogovorili so se, da bodo v podobnih primerih še družno sodelovali pri prostovoljnem delu, kar je vsekakor vzpodbudno.
Tekst in foto: Mirko Vaupotič
Iz gospodarskega vestnika
Iztok Jurančič
Odgovornost enostransko naložena trgovini
Trinajsti osnutek zakona o povezovanju trgovcev in proizvajalcev je enak dvanajstemu
Od 26-28. aprila bodo v zvezni skupščini obravnavali že 13. osnutek zakona o obveznem združevanju dela in sredstev ozdov, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev s proizvajalnimi ozdi. Predlagatelj osnutka se je okoristil z ustavno pravico, da lahko ponovno predloži enkrat že zavrnjeni osnutek v nespremenjeni obliki, čeprav je bil predmet temeljitih kritičnih pripomb. Osnutek v taki obliki zato prej zavira kot pospešuje proceduro sprejemanja zakona.
Na seji skupščine republiških delegatov zveznega zbora skupščine SFRJ z nekaterimi predstavniki slovenskih trgovskih in proizvodnih organizacij so se dogovorili, da je treba podpreti in konkretizirati pripombe, ki sta jih k osnutku dala sindikat delavcev trgovine in RK za tržišče in splošne gospodarske zadeve.
Okrog 55 slovenskih trgovskih organizacij je že podpisalo sporazume z več kot 3000 proizvodnimi organizacijami, katerih le redki temelje na razporejanju in ustvarjanju skupnega prihodka. Koncept delitve »dohodka« in »prihodka« osnutka ponavlja zastavitev 72. člena zakona o združenem delu, po katerem dohodkovni odnos že vedno opredeljuje zvezni zakon, čemer ustreza bolj pravna kot pa gospodarska praksa. Povezovanje in dohodkovni odnos sta v taki obliki prepuščena milosti in nemilosti administrativnega poseganja v gospodarstvo. Vzroki, ki jih sam zakon ne bo zmogel odpraviti, so v mo-nopolizaciji in do sedaj priviligi-ranem položaju velikih trgovskih sistemov, saj ti pobirajo kar 28% od skupne realizacije v pri-
merjavi 22% deležem malih trgovin. Povezovanje, ki ostaja zvesto logiki, po kateri ribe jejo male, in osnova, ki bi onemogočila prodor kartelizacije dohodkovnih odnosov in stare kupoprodajne odnose. Pripombe k osnutku so enotne v tem, da bi morali govoriti predvsem o razporejanju skupnega prihodka in ne le o skupnem dohodku, saj obstoječa »zmešana« formulacija sankcionira manipulacijo s partnerjem. Odgovornost za povezovanje je enostransko naložena trgovskim ozdom (tudi 72. člen zakona o združenem delu), čeravno je poudarjen enakopraven odnos spora-zumnikov. Osnutek bi moral pred sprejetjem, pa tudi pred razpravo, točneje določiti, kdaj naj bo povezovanje »trajno«, ali se oblikuje na skupnem prihodku ali dohodku, predvsem pa bi pred »obveznostjo« povezovanja moral preprečiti »uzakonitev« monopolnega povezovanja.
Verjetno je vprašanje upravičenosti tega zakona odveč, izhajati iz tega ali se bo na temelju takšnega zakona ustvarilo več dohodka ali ne, je nesmiselno, saj se na temelju zakona še nikoli ni ustvaril noben dohodek. Smiselno pa se je vprašati po obliki zakona, ker v predloženem osnutku pospešuje administrativno urejanje samoupravnega sporazumevanja in, kar je vedno korakalo zraven, »ustvarjanje« dohodka na osnovi izigravanja »zakona«. Osnutek bo moral razrešiti ta problem z upoštevanjem obstoječe prakse samoupravnega sporazumevanja, saj bo le tako lahko odpravil nesporazume »zastarelega« 72. člena zakona o združenem delu, ne da bi s tem prizadel njegov samoupravni kontekst.
Nesrečni r!
Še same prodajalke v poslovalnici tozda Izbire (DO M-Nanos Postojna) na Tržaški cesti v Postojni točno ne vedo, kolikokrat že je v zadnjih letih iz napisa Mercator odletel ta nesrečni r. Voznikom tovornjakov in drugih dostavnih vozil, ki vozijo blago na dvorišče zadaj za samopostrežnico, je očitno kaj malo mar, če se »drgnejo« ob kovinsko ogrodje napisne table, dokler nekomu ne uspe poln zadetek. Morda pa bi v izogib vsemu temu kazalo napis postaviti za črko višje ah pa vsaj malo stran, da bi tudi »slepi« lahko šel nemoteno mimo.
Besedilo in slika: Jože Rozman
Nova trgovska hiša v Crenšovcih
Otvoritev v tem mesecu
Sedanji uspehi porok za prihodnost
»Enovita delovna organizacija Mercator-Univerzal iz Lendave kot nosilec razvoja trgovine v lendavski občini uspešno uresničuje svoje naloge,« je ob otvoritvi nove trgovske hiše v Crenšovcih dejal načelnik za gospodarstvo SO Lendava, Aleksander Varga , ki je potem tudi odprl novo trgovino.
Nova blagovna hiša v Crenšovcih - tudi lep arhitektonski objekt.
Objekt,-ki ga je po načrtih projektivnega biroja Proizvodno-gradbenega podjetja Ljutomer postavilo Gradbeno podjetje Konstruktor - tozd Gradbenik, so od-
Veliko ljudi se je zbralo na otvoritvi. Govoril jim je tudi Ladislav Feher, direktor DO M-Univerzal.
Vse foto: Jože Rozman
Malokdaj zaidemo mednje • Malokdaj zaidemo mednje
Matjaž Marinček
Mlade moči za rešetkami
prli 18. aprila 1980, z opremo vred je veljal približno staro milijardo dinarjev. Na skupni površini 900 kvadratnih metrov so v pritličju samopostrežna trgovina, bife in pomožni prostori, v prvem nadstropju pa je prodajalna tekstila in expozitura Ljubljanske banke -Temeljne pomurske banke.
Ob otvoritvi, ki se je je kljub popoldanski uri, ko je bilo mnogo ljudi še na poljih, udeležilo zares veliko število hvaležnih vaščanov, je najprej spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Čren-šovci, Štefan Ternar, ki je predal besedo direktorju delovne organizacije M-Univerzal, Ladislavu Fe-herju. Ta je dejal, da je nova trgovska hiša velika pridobitev tako za krajane Crenšovcev kot tudi oko-liških vasi, seveda pa tudi za kolektiv delovne organizacije M-Univerzal, ki je svoj trud kronal z novim uspehom. Kljub požaru, ki je pred dvema letoma uničil staro trgovino na tem mestu, so že takoj naslednje dni poskrbeli za nemoteno preskrbo, hkrati pa pričeli s pripravami za gradnjo novega objekta. Opozoril je tudi na težave, s katerimi se sedaj srečuje trgovina kot posrednik med proizvodnjo in potrošnikom (nizka akumulativ-nost, zamrznjene marže, nizki osebni dohodki, neurejen delovni čas, pomanjkanje nekaterih vrst blaga). Kljub temu so načrti delovne organizacije obsežni, vendar pa tudi nujni, saj pride v lendavski občini še vedno najmanjši prodajni prostor na prebivalca v Sloveniji. Zato želi enovita delovna organizacija Mercator-Univerzal v naslednjem srednjeročnem obdobju zgraditi nove trgovine in skladišča v takoimenovanih občinskih poli-centrih, in sicer: novo trgovino z bifejem v Veliki Polani, novo tehnično trgovino v Dobrovniku, novo trgovino s prehrambenim blagom v Hotizi, manjšo blagovno hišo v Turnišču, obnoviti trgovino v Gornji Bistrici in zgraditi skladišče gradbenega materiala in bre-
zalkoholnih pijač v Lendavi, je razložil načrte Ladislav Feher.
Za njim je spregovoril predstavnik Ljubljanske banke - Temeljne pomurske banke Mirko Kasaš, sicer vodja poslovne enote Lendava, in potem dal besedo načelniku za gospodarstvo SO Lendava, Aleksandru Vargi. Ta je pohvalil delovno organizacijo M-Univerzal, ki je zlasti od leta 1971 naprej precej izboljšala preskrbo prebivalstva lendavske občine, medtem ko so se njeni delavci odrekali de-

Načelnik za gospodarstvo SO Lendava, Aleksander Varga je prerezal trak in tako odprl novo trgovino.
la dohodka in zato zgradili vrsto Večjih in manjših trgovin. Tako je M-Univerzal izpolnil naloge, ki jih je imel in jih ima kot nosilec razvoja trgovine, pri tem pa je pomemben delež prispeval tudi sozd Mercator iz Ljubljane. Želimo, da bo tudi v bodoče tako, saj moramo v naslednjih letih razširiti trgovsko mrežo zlasti v izvenmestnih naseljih, je še dejal Aleksander Varga.
Za veselo razpoloženje ob otvoritvi so z recitacijami in narodnimi plesi poskrbeli učenci osnovne šole France Prešeren iz Crenšovcev in člani kulturnega društva Cren-šovci.
Jože Rozman
Studenc, vas s sto tremi hišami, je od Postojne oddaljeno 11 kilometrov. Asfaltirana cesta vragsiga-vedi katere kategorije, preluknjana kot pristni švicarski ementalec, pelje do motela Erazem v Belskem, od tod pa vijugav makadam rine v pokrajino, ki se že krepko spogleduje s kraškim svetom.
Prodajalno postojnskega tozda Izbira sem odkril šele po nekajkratnem sprehodu po vasi - čemi v pritličju dvonadstropne stano-
izbirajo med prehrambenim blagom ter galanterijskimi in tekstilnimi izdelki. Prodajnega prostora je v tej klasični poslovalnici borih
^dajalnica
v Studenu ponuja osupljivo bogat izbor blaga. Foto Matjaž Marinček
zarešetkanirni a J11 me je v mračni notranjosti Kal° presenečenje- mladi in Iju-nr Zn,*vi dekleti sta bili takoj pri-avljeni poklepetati.
kii-r31^3 ^har, IS letna poslovod-vaiia/n Mojca Magajna, 15-letna n0 ,n^’ že °d lanske jeseni uspeš-k0 edita prodajalno, v kateri lah-St o^dmi in vaščani bližnjega ca (od koder sta tudi dekleti)
25 m2, skladiščnega pa tudi le komajda več. Vseeno je na prodajnih policah moč najti vse najosnovnejše blago, kaj bolj »zahtevnega« pa nakupijo tisti, ki vsak dan odhajajo na delo v Postojno, v večjih prodajalnah.
»Na mesec je za kakih 20 do 25 tisoč dinarjev prometa. Pri nas je to odvisno od letnega časa. Poleti, ko je delo na polju, je povpraševanje, predvsem za pijačami, precej
večje kot pa pozimi ali spomladi,« je povedala Marija, ki se je z znanjem otovorila na trgovski šoli, namerava pa si ga tudi še obogatiti na šoli za poslovodje.
»Hrano nama pripeljejo vsak teden, galanterijsko in tekstilno blago pa le, kadar ga naročim - v povprečju vsaka dva meseca.«
Marija in Mojca na Studenu bržkone predstavljata najmlajši prodajalski kolektiv-ček v Mercatorju. Foto Matjaž Marinček
Dekleti, ki s povprečno starostjo 16 in pol let predstavljata verjetno najmljajši prodajalski kolektivček v poslovalnicah vseh delovnih organizacij in tozdov sozda Mercator, žal nista več imeli časa za klepet. Kupci so si tik pred zaprtjem prodajalne (ob petnajstih) želeli zagotoviti še to in ono, dekleti pa sta tudi še morali vse pripraviti za nov delovni dan.
Gospodarska in kulturna prireditev
Alojz Pirc — M-Agrokombinat Krško
Prijafli, obrodile so trte
vitice nam...
Kmetje in kmetice, kooperanti M-Agrokombinata Krško, TOK Kooperacija, so sodelovali ob letošnjem prazniku posavskih vin v Kostanjevici.
Praznik posavskih vin, vsakoletna gospodarsko kulturna prireditev, dobiva streho vsako leto izmenično na Bizeljskem, v Brežicah in v Kostanjevici na Krki. Stalni podporni člani prireditev so M-Agrokombinat Krško, M-Pre-skrba in Mercatorjev hotel Sremič Krško, s področja Brežic »PETROL« Čatež, SLO VIN Brežice, TERME Čateške toplice, podporni člani in organizatorji prireditev pa so Turistična društva Bizeljsko, Čatež in Kostanjevica.
Letos je bila vrsta na Kostanjevici. Prireditev je bila od 28. do 30. marca. Ocenjenih in razstavljenih je bilo 115 vzorcev. Poizkusiti je bilo mogoče 55 cvičkov, 34 bizeljskih rdečih vin, 17 bizeljskih belih, nekaj modre frankinje in dolenjsko belo vino. Organizirali so tudi kulinarično razstavo.
Sonce in vreme v preteklem letu sta dala dobro vino, smo lahko povzeh iz pohvale vodje ocenjevalne komisije. Dobršen del h kakovosti so prispevali tudi vinogradniki in vinarji ali kletarji, ki so s primerno mešanico sort pripravili harmonično polna in tipična vina.
Zadnji dan je bilo predavanje za vinogradnike, odpadla pa sta pre-
dvideni cestni sprevod s prikazom vinogradniških del in glasba, kot veseli del prireditve, zaradi sočustvovanja z bolezenskim stanjem predsednika tovariša Tita.
Kulinarična razstava je odkrila iz pozabe mnoga kmečka jedila iz predvojnega obdobja po zaslugi kmečkih žena in organizacije TOK Kooperacija M-Agrokombinat Krško. Razstavljali so sicer tudi kuharski mojstri gostinskih delovnih organizacij in nekateri gostilničarji s področja Posavja, toda pretežni del pozornosti je bil namenjen kmečkim jedem za kosce, kopače v vinogradih, žanjice, lič-karje koruze in druge. Glavne sestavine so bile zelje, ješpren, prosena kaša, fižol, suho svinjsko meso, čebula, več vrst kruha in vino, resnična paša za oči. Prikazana so bila tudi nekatera praznična jedila, potice, ohcetni šarklji in jagenjčki.
Praznik posavskih vin je bil prijetna osvežitev za obiskovalce, pretežno kmečkega prebivalstva, in za tiste, ki so odšli v nove mestne in obmestne hiše, pa se še radi vračajo k sorodnikom, v dom in okolje mladih let.
Iz djelatnosti tozda Conimex u M- Radovedni in zadovoljni obiskovalci Contalu
-------- Jože Rozman
Djurica Sremac — Beograd
Grafika i dalje napred
Podatak da sektor grafike M-Contala, Tozda Coni-mexa neče možda učestvovati na Beogradskom sajmu tehnike, prilično nas je zbunio, pogotovo što smo posle prošlogodišnjeg sajma došli do zaključka da če ovo ©deljenje veoma brzo napredovati. Zbog toga smo se i odlučili za razgovor sa rukovodiocem ovog sektora drugom Zornom.
»Ne, nemojte se plašiti,« počeo je razgovor drug Zorn, mi ne samo da smo u situaciji koja obezbeduje dobar poslovni uspeh i napredak, nego i planiramo zaokruženja programskih linija. Kad ovo kažem mislim u prvom redu na mašine za grafičku industriju ali i na ostale proizvode. Mi smo sada, kao što se prošle godine i predvidalo, organi-zovani u sektor, ali poslovni programi nam još nisu zaokruženi u celine, i to če u narednom periodu predstavljati našu nadgradnju.«
- Dobro, a šta to u konkretnoj situaciji treba da znači?»Evo ovo: Prvo, na sajam tehnike u Beogradu verovatno nečemo iči, iz prostog razloga što smo se u okviru sprovodenja mera ekonomske stabilizacije odlučili na specijalizaciju posla, a to za nas predstavlja učešče samo na onim priredbama koje afirmišu naš program. Na tim specijalizovanim priredbama mi smo čak i povečali ulaganja iz sasvim konkretnih i odredenih razloga a to je što bolje upoznavanje grafičke industrije sa našim programom poslovanja, i njeno uključenje u čvršču sarad-nju. Tako smo na primer na nedavno održanom sajmu »INTER-GRAFTKA 80« u Zagrebu imali štand površine 1022 m2, a na njemu su bili izloženi eksponati u vrednosti od 550.000 $, što je, priz-načete i sami, impozantna i cifra i površina.
Ovakav poslovni potez kao što sam več napomenuo, pravdamo time, da na prvom mestu želimo grafičku industriju što bolje upoz-nati sa sadašnjim programom zastopstva, u kome se uglavnom na-lazi sve ono što je u grafičkoj industriji naj no vi j e u svetu, i da se iz ove široke lepeze eksponata opet u zajednici sa domačim proizvo-dačima, odaberu oni koji če bilo kr oz kooperacij u ili neki drugi vid saradnje moči da zadovolje potrebe Jugoslovenskog tržišta.«
Tehnologija u grafičkoj industriji
Grafička industrija u nas, do sada se u svom razvoju oduvek oslanjala na prvom mestu na Ne-mačku gde su i največe tradicije, zatim Švajcarsku i Italiju. U programu Contala vidimo mašine iz sve ove tri zemlje. Da li to znači, druže Zorn, da je Contal u ovoj oblasti pošao starim utabanim stazama?
