■TEMI
NOVE M ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
i oglasnih straneh. Štajerskih
Po mestni občini Ptuj • Zaradi NUSZ sklic izredne seje
O Stran 4
Po naših občinah Maribor • Vlada odobrila pomoč, Bojnec odstopil
O Stran 5
U
K O S A K 1
Ptuj, torek, 27. avgusta 2013
letnik LXVI • št. 67 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEBItIK
Slovenija • Pred začetkom novega šolskega leta
Šport
Nogomet •
Velika zmaga Zavrča v senci poškodb
O Stran 11
Nakup solskih potrebščin velik finančni zalogaj
Novo šolsko leto je pred vrati. Šolarji že odštevajo zadnje počitniške dneve, do začetka pouka jih namreč loči le slab teden.
Igre šolarjev •
Iz Kanade so se vrnili s petimi medaljami
O Stran 15
Prodajalci šolskih potrebščin pa si v teh dneh manejo roke, saj starši nabavljajo še zadnje stvari za šolo, kar za družinski proračun predstavlja pravi zalogaj. Nakup šolskih potrebščin in nato ovijanje zvezkov je morda nekoč predstavljalo pravo veselje, v časih finančne krize pa so ga zasenčile visoke cene, ki so pravi stres za starše in njihove denarnice. Akcije sicer že vse poletje vabijo, a cene šolskih potrebščin so različne. Vzrok temu so predvsem različne zahteve šol po delovnih zvezkih, mnoge so že stopile korak bliže staršem s tem, da jih zahtevajo le za glavne predmete. A šolska torba mora poleg obvezne literature vsebovati še zvezke, barvice, svinčnike, pa šolske copate in športno opremo. Po besedah trgovcev starši v povprečju za potrebščine odštejejo okoli 120 evrov, kar je manj kot pretekla leta, saj nakupujejo veliko bolj preudarno.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
■k;
Nogomet •
Prvi del za pozabo, drugi neučinkovit
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
»Gradnja OS dr-JjulevitCPIka1
j mh^bsbss
ssmm ■ r
j Dt k ■^-- a:* l.
fAnfill/IA A PATAfll hA ID	flPOlfA I
ti
r
IM.VIVlilVgM III^^HMI V« ■ M ■!■ V I «M^ VIWW»IIM^	W W ■ ■ ■ ■	■ MJ w v
novogradnpOŠ dr. Ljudevita Pivka prestavlja za eno leto, so i na poteziiokoliške občine, k najfij$£i.ZjŠSnjk,tia:kakšen '«način bodo pfistopife k So$nM?r&u.pja4i
„Res se vidi, da je bila pri vas vojna ...!"
Ptuj • Neurejeno območje nekdanjega Koteksa v Dravski ulici na Ptuju že dolgo buri duhove. Domači, predvsem pa tuji turisti so prepričani, da gre za ostanke osamosvojitvene vojne...
O Stran 24
Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
2 Štajerski TEDNIK
Aktualno
torek • 27. avgusta 2013
Podravje • Okoliške občine glede novogradnje zadržane
»Gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka je predvsem ptujska zgodba!«
Potem ko je država preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Mestno občino (MO) Ptuj obvestila, da sofinanciranje v novogradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka prestavlja za eno leto, so na potezi okoliške občine, ki naj bi se izjasnile, na kakšen način bodo pristopile k sofinanciranju projekta.
V zraku je več možnosti, od desetletnega kredita, ki naj bi bil zanje najmanj obremenjujoč, zagotovitve lastnih sredstev iz proračuna, prodaje kompleksa v Biogradu ali le plačevanje najemnine. Do sedaj še nobena izmed občin ni podpisala pogodbe, zaradi vprašljivosti projekta pa so vsi vpleteni pri izjavah, še bolj pa pri dejanjih, previdni. Sicer pa med predstavniki občin prevladuje mnenje, da je projekt cenovno in tudi prostorsko prenapihnjen.
Občina Destrnik
Občinski svet občine Destrnik se do omenjene problematike še ni uspel opredeliti, saj se že več mesecev niso sestali v polni sestavi. Župan Vladimir Vindiš osebno meni, da šola ne potrebuje lokacije sredi mesta, pač pa bi jo bilo primerneje umestiti nekam, kjer bi v njeni neposredni bližini uredili tudi primerne zunanje površine, sprehajališče, igrišče, morda tudi vrt in podobno. Prepričan je, da je sicer cena projekta previsoka, a se strinja, da bo treba najti skupen jezik in projekt v čim krajšem časovnem obdobju izpeljati do konca. Pri tem opozarja, da ne le država, pač pa bi tudi poslanci iz naših koncev, ki se v predvolilnih kampanjah širokoustijo, koliko so v času svojih mandatov naredili za naše kraje, morali storiti vse, da bi zadevo pospešili.
Občina Juršinci
Juršinski občinski svet bi se moral o sofinanciranju opredeliti že na zadnji seji pred počitnicami, a so to točko umaknili z dnevNa predimenzioniranost objekta opozarja tudi župan občine Gori-šnica Jože Kokot. Ker naj bi novo šolo gradili na območju MO Ptuj, bi občine investitorice na račun mestne občine morale plačati strošek komunalnega prispevka. Po izračunih župana Kokota naj bi bil ta strošek precej visok in ker bi se vplačal na račun MO Ptuj, bi se s tem posledično sofinancerski delež MO precej zmanjšal.
Uvodnik
Poletje izzivov in priložnosti
Avgust se poslavlja z deževjem. Zmočil in zmotil je že nekatere prireditve tega poletja, nekaterim pa preti, kot festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju, prireditvam Adijo, poletje, Rdeča noč, velikemu koncertu Big banda ob njegovi 10-letnici in še kateri od prireditev, ki so že doslej bogatile mestno in širšo kuliso v tem času.
Ptuj se je že doslej s svojim poletnim festivalskim dogajanjem močno utrdil na zemljevidu festivalskega dogajanja v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Mesto premore močno vsebinsko in organizacijsko jedro, izboljšuje se že tudi infrastruktura, še vedno pa ni zmoglo zbrati toliko denarja, da bi prekrilo najlepši prireditveni prostor v mestu - dvorišče minoritskega samostana. Minilo je že skoraj 50 let od prvih pogovorov o tem. Postavljanje montažnih streh zgolj za en programski sklop pa ni naložba, ki si jo mesto dolgoročno še lahko privošči, če želi svoje poletno festivalsko dogajanje še ambiciozneje zastaviti in v tem kontekstu potrditi še kakšen skriti kotiček tega mesta, ki bi prav tako lahko živel prireditveno. Pravi biseri so ptujska dvorišča, eno od njih v Prešernovi ulici je bilo pred leti namensko urejeno, da bi se na njem nekaj dogajalo, a ostaja še vedno neodkrito, četudi z močno odprtimi vrati.
Čez dobre tri tedne bo vrata odprla kulturno-kongresna dvorana v nekdanjem dominikanskem samostanu. Tako kot so načrte za njeno ureditev pospremili številni dvomi, za nekatere je poseg vanj zaradi dvorane kulturni vandali-zem, spet drugi se pretirano ukvarjajo z njenim polnjenjem in organizacijsko obliko njenega upravljanja. Če kdaj, je sedaj za mesto priložnost, da ponovno iz svojih predalov izvleče stara razmišljanja o zavodu za kulturo, pa naj se to v teh časih, ko je javnost že tako nastrojena proti javnim uslužbencem, sliši še tako utopično. Kriza, ki reže vse po vrsti, je lahko neke vrste tudi izziv za ptujsko festivalsko dogajanje, ki ima nastavke v vseh letnih časih in svoj vrhunec doseže vsako poletje.
_Majda Goznik
nega reda in jo prihranili za prvo jesensko sejo. Sicer pa je župan Alojz Kaučič mnenja, da bi bila najboljša in najenostavnejša rešitev prodaja kompleksa v Biogradu, kupnina pa bi se namenila temu projektu.
Občina Trnovska vas
V	občini Trnovska vas so se odločili, da bodo, glede na to, da niso soustanovitelji šole, plačevali najemnino. Če pa bo prišlo do prodaje nepremičnine v Biogradu, pa se strinjajo, da se delež od prodaje nameni izgradnji šole. Po besedah župana Alojza Benka je projekt nerealen in prenapihnjen, kar je tudi razlog, da se vsa zadeva vleče.
Občina Hajdina
Problematiko Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so obravnavali na Odboru za negospodarske dejavnosti, kjer je bilo soglasno ugotovljeno, da podpirajo gradnjo. Glede na to, da imajo proračun za to leto že sprejet, še teh sredstev v obstoječem proračunu ni zagotovljenih, bo pa se to zagotovilo z dopolnjenim predlogom proračuna. Tudi do načina sofinanciranja se še niso opredelili. Vsekakor pa so se strinjali z dogovorom, sprejetim na kolegiju županov Sp. Podravja o zagotavljanju sredstev za ta projekt s sredstvi od prodaje nepremičnine v Biogradu. Ob tem pa je bilo izraženo mnenje, da tako pomembne investicije ne bi smela država prepuščati »dobri volji« občinskih svetov, ker bo tako realizacija investicije vprašljiva. Pa tudi sofinanciranje države bi moralo biti v večjem deležu in krajšem časovnem obdobju, saj bi po njihovem mnenju morala biti ta investicija prioritetna.