»Donekle ste možda i u pravu, ali se ne bih u potpunosti složio sa. vama jer je naš prvi partner bio FUJI FILM iz Japana koji nije iz Evrope, nema tradiciju, ali se ce-nom i kvalitetom u potpunosti na-metnuo, i to ne samo Jugosloven-skom tržištu. Što se ostalog tiče mi prevashodno želimo za Jugo-slaviju najbolju i najmoderniju te-hnologiju čiji uvoz još uz to omogočava i neki kontra-izvoz, tako da se tu poslovni proces i zatvara u odnosu na inostranstvo. Naža-lost mnoge evropske firme koje rade u malim serijama a i trgovinski ograničene i pored odličnog kvaliteta svojih proizvoda, nisu odgovarajuči partneri za nas, i mi se okrečemo sada Americi i Japa-nu koji pored toga što imaju isti kvalitet a niže cene (i pored preko-morskog transporta!) pokazuju i interes za uvoz nekih naših proizvoda što se poklapa sa našim željama. Tehnologija koju sada tamo kupujemo, a to ste se mogli uveriti i na sajmu, predstavlja poslednju reč tehnike u ovoj oblasti i verovatno če zauzimati značajno mesto u našem budučem poslovanju!
Poslovni odnosi
»U dosadašnjem razgovoru vi, druže Zorn, stalno govorite samo o inostranim partnerima, što
znači, radi se samo o uvozu, pa mi se čini da o domačim proizvo-dačima ne vodite baš puno računa?
»To što smo razgovor počeli sa inostranim proizvodačima ne daje vam pravo da izvodite unapred zaključke o našem kompletnem poslovanju. Jednostranost nikad nije bila karakteristika poslovanja Contala, pa nije ni ovde. Mi pored toga što smo podpisnik samou-pravnog sporazuma Opšteg udru-ženja šumarstva i industrije za preradu drveta, celuloze i papira Jugoslavije, pri saveznoj privre-dnoj komori i suštinski smo veoma čvrsto poslovno povezani sa Gorenjem-Velenje, Mercator-Izbi-ra - Panonija Ptuj, Aero Celje, BIGZ Beograd, Martoz Sremska Mitroviča, Aero Medvode, Papirnica Radeče, Muflon Radeče, Papirnica, Sladkogorska, Lepenka Prevalje, Kartonažna Ljubljana, Lepenka Tržič, i još nizom drugih domačih partnera, od toga za neke imamo poslovne aranžmane za izvoz robe u Iran i Izrael. I ne samo to! Poslednja stepenica u ovom lancu bi bio uvoz tehnologije kroz kooperaciju sa inostranim patnerima na bazi zajedničkih ulaganja, što bi trebalo da rastereti stalni veliki uvoz grafičke industrije. Kao pravi kontakt ovakve vrste su naši pregovori sa firmom Kloter o izradu domačeg kontakt-nog kopirnog aparata.«
Dalji poslovni razvoj
Kako gledate na dalju poslov-nu perspektivu u ovoj oblasti? Na prvom mestu moram reči da dalji razvoj ove oblasti po logici stvari najviše zavisi od nas, uče-snika.
Mi, mislim Contal, u ovom dosadašnjem periodu smo imali veoma živu poslovnu aktivnost, pa smo i na sajmu iskoristili posetu delegacije SIZ-ova za ekonomske odnose sa inostranstvom, na čelu sa predsednikom Int. zaj. Jugoslavije za ek. odnose sa inostranstvom, Muhamedom Hadžičem, i sekreta-rom Božom Jankovičem, da na našem štandu, koji je ova delegacija posetila, zajedno sa generalnim direktorom Zagrebačkog sajma Bohumilom Bernašem, poraz-govaramo o perspektivama razvoja poslovanja grafičke industrije sa inostranstvom u okviru sprovodenja mera ekonomske stabilizacije.
Mogu vam reči da ono što je tom prilikom rečeno, u velikoj meri ide u prilog našeg koncepta po-slovnog razvoja koji smo ovde več izneli.
Inače ova delegacija je nakon obilaska sajma održala zajednički sastanak sa delegacijom sajmova i predsednikom poslovne zajednice Jugoslavenskih sajmova, Miladi-nom Šakičem, na kome je razma-trana dalja perspektiva sajmova kao javnih priredbi, i ponovno stvaranje mogučnosti za davanje sajamskih uvoznih soglasnosti uz odobrenje i učešče republika i pokrajina, što bi u velikoj meri delovalo stimulativno na inostrane partnere, jer ne bi imali velike tro-škove za povratni, transport eksponata, a prodajom eksponata mogli bi da pokriju sopstvene tro-škove sajma.«
Predimo konkretno na Vaš sektor, druže Zorn! »Pa što se toga tiče mogu vam reči da naš sektor u ovoj godini ima plan da ostvari sa sedamnaest zaposlenih negde oko 15 milijardi starih dinara unutraš-njeg prometa uz prosečnu razliku u ceni od oko 5,5%. Ja mislim da več ovaj podatak dovoljno govori o ozbiljnosti sa kojom planiramo ovaj posao, pa su dalji komentari sasvim nepotrebni!«
Sejem bil je živ
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 24. do 30. marca 19. mednarodni sejem Alpe-Adria, na katerem so sodelovali 604. razstavljavci iz dvajsetih držav; med njimi jih je bilo seveda največ iz domovine ter Avstrije in Italije. Med tistimi, ki so v hali A-2 razstavljali izdelke agroživilske pridelave in industrije, se je na lepo in okusno opremljenem razstavnem prostoru, kjer se je zmeraj kaj zanimivega dogajalo, predstavil tudi SOZD Mercator. Studio za ekonomsko popagando, natančneje rečeno Mile Bitenc, je k sodelovanju povabil deset organizacij iz sozda in tudi nekaj poslovnih partnerjev, dobaviteljev, katerih izdelke so predstavili samo na pokušnji.
Namen pokušnje (s tujko rečemo temu lepo po slovensko degustacija) je bil, predstaviti lastno proizvodnjo kmetijskih organiza-
di tu niso manjkale primorske žemlje in Thomy izdelki, za žejo pa so bili na voljo Slovinovi sokovi in vina. V petek se je predstavil
Prehrambeno-predelovalna industrija sozda je bila zastopana na razstavi s skoraj vsemi organizacijami, ki se ukvarjajo s to dejav-
Dr. Anton Vratuša, predsednik izvršnega sveta SRS, si skupaj z generalnim direktorjem Miranom Goslarjem ogleduje Mercatorjev razstavni paviljon. Foto: Alpe-Adria.
industrijo, oziroma izdelke in predvsem novosti, ki so jih te organizacije pred kratkim začele izdelovati, hkrati pa z dopolnilnimi izdelki vključiti tudi zunanje partnerje, saj je to tudi del dogovora o medsebojnem sodelovanju. Za razliko od drugih pokušenj, kjer običajno predstavijo potrošnikom le en izdelek, si je Mile Bitenc domislil bolj učinkovitega prijema, s katerim je ubil tako rekoč tri ali štiri muhe na en mah. V zadovoljstvo obiskovalcev oziroma po-kušavcev je salame in hrenovke iz piščančjega mesa, kar je mimogrede novost v proizvodnji Tovarne mesnih izdelkov iz Postojne, postavil na Konditorjeve primorske žemlje, jih okrasil in začinil s Tho-my izdelki HP Kolinske, zraven pa ponudil še kozarček cvička, brentarja ali sremčana, ki jih pridelujejo v M-Agrokombinatu Krško. Te izdelke so obiskovalci pokušali v torek, 25. marca, sreda pa je bil dan za sladokusce, saj so se poleg Embinega Benkota radovedneži posladkali še z Viki kremo HP Kolinske in aperitivom TV 625, ki ga izdeluje Dana iz Mirne. Naslednji dan je Tovarna mesnih izdelkov iz Ljubljane (DO M-Ve-lepreskrba) ponudila hrenovke, kranjske klobase in večkrat pohvaljeno jetemo pašteto, seveda tu-
samo PIK Takovo z novim izdelkom, napolitanko ovokat, ki je bila v Ljubljani prvič predstavljena prav na Mercatorjevem razstavnem prostoru, v soboto pa so pijače iz družine Swing-Radenskado-polnile gobe v omaki iz HP Droga, seveda na primorskih žemljah, ki so menda tako dobre, da jih je greh jesti s salamo ali sirom, tako so saj trdili nekateri, ki so jih pokusili. Ne smemo pozabiti še na delovno organizacijo M-Sadje zelenjava, ki se je na pokušnji predstavila na poseben in izviren način. Nekaj vakuumsko pakiranih paketov kislega zelja, ki ga prodajo čedalje več, je brezplačno razdelila obiskovalcem, saj je malce neprijetno pokušati zelje tako, da bi ljudje z rokami čofotali po če-bričku.
Med razstavljalci so sodelovale vse tri kmetijske organizacije iz sozda Mercator. M-Agrokombinat Krško je razstavljal vina in jabolka, M-KK Sevnica jabolka in hemlj, M-KZ Cerknica pa košare, jerbase, peharje in suho robo, izdelke domače obrti kmetov-koo-perantov, ki so vzbudili precejšnje zanimanje med obiskovalci, saj pleten naramni koš, pehar ali jer-bas tudi danes še marsikomu prav pridejo.
nostjo. Mercator-Emba je razstavila kakav Benko, najrazličnejše čaje in začimbe, TM1 iz Postojne dve vrsti salame in hrenovke iz piščančjega mesa, kar je dobrodošla novost tudi za dietno prehrano, TMI iz Ljubljane pa celoten program barjenih in nekaj trajnih mesnih izdelkov, ter vakuumsko pakirane narezke, ki so zato obstojnejši, lepši in sveži in tudi bolj higienski. Na rastavi se je letos prvič pojavil M-Konditor s krušnimi izdelki ali kot temu sami strokovno pravijo, z drobnim pecivom; to so primorske žemlje, velike makovke in štručke za hrenovke. Delovna organizacija M-Sadje zelenjavaje razstavila tisto sadje in zelenjavo, ki jo trenutno lahko kupimo pri nas, obiskovalci pa so kar naprej spraševali, zakaj ni banan in pomaranč;M-Sloveni-ja sadje pa je tudi razstavljala sadje in povrtnine, nekaj izdelkov, ki jih izvaža (pivo, Radenska) in uvaža (arašide), ter razne sirupe, pulpe, gobe itd. za industrijsko predelavo. Predstavila je tudi svojega poslovnega partnerja, izvoznika iz Trsta, Pietra Petrucca, ki je razstavil tudi nam manj znane sadeže, avokado in mango. Za nameček oziroma za okras je tozd Steklo razstavil uvoženo keramiko in z ikebano prijetno popestril razstavni prostor, kot si ga je zamislil Mile Bitenc.
Kaj lahko rečemo za konec? Mercatorjev razstavni prostor je bil tudi letos, tako kot prejšnja leta, vabljiv za obiskovalce in poku-šavce. Z utripajočim oranžnim M, lastnim ozvočenjem, skladno izbranimi pokušnjami, prijetnimi reklamnimi prijemi in nevsiljivo glasbo je privabil tudi tistega, ki bi šel morda le mimo, pa je zato obstal, si ogledal, povprašal, poskusil, zvedel kaj novega. Morda tudi to, da skrb za svoje počitnice ali potovanje lahko prepusti Mercator Turistu, ki je na razstavnem prostoru Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slo; venije v hali B skupaj z drugimi turističnimi in potovalnimi agencijami pripravil pester izbor najrazličnejših potovanj in počitnikovanja.
Novogradnja in adaptacije v tozdu Golovec	~
Mile Bitenc
S polno paro
Ko sem se pred dnevi zapletel v pogovor o Bruc baru z direktorjem tozda Golovec (M-Rožnik), Andrejem Skrtom, sem mimogrede zvedel še kup zanimivosti. Kup hotenj in zanimivih zamisli imajo in na vso moč je čutiti, da imajo res veliko posluha za čimboljšo preskrbo krajanov, ne le v Ljubljani, temveč tudi drugod, kjer imajo svojo maloprodajno mrežo.
Ustavimo se najprej v Polju, le streljaj od Ljubljane. Tam imajo samopostrežbo, ki je sicer založena kolikor se da, vendar ne more več zadovoljiti vseh potreb iz dneva v dan večje soseske. V neposredni bližini že gradijo novo samopostrežno prodajalno, ki bo imela od obstoječe kar 40 odstotkov večji prodajni prostor (ta bo velika okrog 330 kvadratnih metrov), 4 dvostezne blagajne pa bodo omogočale boljšo prepustnost kupcev. V sklopu samopostrežbe bo mesnica s klasično prodajo, kar si kupci zelo želijo. Velik parkirni prostor bo omogočil nakup tudi tistim, ki bodo prišli z avtomobili iz okoliških sosesk. Gradnja je v teku in koncem leta naj bi objekt predali svojemu namenu.
In kaj bo s staro samopostrežbo? Andrej Skrt pravi takole: »Diskontne prodajalne so na pohodu in ker v tem predelu takšne trgovine ni, bi prostor nekdanje samopostrežbe z majhnimi stroški lahko preuredili v diskont. S tem bi marsikateremu kupcu napravil uslugo.«
Prav zdaj pa v Litiji reorganizi-
Mogoče že v nekaj
rajo prodajalne s tehničnim blagom. Do sedaj so bile razdrobljene na več koncih in povsod si dobil nekaj, pa takorekoč nikjer nič. Odslej bo na treh prodajnih mestih, ki bodo specializirana, moč dobiti res vse. Tako bodo na enem prodajnem mestu ponudili vse vrste pohištva, glasbila, svetila in belo tehniko, drugje železnino z orodji (skratka ves tisti drobni material, ki ga lahko odneseš), na tretjem prodajnem mestu pa bo zaloga težkega materiala (cement, apno, betonski izdelki, železo, sanitarna keramika, gradbeni material itd).
Prav gotovo bo takšna organiziranost prodaje dobrodošla ne le Litijčanom in okoličanom, temveč tudi prodajnemu osebju, saj bo delo preglednejše in lažje.
Tudi Ljubljana bo po načrtih, ki jih pripravljajo v tozdu Golovec, dobila nekaj lepših in bolj specializiranih trgovin. Trenutno so začeli postopke za odkup lokalov, ki jih imajo sedaj v najemu. Kasneje bodo začeli s preurejanjem trgovin na Pahurjevi, Kidričevi, Resljevi in trgu Francoske revolucije, vendar o tem kaj več kdaj kasneje.
dneh
Mile Bitenc
Lokal, ki ga na Gregorčičevi 11 v Ljubljani pripravlja TOZD Golovec (M-Rožnik), bo na vsak način nekaj posebnega. Ne le po videzu, temveč tudi po tistem, kar bodo v njem ponudili.
Bruc bar, tako se bo imenoval, bo svojim gostom ponudil izbrane pijače in prigrizke. Ko so pripravljali seznam le-teh, so mislili na vse: na tiste, ki radi popijejo kaj žganega, pa na ljubitelje dobrih vin ter na tiste, ki se raje osvežijo s sadnimi ali mlečnimi napitki.
Prav mlečni napitki so prijetna novost, ki jo bo v Ljubljani prvi Ponudil prav Bruc bar. Pravijo, da bo prav gotovo vsakomur všeč Bruc napitek, pa Mercator napitek in Poletje 80. Tudi razne vrste kav (Bruc kava, kava Masa-Sran, Irska kava in druge) bodo Za ljubitelje kave dobrodošla poslastica. Koktejle danes le mo-fokje napravijo, v Bruc baru pa miajo pripravljenih kar osem receptov in pravijo, da so vsi po vrsti odlični.
V	začetku sem zapisal, da bodo k pijačam postregli tudi prigrizke. To bodo razni kanapeji in sla-
Pecivo, kasneje pa bodo morda dodali še kaj.
V	prostoru, ki bo poslej namenjen Bruc baru, je bila pred leti trgovina, kasneje pa vinotoč. Lokal ni in ni mogel zaživeti in morda mu bo prav sedanja preuredi-tcv dala utrip, kakršnega si za-slpži že zaradi same lokacije. Vse naokrog so različne fakultete in na tem območju je frekvenca študentov velika. Njim primeren bo
ddi asortiman raznih napitkov.
Bruc bar, ki je odet v črno in
Vorumeno barvo, pa je vsaj v
trenutku, ko nastaja tale zapis, še zaprt. Sicer je za otvoritev vse nared, zataknilo pa se je pri kozarcih in skodelicah za kavo, ki jih trenutno za noben denar ni nikjer moč dobiti.
Upajmo, da bodo iznajdljivi možje pri tozdih Golovec in Inve-sta (ta je projektant) rešili tudi ta problem in da bomo v Bruc baru lahko kmalu ob prijetni glasbi pokušali na primer Bruc napitek. Ne veste kaj je to? Zapišem vam recept in poskusite, morda vam bo pa všeč. Za bruc napitek potrebujete mleko, jajca, malce muškatnega oreščka, malinov sirup in keks.
Vencelj Klofuta
Izpod tipk sosedinega . pisalnega stroja
V tozdu (TMI) so doslej... parkirali (pakirali) edinole meso brez kosti...
Zdaj vsaj vemo, zakaj so parkirni prostori po Ljubljani vedno polni do zadnjega kotička!
Že res, da je treba skrbeti za higijeno, s sterilnostjo pri delu pa vseeno ne bi kazalo pretiravati!