Občina Kidričevo
V	občini Kiričevo bodo v primeru prodaje nepremičnine v Biogradu svoj delež namenili izgradnji projekta, sicer pa bodo raje plačevali najemnino. Župan Anton Leskovar je prepričan, da bodo glavni akterji zgodbe le našli toliko modrosti, da se bodo v bližnji prihodnosti uspeli dogovoriti in pridobiti sredstva za izgradnjo. Osebno meni, da zadeva traja predolgo in da bi lahko že pred leti namesto (pre)drage novogradnje iskali rešitev tudi drugje. Kot primer navaja obstoječe zgradbe, ki bi se morda lahko prenovile in preuredile tako, da bi ustrezale standardom in kakovosti bivanja otrok ter zaposlenih.
Občina Markovci
V	občini Markovci se še niso odločili, na kak način bodo pristopili k sofinanciranju, tako ostaja vprašanje, ali bodo najeli kredit ali bodo zagotovili potrebna sredstva iz proračuna. Kot so nam povedali, pa vsekakor imajo namen projekt sofinancirati po pripadajočem deležu. Prav obvestilo države, ki naj bi sredstva za letošnje leto izplačala šele naslednje leto, jih je nekoliko zmedlo pri odločitvi. Pri tem upajo, da bo ptujska občina uspela državna sredstva dobiti prej, kot je trenutno napovedano. Prepričani so, da je naloga občin, da stopijo skupaj, in projekt, za katerega v
Županja občine Majšperk Darinka Fakin: »Zakaj za 73 otrok potrebujemo 2827 kvadratnih metrov velike prostore, kar je skoraj 40 kvadratnih metrov na otroka, in zakaj potrebujemo 698 kvadratnih metrov veliko telovadnico, kar posledično pomeni investicijo v vrednosti 4,2 milijona evrov? Če bi bil objekt načrtovan skladno s potrebami, bi imeli vsi skupaj manj pomislekov.«
Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš: »Šola ne potrebuje lokacije sredi mesta, pač pa bi jo bilo primerneje umestiti nekam, kjer bi v njeni neposredni bližini uredili tudi ustrezne zunanje površine, sprehajališče, igrišče morda tudi vrt in podobno.«
Sofinanciranje DA NE		Neodločeni
Hajdina	Trnovska vas	Destrnik
Markovci	Kidričevo (pogojno)	Juršinci
-	Dornava	Cirkulane
-	Gorišnica	Zavrč
-	Videm	Majšperk
-	Podlehnik	Žetale
Vir: vodstva občin
*Za občino Sv. Andraž podatkov nismo dobili, ker se vodstvo občine na naša novinarska vprašanja ne odziva.
Markovcih, podobno kot v drugih občinah, menijo, da je predrag, v doglednem času izvedejo.
Občina Dornava
Občina Dornava je s sklepom občinskega sveta letos iz sousta-noviteljstva javnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka izstopila. Gradnje nove šole ne nameravajo sofinancirati. Glede plačila najemnine pa se bodo še odločali, odvisno od njene višine.
Občina Gorišnica
V občini Gorišnica gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka ne bodo sofinancirali, ampak se bodo odločili za plačevanje najemnine. Stališče občine Gorišnica je, naj se šola zgradi s sredstvi MO Ptuj in sredstvi Ministrstva za šolstvo.
Občina Videm
Tudi v občini Videm gradnje ne bodo sofinancirali, odločili so se za plačevanje najemnine. Za rešitev prostorske problematike je po mnenju vodilnih na občini Videm novogradnja ustrezna rešitev. Prav tako verjamejo, da bo država (kljub neugodni finančni situaciji) uspela zagotoviti obljubljena finančna sredstva.
Občina Cirkulane
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je na naše vprašanje, ali bodo gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka sofinancirali ali se bodo odločili za plačevanje najemnine, odgovoril: »Žal ta trenutek konkretnih odgovorov ne morem dati, saj lahko na vprašanja, ki mi jih zastavljate, odgovori le občinski svet. Odločitev, ali gradnjo sofinancirati ali plačevati najemnino, pa še ni bila dorečena. Najboljša rešitev bi bila, da bi občina Ptuj zgradila šolo s sredstvi, ki so se zbirala s plačilom najemnin kot namenskimi sredstvi, ki bi se morala poznati tudi na sedanjem objektu, so se pa žal v 20 letih zbiranja tudi izgubila in izpuhtela kdo ve kam. Sedaj se ponovno vrtimo v začaranem krogu, kje dobiti denar za novogradnjo ali adaptacijo obstoječe zgradbe. Kakorkoli razmišljamo, so se sredstva od najemnin porabila tako, da niti ena občina, razen
Foto: Črtomir Goznik
Pri urejanju okolice šole oziroma igrišča so učiteljem pomagali tudi člani Združenja poklicnih gasilcev Slovenije in obrtnik Branko Goričan.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 27. avgusta 2013
Aktualno
Štajerski'TEDNIK 3
Prihodki od najemnine od občin
LETO	MO PTUJ (€)	OKOLIŠKE OBČINE (€)
2001	1.390.00	3.434,00
2002	2.200,00	17.997,76
2003	9.652,00	11.863,24
2004	9.652,00	13.116,28
2005	9.944,08	13.728,32
2006	10.172,80	13.746,80
2007	9.081,17	15.533,60
2008	6.843,25	27.817,76
2009	6.469,54	28.554,14
2010	6.988,00	28.739,84
2011	6.632,40	29.924,28
2012	12.050,00	24.274,40
SKUPAJ	89.685,24	228.730,42
Vir: Gradivo za sejo kolegija županov občin Spodnjega Podravja (marec 2013)
Prihodek od najemnin (318.415,66 evrov) je MO Ptuj porabila za obnovo zgradbe. Leta 2005 - zamenjava gorilnika in obnova sanitarij v skupni vrednosti 29.577,00 evrov; leta 2009 - zamenjava celotne strešne konstrukcije in strešne kritine v skupni vrednosti 182.369,00 evrov; leta 2012 - sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje (menjava oken, pleskanje, zamenjava vodovodnih inštalacij) v skupni vrednosti 25.000,00 evrov. Od leta 2007 do leta 2012 se je preostanek sredstev od prihodka najemnin v vrednosti 81.469,66 evrov namenil za delno plačilo študij, analiz, investicijske in projektne dokumentacije za novogradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka.
MO Ptuj, ne ve, na kakšen način in kje je bil denar porabljen. Prav zaradi tega je tudi za v bodoče zaupanje v upravljanje z zbranimi sredstvi načeto.«
Občina Zavrč
Stališče občine Zavrč o predvideni novogradnji je sledeče: »Že vsa leta pokrivamo oziroma sofinanciramo dejavnost OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je sestavljena iz materialnih stroškov, dodatnih dejavnosti in najemnine, glede na število vsakoletno vključenih otrok iz naše občine. Glede sofinanciranja izgradnje OŠ dr. Lju-devita Pivka smo se, kot vse občine, strinjali s tem, da se sredstva od odprodaje počitniške kolonije v Biogradu na morju namenijo za sofinanciranje izgradnje te šole. Ker v proračunu občine sredstev trenutno nimamo planiranih, bomo o tej temi razpravljali na občinskem svetu.
Občina Podlehnik
Občina Podlehnik novogradnje ne bo sofinancirala. Kot je povedal župan Marko Maučič, občina že zdaj ni soustanoviteljica javnega zavoda, zato bo tudi v bodoče ostala kot pogodbena partnerica. Če bo kateri učenec iz njihovega območja obiskoval
Zneski sofinanciranja za posamezno občino ustanoviteljico, ki jih je predlagala MO Ptuj izračunani na podlagi števila prebivalcev in ob predpostavki najetja desetletnega kredita
OBČINA	Skupaj sofinanciranje občin	% lastništva	Kredit 10 let
Destrnik	101.320,29	3,79	122.815,97
Dornava	114.375,24	4,28	138.640,61
Cirkulane	88.419,38	3,31	107.178,06
Gorišnica	155.735,17	5,83	188.775,29
Hajdina	143.951,06	5,39	174.491,11
Juršinci	90.845,52	3,40	110.118,92
Kidričevo	256.169,73	9,59	310.517,61
Majšperk	155.119,01	5,81	188.028,40
Markovci	153.578,60	5,75	186.161,19
Podlehnik	71.667,45	2,68	86.872,11
Sv. Andraž	45.480,52	1,70	55.129,48
Trnovska vas	52.065,77	1,95	63.111,82
Videm	217.043,38	8,13	263.090,39
Zavrč	63.965,41	2,39	77.536,04
Žetale	52.181,30	1,95	63.251,86
SKUPAJ (OBČINE)	1.761.917,83	65,97	2.135.718,85
MO Ptuj	908.917,30	34,03	908.917,30
Skupaj	2.670.835,13	100,00	3.044.636,15
Ministrstvo	1.627.232,00		1.627.232,00
SKUPAJ	4.298.067,13		4.671.868,15
omenjeno šolo, bodo plačevali najemnino oziroma stroške. Po mnenju župana Maučiča bi bila glede problematike osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami najboljša rešitev v smislu, da bi zavod deloval kot državna in ne občinska ustanova; podobno kot na primer Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava.