Strojno pakiranje pomeni za ljubljansko tovarno mesnih izdelkov v sestavu Mercator-Velepreskrbe veliko pridobitev. Foto Matjaž Marinček
Novo v ljubljanski TMI
Matjaž Marinček
Vse bolj pestra izbira
V zadnjem času, natančneje povedano pred slabima dvema mesecema, je tozd TMI (M-Velepreskrba) kupil dva stroja, s pomočjo katerih je razširil in popestril izbiro svojih izdelkov.
V tozdu so doslej lahko strojno, na vakuumski način, pakirali edinole meso brez kosti, meso s kostmi pa so morali pripravljati ročno, na industrijski način. Z novim strojem, kupljenim v začetku meseca marca, pakirajo zdaj v lične zavitke, ki jih najdemo v hladilnih vitrinah in pultih Mercatorjevih
zavitKu so razporejene taKo, da so skoraj v celoti vidne; izdelek v takšnem zavitku je seveda higiensko neoporečen, kar je bilo prej odvisno od vsakega posameznega prodajalca; kupec lahko izbira med 8 do 15 dekagramov narezka; izdelek ima precej daljši rok trajanja, še posebno v potrošnikovem
hladilniku. Cela paleta prednosti torej, katerim lahko prištejemo še vizuelno: zavitki so namreč že na oko tako privlačni, da roka kar nehote seže po njih.
Naj za konec napišem še nekaj o mesu, po katerem je v naših mesnicah vse večje povpraševanje -to sta jagnjetina in ovčetina. Sezona jagenjčkov traja od začetka marca do konca maja oziroma sredine junija - odvisno pač od okoliščin. Da se je sezona pričela, se že pozna v mesnicah tozda TMI: večina jih je občasno založenih z jagnjetino, mesnica pod arkadami na ljubljanski glavni tržnici pa bo do konca sezone z jagenjčki redno založena.
Tovarna mesnih izdelkov, ki jagenjčke kupuje v Srbiji, poskuša, ob pomanjkanju drugega mesa, z jagnjetino zadovoljiti tiste potrošnike, ki se jim je to meso že priljubilo. Ko bo sezone jagenjčkov konec, nameravajo mesnice založiti z ovčetino.
samopostrežb, tudi meso s kostmi. Prodaja mesa se je poslej povečala za 20%, drobovine (src, ledvic, jeter, možganov) pa celo za 500%. Sestavni del novega stroja, ki bistveno zvišuje storilnost, je tudi avtomatska tehtnica, ki meso stehta ter na zavitek takoj prilepi etiketo z datumom pakiranja, težo, ceno za kilogram mesa in končnim maloprodajnim zneskom.
Mesni krizi konec bomo naredili! Enkrat so za vselej v TMI sklenili, Resno se nakupa jagenjčkov lotili -Celo v Srbijo se ponje napotili.
Ali Kranjci bodo zdaj se prevzgojili, Teletino in baby-beaf pečenko pozabili? Okus le stežka bodo spremenili -Raje z dražjim mesom bodo se mastili!
Potrošnja mesa se je dvignila za 20, drobovine pa kar za 500 odstotkov. Foto Matjaž Marinček
Popolna novost, ki smo se je kupci v Mercatorjevih samopostrežbah še posebej razveselili, pa so vakuumsko pakirani narezki. Stroj za pripravljanje narezkov, ki so ga kupili takrat kot prej opisanega, pomeni veliko pridobitev, saj prej narezkov sploh ni bilo mogoče pripravljati. Nov stroj zdaj reže vse vrste trajnih in poltrajnih izdelkov na milimeter debele rezine (naenkrat lahko na primer reže kar 4 salame), te polaga na striro-porno podlago, vse skupaj prekrije s prozorno folijo iz plastične mase in izsesa zrak. Takšen način prodaje ima seveda veliko prednost pred prejšnjim klasičnim načinom rezanja »na licu mesta«: kupec je lahko vedno prepričan, da bo kupil res svež izdelek; rezine v
Na sejmu Alpe Adria je bila z vabljivo razstavljenimi proizvodi v paviljonu Mercatorja predstavljena tudi TMI iz Ljubljane. Foto Jože Rozman
Trideset let samoupravljanja • Trideset let samoupravljanja
Pogovor s Štefanom Slugom
Natanko pred tridesetimi leti in dvema dnevoma (pogovor je tekel 14. aprila 1980) ste v gostinskem podjetju Nebotičnik izvolili prvi delavski svet. Zakaj so prav vas izvolili za prvega predsednika delavskega sveta?
Bil sem najstarejši v kolektivu, najbolje sem poznal razmere.
Ste se pred tem že kaj ukvarjali s politiko, ste imeli kakšne funkcije v podjetju?
V sindikatu sem bil od leta 1946 naprej, drugih f unči j nisem imel.
Izvolili so vas potem prav zaradi tega, ker ste bili najstarejši?
Da, v podjetje sem prišel že pred vojno, leta 1935 sem začel kot natakar.
Ste pred tem kaj vedeli o upravljanju delavcev, o vlogi delavcev pri vodenju podjetja?
Ne, to je bilo nekaj povsem novega.
So vas o tem takrat kaj seznanili?
Poklicali so nas k direktorju
Kako so vaši sodelavci gledali na vas kot na predsednika delavskega sveta?
Nič drugače kot sicer, vsi smo bili enaki.
Ste imeli kot predsednik kakšne privilegije?
Ne, nobenih prednosti nisem imel.
Kot ste rekli, ste od leta 1947 naprej delali v baru. To je bilo težko nočno delo, veliko ste udarniško delali, imeli ste družino, hodili ste na seje...
Imam tri otroke, žena takrat seveda ni bila v službi. Delo v baru je bilo naporno in nevarno, spanec sem čez dan lovil po obrokih, včasih pa tudi za to ni bilo časa.
Vzemimo primer, da ste hoteli obnoviti lokal. Ste na sestanek povabili recimo mojstre-ple-skarje?
Da, več jih je prišlo. Vsak je dal svojo ponudbo, sprejeli smo najcenejšo.
Kdo jih je poklical?
Direktor.
Ste se upali direktorju reči ne, to pa ni prav, mi mislimo, da bi moralo biti tako in tako?
Smo, smo, upali smo se. Predlagali smo kaj drugega, boljšega.
Je to sprejel?
Je, a je bil užaljen, se je otepal, ker ni bilo po njegovem. Ponavadi se je kmalu pokazalo, da smo imeli prav.
Verjetno ne vedno?
Ne, vedno pa ne, včasih smo ga tudi mi polomili.
Se spomnite kakšnega takega ali drugačnega primera?
Ne morem se ga spomniti prav natančno. Imeli smo recimo težave z glasbeniki in artisti, kadar so hoteli boljše plače.
Štefan Sluga
DIPLOMA
RAJONSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE DAJF. S TO DIPLOMO PRIZNANJE TOVARIŠU
/£uga Tkjan
ZA POŽRTVOVALNOST IN ELAN. KI GA JE POKAZAL V VSEM LETU 1949 V ORGANIZACIJI IN UDELEŽBI PRI PROSTOVOLJNEM DELU
Z vtem rvo/m delom je dokazal razumevanj za prottovoljne delovne akerje ter , tem veliko dopnneiel za iimprejlnjo izgradnjo 1 oe 1 a Ii z m a v na i i državi
S TITOM V SOCIALIZEM'
L;Mjana, dne
RAJONSKI ODBOR OF I. RAJONA
Srešu. Ta nam je rezložil, za kaj gre.
Kaj ste si takrat mislili o vsem tem?
Mislil sem, da je to nekaj velikega, pomembnega.
Kaj se vam je takrat zdelo veliko in pomembno?
To, da bomo delavci samoupravljali, da bomo tudi mi vodili podjetje.
Ali ste vedeli, kako bo to zgle-dalo?
Ne, tega nismo prav natančno vedeli, sicer pa tako je z vsako novostjo.
Kakšne občutke ste imeli takrat, ko so vas izvolili za prvega predsednika delavskega sveta?
Malo treme sem imel. Še prej sem premišljeval, ali naj sploh sprejmem to funkcijo ali ne.
Vas je bilo morda česa strah, da ste imeli tremo? Ste se morda bali direktorja in njegove moči odločanja?
A ne, mene ni bilo nič strah, tudi direktorja ne.
Ste na sestankih zastavili besedo tudi drugače, kot je naprimer mislil direktor?
Oja, takih spornih primerov je bilo tudi nekaj, vendar so bili velikokrat sprejeti naši predlogi.
So bili tudi primeri, ko niso bili sprejeti?
Tega se skoraj ne spomnim.
Recimo, da se je delavcu zgodila krivica.
Imeli smo komisijo, ki je take stvari reševala. To je šlo potem na sindikat, če tam niso rešili pa na delavski svet.
Koliko časa ste bili predsednik delavskega sveta?
Prvi mandat je bil dve leti. Potem sem za nekaj časa prenehal, nato sem bil predsednik delavskega sveta ali upravnega odbora, bil sem v sindikatu...
Zakaj so vedno volili prav vas?
Rad sem delal, drugi pa so se otepali funkcij.
Ste se jih kdaj tudi vi?
Tudi včasih, saj je bilo dela dovolj. A če so bili vsi za to, sem moral sprejeti.
Proslava 25-letnice podjetja leta 1958.
Kdaj ste imeli seje?
Večinoma od 12. do 15. ure popoldne.
Pogosto?
Praviloma na šest tednov eno, včasih tudi več, če je bilo potrebno.
Ste po končani seji še kje posedeli in se kaj bolj odkrito pogovorili?
Seveda, sedli smo v kakšen bife, kaj popili in se pogovorili. Tu so prišli na »račun« zlasti tisti, ki na sestanku niso upali vsega povedati. Rekli smo jim, naj raje govorijo na seji. To so bili vedno isti godrnjači in .neredneži, ki niso redno hodili na sestanke. Taki so imeli vedno največ pripomb, ko ni bilo več seje.
Ste vi redno hodili na sestanke?
Redno, nobenega sestanka nisem zamudil razen nekaj zaradi bolezni.
O čem ste na sejah največ razpravljali?
Govorili smo samo o pomembnih stvareh.
O čem na primer?
O dohodkih, o poslovanju, kako bi kaj izboljšali, da bi bil večji promet.
Kdo je imel pri tem največ besede? Predsednik, direktor...?
Sklepe je sprejel delavski svet.
Kako ste zvedeli za seje?
Obvestilo z dnevnim redom je viselo na oglasni deski.
Ste za sejo dobili gradivo?
Smo.
Kdaj?
Običajno teden dni pred sejo.
Koliko je bilo gradiva?
Včasih več, včasih manj, običajno pa dve do tri strani. Takrat ni bilo toliko gradiva kot danes, ko se človeku zmeša.
Ste hodili na kakšne seminarje?
Imeli smo jih v hotelu Turist za več gostinskih podjetij skupaj.
O čem so vam govorili?
O samoupravljanju, ustavi, delavskih pravicah...
So bili seminarji pogosto?
Enkrat na leto, včasih tudi več let ne. Zadnjega smo imeli takrat, ko so se podjetja začela združevati.
Kaj je vam osebno pomenilo vse to delo v podjetju?
To je bilo delo v prid delavcem.
Ste se morda kdaj vprašali, zakaj vse to, kaj vam osebno to pomeni?
Kaj naj rečem, delo je bilo treba izvršiti in nikoli nisem rekel ne, tega pa ne bom.
Pogovor vodil in zapisal: Jože Rozman
Prvi delavski svet v gostinskem podjetju Nebotičnik
Spomini
predsednika
Kako je bilo pred tridesetimi leti, ko so se ustanavljali prvi delavski sveti, kako je bilo pred vojno in med vojno v kavarni in baru Nebotičnik se spominja Štefan Sluga, prvi predsednik delavskega sveta gostinskega podjetja Nebotičnik, kot se je takrat imenoval sedanji tozd delovne organizacije Mercator-Hoteli gostinstvo, Kavarna bar Nebotičnik. Za naše glasilo je prispeval naslednji sestavek.
»V gostinskem podjetju Nebotičnik sem nastopil službo kot natakar leta 1935, upokojen sem bil leta 1978. Delovne dobe sem imel v tem podjetju 43 let. Spominjam se, kako smo dobili podjetje v delavsko samoupravljanje: To je bilo 12. aprila 1950. Zgodilo se je takole: direktor Matija Sreš me je skupaj z dvema kolegoma poklical v pisarno podjetja. Začel nam je razlagati, da smo izvoljeni v iniciativni odbor in da bo podjetje prešlo v delavsko samoupravljanje. Zato se moramo dogovoriti s sindikalno organizacijo in organizirati volitve, na katerih bomo izvolili delavski svet in upravni odbor. 12. parila smo izvolili organe samoupravljanja. Za prvega predsednika delavskega sveta sem bil kot najstarejši član kolektiva izvoljen jaz, za predsednika upravnega odbora pa natakar Gabriel Primožič, ki je že umrl.
Ves čas pred vojno sem kot natakar delal v kavarni. To je bila takrat elitna kavama, v katero so zahajali večinoma bogatejši trgovci, doktorji, profesorji, višji uradniki in tujci. To so bili predvsem starejši ljudje, mladina sem gor ni zahajala. Tudi navaden delavec skoraj ni prestopil praga. Danes ima vsak prost vstop, seveda če je dostojno oblečen in miren. V kavarni je takrat igral tudi orkester samo koncertne komade. V baru je bil ples in artistični program. To je bil takrat edini nočni lokal v Ljubljani.
Okupacija je prinesla težke dni. Neštetokrat so Italijani naredili racije, prišli so z mitraljezi in brzostrelkami in kričali: tutti comunisti, banditi. Gostje in uslužbenci smo morali dvigniti roke. To je trajalo včasih tudi celo uro, da so nas pregledali. Iskali so orožje in propagandni material OF. Potem so nas vse moške naložili na kamione in odpeljali v kasarne. Tam so domači maskirani izda-
jalci odločali, koga poslati v internacijo ali zapor.
Med okupacijo je bil bar zaprt, ker so smeli biti lokali odprti le do 20. ure. Po vojni, leta 1947, smo bar zopet odprli. Takrat sem bil iz kavarne premeščen v bar, dan sem zamenjal za noč. Sprva je bilo težko, po nekaj mesecih pa sem se privadil, čeprav je bilo v baru veliko težje delati, saj so sem zahajali drugačni gostje kot v kavarno. Včasih je bilo zaradi pretepov tako nevarno, da nismo vedeli, ali bomo iz službe prišli živi. Tudi s pištolo so streljali in takrat so nam gostje vsi pobegnili, zapitka pa ne plačali. Večkrat so nam gostje tudi grozili z noži, še najbolj takrat, ko smo zaradi neredov poklicali milico. Meni so velikokrat grozili, da me bodo počakali, ko se bom vračal po službi domov.
Povedati želim, še da sem poleg te težke nočne službe hodil tudi na udarniške akcije. Gradili smo prve stanovanjske bloke v Šiški, ljudsko restavracijo na Miklošičevi cesti, hotel v Podutiku, na Mokrcu smo pripravljali drva. Imel sem 1200 prostovoljnih delovnih ur in sem dobil vse tri značke prostovoljnega dela, bronasto, srebrno in zlato, pismeno diplomo rajonskega odbora OF in pohvalo rajona Stara Ljubljana.
V podjetju sem imel razne funkcije in pravzaprav nikoli nisem bil brez teh dolžnosti. Velikokrat sem bil izvoljen za predsednika delavskega sveta ali upravnega odbora, bil sem več let predsednik sindikalne organizacije, blagajnik in tajnik, bil sem član delavske kontrole, disciplinske komisije, namestnik direktorja, komisije za delovna razmerja, vsega pa se tudi ne morem spomniti.
Na koncu želim kolektivu Kavarne-bara Nebotičnik vse najboljše in veliko delovnih uspehov«.
Štefan Sluga Ljubljana, Ulica na grad 8
SOZD MERCATOR - PRIKAZ CELOTNEGA PRIHODKA, PORABLJENIH SREDSTEV, DOHODKA, PRISPEVKOV
in Čistega dohodka v letu 1979
Vrednost v 000 din
/
Prihodek dosežen Prihodek dosežen Prihodek dosežen Prihodek dosežen Prihodek dosežen Prihodek dosežen Prihodek dosežen Prihodki doseženi Prihodki Prihodki
s prodajo na domačem trgu na tujem trgu
\
v okviru OZD
iz skup prih. na domačem trgu iz nep svobode, menjave dela iz skup. prih. na tujem trgu od prodaje blaga v konig. s prodajo blaga od obresti
od dotacij in subvencij Prihodki od kompenzacij, regresov, premij Prihodki iz naslova udeležencev v skupnem dohodku Pozitivne tečajne razlike
Druai orihodki	........................