Občina Majšperk
Tudi v občini Majšperk o tem, ali gradnjo sofinancirati ali pristopiti kot najemnik, še niso sprejeli dokončnega stališča, saj po besedah županje Darinke Fakin še vedno nimajo zadostnih informacij. »Vemo, da MO Ptuj želi, da bi gradnjo sofinancirale vse občine Spodnjega Podravja. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če bi se upoštevale pripombe, ki smo jih zunanje občine že večkrat izrekle. Te pa se nanašajo predvsem na to, da mora biti v sporazumu jasno zapisano, da občine postanemo lastnice za ta del, ki ga sofinanciramo in tudi za sorazmerni del, ki ga sofinancira država. Obljuba je bila samo ustna. Prav tako nismo dobili odgovora, zakaj potrebujemo za 73 otrok 2827 kvadratnih metrov velike prostore, kar je skoraj 40 kvadratnih metrov na otroka, in zakaj potrebujemo 698 kvadratnih metrov veliko telovadnico, kar posledično pomeni investicijo v vrednosti 4,2 milijona evrov, kar je res veliko. Seveda to pomeni za vse občine tudi v prihodnje visoke stroške vzdrževanja, pa če smo solastniki ali ne. Upoštevana tudi ni bila obljuba, da bodo sredstva plačanih najemnin občin iz preteklosti del sofinanciranja projektov. Če bi bil objekt planiran skladno s potrebami, bi imeli vsi skupaj manj pomislekov in večino stroškov bi lahko pokrili že z obljubljenimi sredstvi države. Prav gotovo si naši otroci zaslužijo primerne pogoje, ki jim jih vsi želimo zagotoviti, vendar ne vem, zakaj ravno pri tej zadevi nismo našli skupnega stališča. Vsekakor bi že danes v tej šoli lahko imeli boljše pogoje, saj je naša občina samo v zadnjih šestih letih za čisto najemnino MO Ptuj plačala 28.680,84 evra in redno pokrivala vse materialne stroške. Če pa k tem sredstvom prištejemo še sredstva vseh drugih občin in sredstva preteklih let od obstoja novih občin, dobimo velik znesek, s katerim bi lahko bila že današnja šola primerno urejena,« je pojasnila Fakinova.
Občina Žetale
Župan občine Žetale Anton Butolen je bil v odgovoru na naše zastavljeno vprašanje precej izčrpen. Med drugim je zapisal: »Način, kako se je gradnje lotila MO Ptuj, je klasičen primer, kako se stvari ne sme peljati, če hočeš, da uspe. MO je trmasto vztrajala, da smo zunanje občine sofinancerke, 100-odstotna lastnica bodočega objekta pa MO Ptuj, čeprav je popolnoma jasno, da takšno financiranje zakonsko ni dopustno. Če bi peljali investicijo po pravilu, bi morali projekt poslati vsem občinam v potrditev. Šele potrjen projekt bi bil osnova za investicijski načrt in pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Namesto tega je, kot edini bodoči lastnik, vse to pripravila sama MO Ptuj. Rezultat tega je, da je MO na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vložila zahtevo za bistveno manjši sofinancerski delež, kot bi nam pripadal, če bi se v investicijski dokumentaciji upoštevale vse občine, ker zunanjim občinam v skladu z zakonom pripada na razpisu višji delež državnega sofinanciranja. Prav tako občinskim svetom zunanjih občin nikoli ni bilo pojasnjeno, od kod takšna drastična povišanja vrednosti investicije na novi lokaciji. Nekateri zapisi v medijih, predvsem zahteve občanov v neposredni bližini nove šole, vzbujajo sum, da je v investicijo »zapakirano še kaj drugega«. Prav tako ni bilo nikoli pojasnjeno, zakaj je potrebno ravno toliko prostorov. Če je že bilo kdaj dano kakšno pojasnilo, je bilo vedno na kolegiju županov, čeprav se ve, da so tisti, ki odločajo o investicijah v občinah, občinski sveti, kolegij žu-
panov pa je samo posvetovalno telo. Ker smo v začetku poletja od MO Ptuj le dobili v podpis pogodbo o sofinanciranju, imamo končno dokument, o katerem lahko na občinskem svetu odločamo in bomo to tudi storili na prvi prihodnji seji, ki bo v četrtek, 29. avgusta. Kakšna bo odločitev, ne vem. Prav tako vam ne morem odgovoriti, kakšna bi bila najboljša rešitev za omenjeno šolo. S tem vprašanjem naj se ubadajo v Ptuju. Če rešitve ne bo, bomo naše otroke prešolali na drugo ustrezno šolo. Spremenjena zakonodaja tako ali tako predvideva, da se ti otroci vpišejo v najbližjo šolo s prilagojenim programom. Za nas pa OŠ dr. Ljude-vita Pivka Ptuj ni najbližja takšna šola.«
Patricija Kovačec in Mojca Zemljarič
Župan občine Žetale Anton Butolen: »Občinskim svetom zunanjih občin nikoli ni bilo pojasnjeno, od kod takšna drastična povišanja vrednosti investicije na novi lokaciji. Nekateri zapisi v medijih, predvsem zahteve občanov v neposredni bližini nove šole, vzbujajo sum, da je v investicijo 'zapakirano še kaj drugega'.«
Sicer pa župan Butolen še pravi: »Gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj je predvsem ptujska zgodba. Treba je vedeti, da je bilo leta 1995, ko je razpadla občina Ptuj, v podobnem stanju, kot je sedaj ta šola, več šol v Spodnjem Podravju. Potem se je zgodil Mogetov oziroma Gabrov zakon, občine smo množično gradile šole, telovadnice in vrtce. Zakaj se takrat ni uredila ali ni mogla urediti problematika OŠ dr. Ljudevita Pivka, vedo na MO Ptuj. Ko smo, mislim, da je bilo v letu 2007, na Občino Žetale dobili dokumentacijo za izgradnjo omenjene šole, smo na občinskem svetu sklep o sofinanciranju potrdili. Zakaj do gradnje ni prišlo, ne vem.«
MO Ptuj - obstaja le načelna pogodba brez številk
„V tem trenutku MO Ptuj nima končane finančne konstrukcije, ker je ministrstvo za šolstvo poslalo dopis, v katerem so nas obvestili, da nam sredstev v višini 350.000 evrov v letu 2013 ne bodo nakazali. Prav tako z ministrstvom nimamo podpisane pogodbe, v kateri bi se le-to zavezalo s konkretnimi zneski, da bo to izgradnjo tudi sofinanciralo. Obstaja le načelna pogodba brez številk, ki je brez aneksov k tej pogodbi preprosto neuporabna. Po tej pogodbi se lahko zgodi, da bi MO Ptuj stoodstotno, torej sama, financirala gradnjo šole, denarja od države pa ne bi nikoli prejela. Na ministrstvu nam obljubljajo, da bodo podpisali aneks k tej pogodbi, in to zgolj za leto 2014, ko jim bomo posredovali obvestilo o izbranem izvajalcu. To smo v tem tednu tudi že storili. Aneks, ki pa z vidika celotne investicije predstavlja drobiž, pričakujemo v naslednjem tednu. Z dopisom, ki smo ga prejeli, je ministrstvo zamaknilo rok za sofinanciranje z leta 2016 na leto 2017. MO Ptuj je med tem izvedla javni razpis za izbiro izvajalca, ki bi moral dela dokončati do leta 2016. V teh dneh potekajo številni razgovori med vsemi tistimi akterji na državnem nivoju, ki nam morajo v pisni obliki posredovati odgovor, ali smemo glede na spremenjene pogoje vendarle investicijo nadaljevati. Pred nami je namreč zahtevno finančno obdobje, ko bomo morali še kako paziti, da bomo izkoristili čim več evropskih in državni sredstev. Ti viri pa so lahko hitro ogroženi, če bi MO Ptuj zaradi nepravilnosti pri izvedbi investicije v OŠ pridelala negativno mnenje Računskega sodišča in podobnih kontrolnih institucij na nivoju države," je o najnovejših zapletih pri začetku izgradnje povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Vir: Gradivo za sejo kolegija županov občin Spodnjega Podravja (maj 2013)
Ptuj • Še o izgradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka
„Nas to ne bo ustavilo ..."
V	petek je bilo na dvorišču OŠ dr. Ljudevita Pivka v Raičevi ulici na Ptuju delovno. Pri urejanju igrišča ob šoli so kolektivu šole pomagali tudi člani Združenja poklicnih gasilcev Slovenije, ki so jim že izdelali senzorno pot, in obrtnik Branko Goričan.
V	času, ko bodo še v prostorih stare šole, želijo pogoje za delo kar se da izboljšati. Pričakujejo pa, da se bo gradnja nove šole pričela čim prej. Kot je povedala ravnateljica Dragica Emeršič, pa je večji del delovne akcije odpadel na učitelje. Odločili so se, da bodo en delovni dan namenili za spreminjanje parkirišča v otroško igrišče. V petek so opravili najosnovnejša dela, dokončali pa jih bodo, ko bodo dobili igrala oz. najpozneje prvi teden septembra. Nekaj igral bodo izdelali tudi sami. MO Ptuj pa so zaprosili za pomoč pri podiranju objekta na dvorišču, ki je pokrit z azbestno kritino. Izvedli naj bi ga še v tem tednu. Sledila bo poslikava, ki jo bodo izvedle šolske likovnice. Prostor, ki ga bodo s tem pridobili, bodo uporabili za izvedbo delavnic oziroma druženje na prostem..
»Vsi smo pričakovali, da bomo 28. avgusta šli na svečani podpis pogodbe o izgradnji nove OŠ,« pa je o najnovejših zapletih pri začetku izgradnje, za katere je izvedela iz medijev, povedala ravnateljica Emeršičeva. „Nas to ne bo ustavilo," poudarja.
Otroci s posebnimi potrebami ne morejo več čakati
Včeraj je vodstvo OŠ dr. Ljudevita Pivka, predstavnike sveta staršev in Združenja slovenskih poklicnih gasilcev sprejela varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki z zaskrbljenostjo spremlja dogajanja okrog izgradnje te šole. Novica o zamiku prejema sredstev jo je neprijetno presenetila in razžalostila, saj je minister za šolstvo Jernej Pikalo na pogovorih, ki jih je imel pri njih, obljubil začetnih 800 tisoč evrov za leto 2013, ki pa jih je očitno vzel letošnji rebalans. „To je slaba popotnica gradnji, ki pa se mora začeti. Temeljni kamen je treba postaviti in poiskati vse možne rešitve. Nisem in ne bom obupala, tudi in predvsem zaradi otrok in njihovih staršev, ki so jim kršene pravice do šolanja v zanje primernem okolju," se je na zadnje dogajanje odzvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
MG
4 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini
torek • 27. avgusta 2013
Ptuj • Sklic izredne seje odbora zaradi nadomestila (NUZS)
Se obeta sprememba odloka?
Zneski na položnicah za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so pri nekaterih Ptujčanih močno poskočili.
^ Jif
Foto: Črtomir Goznik
Miran Meško, mestni svetnik in predsednik odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj.
Ko so mestni svetniki v novembru leta 2012 potrdili povišanje za višino povečanja življenjskih stroškov (za 1,9 odstotka), nihče še ni vedel, kaj bodo prinesle spremembe podatkov v evidencah Gursa. Ptujčani pa so toliko bolj nezadovoljni, ker so prejeli znatno višje položnice kot občani sosednjih občin, kjer so na davkarijo poslali stare podatke oziroma niso uporabili podatkov iz Registra nepremičnin. Miran Meško, predsednik odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj ter mestni svetnik iz vrst SD, pravi, da so po vsej verjetnosti pripravljavci spremembe odloka morali vedeti, kaj bodo prinesle spremembe pri stanovanjskih površinah, da se po novem obračunavajo vse stanovanjske površine in ne samo bivalne, zato tudi spremembe. Ko so v odboru razpravljali o spremembah odloka, se o sami vsebini odloka, o tem, kaj vse je zajeto v sam izračun nadomestila, niso pogovarjali. Odbor je takrat predlagal, da bi se plačilo
za zazidana stavbna zemljišča znižalo, povišala pa bi se postavka pri nezazidanih stavbnih zemljiščih, že zaradi morebitnih špekulacij. Ker se je s spremembo odloka mudilo, se tudi niso lotili generalnih sprememb odloka, s čimer so se strinjali tudi v odboru za okolje in prostor.
Informativni izračuni o stanovanjskih površinah, ki smo jih prejeli letos februarja, so na občutne spremembe že kazali, večina zavezancev plačila pa na to ni bila pozorna. »Spremembe v kvadraturah stanovanjskih površin, ponekod večje, drugje manjše, smo takrat zaznali tudi člani odbora za okolje in prostor,« pove Meško in doda, da so bili člani odbora skeptični tudi do podražitve nadomestila zgolj za rast življenjskih stroškov glede na splošno stanje v družbi in ker ljudje vedno težje plačujejo položnice. Še zmeraj pa se takrat ni vedelo, kakšne bodo finančne posledice teh sprememb. Že takrat je odbor tudi začel razpravo o tem, bili pa so opozorjeni, da je vsak, ki je prejel ta informa-
tivni izračun, lahko le-temu oporekal. Kakor pravi Meško, bo treba opraviti razumno razpravo in poiskati razumne rešitve, primerne času, v katerem živimo. Čas je, da se opravi prevetritev glede na velike razlike. Člani odbora pričakujejo v najkrajšem času vse potrebne podatke o višinah nadomestil za leto 2013, primerjavo s podobnimi in sosednjimi občinami. Napovedali so tudi sklic izredne seje odbora za okolje in prostor, ker
se želijo podrobno seznaniti z vsemi dejstvi, predvsem pa s tem, zakaj takšni dvigi, da bo mogoče do naslednje seje mestnega sveta že pripraviti konkretne predloge za morebitne spremembe odloka. „Upam, da nam bo župan, ki ima nek čut za socialo, tudi prisluhnil," pravi Meško. Podrobnosti o tem, zakaj takšne velike razlike na položnicah, pa tudi njemu še niso v celoti znane.
MG
Ptuj • Novinarska konferenca o zaposlovanju mladih v EU
Prihodnost vzeti v svoje roke
V sklopu konference o zaposlovanju mladih v organizaciji IPM Slovenija je v soboto na Ptuju potekala novinarska konferenca, kjer so organizatorji predstavili ključne cilje. IPM Slovenija je sicer organizacija, ki skrbi za gospodarsko in politično sodelovanje mladih osrednje Evrope.
Na novinarski konferenci so nastopili podpredsednik podmladka Evropske ljudske stranke Stefan Schnoll, predsednik IPM International dr. Philipp Depisch in Andrej Čuš, poslanec DZ RS ter podpredsednik IPM International. Ti so uvodoma dejali, da se zaposlovanje mladih ne uvršča dovolj visoko na politični agendi odločevalcev ter da je cilj tega projekta, da jo tja uvrstijo. IPM International
se zavzema predvsem za mladim prijazno Evropo, ki jim bo omogočala kakovostno izobrazbo in čim ugodnejše pogoje za zaposlovanje. V tem letu po celotni Evropi potekajo podobne konference, kjer se je že našlo veliko rešitev zaposlovanja mladih in tako naj bi tudi konferenca v Sloveniji prinesla veliko rešitev.
Cilje projekta, ki je minuli vikend potekal na Ptuju, je predstavil Andrej Čuš, ki je
dejal, da pri projektu sodeluje 30 mladih iz Slovenije, Madžarske in Avstrije, ki skupaj iščejo odgovore na vprašanja zaposlovanja in ključne ukrepe, ki bi jim pri zaposlovanju lahko pomagali. Poudaril je, da je brezposelnost mladih velik problem, o katerem se premalo razpravlja, čeprav je statistika čedalje slabša, saj je po nekaterih podatkih pri nas brezposelnih že 30 tisoč mladih. »Ukrepati morajo vse pore družbenega življenja, od politike do mladih, ki se jih problematika največ dotika. Iluzorno je pričakovati, da se bodo starejši zavzemali za zaposlovanje mladih, ko pa sami ne poznajo situacije.« Dodal je še, da je v Evropi dovolj prostih delovnih mest, a žal ni dovolj izobraženih posameznikov, ki bi ta mesta zavzeli. »Izobraževalni sistem je treba prilagoditi sistemu trga dela. Prepričan sem, da je pripravništvo pomemben del uvajanja in bi ga bilo treba uvesti v študijski proces
kot nekaj samoumevnega. Seveda mu je treba priznati vse formalnosti, kot so delovne izkušnje in delovna doba,« je dodal. Ob tem je izpostavil tudi gospodarsko slike Slovenije, kjer moramo med prioritetami razmisliti o razbremenitvi plač, ki so med najbolj obdavčenimi v celotni Evropski uniji. »V Avstriji za isto opravljeno delo delavec dobi večjo neto plačo kot pri nas. Poleg tega davki tudi krčijo gospodarstvo in višajo delež sive ekonomije.« Ob koncu je dejal, da je nezaslišano, da se je v Sloveniji zvišal davek na osnovne življenjske potrebščine, medtem ko je v celotni EU v zadnjem času praksa zniževanja davkov.
Po Čuševih besedah naj bi konferenca sprejela konkretne ukrepe zaposlovanja mladih ter resolucijo, ki jih bodo posredovali vsem političnih akterjem in mladinskim organizacijam.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Cilje projekta so predstavili (od leve) predsednik IPM International dr. Philipp Depisch, Andrej Čuš, poslanec DZ RS, in podpredsednik podmladka Evropske ljudske stranke Stefan Schnoll.
Ptuj • Sončni park brez smeti
Na celovito obnovo bo treba še čakati
Odpadkov, ki so jih po prvi faze obnove dominikanskega samostana v Sončnem parku pustili gradbeniki, od petka, po objavi v Štajerskem tedniku, ni več.
To pa še ne pomeni, da je urejen tako, kot bi moral biti. V Mestni hiši na Ptuju sicer razpolagajo z idejnim projektom ureditve tega območja kot večnamenskega kulturnega prostora, ki je sestavni del prenove dominikanskega samostana. »Po dokončni ureditvi bomo lahko ta park uporabljali kot vsakodnevno parkovno površino za sprehode in oddihe. Ob posebnih priložnostih pa bo v parku mogoče prirejati tudi različne kulturne prireditve na prostem,« pravi ptujski župan Štefan Čelan, ki je te dni napovedal tudi svečano odprtje kulturno-kongresne dvorane v dominikanskem samostanu oziroma zaključek del prve faze obnove. Ta bo 20. septembra letos. Za to priložnost pripravljajo poseben kulturni program, saj gre za pridobitev, ki jo to mesto pričakuje že vrsto let. „Hkrati pa se zavedamo, da vstopamo v prostore, ki so več stoletij predstavljali izjemno duhovno središče. Želja je, da bi tudi v prihodnje iz teh prostorov prihajalo čim več tistih vsebin, ki bodo pripomogle k celovitejšemu razumevanju vloge človeka v tem prostranem vesolju," je ob skorajšnjem odprtju kongresno kulturne dvorane v dominikanskem samostanu še povedal ptujski župan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V Sončnem parku nič več smeti, to pa še ne pomeni, da je urejen, kot bi moral biti.