SHBBB* ‘ irgtt ——■■JBS5SSB5	MIMI i im.v T-n-n	lil..	1	1 I ■■I—I—-I--
SKUPNI PRIHODKI
18,273.575
	Vrednost v 000 din	Struktura CP
Zaloge proizvodnje gotovih proizvodov	42.205	0,23
Porabljene surovine, material	946.704	5,18
Proizvodnje storitve	200.023	1,09
Stroški reklame in propagande	II 254	0,06
Reprezentančni stroški	6.767	0,04
Drugi materialni stroški	35.288	0,19
Neproizvodnje storitve drugih in avtorski hon	101.716	0,56
Dnevnice, ter, dodatki in druga povračila stroš	67.727	0,37
Prevzete obveznosti skup. proiz. od kmetov in dr.	47.737	0,26
Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah	140.068	0,77
Nabavna vrednost prodanega blaga	14,110.073	77,21
Pruai ooslovni stroški	81.691	0,45
SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA	15,791 253	86,41
		
DOHODEK	2,482.322	13,59
PORABLJENA SREDSTVA 15,791 253
Vrednost
PRISPEVKI, DAVKI IN DRUGO = 3,43 626.885

Del ČD za osebne dohodke
Del CD za prehrano
Del ČD za regres
Del ČD za stanovanjsko gradnjo
Del ČD za druge namene v skupni porabi
Del ČD za poslovni sklad
Del ČD za zboljšanje mat. os dela
Del ČD za rezervni sklad
Del ČD za druge sklade

SKUPAJ ČISTI DOHODEK
1,855.434
Struktura CP
1,207.953	6,61
1 023	0,01
220.231	1,21
10.995	0,06
146 356	0,80
18 004	0,10
13.747	0,08
16 206 895	88,69
48 309	0,26
2.200	0,01
81,306	0,44
44,116	0,24
6,557	0,04
265,883	1,45
100,00
Struktura CP
	v 000 din	
/ Prispevki iz dohodka SIS	120.734	0,66
Davki DPS	26.570	0,15
Del dohodka za delovne skupnosti	145 258	0,80
Del dohodka za varstvo okolja	II 116	0,06
Del dohodka za članarine	9, 852	0,05
Amortizacija nad predpisano stopnjo	17 563	0,09
Del dohodka za zav premije takse in drugo	138.483	0,76
Del dohodka za obresti	157.309	.0,86
X SKUPAJ PRISPEVKI IZ DOHODKA	626.885	3,43
1,311.870	7,18
49.454	0,27
24 585	0,14
88.118	0,48
52 647	0,29
259 651	1,42
710	0,01
58 006	0,32
10. 393	0,06
10, 16
Pripravil: K. HVASTIJA
Promet po enotni klasifikaciji dejavnosti - sozd Mercator
zrisal: K. Hvastija
Veleblagovnica u Beogradu postepeno gubi gubitke
Djurica Sremac — Beograd
Šta znači biti dobar trgovac?
Ovaj pojam se ranije kod nas vezivao za veštog, preduzimljivog i pomalo lukavog poslovnog čoveka, koji ume da »proturi« i ono što ne ide, a trgovci u maloprodaji obično ne bi trebalo da prezaju ni od sitne prevare.
Ovaj sada več profani pojam trgovca, u našem društvu je več do-sta davno izgubio ovakav karakter, a zamenio ga je novi, koji na potrebe potrošača gleda šire i zadovoljenje tih potreba je njegov prevashodni cilj, a samim tim se zadovoljavaju i potrebe šire društvene zajednice. U okviru toga je vezan i prosperitet vlastite trgo-vačke kuče, kako u pogledu proši-renja asortimana tako i kvaliteta usluga.
Upravo čemo vas i upoznati sa jednim trgovcem koji u potpuno-sti ispunjava navedene karakteristike a poseduje i neke druge oso-bine koje čemo dalje navesti. Reč je o drugarici Tufegdžič Gordani, šefu odeljenja metraže, robne kuče Veleblagovnice u Beogradu. Gordana, inače dobro poznata u ovom kolektivu, ističe se svojim radom još od 1973. godine, kada je i pohvaljena kao najbolj! mladi ra-dnik samoupravljač u kolektivu. U meduvremenu je pored posla stalno bila i društveno-politički angažovana, i sada je član sekreta-rijata OOSK Veleblagovnice. Ako bismo želeli da vam bliže predstavimo ovu vedru i otvorenu Ženu, možemo vam reči da dok smo je posmatrali na odeljenju, na kome radi, ostavlja utisak jedne smirene osobe koja pogada šta je to što želi mušterija i to sa dosta uspeha! Saznanje da ona prestavlja prvog rezervnog šefa za svako odeljenje u ovoj robnoj kuči samo nam je pomoglo da upotpunimo sliku o njoj. Naime, uz Gordaninu pomoč,
odeljenje metraže je več treče odeljenje u kuči koje se izvlači iz gubi-taka. Ovakav radni rezultat predstavlja veoma zavidan uspeh i to nas je nateralo da sa njom o svemu i porazgovaramo.
Gordana, dosta toga smo culi o vama, ali ipak recite kako treba da se ponaša pravi trgovac?
»Suština svega je poverenje. Po-verenje u kolegu, poverenje u kupca i poverenje koje kupac treba nama da ukaže. Ja Učno smatram da se barem u trgovini ovog tipa, poverenje mora povezivati sa kvalitetom robe koja se nudi kupcu i dobrom uslugom, a i dobrim asortimanom. Uostalom dobro poznata narodna poslovica i kaže da se dobar glas daleko čuje a loš još dalje!«
Šta znači poverenje u kolegu?
»Pa time hoču da kažem da smo mi u trgovini dosta često u situacijama da nam se pruža mogučnost da zaradimo i ono što nam i ne pripada. U pitanju su razni predvideni gubici u robi prilikom mani-pulisanja, koji često i nisu možda realno precenjeni, što ne znači da ih pojedinci mogu prikazivati kao rezultat svoga rada. Upravo medu-sobno kolegijalno poverenje one-mogučava razno-razna lična prisvajanja što pomaže radu kako odeljenja tako i kolektiva u celini.«
Da li smatrate da če novousvo-jeni pravilnik o disciplini u Veleblagovnici pomoči rad u vašem kolektivu?
»Pa znate kako, oni koji su i do sada izvršavali svoje radne obave-ze, verujem da su jedva i čekali ovakav dokument, koji sada zaje-dno sa posebnim kriterijumima za obračun i isplatu ličnih dohodaka, upravo pomažu da se oni koji se trude i zalažu u našem kolektivu, posebno i nagrade.«
Šta još mislite da je u ovoj štruci značajno?
»Pedagoški rad i stručni rad ru-kovodioca odeljenja, sa mladom radnom snagom, jer su oni ti koji svojim elanom i voljom mogu da pomognu kako unapredenju posla tako i unapredenju svih ostalih aktivnosti važnih za našu delat-nost.«
Ostaje samo da Gordani poželimo u budučnosti još bolje rezultate, a Veleblagovnici nijedno odeljenje sa gubicima.
V četrtek, 17. aprila 1980 so se na sedežu Delovne skupnosti sozda Mercator v Ljubija!11 mudili predstavniki madžarskega podjetja Artex iz Budimpešte, ki jih je vodil v. <*' generalnega direktorja Istvžn Pataki (peti z leve). Namen srečanja s predstavniki sozd* Mecator je bil, povečati Mercatorjevo menjavo s poslovnimi partnerji na Madžarske!'1' pogovarjali pa so se tudi o prevzemu zastopništva za program podjetja Artex. Ta že vrst* let dobavlja tozdu Steklo (DO M-Velepreskrba) porcelan in keramiko, od tozda Gonim** (DO M-Contal) pa kupuje izdelke tekstilne in kovinsko-predelovalne industrije.
Besedilo in slika: Jože Rozma1’
Za podružbljanje obveščanja
O akciji v slovenskem merilu
Obveščanje v temeljnih in DO
Jože Rozman
»Tisoč delavcev - sodelavcev« Krški »Poročevalec«
S 1. majem bo v Sloveniji stekla akcija Tisoč delavcev - sodelavcev, katere nosilec je zveza sindikatov Slovenije, usmerja pa jo odbor RSZSS za obveščanje in politično propagando. Zamisel je vzniknila iz potrebe, naj delavec ne bo samo objekt v procesu obveščanja, ampak njegov dejavni soudeleženec - informator. Akcija bo potekala na vseh ravneh sindikalne organiziranosti in obveščanja. V delovnih organizacijah bodo akcijo vodili organi za obveščanje, predvsem urednik, uredniški odbor in izdajateljski svet, pa tudi tajništva organov samoupravljanja in DPO, skupaj z organi sindikata.
Cilj akcije je, da bi se v organizacijah združenega dela začel uveljavljati celovit sistem obveščanja; da bi bile zagotovljene sprotne in kakovostne informacije in bi bili delavci obveščeni o osnovnih podatkih, ki so pomembni za uresničevanje samoupravljanja. Z akcijo naj bi zagotovili dostopnost virov in odprtost sredstev obveščanja ter njihovo podružbljanje, zagotovili ustrezen položaj delavcem v službah za obveščanje, spodbudili izobraževanje in usposabljanje delavcev v vlogi informatorjev, širjenje kroga stalnih sodelavcev iz Vrst neposrednih proizvajalcev in
članov organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij ter sindikalnih skupin.
Z veseljem lahko ugotavljamo, da ta akcija v Mercatorju spontano teče že dve leti in da se v celoti pokriva s politiko, ki jo podpira naš izdajateljski svet, izvajata pa odgovorni urednik in uredniški odbor. Naše glasilo skušamo v kar največji meri graditi na izvirnem sodelovanju tistih virov obveščanja, ki so v temeljnih in delovnih organizacijah sozda Mercator nosilci družbenopolitičnega življenja, samoupravljanja in gospodar-
jenja. Strokovni delavci v centru za obveščanje skrbimo za sprotno inštruktažo sodelavcev, za stalen kontakt z njimi. Organizirali smo zanje funkcionalni seminar in srečanje sodelavcev ter članov izdajateljskega sveta in uredniškega odbora. Lansko leto je vse leto tekel interni nagradni natečaj za sestavke in druge prispevke v časopisu, ki je objavljen v tej številki. Ob 15-letnici izhajanja časopisa Mercator smo najzaslužnejšim sodelavcem podelili knjižne nagrade.
Poleg te neposredne skrbi za so-delavsko bazo vodi naša redakcija v centru za obveščanje evidenco sodelavcev po posameznih tozdih o pogostnosti njihovega pojavljanja. Nadalje vodimo evidenco o zastopanosti posameznih temeljnih in delovnih organizacij v številkah časopisa ter evidenco o zastopanosti posameznih tematskih sklopov na podlagi temeljne vsebinske zasnove glasila. Tam, kjer opazimo »temne lise«, interveniramo.
Letos bodo v zvezi z republiško akcijo podeljena tudi posebna priznanja in značke in računamo, da bo teh priznanj ob tolikšnem sodelovanju kakor doslej, deležno tudi nekaj naših sodelavcev.
J. N.
Svetovalec za sodelavce • Svetovalec za sodelavce
Informacija
Mirko Vaupotič — M-Sadje zelenjava
Viri informacij v delovnih okoljih
Kar malce presenečen sem bil, ko sem od urednika dobil nalogo, da napišem nekaj vrstic o tem, kako se pripravljam za pisanje članka, kje običajno dobim gradivo in predvsem, od kod ideje za pisanje o različni problematiki. Presenečen sem bil predvsem ker sem si moral sam zastaviti vprašanje: Saj res, od kod ideje, da o tem in onem napišem članek?
Moram priznati, da večina idej Pride kar sama od sebe, ob opazovanju dogajanja v svoji okolici, v trenutku, ko se zgodi kaj zanimivega, nenavadnega. Verjetno mi bo marsikdo potrdil, da v trenutku, ko opazi kakšno nepravilnost ali zanimivost, še posebej pa kakšen pohvale vreden dogodek, začuti potrebo, da bi napisal nekaj besed v pohvalo ali grajo, da bi tudi drugi, ki niso bili prisotni, lahko o tem kaj prebrali. Želimo si, da bi nepravilnosti, pa tudi lepe trenutke našega življenja, posredno prenesli tudi drugim.
Slovenski pregovor pravi: »Kuj železo, dokler je vroče«, zato pogosto prav v trenutku, ko se kaj zanimivega zgodi, sedem in napišem svoja opažanja. Pogosto ugotavljam, da pri pripravi člankov o dogodkih iz bližnje preteklosti ne pišem več s takšnim žarom in zanosom ter da precej težje najdem besede za v takšnih primerih kar Prekratek članek.
1 članek, znajdemo v dile Podatki in lastna opažan, rdna osnova za zapis čla ® bi bilo bolje, da o vse jP° še nekaj informacij c * dogajanja in probleme Pajo ter so z njimi —
.111 ]e pomembno, da si ^Pcialni avtor članka za 1 glasilo zagotovi resnič lr informacij.
, ^a pisanje člankov o d
v uoioceno predznanje j. ern poznavanje delovi samoupravnih odnos
J, ’ jc vsaK.au vsaj oe:
. čem o vseh najnovejš lb v tozdu, oziroma d
Raciji.
šaK do je tisti, ki o določi L^Pb lahko da tako ii v° za tisk? Jasno je,
primernejši sogovornik o delu delovne organizacije, o delovnih rezultatih, problemih, razvojnih načrtih in podobnem - torej o vsem, kar je vezano na delo in razvoj delovne organizacije - individualni poslovodni organ, torej direktor. Na drugem mestu je vsekakor
predsednik delavskega sveta, ki je najbolj seznanjen s sklepi delavskega sveta, predvsem pa s trenutnimi dogajanji v delovni organizaciji. Pa še to: prav je, da na tak razgovor pridete oboroženi vsaj z osnovnimi podatki o temi pogovora, ki pa jih boste najlažje dobili v splošnem sektorju.
Verjetno bo vsak pred takšno nalogo začutil tisto obvezno tremo, pa vendar so običajno vsi direktorji in predsedniki delavskih svetov zelo dobri sogovorniki. Njim vaš prvi intervju ne bo prvi in neredko se bo zgodilo, da vas bodo v pogovoru usmerjali v tisto, o čem je pomembno pisati, kaj izpustiti kot nevažen detajl in podobno.
O dogajanjih v sindikalni organizaciji bo vedel največ povedati
predsednik osnovne organizacije sindikata, o delu osnovne organizacije Zveze komunistov pa njen sekretar. Vedeti morate, da predstavlja sindikalna organizacija v okvirih vsake delovne organizacije močno strukturo, katere naloge pokrivajo celotno področje dela delovne organizacije, pa tudi probleme delavcev samih. Za nekatera področja širokega spektra oblik dela sindikalne organizacije vam bo predsednik osnovne organizacije sindikata našel drugega sogovornika - v zvezi s športnim udejstvovanjem v okviru delovne organizacije vam bo na primer o rezultatih in načrtih športnikov poročal delavec, zadolžen za to področje, in podobono.
Marsikdo bo ob tem mojem razmišljanju, kako pripraviti članek o svoji delovni sredini, obupal, pa vendar mislim, da je v prvi vrsti potrebno izhajati iz načela, da je osnova informiranja drugih predvsem resničnost in verodostojnost podatkov.
S tem kratkim zapisom krog možnih sogovornikov, ki sodelujejo pri pripravi kakršnekoli oblike članka, še daleč ni izčrpan. Predsednik osnovne organizacije ZSMS bi me verjetno kaj hitro prijel za besedo: Kaj pa mi? Že tako je delo mladinske organizacije marsikje zapostavljeno, sedaj nas pa še ti izpuščaš?! Res je, tudi o delu mladinske organizacije je potrebno pisati, saj mladi v vsakem delovnem kolektivu predstavljajo precejšen odstotek zaposlenih.
Naj bo za tokrat dovolj. Menim, da si bo lahko bralec tega članka in bodoči dopisnik glasila Mercator vsaj bežno ustvaril sliko o tem, kako naj bi potekala priprava člankov o delu in problemih delovne sredine, v kateri živi in dela.
OE
Mercator
V delovni organizaciji Mercator-Agrokombinat Krško skrbijo za obveščanje delavcev že od leta 1965 naprej, ko so začeli izdajati »Poročevalca«, ki se danes tiska kot glasilo delavcev in združenih kmetov. Sprva je »Poročevalec« izhajal bolj poredko, tri ali štiri številke na leto, pogosteje pa je začel izhajati od leta 1973 in 1974 naprej, ko je Agrokombinat dobil sedanjo obliko. V zadnjem času izhaja precej bolj pogosto, saj tako narekujejo tudi potrebe po obveščenosti delavcev. Od začetka lanskega leta je temeljna organizacija kooperantov M-Agrokombinata začela znotraj »Poročevalca« izdajati strokovne in organizacijske informacije za kooperante, tako da sedaj več kot eno leto »Poročevalec« izhaja kot dvojno glasilo: eno je namenjeno vsem delavcem v Agrokombinatu, drugo pa kmetom-kooperantom.
Prvega urejuje, vodi, oblikuje in vanj piše Jože Cernoša, referent za ljudsko obrambo in obveščanje. O svojem delu pri »Poročevalcu« je povedal tole: »V Agrokombinatu sem že od leta 1964 (takrat se je imenoval Kmetijska zadruga Krško), junija lani pa sem postal referent za ljudsko obrambo, ker bi bilo samo tega dela premalo pa še referent za obveščanje. Za takšno delo sem bil nepripravljen, brez potrebnih izkušenj. Sprva sem mislil, da bo moje delo pri »Poročevalcu« bolj tehnično, organizacijsko, sedaj pa delam skoraj vse: pišem, zbiram informacije, jih oblikujem. To ni lahko, saj je težko dobiti informacije, posamezne enote naše delovne organi-
malokrat poudarili neposredno, jedrnato in vsakomur razumljivo vsebino strokovnih nasvetov in obvestil. Za svoje delo pri »Poročevalcu« in za sodelovanje pri glasilu »Mercator« je Alojz Pirc dobil tudi nagrado na natečaju uredniškega odbora glasila »Mercator« za najboljše prispevke v lanskem letu. O obveščanju krških kmetov-kooperantov pa je sam povedal tole:
»Dajanje strokovnih nasvetov in drugih informacij kooperantom-članom je delo naše pospeševalne službe pri TOK. Zato imamo najrazličnejša predavanja, vendar si tam kmetje ne morejo vsega zapomniti ali zapisati. Zato smo se v začetku lanskega leta odločili, da
Alojz Pirc	Vse foto: Jože Rozman
zacije so razdrobljene, raztresene, kmete imamo do vrha Bohorja do vrha Gorjancev, sam pa zaenkrat nimam časa, da bi hodil okoli in zbiral novice. Zato sem oktobra lani pripravil osnutek pravilnika o obveščanju delavcev in združenih kmetov v delovni organizaciji M-Agrokombinat Krško, ki bo določal, kdo, zakaj, kako, kdaj itd. mora pripraviti, priskrbeti potrebne informacije, ki so potrebne za pravilno, pravočasno in kakovostno obveščanje zaposlenih. (Povejmo, da je to prvi pravilnik, kot nam je znano, ki bo urejal obveščanje v neki delovni organizaciji v sestavu sozda Mercator; opomba J. R.) Pravilnik je delavski svet delovne organizacije sprejel na svoji seji 5. aprila letos.
Moje delo je sedaj natančneje opredeljeno, vendar po drugi strani pa ni dovolj priznano. Zakaj? Zato, ker je večina informacij ponavadi prepoznih. Zapisnik katerekoli seje je že preteklost, obveščanje pa bi moralo biti vsaj sočasno, če že ne predčasno. Zaradi tega so tudi povratne informacije bolj redke, mnogi bralci, ki bi zaradi svoje širše razgledanosti ali izobrazbe lahko kaj pripomnili ali napisali, so ravnodušni, zopet druge pa je strah, da se ne znajo lepo in pravilno pisno izražati.
Kljub tem težavam je lani od junija do konca leta izšlo šest številk, letos pa tri. Obseg določajo potrebe, od dveh pa tudi do trideset strani imajo posamezne številke. »Poročevalca« tiskamo doma na lastnem ofset stroju v nakladi 470 izvodov, tako da ga dobi vsak zaposleni in tudi naokoli ga nekaj pošljemo. O čem največ pišemo? O kadrovskih spremembah, objavljamo vse finančne podatke, sklepe raznih komisij, napotke za razprave, referendume, seveda poročamo tudi o splošnih dogajanjih, to in ono iz delavčevega vsakdana tudi najde prostor na naših straneh, skratka vse, kar je tako ali drugače povezano z ljudmi in njihovim delom«.
Duša in motor tistega »Poročevalca«, ki objavlja strokovne in organizacijske informacije za kooperante je Alojz Pirc, vodja zasebne vinogradniške proizvodnje pri temeljni organizaciji kooperantov. O tem »Poročevalcu« smo v našem glasilu že večkrat pisali in ne-
začnemo izdajati te strokovne in organizacijske informacije za kooperante, vsem ostalim kmetom v občini pa so namenjena takoime-novana »plakatna obvestila«, ki jih obešamo pri zbiralnicah mleka. Ker je kar 90 odstotkov zemljišč v občini v zasebnih rokah, je toliko bolj nujno, da to privatno proizvodnjo pravilno in strokovno usmerjamo. Kmetje našega »Poročevalca« redno berejo, ravnajo se po navodilih, ki jih objavljamo, mnogi ga celo spravljajo. Vsaka številka izide v 450 izvodih, pošiljamo jih po pošti. Izdajamo ga mesečno, včasih pa zaradi potreb tudi pogosteje.
Kako nastaja glasilo? Sam pišem o vinogradništvu in o vseh ostalih splošnih in organizacijskih zadevah, druge strokovne napotke prispevajo strokovnjaki za posamezna področja (govedorejo, prašičerejo, sadjarstvo, poljedelstvo, vrtnarstvo in jagodičevje, hranilno kreditno službo) pri temeljni organizaciji kooperantov. Prispevke dokončno oblikujem in razporedim sam, večinoma izven delovnega časa. Ker imamo v drugih naših tozdih priznane in visoko strokovno izvedene strokovnjake za vinogradništvo, živinorejo in drugo, bi radi, da bi tudi ti sodelovali v našem glasilu.
Naše osnovno vodilo je, da vsak stavek, ki ga napišemo, ljudje tudi preberejo in ga razumejo. Enoličnost tekstov skušamo razbiti z risbami, ki jih rišem sam. Po odzivih sodeč nam to tudi uspeva.
Uredniškega odbora pri glasilu nimamo, saj iz naše prakse in sa-moraslosti niti nismo čutili potrebe po njem. Če se bo uredniški odbor kdaj oblikoval, potem bo do tega prišlo samo po sebi, po potrebi in v tem primeru bomo tako nastalo telo samo poimenovali. Večje želje imamo pač drugje: radi bi našega »Poročevalca« lepše in bolje oblekli, mu morda nadeli platnice, razširili vsebinsko«, je ob koncu pogovora razmišljal Alojz Pirc.
Pristaviti kaže še tole: razen tipkarice nihče od sodelavcev za svoje večje ali manjše delo pri »Poročevalcu« ni posebej nagrajen. Pri zanesenosti pa ponavadi tudi kvalitete ne manjka!
	
Obveščanje v temeljnih in DO © Obveščanje v temeljnih in DO • Obveščanje	
Tri številke »Poročevalca«
Redno in temeljito obveščanje
Prejeli smo tri letošnje številke glasila »Poročevalec« iz delovne organizacije Mercator-Agrokombinat Krško, ki je namenjeno delavcem in kooperantom. To je torej tisti del glasila, ki ni namenjen neposredno kmetom-kooperantom, katerega sicer izdaja temeljna organizacija kooperantov in o katerem smo v »Mercatorju« tudi že večkrat pisali.
Prva številka, ki je izšla 7. januarja je najbolj zajetna in na 15. straneh formata velikosti A4 prinaša najprej novico oziroma vabilo na referendum za sprejem smernic srednjeročnega plana delovne organizacije M-Agrokombi-nat Krško. Glasovanje je bilo 6. in 11. januarja letos. Da bi se delavci na referendumu lažje in pravilneje odločali, so lahko v »Poročevalcu« prebrali dokončni predlog smernic srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985. Na desetih straneh beremo najprej o izhodiščih in predpostavkah smernic, potem o pomanjkljivostih v preteklem srednjeročnem obdobju, o ciljih in nalogah razvoja, podrobneje pa o nalogah na področju kmetijstva (sadjarstva, poljedelstva, vinogradništva, živinoreje), določene pa so tudi naloge trgovine in servisov, skupnih služb, ljudske
obrambe in družbene samozaščite in tudi kmetijske proizvodnje v kooperaciji. Skupni imenovalec vseh nalog je, pridelati več hrane s smotrnimi investicijami, združiti
\nn( moii-
Poročevalec
razdrobljeno zemljo in jo bolje obdelati, uvajati sodobne agrotehnične ukrepe itd.
Na ostalih petih straneh prve letošnje številke »Poročevalca« je najprej objavljen sklep o razpisu referenduma za sprejem sprememb in dopolnitev statuta sozda Mercator, ki je bil tudi 11. januarja 1980, potem pa so po vrsti navede-
ne vse spremembe in dopolnitve statuta iz leta 1977.
V	drugi številki »Poročevalca«, ki je izšla 18. januarja, preberemo najprej poročilo o izidu obeh volitev. Pri obeh referendumih je glasovalo v povprečju 80 odstotkov volilcev, 76 odstotkov jih je glasovalo za, okoli 3 odstotki volilcev pa so bili proti predlaganim smernicam oziroma spremembam in dopolnitvam statuta sozda.
Vehko dela je imela disciplinska komisija, beremo naprej v »Poročevalcu«, saj je decembra lani obravnavala šest primerov kršenja delovne discipline zaradi neopravičenega izostajanja z dela in uživanja alkohola med delovnim časom. Štiri delavce so zato odslovili z dela.
Da bi bilo med delavci čim manj nesreč, je služba za varstvo pri delu pripravila seminarje za vse zaposlene iz osnov varstva pri delu, beremo še v drugi številki »Poročevalca«.
V	tretji številki, izšla je 26. februarja 1980, je najprej objavljen izid volitev v osnovnih organizacijah sindikata, potem prispevek o preverjanju samozaščitne pripravljenosti ki naj predvsem zdrami zaspane in nevestne, ter tri tabele. Iz prve vidimo, da je v DO M-Agrokombinat zaposlenih 412 delavcev (stanje 31. 1. 1980), od tega 165 žensk in 247 moških, druga je poročilo o nesrečah pri delu v lanskem letu (žal ni podatkov za prejšnja leta in zato ni možno primerjati) iz tretje tabele pa so razvidni bolezenski izostanki v delovni organizaciji v lanskem letu.
Povzel: Jože Rozman
Iz Našega gostinca Tozda »Jelka« Hrastnik
M-KK Sevnica čistil breg Save
Jožica Novšak - M-KK Sevnica
Sevničani za okolje
Človek današnjega časa je priča vse večji onesnaženosti okolja. Pogosto se sprašujemo: »Kam nas to vodi, ali se ne bomo zadušili v odpadkih?« Kamor koli pogledamo, najdemo vrečke, papir in še sto drugih vrst odpadkov. V okolici mest in ob rekah je že težko najti neonesnažen del narave. Varstvo narave je del nacionalne kulture. Tega se vse premalo zavedamo.
Sava je med najbolj onesnaženimi rekami v naši domovini. Obala je popolnoma spremenila svoj prvotni videz. Ob njej in na drevju je polno odpadkov, najbolj »krasijo« obalo razni sodobni dosežki našega časa, ki jih brez vesti in občutka do narave, odmetujemo. Ob Savi je nešteto smetišč, kot da ne bi bilo mogoče najti primernejših prostorov. Turistično društvo Sevnica je dalo pobudo za čiščenje obale reke Save. Mladinska organizacija delovne organizacije Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica je takoj sprejela pobudo Turističnega društva Sevnica. Odločila seje, da bo prevzela čiščenje tistega dela obale Save, kjer so naša največja posestva, v dolžini 1 km. Akcije je bila 15. marca 1980. Očistili smo obalo na Blanci. Akcije se je udeležilo 35 članov nešega kolektiva, najštevilnejši pa so bili mladinci. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, bilo je precej hladno in pripravljalo se je k dežju. Vzdržali smo do konca. Odločili smo se, da z akcijo nadaljujemo, dokler ne očistimo ves odsek reke Save.
Pričakujemo, da Turistično društvo Sevnica ne bo osamljeno. Prav bi bilo, da bi bila akcija ob vseh vodotokih, ki so onesnaženi.
Nelektorirano
Razmišljanja o oceni vsebine in funkcije
internega glasila »Naš gostinec«
Center za obveščanje je v glasilu Mercator št. 3/80 na strani 3 pod naslovom »Jelkin Naš gostinec in Agrokombinatov Poročevalec« objavil članek, ki s svojo vsebino prav gotovo ne vzpodbuja potrebe po internih glasilih v vsaki delovni sredini.
Zelo nas čudi dejstvo, da se center za obveščanje ni potrudil poslati v Hrastnik človeka iz svoje sredine ali pa nekoga iz številnega uredniškega odbora glasila Mercator, da bi pred javno oceno, med nami razčistil »nejasnosti«.
Delavcem, ki združujemo delo v naši TOZD je zelo jasno, kaj pomeni če je v pregledu objavljeno, da je PE »Pri mostu« dosegla plan z 141 ali PE »Marno« z 76 procenti. Zelo plastično vidi vsak delavec iz teh dveh primerjanih PE resnico v svoji kuverti.
Mogoče je avtorjem članka tak podatek ali pokazatelj nejasen zato, ker je TOZD »Jelka« Hrastnik, znotraj SOZD Mercator, ena izmed zelo redkih, ki izplačuje akontacije OD ne samo po rezultatih dela na nivoju TOZD, ampak tudi znotraj TOZD nagrajuje delavce po delu izključno po rezultatih dela posamezne PE. Ali to ni pravilno in vzpodbudno? Verjetno si takega načina nagrajevanja želijo še marsikje.
Realizacija uprave kakor jo imenuje avtor, je prav tako v popolni odvisnosti od rezultatov dela v TOZD z razliko, da je merilo le povprečni delovni uspeh vseh PE, katerih uspeh je tudi odvisen od aktivnosti »uprave«.
Tudi pojem »koordinacije« je jasen vsem delavcem v TOZD, saj smo njen sestav odbora in cilje sprejeli s kolektivnim odločanjem.
Glede kultiviranja jezika, ki je uporabljen v našem internem glasilu pa sledeče: Uredniški odbor
bi bil zelo vesel, če bi se krog piscev za naše glasilo razširil do vsaj 50% članov kolektiva. Pri tem niti najmanj ne bi razmišljali o kulturi jezika, ker to ni naša naloga. Glasilo je interno in nam služi kot barometer za dogajanja v naši delovni sredini - zato ni vzrokov, da bi si uredniški odbor belil glavo z izra-zoslovstvom. Veseh smo, če kak prispevek sploh dobimo in želimo si, da bi jih bilo čimveč in da bi bili po »domače« v taki vsebini iz katere je možno razbrati, kako sodelujemo ali kako bi želeli delati, da bi dosegli Čim boljše rezultate dela.
Uredniški odbor »Našega gostinca« s tem odgovorom ne igra užaljenega »Petra«, želi pa da bi avtorji člankov v našem skupnem glasilu Mercator, poznali razmere tudi v najmanjših delovnih sredinah. Še predno ocenijo iz vrha težave, s katerimi se borimo, da bi bili delovni ljudje tudi mogoče na najbolj primitiven način ustrezno obveščeni, pričakujemo le pomoč in ko bomo dozoreli tudi kritiko.
Uredniški odbor
Pripis urednika »Mercatorja«
Kdor je v 3. številki Mercatorja, marec 1980, na 3. strani prebral našo recenzijo Jelkinega Našega gostinca, je razumel to objavo kot posebno pozornost, ki je bila posvečena naporom skupine v Jelki, ki ureja njihove informacije in tako zagotavlja eno od oblik rednega obveščanja kolektiva. Nikakor ni bil naš namen, da bi ta prizadevanja »ocenili z vrha«. Sestavni del vsake ocene je osvetlitev pozitivnih in manj pozitivnih strani, če naj ima tak prikaz kakšen smisel. In smisel je dviganje kakovosti izdelkov. Tako smo navedli stvari, ki jih je
Jože Černoša
Pred sprejetjem pravilnika
V Mercatorjevem Agrokombinatu v Krškem bodo sprejeli pravilnik o obveščanju delavcev in združenih kmetov te DO. Zakon o združenem delu in samoupravni interni akti obvezujejo odgovorne službe, da morajo biti vsi delavci temeljito in pravočasno obveščeni o vseh bistvenih dogajanjih v delovni oz. temeljni organizaciji. S pravilnikom o obveščanju delavcev in združenih kmetov bomo vsi delavci in kmetje dobili samoupravni akt, ki podrobno opredeljuje pravice, odgovornosti in obveznosti v procesu medsebojnega obveščanja. Določili bomo organe in službe, ki so odgovorne za obveščanje in določili vlogo internega glasila »POROČEVALEC«. Pri tem pa izhajamo iz prepričanja, da je dobra obveščenost predpogoj za ustvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje v DO in KS.
Za obveščanje delavcev in združenih kmetov so neposredno odgovorni: individualni poslovodni organi v DO in TOZD, vodje delovnih skupnosti in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, predsedniki delavskih svetov, glavni in odgovorni urednik ter uredniški odbor kot operativni organ glasila. Pravilnik posveča največji del glasilu »Poročevalec«, izdajateljskim razmerjem, vsebinski zasnovi ter pravicam in odgovornostim posameznih
organov pri obveščanju delavcev in združenih kmetov.
Glasilo bo imelo izdajateljski svet, ki je družbeni organ glasila, zato ga sestavljajo:
po en delegat iz vsake temeljne organizacije
delegat osnovnih organizacij ZKS
delegat konference OO sindikata
delegat OO ZSMS
delegat DO v izdajateljskem svetu glasila Mercator
glavni in odgovorni urednik.
Skupaj 11 članov.
Uredniški odbor, ki je operativni organ glasila, imenuje izdajateljski svet na predlog glavnega in odgovornega urednika. Šteje 5 članov.
Glavnega in odgovornega urednika imenuje delavski svet DO na predlog družbenopolitičnih organizacij. Skrbi za celotno delo v zvezi z glasilom in odgovarja za zakonitost pri izdajanju glasila.
Pravilnik sam po sebi ne bo prinesel boljšega obveščanja, pač pa bo podrobno opredelil pravice in obveznosti posameznega organa pri obveščanju.