Podravje • Urad predsednika države o OŠ dr. Ljudevita Pivka
Podpora staršem v okviru zmožnosti?
Medtem ko v MO Ptuj še čakajo na odgovor ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ali smejo pod spremenjenimi pogodbo vendarle podpisati izvajalsko pogodbo, smo pridobili tudi izjavo kabineta predsednika države Boruta Pahorja o aktivnostih, ki jih je že opravil in morebitnih novih, da bi se ta nujno potrebna investicija na Ptuju vendarle pričela.
Predsednik republike Borut Pahor je v preteklem letu z večjim številom prostovoljcev organiziral niz delovnih akcij. Prva delovna akcija je potekala ravno na Ptuju, kjer je predsednik republike z ekipo 35 prostovoljcev pomagal pri urejanju okolice Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. V času obiska se je Borut Pahor tudi seznanil z razmerami, v katerih se šolajo otroci s posebnimi potrebami. Na predsednika Republike Slovenije je predsednica Sveta OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj januarja letos tudi naslovila pismo, v katerem v imenu sveta šole in sveta staršev izraža stisko in težko situacijo, v kateri je šola in prosi za posredovanje za sprejem pri predsedniku Vlade. Ker v pismu opozarjajo zlasti na problem financiranja gradnje nove šole oz. financiranja države, je Urad predsednika republike oz. svetovalka predsednika za ekonomsko in socialno politiko gospa Helena Kamnar tudi naslovila prošnjo za čimprejšnjo ureditev problema v kabinet predsednika vlade. »V omenjeni prošnji smo kabinet pozvali, da kot izvršna veja oblasti v skladu s svojimi pristojnostmi čim prej ukrepa in tako šolo kot Urad predsednika republike seznani z rešitvami omenjene problematike.« Predsednik republike Borut Pahor pa vsekakor podpira starše v njihovih prizadevanjih, da v okviru zakonskih možnosti skupaj z odgovornimi najdejo rešitev za nemoteno šolanje njihovih otrok.
MG
torek • 27. avgusta 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 5
Slovenija, Maribor • Spremembe v družbi Košaki, d. d.
Vlada odobrila pomoč, direktor uprave odstopil
V četrtek je vlada na redni seji sprejela sklep o državni pomoči družbi Kosaki v skupni višini več kot milijon evrov. Naslednji dan pa je mesta predsednika uprave odstopil Jure Bojnec. Na njegovo mesto je začasno imenovana dosedanja direktorica prodaje Meta Lovše.
Vlada, ki naj bi z različnimi ukrepi pomagala gospodarskim subjektom vseh velikosti, občinam in neposredno tudi državljanom pri soočanju z gospodarsko in finančno krizo, je v četrtek sprejela sklep o državni pomoči gospodarski družbi Košaki. Največ sredstev, ki jih država ponuja, je namenjenih spodbujanju investicij in zavarovanju izvoznih poslov. Pomoč gospodarskim subjektom izvajajo ministrstva, skladi in agencije. Gre za različne oblike povratnih sredstev, kot so krediti, garancije, sredstva za dokapi-talizacijo v obliki tveganega
kapitala in nepovratnih pomoči v skupni vrednosti več kot 2,3 milijarde evrov. Tako je vlada na seji sprejela sklep, da se gospodarski družbi Ko-šaki dodeli državna pomoč za prestrukturiranje v obliki dolgoročnega kredita v višini 900 tisoč evrov za obdobje 7 let z vključenim dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice in z obrestno mero 6-mesečni EURIBOR + 0,25 % in subvencije za ohranitev delovnih mest v višini 270 tisoč evrov za obdobje enega leta. V zavarovanje vračila dodeljenega dolgoročnega kredita ter subvencije za ohranitev
delovnih mest se zagotovi vpis zastavne pravice ali zemljiškega dolga na nepremičnem premoženju družbe Košaki tovarna mesnih izdelkov, d. d., v korist Republike Slovenije na prvo mesto. Državna pomoč je dodeljena pod odložnima pogojema, in sicer da upniki v postopku prisilne poravnave družbo Košaki dokapitalizira-jo s konverzijo terjatev v kapital v višini najmanj 787 tisoč evrov in da družba z bankami upnicami sklene sporazum o reprogramu kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročne v višini najmanj milijon evrov. A za nameček je dan
kasneje z mesta predsednika uprave odstopil Jure Bojnec. Kot smo izvedeli, to niti ni veliko presenečenje, saj naj bi Bojnec že pred mesecem dni napovedoval svoj odstop. Uradnega razloga nismo uspeli pridobiti, neuradno pa naj se več ne bi videl v tej družbi, ki jo tepejo grehi iz preteklosti.
Košake povozil čas?!
Pred leti, ko so podobne družbe vsa sredstva vlagale v razvoj, družba Košaki ni naredila prav veliko. Objekti tovarne so bili stari, energijsko potratni, tehnologija je bila zasta-
rela, ves čas pa je bila vprašljiva tudi produktivnost. Zaradi treh lokacij so imeli dodatne visoke stroške, konkurenčna podjetja pa so se vzporedno razvijala. Marjan Janžekovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, ki je 18-odstotna lastnica družbe Košaki, pojasnjuje, da je bil nastop Ptujčana Jureta Bojneca na mesto direktorja uprave upanje, da se bo družba v prihodnosti razvijala v pravo smer, a je zgodba zaradi težav iz preteklosti šla v napačno smer. Za to po njegovih besedah ni kriv Bojnec, saj naj bi v podjetje prišel, ko je bilo že v težavah. Kot pravi, je bila
zaokrožila novica, da je z
prejšnja uprava tista, ki je, namesto da bi se ukvarjala s strategijo razvoja, z dobičkom tešila svoje apetite, rezultat tega pa je stanje, kakršno je danes. Družba je trenutno v prislini poravnavi in državna pomoč je v tem trenutku še kako dobrodošla, da se premostijo likvidnostne težave. Sedaj je na potezi nadzorni svet družbe, ki mora poiskati ustrezni kader in družbo popeljati na pravo pot. Kot meni Janžeko-vič, družba ima trg in dober program za nastop na trgu. Po njegovih besedah potrebuje samo prave poteze, da znova zapluje na pozitivno pot.
Patricija Kovačec
Slovenija • Nakup šolskih potrebščin
Slovenija • Sindikati in upokojenci so ogorčeni
Odločno proti
Za potrebščine povprečno 120 evrov zniževanju pokojnin
Pred začetkom novega šolskega leta čaka starše še nakup šolskih potrebščin. Seznam stvari je dolg, od predpisanih delovnih zvezkov, pa barvic, ravnil, svinčnikov, šolskih in športnih copat in podobno. Vse to veliko stane, zato se postavlja vprašanje, ali imamo res brezplačno osnovno šolanje. Starši za potrebščine v povprečju odštejejo 120 evrov, tisti, ki svoje otroke v šolo pospremijo prvič, pa še več.
Največji strošek predstavlja nakup delovnih zvezkov, učbenike si lahko izposodijo v šoli. Seznami šolskih potrebščin se razlikujejo od šole do šole, zaradi česar prihaja do zmede, so nam dejali eni izmed ptujskih knjigarn. Prodaja delovnih zvezkov je za založnike še vedno zlata jama. Kot smo izvedeli, največ težav povzroča dejstvo, da je na primer delovni zvezek določene založbe izdan v različnih izdajali, od prenovljene, do dopolnjene in še kakšne. Komu, razen založnikom, to koristi, ni jasno. V preteklosti je veliko
očitkov letelo tudi na šole, češ da številni delovni zvezki med šolskim letom ostanejo nepopisani, a ravnatelji šol trdijo, da so seznami potrebščin za novo šolsko leto skrbno pripravljeni vnaprej ter da strokovni sodelavci pri pripravi le-teh upoštevajo ekonomičnost in koristnost. Pa vendar so zneski na računih ob koncu nakupa še vedno precej visoki. Kot smo se lahko tudi sami prepričali, je v teh dneh v knjigarnah in papirnicah precejšnja gneča, starši za nakup povprečno odštejejo 120 evrov, kar pa je sicer manj v
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so povedali, da naj bi v koaliciji med ukrepi za fiskalno konsolidacijo razmišljali tudi o znižanju pokojnin. Sicer morebitnih predlogov še nimajo, vnaprej pa opozarjajo, da bi bilo znižanje pokojnin nedostojno in nesprejemljivo.
primerjavi s preteklimi leti. Največ potrošijo starši prvo-šolcev, ki morajo kupiti praktično vse od A do Ž. Trgovci priznavajo, da finančna stiska pesti veliko staršev, ki so pri nakupih zelo preudarni. Medtem ko so pred leti mnogi otrokom vsako leto kupovali novo šolsko torbo, mora v teh časih torba zdržati vsaj dve do tri šolska leta. Podobno je s peresnicami in materialom v njih. Da pa bi bil vstop v novo šolsko leto čim ugodnejši, skrbijo številni trgovci, ki ponujajo izdelke po znižanih cenah in na obroke že vse od junija.