Pristavek urednika »M«: Objavljeni sestavek je uvodnik 4. številke Poročevalca, ki ga ureja Jože Černoša in ki izhaja v nakladi 500 izvodov. Številka prinaša še komentirano informacijo k zaključnemu računu, ki navaja k razmišljanju in akciji, ter o akciji organizacije ZSM, pisca Tonija Koršiča.
mogoče izboljšati, tudi pri prikazu Jelkinih informacij. Vsekakor slej ko prej drži, da nekomenti-ran podatek ni informacija. Opomin k večji skrbi za jezik poročanja pa je v skladu s strajno akcijo za izboljšanje jezika v gospodarstvu. Pričakovanje, naj bi bile posamezne formulacije logične, je najbrž minimum zahtev tudi v vsakdanji govorici in še zdaleč od pričakovanja, da si bodo uredniki informacij v DO »belili glavo z izrazoslovstvom« (pravilno izrazoslovjem). Nikakor ne moremo pritrditi piscu odgovora, da to ni skrb tistih, ki obveščajo, naj
gre za zapisnik, poslovno poročilo ali za objavo na oglasni deski.
Moti se, kdor meni, da sta pisanje in govorica, ki imata rep in glavo, zgolj specialnost jezikoslovcev: z muko poslušamo in z odporom beremo tudi politika ali gospodarstvenika, ki je v svojih izjavah površen, ne dokonča misli, uporablja napačne sklone in predloge. Logični stavek ali njegova enota je proizvod logičnega mišljenja, zmeden stavek pa produkt zmede v mislih. Kam se želimo prištevati - kot odgovorni delavci, upravljale!, občani?
V boju za bolj kakovostno blago
Mirko Vaupotič — M-Sadje zelenjava
Nova vozila
Za prevoz in dostavo blaga kupcem je delovna organizacija Mer-cator-Sadje zelenjava kupila tri vozila Zastava 645 ADF Forgon Proleter z nosilnostjo 4,5 tone. Pri prevozu blaga, predvsem sadja in zelenjave, se srečujemo z različnimi vremenskimi pogoji - od mraza pa do velike vročine, ki na več načinov škodijo blagu. Prav zato, da bi izboljšali kakovost sadja in zelenjave, smo kupili nova vozila s komoro namesto platnene strehe. Vzmetenje vozil je zelo mehko, zato do poškodb blaga ne pride zle-
pa. Komora oziroma nakladalni prostor je za čas zime zelo primeren, saj ostane blago v zaprtem in dovolj toplem prostoru in se sadje ne more ohladiti (občutljive so predvsem banane). V poletni vročini se komora kljub močnem}1 soncu ne segreva toliko, da bi zvišana temperatura škodovala sadju in zelenjavi.
Nakup omenjenih treh voz}1 predstavlja, poleg ekonomičnosti* tudi pomemben delovni uspeh dfi' lovne organizacije Mercator-Sadje zelenjava.
• Kupci in sodelavci nam pišejo •
Ivan Matko
Ob slovesu iz skladišča
Minilo je dobrih 10 let, odkar sem prišel v naš kolektiv, v živilsko skladišče, in se tako vključil v del tedaj sicer veliko manjše, a sedaj fazsežne in številne delovne družine Mercator. Leta zelo hitro tečejo, a dobro se še spominjam, da sem se, čeprav že v zrelih letih in s kar Precej bogatimi življenjskimi izkušnjami, v začetku sam počutil in tudi drugim zdel dokaj nebogljen pri uvajanju v nove delovne pogoje, nove razmere, organizacijo in vrsto del v trgovsko živilski grosistični stroki.
Zasedal upravni odbor
Jože Rozman
Stanovanjska zadruga Mercator-KTL
Devetega aprila je zasedal upravni odbor stanovanjske zadruge Mercator-Kartonažna tovarna Ljubljana. Najprej so imenovali tri komisije, pravno, ekonom-sko-finančno in gradbeno operativno ter določili dodatne člane upravnega odbora.
Pregovor, da delo in praksa naredita mojstra, drži in v nekaj tednih sem se povsem vključil v novo okolje in delovni proces ter pričel opravljati zaupane mi naloge. Ko sem preživel tisto značilno začetno krizno obdobje in se po daljšem času zmebil občutka, da v kolektivu nisem več novinec, sem pričel ob delu, pa tudi izven njega razmišljati še o drugih stvareh. Spoznavati sem začel razne negativne pojave, nesoglasja v medsebojnih odnosih med delavci oziroma med posameznimi delovnimi skupinami ter nenačelne odnose nekaterih vodilnih oseb do določenih upravičenih zahtev delavcev, predvsem glede na pogoje dela, ki so bili v našem skladišču zelo neprimerni, težki in celo zdravju škodljivi. Po drugi strani Pa za spore nisem izključeval krivde delavcev samih, saj so bili drug do drugega in do vodilnih nestrpni, ker se v takšnih delovnih pogojih ni delo kaj dosti narediti. V takih okoliščinah se je v posameznih primerih pojavljala nedisciplina, ki pa je ne bi smeli obravnavati na zadnjem mestu.
Takšni in podobni primeri so mi bili povod, da sem napisal nekaj člankov v glasilo Mercator in tako dal duška vsem pozitivnim in negativnim opažanjem, ki so bila vedno prisotna, pa najsi bo to pri delu na raznih sestankih, zborih delavcev, sindikalnih občnih zborih ali pa kje drugje.
Ne morem se ravno pohvaliti, da bi v tem desetletnem obdobju ravno veliko sodeloval v vašem glasilu. Vsega skupaj sem napisal le Pet prispevkov - največ v letu P°lem še kakšna dva v dalj-S1n, nekajletnih presledkih, zadnjega pa v letu 1978. Od takrat pa je bila za mojo neaktivnost na tem Področju kriva moja dolgotrajna bolezen, opaziti pa je bilo tudi, da so se razmere, o katerih sem pisal v prejšnjih člankih, popravile, razen tega pa tudi nisem imel več takšnega pregleda nad celotnim ‘splošnim položajem in problemi sodelavcev. Upravičeno pa lahko trdim, da so bila v mojih pismih odkrita vprašanja in dobronamerne kritike, ki so, vsaj v našem kolektivu, naletele na ugodne odme-ve, česar se bodo spomnili vsi moli sodelavci z daljšim delovnim stažem.
Če bi zasledovali moje članke po 'fsebini, bi brez dvoma lahko ugotovili, da sem se večinoma loteval Problematike, s katero smo se srečevali vsak dan. To so bila vpraša-Pja, ki so se pojavljala na delovnih 'Pestih, raznih sestankih in na in-
Prvomajski prazniki so pred vrati. Mnogi boste odšli na krajše ali daljše izlete, nekateri pa boste ostali tudi doma. Če boste dobili goste, potem je treba tudi kaj postreči. Mogoče vam bodo dobrodošli tile recepti, ki so nam jih povedali v Bruc baru.
Bruc cocktail:
vodka
gin
Pomarančni sok brizg malinovega sirupa
Bruc kava:
Oialinov sirup kava
sherry brandy ^tepena smetana cokoladni bonbon
Mercator napitek:
ribezov sirup ?oerry desert Jabolčna kaša *iadka smetana domači keks
Mile Bitenc
dividualnih obravnavah in niso bila obravnavana niti na zborih niti v vašem glasilu. Opisoval sem problematiko dela v zastarelem in nefunkcionalnem skladišču, primitivna delovna sredstva, dotrajanost dvigal, pogoste neprimerne medsebojne odnose, nedisciplino posameznih delavcev in razmeroma nizke osebne dohodke. Največkrat so delavci med seboj, v posameznih skupinah upravičeno kritizirali določene nepravilnosti, čeprav bi bilo bolje, ko bi jih prikazali na sestankih in zborih delavcev, pri tem pa je treba povedati tudi to, da so ob dolgoveznih razlagah vodilnih o raznih samoupravnih sporazumih in podobnem le težko prišli do besede. Zbori delavcev so namreč bili in so še vedno zjutraj, zaradi dnevnega plana pa jim je čas zelo pičlo odmerjen.
Odločno sem bil proti temu, ko so nekateri na delovnih mestih prišli od zdrave kritike na čisto bolestno in zavajalno kritizerstvo in s tem vnašali nezadovoljstvo, nered in nedisciplino med sicer dobre in poštene delavce.
V mojih člankih sem često načenjal vprašanje obveščanja delavcev, brez katerega ni učinkovitega in zakonitega samoupravljanja v pravem pomenu besede.
Ker sem že nekajkrat omenil razprave in sodelovanje delavcev na sestankih in zborih, sem se nehote spomnil na moje prvo pismo uredništvu Mercatorja, napisamo februarja 1973. leta. V njem sem med drugim pisal tudi o zelo plodni in obširni razpravi delavcev na sindikalnem občnem zboru, ki je bil 3. februarja leta 1973 v dvorani kina Vič in ki ga je vodila Ivanka Vrhovčak. Pravo nasprotje temu je bil sindikalni občni zbor v TOZD Grosist 4. februarja letos, na katerem ni razpravljal niti en sam delavec. Na vprašanje vodje zbora, ali ima še kdo kakšno vprašanje ali pripombo, je bila v dvorani takšna tišina, kot da bi bila popolnoma prazna. Ob koncu zbora smo se razšli vsak na svoje delovno mesto, v meni pa je tlelo vprašanje, ali smo res tako napredovali, da je vse v najlepšem redu, da ni več nobenih problemov in da smo z vsem zadovoljni? Verjemite, da sem tudi jaz zadovoljen, če je moje vprašanje nepotrebno, hkrati pa se opravičujem vsem prizadetim in vsem bralcem tega lista. Takoj pa moram dodati, da se je od takrat pa do sedaj v skladišču kar precej stvari spremenilo. Nimam sicer številčnih podatkov, vem pa zagotovo, da je od tovarišev izpred sednih let jih ostalo le še zelo malo. Nekaj jih je že pomrlo, nekaj odšlo v pokoj, večina pa je odšla drugam. Prišli so seveda novi in delo teče dalje. Z novim načinom nagrajevanja po delu in točkovanjem je bilo v precejšnji meri rešeno pereče vprašanje osebnih do-hodkov..Pogoji in način dela pa so ostali še stari in takšni bodo vse dotlej, dokler ne bo zgrajeno novo skladišče, kar bo že letos, če bo šlo vse po načrtih.
Spoštovano uredništvo! Tokrat vam pišem res zadnjikrat, ker odhajam v pokoj. To pismo sem pravzaprav želel napisati v mnogo krajši obliki, vendar sem ob razmišljanju o preteklih letih, ko sem bil član velike Mercatorjeve družine, želel obuditi nekaj spominov na čas, ki sem ga preživel v enem od vaših kolektivov in ki mi bo ostal še dolgo v spominu.
Ker želim in upam, da boste to moje zadnje pismo objavili, izkoriščam to priložnost, da se poslovim od vas vseh, posebno pa od vseh mojih delovnih tovarišev, od vodilnih tovarišev sozda, Mercator-Velepreskrbe in tozda Grosist. Obenem se zahvaljujem za razumevanje in želim, da bi bila kakršnakoli morebitna nesoglasja zglajena. Vsej organizaciji želim kar največ uspeha pri nadaljnjem delu.
Prisotni so bili nato seznanjeni s sklepi izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik, ki je na svoji 59. seji 27. februarja 1980 obravnaval gradnjo v soseskah RS-1 in RS-2 (Jurčkova pot) in sklenil, da soglaša s preliminarnim sporazumom za soseski RS-1 in RS-2, vendar je treba v dokončnem besedilu samoupravnega sporazuma terminsko določiti načrt gradnje objektov na tem območju. Preliminarni sporazum so sklenili Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik, Združeno industrijsko podjetje IMOS, Zavod za urejanje stavbnih zemljišč občine Ljubljana Vič-Rudnik in Komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik. Samoupravna stanovanjska skupnost je bila zadolže-
Marsikatere proizvode HP Droge smo že predstavili v naši rubriki, prav ničesar pa nismo še napisali o začimbah, ki so prav gotovo nepogrešljive v sleherni kuhinji.
Portoroška Droga pripravlja in embalira celo vrsto začimb, v prodajalnah pa jih najdemo v malih vrečkah ali pa v kozarčkih, ki so zloženi na lični polički in prav to bi radi predstavili tokrat.
Na njej so zbrane vse tiste začimbe, ki jih v gospodinjstvu najpogosteje uporabljamo. Naj naštejemo, katerih dvanajst začimb lahko kupite obenem z veliko poličko: muškat, kumino, curry, česen,
na, da do 30. marca pripravi sporazum, v katerega bi bili neposredno vključeni tudi zadružniki vendar do srede aprila tega še ni storila.
Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik je na 59. seji sklenil tudi, naj se pripravijo izhodiščne cene komunalnega urejanja obeh sosesk, k ceni pa je treba priložiti tudi pismeno poročilo o stanju dokumentacije, in sicer:
-	poročilo o dosedaj vloženih sredstvih za komunalno ureditev
-	ustrezno dokumentacijo
-	poročilo o stanju pridobljenih zemljišč
-	delne načrte
-	poročilo o stanju komunalne infrastrukture
korijander, klinčke, cimet, črni poper v zrnju, mlet črni poper, beli poper v zrnju, peteršilj in zeleno.
Na etiketi vsake začimbe je zapisano, za kaj jo uporabljamo, Drogini polički pa je priložena tudi praktična tabela, ki nam pove, kako posamezne začimbe uporabljamo. Vsaka začimba sodi k določenim jedem, pomembno pa je tudi, kolikšno količino začimbe uporabimo. Vse to pa je za začimbe, ki so naložene na polički in za vrsto drugih zapisano v »Droginem svetovalcu za uporabo začimb«^
Mile Bitenc
- poročilo in predlog za legalizacijo nedovoljenih gradenj.
Na naslednji seji, 19. marca, je izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik potrdil izhodiščne cene komunalno urejenega zemljišča za verižne, atrijske in individualne hiše v soseskah RS-1 in RS-2. Za verižne hiše v vseh karejih je cena 2162,84 din za kvadratni meter etažne površine, za atrijske pa v kareju G 2085,72 din in v kareju K-2 po 2502,87 din za kvadratni meter etažne površine. Za gradnjo individualne hiše se ni odločil nihče od zadružnikov. Za dokončno ureditev so odgovorni Samoupravna stanovanjska skupnost občine, Komunalna skupnost občine, Komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik in Zavod za urejanje stavbnih zemljišč.
Upravni odbor zadruge je ponovno poslal na Zavod za urejanje stavbnih zemljišč zahtevo za izvennatečajno dodelitev 150 parcel, kar naj bi se v kratkem tudi zgodilo. Upravni odbor je na seji 9. aprila sklenil tudi, da 21. aprila pošlje po pošti vsem članom zadruge pozive za vplačilo članskega prispevka v znesku 2000 din, kot to določata 4. člen ustanovitvene pogodbe in 10. člen statuta stanovanjske zadruge. Kdor v roku 15. dni od sprejema tega poziva ne bo vplačal omenjenega zneska, mu bo prenehalo članstvo v zadrugi.
Morda v Dajlo na dopust?
Počitniški dom v Dajli bo začel letos poslovati 10. junija in bo odprt do 15. septembra, sporoča koordinacijski odbor za počitniški dom Dajla. V glavni sezoni (julij in avgust) bodo lahko v domu letovali samo delavci in njihovi ožji sorodniki iz tistih tozdov in delovnih skupnosti, ki so lastnice doma. To so Delovna'skupnost sozda in delovne organizacije M-Rožnik ter tozdi Grosist, Golovec, Grmada, Dolomiti, Veleblagovnica Beograd in Investa. V predsezoni in posezoni, ko je dovolj prostora, bodo lahko letovali tudi delavci drugih enot sozda Mercator in seveda upokojenci, za katere je izvensezonski čas morda še bolj primeren.
Penzionske cene bodo letos zaradi višjih stroškov vzdrževanja doma in dražje hrane nekoliko višje in zaenkrat še niso točno določene; v glavni sezoni naj bi veljal penzion od 160 do 180 dinarjev, izven sezone pa od 150 do 170 dinarjev po osebi.
Vsi, ki bi radi letovali v Dajli, se morajo prijaviti za skupno 10 dni, saj izmene trajajo od prvega do desetega, od enajstega do dvajsetega in od enaindvajsetega do tridesetega dneva v mesecu. Delavci zgoraj omenjenih organizacij, ki so lastnice doma, se prijavijo v svojih tozdih oziroma delovnih skupnostih, ti pa potem pošljejo prijave za celo sezono Veri Bab-šek, Delovna skupnost SOZD Mercator, Ljubljana, Gorupova 5, tel. (061) 21-812 int. 69, najpozneje do 15. maja. Na isti naslov in do istega roka se prijavijo tudi vsi ostali, pravtako pa tu plačate vse stroške za letovanje najkasneje deset dni pred odhodom v Dajlo.
J. R.
Za prvi maj v Dajlo!
Koordinacijski odbor za počitniški dom v Dajli sporoča vsem delavcem in upokojencem sozda Mercator, da bo počitniški dom odprt od prvega do četrtega maja. Prijavite se lahko pri Veri Babšek, Delovna skupnost SOZD Mercator, Gorupova 5 (tel. 061 21812/69) za vse štiri dni skupaj. Večina sob je že zasedenih, zato pohitite s prijavami.