Patricija Kovačec
Možnost znižanja pokojnin je omenjal tudi zunanji minister in prvak stranke upokojencev DeSUS Karl Erjavec, ki je dejal, da v koaliciji v neformalnih pogovorih razpravljajo o znižanju pokojnin. Ogorčeni so tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije, saj se tokrat prvič govori tudi o znižanju, ne le usklajevanju pokojnin, ogorčen pa je tudi predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Hojnik, ki je za Štajerski tednik o tem povedal: "Že izjava finančnega ministra gospoda Čufarja, češ da upokojenci do sedaj nismo še nič prispevali k stabilizaciji javnih financ, nas je globoko prizadela. Politiki naj se zavedajo, da upokojenci že od uveljavitve pokojninske reforme leta 2000 prispevamo k uravnoteženju javnih financ in k vzdrževanju pokojninske blagajne. Že od sprejetja zakona SPIZ - 1, so bile pokojnine z zakonodajnimi ukrepi večkrat prizadete. Naši strokovnjaki so izračunali, da smo upokojenci s takim načinom omejevanja do leta 2012 prispevali blizu milijarde evrov. Samo v času od leta 2010 do 2012 smo na račun zmanjševanja pokojnin, ki se niso usklajevale, ter z ukinitvijo regresov prispevali k uravnoteženju javnih financ 440 milijonov evrov.«
To najbolje kažejo, kot pojasnjuje Hojnik,
Foto: M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi napovedi o zniževanju pokojnin je ogorčen tudi Franc Hojnik, predsednik Zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja.
podatki o razmerju med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo, ki je bilo v letu 2000 še 75 %, medtem ko je to razmerje v letu 2012 že padlo na 62 %: »Še slabše pa je to razmerje, če upoštevamo vse pokojnine, to je vdovske, družinske in invalidske, saj tako dosežemo le 57 % povprečne plače. Materialni položaj upokojencev je tako iz leta v leto slabši, saj skoraj 300.000 upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov, od tega preko 200.000 manj kot 400 evrov. Samo v letu 2012 so se pokojnine v povprečju realno znižale za 4,8 %, če upoštevamo, da ni več varstvenega dodatka k pokojnini. Vsi podatki kažejo, da polovica naših upokojencev živi na robu preživetja, k temu pa moramo dodati še to, da je bila v letu 1996 znižana prispevna stopnja za pokojnine s 15,5 % na 8.35 %, vse v cilju konkurenčnosti gospodarstva na tujih trgih ter odpiranje novih delovnih mest. Sprašujemo, kje so zdaj ta delovna mesta, ko vedno več mladih išče delo v tujini. In ali je kdo opravil analizo učinka znižanja prispevne stopnje, ki je najnižja v EU. Znižanje prispevne stopnje, neplačevanje prispevkov za delavce, neizterjani prispevki, vse to pa povečuje proračunski primanjkljaj, za kar upokojenci nismo krivi. Nasprotno, upokojenci smo dolga leta gradili in ustvarjali dobro materialno podlago tudi za novo državo Slovenijo! Dejstvo je, da smo upokojenci vsa ta leta mladim, ki so se znašli v stiski, brez zaposlitve, pomagali s še tako skromnimi pokojninami, materialno ali kako drugače. Zato pozivamo mlade, da ne dovolijo, da jim bodo tisti, ki si ne upajo in ne znajo poseči v žepe slovenskim prevarantom in goljufom, naložili breme starih, onemoglih in umirajočih staršev, ki so povprečno 35 let plačevali za svojo varno in brezskrbno starost. Zato upokojenci Spodnjega Podravja odločno nasprotujemo kakršnemukoli zniževanju pokojnin in socialnih transferjev. Temu primerno bomo tudi nastopali v javnosti."
-OM
6 Štajerski TEDNIK
Kulturni mozaik
torek • 27. avgusta 2013
Ptuj • Končal se je festival Dnevi poezije in vina
Ptuj • Deset let Big banda Ptuj
Poezija napolnila vse kotičke mesta Jubilej z jazzom in
popevkami
V soboto se je končalo štiridnevno dogajanje na Ptuju v sklopu mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina, ki je sicer potekal še v Ljubljani, Novem mestu, Ormožu, Krškem, Vrbi, Volčah, Potrni ter Veličanah in ki je tudi letos postregel s pestro paleto dogodkov.
Po besedah organizatorjev so bile vse prireditve dobro obiskane, od branj na reki Dravi pa do zasebnih branj in otroškega programa. Ob francoski poeziji, ki je bila v ospredju na letošnjem festivalu, je bila posebna pozornost posvečena še Srečku Kosovelu, enemu najvidnejših predstavnikov slovenskega modernizma. Ob tej priložnosti so izšla tudi njegova zbrana dela. Festival, ki je na nek način končal poletno festivalsko dogajanje na Ptuju, je obogatil še bogat spremljevalni program z okroglimi mizami, programom za najmlajše, gledališkimi impro predstavami in razstavami. Vsak večer je Vrazov trg, napolnjen s steklenimi stolčki, preplavila poezija z vsega sveta, ko so gostje festivala v prijetnem večernem hladu brali svojo poezijo, vinski oltar pa so napolnili priznani vinarji vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. Na tem delu programa je bil letos še poseben poudarek. Po večernih branjih so za sproščeno vzdušje skrbeli številni glasbeniki. Poleg poezije pa so festival zaznamovale tudi umetniške instalacije Stanke Vauda Benčevič in Dušana Fišerja, ki vsako leto poskrbita, da tudi ptujske ulice v tem času dobijo poetičen obraz. Novost letošnjega dogajanja je bil sejem poezije, tradicionalno pa je tudi letos potekala dražba poezije. Varovanke ptujskega doma upokojencev so izbrane verze pesnikov izvezle na blazine, ki so bile nato prodane na dražbi. Festival, ki se je v soboto končal z velikim pesniškim branjem ter koncertom, je bil po besedah organizatorjev kljub nižjim finančnim sredstvom programsko največji doslej.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Na Vrazovem trgu so potekala pesniška branja. Vsak večer je pet festivalskih gostov prebiralo svojo poezijo.
Foto: Črtomir Goznik
Na okrogli mizi o poeziji Srečka Kosovela sta poleg Josipa Ostija, častnega gosta letošnjega festivala, spregovorila še Janez Vrečko in Ludwig Hartinger.
Skorajda že tradicionalno, letos že petič zapored, v drugi polovici avgusta poteka festival Glasba v kloštru. V refekto-riju minoritskega samostana potekajo poletne festivalske delavnice komorne igre in or-
kestra, ki jih letos obiskuje 25 mladih glasbenikov in so namenjene učencem glasbenih šol, udeleženci pa prihajajo iz
širše Štajerske, Ptuja, Ormoža, Maribora, celo iz Škofje Loke in Vrhnike. Po besedah vod-
je projekta Barbare Upelj gre za neke vrste druženje pred začetkom šolskega leta. Poleg učenja so se razvedrili še z ogledom ptujskih znamenitosti, igrali pa so tudi nogomet in družabne igre. Letos so se
Ptujski bigbandovci letos praznujejo 10-letnico uspešnega delovanja. Prvo vajo so imeli oktobra leta 2003 v prostorih Narodnega doma na Ptuju.
Dvajset akademsko izobraženih glasbenikov je združila želja po ustvarjanju. Njihovi člani so zadnjih pet let tudi glasbeniki v svetovnem merilu, kot so Tadej Kampl, Marko Črnčec in Lenart Krečič. V desetih letih so imeli vrsto uspešnih nastopov doma in v tujini, vsako leto so se javnosti predstavili s po enim velikim koncertom, le v programu projekta EPK 2012 - Ptuj partner jih ni bilo. Letošnji jubilejni koncert bo v soboto, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana. V dveurnem koncertu bodo gledalci uživali v prvem resnejšem delu, ki ga sestavljata jazz in swing, v drugem bolj zabavno obarvanem delu s slovenskimi popevkami in svetovnimi znanimi uspešnicami, pa se jim bodo na odru pridružili znani ptujski oziroma slovenski vokalisti Blaž Vidovič, Bojana Glatz, Karin Zemljič in David Matici. Koncert, ki ga bo povezoval igralec in glasbenik Nešo Tokalic, bo nekaj izjemnega, nekaj, kar je vredno slišati in videti, je prepričan vodja Big banda Ptuj Božo Ljubec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Festival Glasba v kloštru
V znamenju ljudske glasbe
Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju letos že petič prireja festival Glasba v kloštru. Ta je potekal med 19. in 23. avgustom v prostorih glasbene šole. Letošnji program naj bi bil nekaj posebnega, saj se je že znani ekipi mentorjev pridružil tudi Bojan Cvetrežnik, ustanovni član glasbene skupine Terrafolk in Simboličnega orkestra ter eden od mentorjev Godalkanja. Program je bil zastavljen tako, da so udeleženci spoznavali osnove improvizacije in sproščenega odrskega nastopa, solo ali v skupinah.
Božo Ljubec, vodja Big banda Ptuj: „Koncert ob naši 10-letnici bo nekaj izjemnega."
Ptuj • Zaključek projekta Kino brez stropa
Organizatorji zabeležili izjemen odziv
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci se na zabaven način spoznavajo z ljudsko glasbo in sproščenim odrskim nastopanjem.
mladi in zagnani učitelji odločili otrokom približati ljudsko glasbo. Mentorji, med njimi tudi gostujoči mentor Bojan
Cvetrežnik, so z udeleženci delali v manjših skupinah, kjer so letos posebno pozornost posvetili ljudski glasbi, poleg tega pa so se spoznavali še z improvizacijo ter odrskim nastopanjem. Festival je sicer kot vsako leto sestavljen iz dveh delov, in sicer iz delavnic orkestra in komorne igre, ki so se odvijale čez dan, ter večernih koncertov, na katerih se so predstavljali mentorji, poleg njih pa še Duo Fla-Via in Izidor Kokovnik. Učenci pa bodo svoje znanje pokazali na dveh zaključnih nastopili, in sicer prvič v samem centru mesta Ptuj pred Mestno hišo, kasneje pa še na dvorišču minoritskega samostana.
Patricija Kovačec
Pred dnevi se je končala četrta izvedba projekta Kino brez stropa, ki sta ga med 5. in 11. avgustom organizirala Mestni kino Ptuj in njegov upravitelj Center interesnih dejavnosti Ptuj. Letni kino na dvorišču ptujskega gradu je na brezplačne projekcije kakovostnih, pretežno evropskih in neodvisnih ameriških filmov privabil skoraj 2600 gledalcev.
Na projekciji filma Čudežu naproti se je zbralo kar 500 gledalcev. S Kino vrtičkom je bilo poskrbljeno za otroke, letošnja novost pa je bila projekcija za starše z malčki iz sklopa Z dojenčkom v kino. Kino je uspešen član mednarodne mreže kinematografov Europa Cinemas in slovenske Art kino mreže. Poslanstvo projekta Kino brez stropa je popularizacija filmske umetnosti in navduševanje filmskega občinstva za filme tako imenovane art produkcije z nudenjem premišljeno izbranega, kakovostnega filmskega programa v slikovitem ambientu in brez vstopnin. Odzivi občinstva nakazujejo, da recept deluje, saj vse več obiskovalcev tovrstno filmsko recepcijo in refleksijo tudi čez leto išče (in najde) na rednih art projekcijah v Mestnem kinu Ptuj.
Letos je bil letni kino že drugič umeščen v ambient med arkadami dvorišča ptujskega gradu in navdušil ogromno obiskovalcev. Še posebej dober obisk so zabeležili na treh posebnih dopoldanskih filmskih projekcijah v Mestnem kinu, ki so pritegnile veliko otrok. Kino vrtiček je namreč že uveljavljen otroški program Mestnega kina Ptuj, ki skrbi za to, da obisk kina postane več kot le hitro pozabljena zabava, saj projekciji sledi ustvarjalna delavnica in igralnica, na kateri otroci filmsko izkušnjo še dodatno nadgradijo. Kino vrtiček v okviru Kina brez stropa 2013 je obiskalo preko 270 gledalcev. Odzivi občinstva na letošnjem Kinu brez stropa so pokazali, da je projekt odlično sprejet in da so Ptujčani in obiskovalci iz drugih krajev, ki jih je vsako leto več, željni dobrih filmov pred čudovito, z zgodovino bogato kuliso, ki jo ponuja Ptuj.
Patricija Kovačec
torek • 27. avgusta 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Dornava • Dve desetletji lukarskega praznika
Letos prodali za dve toni in pol pridelka
V Mezgovcih ob Pesnici je v nedeljo, 18. avgusta, potekal jubilejni 20. lukarski praznik. Praznik je spremljala bogata razstava, na kateri so člani Turistično-etno-grafskega društva (TED) Lukari Dornava med drugim zbrali fotografije in časopisne članke o 20-letni zgodovini praznika.
Prvi lukarski praznik v Dor-navi je bil organiziran še pred ustanovitvijo TED Lukari. Priredila sta ga Slavica in Ivo Ma-tjašič, ki sta imela v Mezgovcih gostinski lokal. Matjašičeva sta praznik pripravila v sodelovanju z Lojzetom Matjašičem in številnimi domačini, ki so prikazali pletenje čebule v vence ter kmečke običaje, ki so spremljali pridelavo, spravilo in trženje čebule. Prireditev je bila v kraju dobro sprejeta, pozitiven odziv je bil tudi med
obiskovalci. Po dveh letih se je nekdanjemu dornavskemu županu Francu Šeguli porodila ideja, da se ustanovi društvo Lukarji in da bi se ponovno organiziral lukarski praznik. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1994, leto kasneje so v kraju pripravili drugi lukarski praznik. »Tako se nam je zdelo najbolj pošteno, kajti prvi praznik sta pripravila Slavica in Ivo,« je pojasnila predsednica TED Lukari Dornava Marija Belšak.
Foto: Črtomir Goznik
V ospredju na fotografiji: eden izmed soorganizatorjev prvega lukarskega praznika Lojze Matjašič in predsednica TED Lukari Dornava Marija Belšak
Lukarski praznik je prireditev, ki je glas o tradiciji pridelave čebule na Ptujskem polju ponesla po vsej Sloveniji. Vsako leto prireditev obišče med 1500 in 2000 obiskovalci. Tudi letos so nagradili obiskovalca, ki je na prireditev prinesel najdebelejšo čebulo. Nagrado je prejela Ana Kline iz Ormoža, njena čebula je tehtala 690 gramov. Na letošnjem prazniku posebnih jubilejnih priznanj ali pohval društvo ni podeljevalo. »Te bomo podelili prihodnje leto, ko bo naše društvo zabeležilo 20 let delovanja. Trenutno društvo združuje 254 članov vseh generacij. Sama sem na čelu društva 13 let, prva predsednica je bila Marija Velikonja. V skoraj dveh desetletjih delovanja je uspelo društvo izpeljati številne projekte, skrbimo za promocijo kraja ter ohranjamo izročilo naših prednikov. Veliko dela in časa smo namenili obnovi Čti-šekove domačije, kjer nameravamo urediti še degustacijsko in muzejsko sobo, posneli bomo tudi film z naslovom Prikaz lukarstva na Dornavskem,«
je povedala Belšakova.
Ob društvenem jubileju, ki ga bodo praznovali prihodnje leto, predvidevajo podrobno predstavitev vseh sekcij, ki de-
lujejo v društvu, v načrtu imajo tudi pomladitev vodstva. In prav gotovo ni dvoma, da tradicija lukarstva v Dornavi ne bi živela tudi naprej, saj so bili
v vseh letih delovanja društva zgrajeni dobri in trdni temelji za uspešno delo tudi prihodnjih generacij.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Na liikarskem prazniku so dornavske tržarice prodale več deset čebulnih vencev, 2300 kilogramov čebule in 150 kilogramov čebulčka. Cena za vence ni določena, odvisna je od pogajalskih spretnosti posamezne tržarice. Kilogram rdeče ptujske čebule tržijo po evro in pol, merico čebulčka (okrog 30 dag) pa po štiri evre.
Hajdina • Uspešni na razpisu za komasacijo
Število parcel polovico manjše
Občina Hajdina se je s projektom Komasacija kmetijskih zemljišč na območju Hajdina 1, ki obsega dele zemljišč v k. o. Hajdoše, Gerečja vas, Slovenja vas in Skorba, prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Foto: Črtomir Goznik
Na razstavi si je bilo moč ogledati zbir fotografij in časopisnih člankov, pa tudi različne figurice, izdelane iz čebule, pridelavo čebule od semena do pridelka ter različne kulinarične dobrote: pogače, slana in sladka peciva, potice, kruh...
Foto: Črtomir Goznik
Neutrudni dornavski lükarji
Kot je povedal župan Stanislav Glažar, so bili s prvim občinskim komasacijskim projektom uspešni, za izvedbo bodo prejeli nepovratna sredstva programa razvoja podeželja, ki se sofinancira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva) v višini 245.549 evrov. Vrednost celotne investicije je 294.658 evrov. Skladno s pogoji razpisa mora občina Hajdina zagotoviti lastni delež v višini 49.109 evrov oziroma celotni znesek DDV.
„Komasacijsko območje Hajdina 1 (v nadaljevanju se planira še komasacija drugega dela občine) obsega dele zemljišč k. o. Hajdoše, Gerečja vas, Slovenja vas in Skorba. Skupna površina znaša 240,1 ha, ki jih predstavlja 522 zemljiških parcel. Po dejanski rabi gre za kmetijska zemljišča, pretežno za njive. Osnovni namen investicije je združiti manjše razpršene zemljiške parcele posameznih
kmetov v večje parcele, ki bodo ustreznejše za kmetijsko obdelavo in kar najbliže kmetijskemu gospodarstvu. S tem se bo povečala izkoriščenost kmetijske mehanizacije in delovne sile ter zmanjšali stroški prevoza do zemljišč. Tudi nadaljnja kmetijska pridelava bo usmerjena v poljedelstvo, saj je območje občine Hajdi-na zelo primerno za poljedelstvo. Po izvedeni komasaciji se bo število parcel predvidoma zmanjšalo za 50 odstotkov. Terminski plan izvedbe ko-
masacijskih del je predviden v treh letih, in sicer do leta 2015. Ob obisku ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana v občini Hajdina smo dorekli tudi možnost sofinanciranja namakalnih sistemov na tem območju. Tako bomo skupaj s sosednjimi občinami pristopili k pripravi projektne dokumentacije in se prijavili na prihodnji razpis," je prvi hajdinski projekt komasacije še dodatno pojasnil župan Stanislav Glažar.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Stanislav Glažar, župan občine Hajdina in Andrej Tkalec, vodja projekta: „Komasacija naj bi bila končana predvidoma do leta 2015."
10 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje, kultura
torek • 27. avgusta 2013
Slovenija • Starši pred dilemami
Kako izbrati pravo šolsko torbo?