Spomeniki na Koroškem
Na avstrijskem Koroškem, tem za nas zgodovinsko tako pomembnem področju, je bilo središče prve slovenske države Karantanije, tu so v slovenskem jeziku ustoličevali koroške deželne kneze in tu so bili verjetno napisani brižinski spomeniki, najstarejši zapisi v našem jeziku. Celovec, Gosposvetsko polje, Krnski grad, Vrbsko jezero in Osoje so kraji, ki vas bodo za kratek čas spomnili na slavne dni naše preteklosti. Mercator Turist vas vabi na enodnevni sobotni Obisk spomenikov na Koroškem.
Odhod bo ob 6.30 iz Ljubljane, od koder vas bo avtobus peljal mimo Kranja do Ljubelja, od tod pa, po opravljenih obmejnih formalnostih, skozi Celovec na Gosposvetsko polje, kjer si boste ogledali Gospo sveto, najstarejšo znano cerkev Slovencev, in Krnski grad, kjer so stolovali slovenski knezi; obisk Vojvodskega prestola
vam bo razkril celoten obred ustoličevanja. Popoldne boste nadaljevali pot proti Vrbskemu jezeru, kjer boste lahko občudovali Otok, ki je otok le po imenu, sicer pa »prava podoba raja«. Od tod vas bo pot vodila v Vrbo, zanimivo turistično središče ob jezeru, nato pa naprej do slikovitega Osojskega jezera. Osoje vas bodo spomnile na grozljivo Aškerčevo balado o Osojskem mutcu. V Ljubljano se boste vračali zvečer, skozi Beljak in čez Korensko sedlo.
Potovanje bo stalo 510 dinarjev, odhodi pa bodo 10., 17., 24. in 31. maja ter 7., 14. in 21. junija. Za zaključene skupine nudi Mercator Turist poseben popust in možnost spremembe programa potovanja po njihovih željah. Prijave sprejemajo do osmega dne pred potovanjem v poslovalnici na Tavčarjevi 6 v Ljubljani, njihova telefonska številka pa je (061) 312 254.
Kosilo z naših polic
■l-* PREHRAMBENA INDUSTRIJAV___^/pORTOROŽ
,	
Iz programov Mercator Turista • Iz programov Mercator Turista	
Venček slovenskih izletov
Za čas od sredine meseca aprila do sredine meseca junija je Mercator Turist pripravil venček destih enodnevnih sobotnih izletov po Sloveniji.
•	Prvi takšen izlet je bil že 12. aprila - »Izlet po ribniško«, sledili pa so Lončarstvo Prekmurja (19. aprila) in Biseri ob Krki (26. aprila). Z majem se pričnejo izleti Gradovi Primorske (3. maja), Dražgoše - pomnik Jelovice (10. maja), Kulturni in zgodovinski spomeniki Dolenjske (17. maja), Kumrovec (24. maja), Jubilej Lipice (31. maja), Gradovi Štajerske (7. junija) in Trenta (14. junija).
Gradovi Primorske, ki si jih boste lahko ogledali ob koncu prvomajskih prostih dni, so Zemono, Rihemberk in Kromberk, obiskali pa boste tudi rojstno hišo Alojza Gradnika v Medani in moderno vinsko klet v Dobrovi, kjer bo seveda tudi pokušnja izvrstnih vin. Cena izleta je 550 dinarjev.
•	Drugi izlet ponuja ogled Dražgoš, pomnika Jelovice. Tu bo daljši postanek za ogled spomenika in za razlago poteka dražgoške bitke, zanimivi pa bodo tudi ogledi srednjeveškega plavža in muzejske zbirke v Železnikih, ki je posvečena stari gospodarski in tehnični dejavnosti v Selški dolini, muzejske zbirke v loškem gradu ter spominske sobe IV. pokrajinske konference KPJ za Slovenijo in izjerpno pestrega Muzeja neevropskih kultur na gradu Goričane. Izlet bo veljal 470 dinarjev.
•	Izlet, ki vas bo popeljal med kulturno zgodovinske spomenike Dolenjske, veljal pa bo 470 dinarjev, vključuje ogled rojstne hiše Josipa Jurčiča v Muljavi, slikovitega izvira reke Krke, gradu Žu-žemberg, Baze 20 v Kočevskem
rogu, kosilo v Dolenjskih toplicah ter ogled Metlike in Črnomlja.
•	Četrti izlet bo 24. maja vodil mimo Novega, mesta do Kumrovca, kjer bo ogled rojstne hiše Josipa Broza Tita in Doma mladine. V spominskem parku Trebče si boste lahko ogledali muzej maršala Tita. Kosilo bo v Rogaški Slatini, v Knežcu pa bo ogled doma dr. Franca in Borisa Kidriča. Izlet bo veljal 550 dinarjev.
•	Izlet, ki so mu v Mercator Turistu nadeli naslov Jubilej Lipice, vas bo skozi Senožeče in Divačo popeljal do Škocjanskih jam, ene največjih zanimivosti slovenskega krasa. Po ogledu jam se boste odpeljali v Lipico, kjer bo najprej kosilo, potem pa ogled kobilarne, ki ravno letos praznuje 400-letnico vzgoje čistokrvnih lipicancev. Na voljo bo ogled bogatega programa dresure jahanja, v katerem nasto-
pajo dresirani žrebci - lipicanci, s prikazom vseh veščin stare jahalne umetnosti španske šole jahanja in vožnje. Ob povratku v Ljubljano bo tudi še ogled Predjamskega gradu, zanimivega predvsem zaradi svojevrstne arhitekture in tik ob njem razvitega sistema podzemskih jam. Za izlet boste plačali 470 dinarjev.
•	Gradovi Štajerske, ki si jih boste lahko ogledali na prvem junijskem izletu, so celjski, slovenjebistriški, ptujski (s proštijsko cerkvijo) ter gradove Dornava, Bori in Štatemberg. Vsekakor pester izlet, za katerega boste odšteli 550 dinarjev.
•	Zadnji izlet iz venčka vabi v Trento. Pot bo vodila skozi Jesenice do Kranjske gore, od tod pa po krajšem postanku po slikoviti gorski cesti na Vršič, kjer bo postanek za razgled po Julijskih Alpah. Sledil bo spust v dolino Trente, ogled Kugyjevega spomenika in sprehod do izvira Soče, ogled trentarske muzejske zbirke v Logu, kosilo v Bovcu, vožnja skozi Kobarid in Tolmin do Cerknega, kjer bo ogled bolnišnice Franja, v okolici Idrije pa si boste ogledali tudi Divje jezero in muzej v naravi. Izlet bo stal 550 dinarjev.
Za podrobnejše informacije se obrnite na poslovalnico Mercator Turista v Ljubljani, Tavčarjeva 6, ali pa jih pokličite po telefonu na številko (061) 312-254.
Vabimo vas na potovanja!
Z letalom
Sarajevo-Tjentište, Jablanica-Dubrovnik
odhodi: 30. aprila (5 dni) ter
9., 16., 23. in 30. maja (3 dni)	*
Z avtobusom
Obisk spomenikov na Koroškem odhodi: 10., 17., 24. in 31. maja (1 dan) Venček enodnevnih izletov po Sloveniji Gradovi Primorske - odhod 3. maja Dražgoše, pomnik Jelovice - odhod 10. maja Kulturni in zgodovinski spomeniki Dolenjske Kumrovec - odhod 24. maja Jubilej Lipice - odhod 31. maja
odhod 17. maja
Vse informacije in prijave
Mercator Turist - Ljubljana, Tavčarjeva 6, tel. (061) 312-254
Pikniki za nevozne
Spet bo prišel konec tedna, ko boste morali pustiti svoja vozila doma. Morda razmišljate, kako bi najprijetneje preživeli nedeljo? Mercator Turist je pripravil izlet, na katerem boste slišali veliko zanimivega, hkrati pa poskusili gorenjske specialitete. Vabimo vas na Planšarski piknik na Jezer-
Mercator Turist
Naše delo Vaše potovanje
skem, ki bo vsako drugo in tretjo nedeljo v mesecu.
Avtobus bo odpeljal ob devetih iz Ljubljane mimo Kranja do Pre-dvora, kjer bo kratek postanek za ogled jezera Črnbva, potem pa bo pot nadaljeval do Planšarskega jezera na Jezerskem. Tu boste najprej pokusili gorenjsko žganje in zaseko z domačo salamo, v času kosila pa bodo postregli z govejo juho z domačimi razanci, ajdovimi žganci s kislim zeljem, kuhanimi suhimi svinjskimi rebrci in gorenjskim šarkljem. Vsi, ki vas bodo zasrbele pete, se boste lahko zavrteli ob prijetni domači zabavni glasbi, do odhoda nazaj pa se boste lahko sprehodili po zanimivi okolici jezera.
Cena prevoza, gostinskih storitev ter vodstva izleta je 349 dinarjev, prijave pa vsakokrat sprejema Mercator Turist do petka ob enajstih. Verjetno že veste: poslovalnica Mercator Turista je na Tavčarjevi 6 v Ljubljani, dosegljivi pa so tudi po telefonu na številki (061) 312 254.
Znamenitosti naše domovine
V mesecu maju, ko v kosteh začutite, da je zime res konec in da vas obdaja prava pomlad, ki se bo kmalu prevesila v poletje, se v marsikomu prebudi potovalna žilica. To vedo tudi pri Mercator Turistu, zato vas vabijo, da z njimi obiščete Sarajevo, Tjentište, Jablanico in Dubrovnik.
Na prvi, petdnevni izlet lahko odpotujete že 30. aprila. Že zgodaj zjutraj vas bo letalo popeljalo v Sarajevo, kjer si boste ogledali Baščaršijo, Begovo džamijo, muzej »Mlade Bosne« ter druge znamenitosti, kosili v narodni restavraciji Moniča Han ter obiskali Zemaljski muzej. Drugega dne boste imeli dopoldne prosto za individualne oglede, popoldne pa se boste odpeljali do izvira reke Bosne, priljubljene izletniške točke Sarajevčanov. Naslednjega dne se boste odpeljali do Jablanice, kjer bo ogled porušenega mosta čez Neretvo in muzeja, od tod pa boste nadaljevali pot do Mostarja, kjer vam bodo razkazali Spominsko partizansko pokopališče in stari del mesta. Popoldne se boste odpeljali skozi Čapljino in Metko-vič do Dubrovnika. Četrtega dne si boste ogledali mestne znamenitosti pod strokovnim vodstvom, po kosilu pa boste to lahko počeli sami. Do podrobnosti boste lahko Dubrovnik spoznali petega dne. Izlet vas bo veljal 4750 dinarjev, ob prijavi pa boste plačali akontacijo 1200 dinarjev.
Še štirje izleti v tej smeri bodo v mesecu maju, le da bodo tridnevni in zato cenejši. Za tiste, ki se bodo podali na pot 17. in 31. maja, bo spored potovanja enak kot pri prej opisanem izletu, za individualne oglede pa bo seveda precej manj časa. Tisti pa, ki boste odpotovali
10. in 24. maja, pa si boste drugega dne potovanja namesto Jablanice in Mostarja ogledali Tjentište (spominsko hišo in grobnico padlih partizanov) ter skozi Bilečo odpotovali v Dubrovnik. Tridnevni izleti bodo stali 3860 dinarjev, prijave za vse opisane izlete pa sprejema Mercator Turist, ki ima poslovalnico v Ljubljani, v Tavčarjevi ulici 6. Njihova telefonska številka je (061) 312-254.
Na sejmu Alpe Adria je v vrsti turističnih agencij nastopil tudi Mercator Turist. Foto Jože Rozman

Mer ca tor j e vi pohodi
iz akcij KORŠ-a
Zanimanje
narašča
Mercatorjev pohod na Nanos, ki ga je načrtoval koordinacijski odbor za rekreacijo in šport za nedeljo 20. aprila, je odpadel - zaradi neuradnega slovesa zime, ne pa zaradi pomanjkanja zanimanja. Tovarišu Rejcu v tozdu Spectrum, ki je bil neposredni organizator, se je prijavilo kar 50 udeležencev iz 12 organizacij Mercatorja, bilo pa bi jih še več, ko bi ne potekal isto nedeljo v Mercatorju tudi seminar za mladince. Zanimanje za pohode v planine tako od izleta do izleta narašča in planinci v KORŠ-u že razmišljajo o novi akciji.
			jH	VROČA PAZA	ZVIJA- ČA	IGLAVEC	RAF VAL0HE	RDEČI ŽARKi	ODTE- NEK	GLAVNO MESTO GANE
				►			\				
	PRO -<5 RAM	BELEŽHi KOLČPM ORODJE								
(jOLJUF							DVHOVN- PISMENI IZDELEK	! ^		
Aio						ŽENSKc IME				
(MSt,. DELO						IZPAST. NA GLAVI REKA V sz				medna- rodna POGODfA
POSKOtF 6A					ITAL. SPOLNIH			ARAE. tRE&EC		
					NAMERA			OS.ZAIM		
FIGURA P.Ki ČETVORKI			,	SVOD NAD nami'					POLMER SLUŽA&' NIK	
POKU) H				OGLAS INDUST. RASTUHA						'
■af	VZfiojM ZAVOD	UDELOŽ. ALKE						LADKg KOROtec			-
		M. /ME						DOMAČIJA		
JU6R./AM S PRO' TEINI						NAJ VIŠJA KM-TA				
HOŠKO IME						RJMSKO 0 SLAČILO KISIK				
|gF u> << u>	oran] e			KEKA V SEV. ITALiji			ŠAH. IZRAZ		L			
•aflLIRIJA-VEDROG P2
LJUBLJANA, n. sol. O.
Spet imate pred seboj križanko Ilirije-Vedrog in med pravilnimi rešitvami bo žreb tri nagradil z izdelki te tovarne. Rešitve pošljite na naslov SOZD Mercator, Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, Ljubljana, najkasneje do 10. maja 1980. Na ovojnico obvezno pripišite »križanka Ilirija-Vedrog«.
Opozarjamo reševalce, da so se pred kratkim podražile PTT storitve in tako je po novem treba na pismo nalepiti znamko za dva dinarja in pol.

bRX)<S]i m 2-AClM^A		0£]E JNEZM	fWNA zacjHb^	SORSKI VRH	K	MČik&A KADAR,	PAV£i- ipavec-	PREBIVAL tHoNF	ILI^bE"	KANJE L kV	ČRKA	A«papk	Temni Bel 6nevA	Stekle- na Posod^	0S1KA- bROamA ?AČlH6A /&EU, ceni/
Rača	▼		▼				►								
PUVEL tvega -					'sfJŠiNO OBLAČILO BUDAMA	-\						V5E v REDV /ANSL-/			
											PRHAT ELI ERAM ČETA TRESER-NA				'f'
fcCMUA						Mtt>MEr	l+UHOMST. ERjuŠ -Ml«.					TLATA Oi/M			
												+0nA	NIVO		
Jot>		X4hJk-A fAŠT					HEKCP -SOVEC				trapeč				
		LsrbAkrtA HOtvPtoVČ					L ŠAH-				hSERjNA l-toi				
KAkEtL		\		M- IME					oznaka aa vzMot)			TR.CPSKE PAPINE			
				PAVLOVA					Rimska ^			MoW /sr - IrCAfc/			
					1 ,					r					
f>EL R.01CE										REKA-. NA- NorRANJcP S KEM					Zi^ČlNBA^
r in z.										Canme-s /nnsa pisavA/				METERL tooo KCj	▼
V ttcRM		HOtlEL, OSNUTEK,	RX>EČI KJUŽ	/100 rm					oouka.	IVO			KAZ- XAlHEkl DKOSlNl JA« M M		
POLTEMA					▼	prePmD- ČRKA-		vitwr>		NAPITEK			w v		
^0S,lNA iAČtNUA										3.SAMOA-					
velik., O0SEA.EN	T					R.IKSKO PRSfrCV.						hrvaški PETROL			
Dolnje				SVETLOBA				litEu,		L orkAt		vprašal /a-li/			
				pARkina				0&ČAČNO		tove-sr					
lOt&M N04ACI v INIMji						PCIP	v ‘oVEfl rnC				'	St, HO			s/ MlC	
						SAhCGL.								VAŠ PODTON	
Kolinska tOVARNA			t>R.oaiNlA-		► .				-		ItEMS	ČASOPIS			
MAT ADRIA			OlnatA^ C.EL1.IUS			P.0&A						TRST			Rtsisr sHitk
						VOtrNE						espama.			
towa				►					AN^L.SV- PIVO POLMER				KAT-ZAIM- NEMŠKI ‘oPOLNIK		
		PAVLA ORAŽEM	XUP/^C*0												
Keka pap)		4		IPAVEC			ELA Rn/\vEC 'tO.ŽRKA-			l^RA-M		VEK.			
				H ETER.								T&M			
kR0C,lNA RAČlMBA	►								t>Ro<VNA,	►					
kjuiANico sest^vil^	Hočevar,
»Začinjena«
križanka
Pred vami je križanka, ki smo jo imenovali »začinjena« križanka. Če boste namreč križanko pravilno rešili, boste med gesli našli 11 Droginih začimb, ki so skoraj nepogrešljive v vsakem gospodinjstvu. Vse te in še veliko drugih začimb lahko kupite v vaši trgovini, v lični leseni polički.
Rešitve z izpolnjenim kuponom pošljite na naš naslov SOZD Mercator, Studio za ekonomsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 10. maja. Na ovojnico obvezno pripišite »Začinjena križanka«, sicer vaše rešitve ne bomo Upoštevali pri žrebanju. Med reševalce bomo z žrebom razdelili 5 nagrad, ki jih Poklanja HP Droga iz Portoroža.
V prejšnji številki smo objavili sestavek o šamponih, danes pa je na vrsti še nekaj, kar je povezano z umivanjem las. Beseda bo tekla o regeneratorjih, ki sodijo na lase po slehernem umivanju.
Kaj pravzaprav so, zakaj jih moramo ali želimo uporabljati in kakšen je njihov učinek na lase?
Prav takšna ali pa vsaj podobna vprašanja si je verjetno že večkrat zastavil marsikdo od nas. Povemo naj, da je regenerator preparat, ki obnavlja strukturo las. Pa si poglejmo, zakaj in kako?
Ko si s kakovostnim šamponom operemo lase in lasišče, smo si izprali predvsem odvečno maščobo in pospešili prekrvavitev lasišča. Lasem pa zdaj za dopolnjeno nego dodamo še regenerator, ki vsebuje kation-sko aktivne snovi. Te se vežejo na lase, ki jih zato lažje češemo, hkrati pa notranjost las ščitijo pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Tudi regenera-torji so posebej prirejeni za različne vrste las in hkrati sestavljeni tako, da ne pospešujejo maščenja las.
Regenerator za vse vrste las je pripravljen na osnovi kation aktivne substence, ki jo lasje vsrkajo, kolikor jo potrebujejo, oziroma toliko, da lase zapolni in jih prevleče s tenkim elektrostatičnim slojem. Ta preprečuje naelektrenje in zato lasje ne štrlijo.
Na takšen način regenerirani lasje postanejo bolj elastični, lažje jih češemo, dobijo lesk in, kar je zelo pomembno, zaščiteni so pred soncem, vetrom, vlago in drugimi škodljivimi vplivi.
Pa poglejmo še, katere regenerator]e priporoča Ilirija-Vedrog. Regenerator Subrina je izdelan na podlagi povsem nove formule, ki zagotavlja negovane lase in obstojno pričesko. Izdelan je na osnovi popolnoma novega kationskega sredstva, ki so ga šele pred nedavnim razvili v tovarniških laboratorijih v sodelovanju z razvojnim laboratorijem. Subrina je primerna za vse vrste las, tudi za mastne in tanke.
Subrina vital pa je povsem nov regenerator, ki s svojo kakovostjo zadosti potrebam še tako zahtevnega uporabnika. Subrina vital je regenerator z dodatkom proteinov in rastlinskih ekstraktov. Prav Subrina vital lasem vrača izgubljene aminokisline in lasje tako postanejo elastični, pričeska pa obstojnejša in utrjena. Rastlinski ekstrakti breze, koprive, lapuha, preslice, cvetov detelje, rmana, rožmarina in jetričnika vplivajo na boljšo prekrvavitev lasišča oziroma kapilar, ki vodijo h korenu las. Tako dobijo lasje več hrane in kisika, odpadne snovi se hitro odvajajo, rezultat vsega pa je boljša rast las.
Menimo, da zdaj vsaj malo poznate učinke regeneratorjev in da ste dobili odgovor na vprašanje, zakaj jih sploh moramo ali želimo uporabljati. Ni dvoma o njihovi koristnosti in kdor želi imeti lepe lase in pričesko, bo po umivanju las uporabljal tudi regenerator. In če ga doslej niste poznali, bo poslej tudi na vaši polički, poleg šampona, kajne?
‘aflURIJA-VEDROG
LJUBLJANA, n. sol. o.
Izid žrebanja križanke Ilirija - Vedrog iz 3. številke Mercatorja
Prejeli smo 216 rešitev in žreb je tri nagrade, šampon Cvet, razdelil takole:
-	Anica Kulčar, M-Univerzal Lendava, Tomšičeva 3, 69220 Lendava
-	Tatjana Avguštin, M-Rožnik, DS, Aškerčeva 5, 61000 Ljubljana
-	Gordana Grojzdek, M-Sadje zelenjava. Poljanska 46,61000 Ljubljana
Nov izdelek za naj mlaj še
^VTiie Bitenc — Studio za ekonomsko propagando
Čokolešnik
V bogatem proizvodnem asor-‘imanu HP Kolinske je vrsta pro-l*vodov, ki so namenjeni našim ^ajmlajšim. Skrb za otroke sega v Kolinski že skorajda desetletja
Kolinska
nazaj, ko so pričeli s proizvodnjo otroške hrane. Izbran program izdelkov za otroke poznamo pod imenom Bebi.
Za te izdelke uporabljajo v Kolinski le kakovostne surovine, ki jih že pred predelavo temeljito pregledajo v modernih laboratorijih tovarne in tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo SR Slovenije v Ljubljani. S kemičnimi in biološkimi analizami ugotavljajo prehransko vrednost surovin. Vse tisto, kar ne ustreza strogim zahtevam, izločijo iz proizvodnje že v predpripravi. Pri modernem tehnološkem postopku se ohranijo naravna biološka svojstva. Izdelki za otroke tako vsebujejo vse tisto, kar otroški organizem potrebuje za skladen razvoj.
Poglejmo, kaj je Kolinska doslej ponujala otrokom iz programa Be-
bi: to so bili trije proizvodi in sicer Bebi zdrobovi kosmiči, Bebi riževi kosmiči ter Bebi zdrobovi kosmiči s kakavom.
Ni dolgo tega, kar so v Kolinski za naše naj mlaj še pripravili nov izdelek in ga poimenovali Čoko-lešnik. Že ime samo pove, da sta glavni sestavini čokolada in lešniki. Razen tega vsebuje Čokolešnik še pšenični zdrob, pšenično moko, kakao v prahu, škrob, sladkor in vitamine. Čokolešnik je lahko prebavljiva hrana, vsebuje veliko
vitaminov in ima visoko hranilno vrednost. Vse to pa je tisto, kar je za rast in razvoj otroka nujno potrebno. Ne bo odveč napisati še to, da v Kolinski Čokolešnik svetujejo tudi odraslim, kadar ti potrebujejo lahko hrano.
Da bi čokolešnik postal za naše malčke kar najbolj zanimiv, so mu v Kolinski dodali še nekaj več. Proizvodu je priložena sestavljanka, ki razvija otrokovo domišljijo. Sestavljanka je v vsebinski zvezi s pesmico, ki je na hrbtni strani škatle. Čokolešnik je pakiran v
enake škatle s štirimi različnimi igricami.
Morda za konec še tole: pred kratkim je Čokolešnik na kranjskem kmetijskem sejmu prejel visoko priznanje - zlato medaljo za kakovost.
»Zdaj smo v veveričji šoli.
Šteli bomo lešnike.
Ravno je na vrsti ura sladke matematike...«
Pred devetdesetimi leti
V zvezi z gradnjo hotela v Ljubljani, načrto- vsem vprašanja sofinansiranja načrtovanega vano za naslednje petletno obdobje, je obiskal objekta, katerega investitor naj bi predvidoma Mercator generalni direktor potencialnega ja- bila delovna organizacija Mercator-Hoteli go-ponskega partnerja za ta projekt, gospod T. stinstvo.
Takeuchi. Na razgovorih so obravnavali pred-	Tekst in foto: Matjaž Marinček
Mile Bitenc
Prvi maj, mednarodni delavski praznik, praznujemo malodane po vsem svetu. Kdo ve, koliko proslav je že bilo v počastitev tega praznika. Morda bo naslednjih nekaj vrstic za marsikoga nekaj povsem novega. Beseda bo tekla o tem, kako so pred devetimi desetletji praznovali praznik v hotelu Evropa v Ljubljani.
Da, prav ste prebrali: hotel Evropa. Stavba kjer je danes naša Kavarna Evropa, je bila v tistem času namenjena širši dejavnosti in v njej je bil tudi hotel. Ko sem pred kratkim obiskal vnuka Luke Tavčarja, prvega lastnika hotela Evropa, mi je ta povedal več zanimivosti, o katerih bom pisal kasneje. Tokrat pa naj zapišem nekaj
Nagradna
uganka
Opazili smo, da so nagradne uganke med našimi bralci precej priljubljene, zato smo vam tudi tokrat pripravili eno, ki naj vam bo v zabavo, pa tudi za poglabljanje znanja o ustroju našega sozda.
Pravilne odgovore na vprašanja pišite enega pod drugega, prve črke besed oziroma pojmov pa bodo dale geslo - ime ene Mercatorjevih delovnih organizacij, po kateri vas sprašujemo tudi v besedilu, in njenega priljubljenega izdelka.
1.	Delovna organizacija ima sedež v Ljubljani, njena osnovna dejavnost pa je proizvodnja živilskih izdelkov. Zapišite ime te organizacije.
2.	V delovni organizaciji Merca-tor-Rožnik je združenih osem tozdov in eden med njimi ima sedež v Beli Krajini. Napišite ime tega tozda.
3.	Tudi tokrat gre za tozd iz Mercator-Rožnika. Zanj je značilno, da je celoten kolektiv združen v veliki hiši, pod eno streho, sprašujemo pa vas po mestu, v katerem je sedež tega tozda.
4.	V sozdu Mercator so tri delovne organizacije ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo: ena enovita in dve sestavljeni. Napišite ime ene od njih, ki med drugim proizvaja tudi priljubljeni cviček.
5.	V sozdu so tudi tri hladilnice, ki so obenem tozdi. Dve hladilnici sta na ljubljanskem območju, ena pa ni in ravno po kraju, v katerem je ta, tretja hladilnica, vas sprašujemo.
6.	Pojem ni le ime ene od geografskih celin, ampak je tudi sestavni del imena enega od tozdov, ki je združen v delovno organizacijo Mercator-Hoteli gostinstvo.
7.	Delovna organizacija, ki združuje kar 10 tozdov, se je v sozd Mercator združila 19. 12. 1977. Napišite ime.te organizacije.
8. Mercator-Agrokombinat Krško ima pet tozdov, od katerih imajo štirje sedež v Krškem, peti pa v...? Napišite torej kraj, v katerem je peti tozd, v oklepaju pa tudi napišite ime tozda.
9. Dva tozda imata sedež izven SR Slovenije, vendar ne sprašujemo po kraju, marveč po imenu enega od teh tozdov.
Pravilne odgovore bomo seveda nagradili, in to prav z izdelki delovne organizacije, katere ime je sestavni del gesla. Odgovore - ne le gesla, temveč tudi vse pojme iz devetih vprašanj - napišite na dopisnico, ki jo najkasneje do 16. maja pošljite na naslov: SOZD Mercator, Uredništvo glasila, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana. Med prispelimi pravilnimi rešitvami jih bomo izžrebali pet, njihove avtorje pa nagradili.
Nagradno uganko pripravil: Matjaž Marinček
citatov iz knjige Dušana Kermavnerja »Začetki slovenske socialne demokracije«. Na strani 182 piše o prvomajski manifestaciji leta 1890 takole:
»... Preden so ljubljanski socialni demokrati prijavili prvomajski shod, je 20. aprila sklical Zadnik shod krojaških pomočnikov... Dne 23. aprila je prijavil Kordelič, da sklicuje ,splošno dostopen delavski shod‘ za 1. maja ob devetih dopoldne v prostorih hotela Evropa z dnevnim redom: 1. Delavsko vprašanje in napredek, 2. Osemurni maksimalni delovni čas. Napoved shoda z dnevnim redom je dvakrat objavil ,Ar-beiterzeitung1. Dne 27. aprila je bil mesečni sestanek delavskega izobraževalnega društva z več kot 100 udeleženci. Na njem sta obširneje govorila Zadnik in Kordelič. Na njun predlog so izvolili v odbor za prvomajsko proslavo kar 31 odbornikov'; med temi so bili poleg funkcionarjev in govornikov na shodu predvideni tudi reditelji.
... Število praznujočih delavcev v Ljubljani 1. maja 1890 je ocenil .Slovenski narod' na .kakih 900 do 1000'. Ne vemo, katera večja podjetja so počivala, a vsekakor med temi ni bila Tobačna tovarna. V hladnem vremenu so delavci že zgodaj zjutraj odhajali na Rožnik, kar je nemara že prej bila prvomajska navada. Okrog devetih so v skupinah prihajali v hotel Evropa, kjer se je zbralo na shod okrog 500 oseb (po Robidovem poročilu 400 z le tremi ženskami). Za predsednika in podpredsednika izvoljena Kordelič in Bajda sta slovensko in nemško pozivala k redu in miru. K prvi točki dnevnega reda je govoril Zadnik slovensko , Brozovič pa nemško. K drugi točki so govorili Zadnik, Brozovič, Vovk in Kordelič, nato pa je shod naglo sprejel prvomajsko resolucijo, da se je lahko zaključil ob dvanajstih. Popoldne so se delavci zbirali v gostilni ,K združenju' v Spodnji Šiški, zvečer pa spet v hotelu Evropa na plesu, kjer ,je bilo do 150 delavcev, delavk pa jako malo'...«
Ko tako dan za dnem hitimo mimo kavarne Evropa, ki je zdaj tozd v sestavi delovne organizacije Mercator-Hoteli gostinstvo, na kaj takšnega niti ne pomislimo. Prav gotovo je malokdo med nami vedel, da 113 let stara stavba Evrope hrani v sebi takšne in drugačne zanimivosti. Prav je, da jih vsaj malo spoznamo. Za tokrat toliko, drugič pa kaj drugega.
Ob predvidenih razgovorih o vključevanju Mercator-Sadja zelenjave v preskrbo mesta Ljubljane s sadjem in zelenjavo je delovno organizacijo Mercator-Sa-
dje zelenjava obiskal Marjan Rožič, predsednik Skupščine mesta Ljubljana. Po ogledu prostorov delovne organizacije se je pogovarjal s prestavniki delovne or-
ganizacije in predstavniki sozda Mercator.
Besedilo in foto: Mirko Vaupotič
Športni referenti — pozor!
KORŠ
Mercatoriada 80
Prijave, ki so jih pošiljale posamezne ekipe, DO in tozdi, so bile večinoma nepopolne. Navedli ste samo ekipe, imen tekmovalcev pa ne! Kot vemo, kadrovska služba ali direktor in športni referent oziroma vodja ekipe s svojim podpisom in pečatom jamčijo, da so tekmovalci res zaposleni v organizaciji, za katero tekmujejo. To predpisuje 7. člen Pravilnika o organizaciji letne Mercatoriade, ki smo ga sprejeli na seji KORŠ-a spomladi 1979. Zato opozarjamo vse, ki niso poslali pismenih prijav, da to store do 10. maja. Vkolikor prijave ne bodo poimensko dopolnjene, ekipe ne bodo imele pravice nastopati v Krškem. Naj še povemo, zakaj!
Čeprav smo v bistvu vsi pošteni, se je že in se še bo dogajalo, da si posamezne ekipe »pomagajo« z izposojenimi tekmovalci. To ni fer, še manj pa športno pošteno do tistih, ki se bodo borili z lastnimi močmi. V vsaki ekipi so po pravilniku predvideni tudi rezervni tek-
movalci, tako da težav s kom-pletiranjem ekipe ni. Ni pa verjeti, da bo vodja ekipe, ki danes na primer za vseh 10 tekmovalcev v košarki ne more jamčiti, da bodo 31. maja tekmovali, recimo 28. maja našel 10 čisto drugih imen. Zato smo lahko še danes prepričani, da je tak izgovor privezan na mačkin rep. Tako na primer na prijavi piše: tekmovali bomo v tenisu. V tenisu bo verjetno predtekmovanje. Kako naj KORŠ organizira predtekmovanje, če ne ve, koliko in kateri tekmovalci bodo nastopili? Pri prijavah za plavanje in za kros ne pozabite na letnice in razvrstitev po kategorijah. Za kros bo organizator sprejemal prijave še 31. maja zjutraj v informacijski pisarni. Prosimo pa, da izročite organizatorju prijave za kros pismeno, z navedbo tekmovalcev in letnic rojstva.
Do tekme je še mesec dni treningov in truda; marsikaj se bo še zgodilo, že sedaj pa si lahko zaželimo veliko športne sreče in uspeha ter nasvidenje v Krškem.
V soboto, 10. maja
KS ZSM vabi
Letošnji tradicionalni Pohod po poteh tovarištva in spominov (ob žici okupirane Ljubljane), 24. po vrsti, bo v soboto, 10. maja. Vabimo delavce tozdov, TOK in delovnih organizacij sozda Mercator, da se v čim večjem številu, enotno, pod zastavo Mercatorja udeležimo te množične manifestacije.
Udeleženci pohoda se bomo zbrali pred upravno stavbo Mercatorja v Ljubljani, Emonska 3, v soboto, 10. maja ob 6.30. Skupaj se bomo napotili na bližnji Trg osvoboditve in nato z avtobusi krenili do startnega mesta v Hrušici. Od tod bomo krenili na 10 km dolgo pot, po končanem pohodu pa se bomo ponovno zbrali na Trgu osvoboditve in skupaj odšli do Mesarske ulice 6 v Ljubljani. Pred poslopjem tozda Hladilnica bo za vse udeležence Mercatorja slovesen zaključek pohoda s tovariškim srečanjem.
Letošnji organizatorji v okviru sozda bodo M-Sadje zelenjava ter tozda TMI in Hladilnica (oba iz M-Velepreskrbe). Poimenske sezname udeležencev z letnicami rojstva pošljite najkasneje do 6. maja na naslov Sonja Bastar, SOZD Mercator, Delovna skupnost, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana.
Mercator.