Poletne počitnice se poslavljajo in šolarji bodo znova sedli v šolske klopi. V teh dneh starši nabavljajo šolske potrebščine, med njimi je tudi šolska torba. Morda se nakup torbe zdi preprost, a nakup tega nepogrešljivega pripomočka naj bi bil premišljen. Raziskave sicer kažejo, da otroci pri izbiri torbe na prvo mesto postavljajo barvo, dizajn in obliko, za starše pa je odločilna predvsem cena. V poplavi ponudb se najdejo torbe, ki stanejo od 10 pa vse tja do 100 evrov. Pri nakupu torbe je pomembno, da starši upoštevajo tudi material, težo torbe in obliko, ki naj bo zasnovana tako, da otroku omogoča pravilno držo.
Strokovnjaki opozarjajo, da torba ne sme biti težja od dvajset odstotkov otrokove telesne teže in ne bi smela pretirano obremenjevati mlade hrbtenice v razvoju. Najprimernejša šolska torba naj bi bila takšna, ki je podobna planinskemu nahrbtniku. Pri teh je spodnji rob v višini zadnjice s pasom okrog pasu. To naj bi bil star planinski trik, s katerim se teža z ramen prenese še na boke, kar nekoliko razbremeni ramena in vrat. Primerna
je tudi torba, ki ima koleščka, tako da jo lahko otrok vleče za seboj in vsa njena teža ne pade na otrokovo hrbtenico. Vendar je pomembno opozoriti, da take torbe otroci običajno za sabo vlečejo vedno z isto roko, kar lahko prav tako privede do težav z držo.
Poleg torbe same je pomemben tudi način nošnje. Številni otroci namreč torbo nosijo le na enem ramenu, kar pa lahko vodi do ukrivljenosti hrbtenice. Prav je, da šolarji
■H&
nahrbtnik nosijo na obeh naramnicah, te pa ne smejo biti niti preozke niti preširoke. Preozke bi namreč premalo razbremenile hrbet, preširoke lahko pritiskajo na roko in tako poslabšajo prekrvavitev ali otroka ovirajo pri gibanju.
Prevelike obremenitve zaradi nošenja težkih šolskih torb lahko privedejo do bolečin v ramenih, odrevenelosti v rokah ter prstih in utrujenosti v vratnih ter hrbtnih mišicah. S težko obremenitvijo na ramah z leti prihaja do vse večje utrujenosti mišic in otroci se
pogosto pričnejo pritoževati nad bolečinami v rokah in nogah. Veliko otrok ima že v času osnovnošolskega izobraževanja težave zaradi poškodb hrbtenice, sklepov, kolen, gle-žnjev ali bolečin v mišicah. Nekateri celo svetujejo, naj teža šolske torbe znaša le deset odstotkov otrokove teže, kar bi na primer pri bolj drobcenem prvošolčku pomenilo le slaba dva kilograma. Šolska torba naj bo čim lažja, prilega naj se otrokovemu hrbtu, ima naj nastavljive naramnice. Če je torba prevelika in posle-
visoka šola na ptuju
v okvim priilohljt-nega visokošolskega strokovnega pragrams ' -~Bionika v 11" lini ki, vabi na vpis v program
"BIONIKA V TEHNIKI-poklic prihodnosti" Sinergija narave in tehnike
Informativna dneva za vpie v visokofiotehl strokovni program bosia organizirana:
•	20. avgusta 2013ob 16.00
•	12. septembra 2013 nb 16.00
v prostorih Gotskega centra Ptuj (lokacija Vrtava. HI, nadstropje, predavalnica 304)
Več o študijskem programu ter vpisu najdete na littp://vsp .scptui.si
Informacije na: 0! 76 71 829,031 6)4 024 ali into-
Foto: Črtomir Goznik
dično pretežka za otroka, to lahko vodi v napačno nošenje šolske torbe in posledično slabo držo ter napačne gibalne vzorce.
Teža torb se je v zadnjih letih razpolovila
Da so torbe pretežke, se zavedajo tudi ravnatelji slovenski osnovnih šol. Bogomir Ši-rovnik, ravnatelj OŠ Mladika, nam je povedal, da so v zadnjih nekaj letih razpolovili težo torb. Že v preteklih šolskih letih so namreč začeli uvajati sistem, da učenci čim več stvari puščajo v šoli, domov nosijo le tisto, kar res potrebujejo za učenje ali za domačo nalogo. Nedavno so uvedli garderobne omarice za učence, ki predstavljajo dobro rešitev za tovrstne težave. V času finančne krize so stopili korak bliže staršem, ki se z vsakim šolskim letom ubadajo s stroški, ki jih prinaša nakup številnih šolskih potrebščin. Tako so uporabo delovnih zvezkov omejili le na tri predmete, slovenščino, matematiko in tuji jezik. Pa tudi založbe so začele
izdajati tanjše delovne zvezke v več izvodih, ki tako razbremenijo teže šolskih torb.
Bodo učbenike in delovne zvezke zamenjali tablični računalniki?!
Glede na hiter razvoj tehnologije si lahko v prihodnosti zagotovo obetamo napredek tudi pri uporabi tabličnih računalnikov v šolah. Ravnatelj Širovnik je prepričan, da se bo to v naslednjih desetletjih zgodilo, vendar pa v tem ne vidi samo dobrega. »To lahko pomeni, da bomo imeli čez nekaj deset let nepismene otroke, sprašujem se, kako bodo razvili grafomotoriko, tega tablični računalniki zagotovo ne nudijo.« Drugo vprašanje so finance, saj bi nabava tovrstnih pripomočkov močno obremenila proračun staršev, verjetno pa tudi državnega. Da bodo računalniki popolnoma nadomestili učbenike, ne verjame, bodo pa v prihodnosti zagotovo postali nepogrešljiv pripomoček pri učenju.
Patricija Kovačec
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 234 11 11
Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK
* TRGOVEC
* GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
* RAČUNALNIKAR
OKOLIEVARSTVENI TEHNIK
Vabimo vas tudi k vpisu v 50-urne programe splošnega
neformalnega učenja odraslih:
* UČNE TEHNIKE - KUUČ DO USPEHA
ORIENTACIJSKI PROGRAM ZA PRISEUENCE
* KLEPETALNICA PO NEMŠKO ZA SENIORJE.
Programi so za udeležence brezplačni, saj jih financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
¡¡H
Naložba uvašopriliaiiio?!
Zagotovite si prosto mesto že danes.
GREMo v8oLo
popust na vsa otroška oblačila od 19.8. do 5.9.2013
Otroška kolekcija sedaj na voljo tudi v Modiani Kranj, Koper, Celje Citycenter in Novo mesto Bršlin.
maxi
Popust se obračuna na blagajni. Popust ne velja za artilke, ki so označeni kot baza (oznaka 000-013). Akcije/popusti se med seboj izključujejo, razen popusta TO! in Četrtkovega popusta za upokojence, ki se obračunata od končnega zneska računa, v katerem so že upoštevani vsi morebitni popusti. Akcijane ne poteka v prodajalnah Modiana Outlet. Modiana, d.o.o., Dunajska 110, 1000 Ljubljana; www.modiana.si
torek • 27. avgusta 2013
Kmetijstvo, podeželje
ŠtajerskiTEDHiK 9
Gornja Radgona • Sejem AGRA odprt
»Pridne človeške roke so največje bogastvo«!
V soboto dopoldan je predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek odprla 51. mednarodni kmetijsko-ži-vilski sejem Agra in v uvodu svojega nagovora poudarila, da težave v kmetijstvu bremenijo našo celotno skupnost, rešiti pa jih je možno le z dialogom s predstavniki kmetijskih organizacij.
»Sejem ni izjemnega pomena le za Gornjo Radgono in Pomurje, ampak je zahvaljujoč polstoletnemu trudu generacij organizatorjev, razstavljavcev, postal vseslovenski sejem, o katerem seže dober glas tudi preko naših meja,« je dejala Bratuškova, ki ji je kot prvi dami v zgodovini radgonskega kmetijsko-živilskega sejma pripadla čast odpreti najpomembnejši sejemski dogodek na stičišču štirih držav. »Sejem Agra enkrat letno Pomurje in Gornjo Radgono postavi v središče gospodarskega dogajanja v Sloveniji. Slovensko kmetijstvo je za Slovenijo izjemnega pomena. Zato je tudi tokratna prireditev priložnost, da se vsi, ki se pri nas ukvarjajo s kmetijstvom, seznanijo z novostmi in najboljšimi tehnologijami ter znanji s področja kmetijske tehnike, poljedelstva, živinoreje in tudi nekaj drugih področij,« je izpostavila predsednica vlade
ter dodala, da nobena moderna tehnologija ne more izpodriniti pridnih človeških rok in znanj. »Vlada si bo tudi na drugih področjih prizadevala ohranjati stabilne in predvidljive razmere za kmetijstvo in kmete, saj se zaveda, da je ta sektor težje prilagodljiv, skozi socialni dialog pa bomo prisluhnili prav vsem,« je sklenila Bratuškova.
Janez Erjavec, predsednik uprave družbe Pomurski sejem, pa je med drugim dejal: »Tako kot se kmet, ki ima rad svojo kmetijo in zemljo, zaveda odgovornosti dela, ki ga opravlja s pridelavo hrane in kultivirano krajino, tudi na Pomurskem sejmu ohranjamo tradicijo poslanstva, da enkrat na leto omogočimo predstavitev dosežkov s področja kmetijstva.« Dodal ješe: »Od modrosti vseh nas in kmetijske politike bo odvisno, ali bomo v prihodnje še imeli kaj pokazati na kmetijsko-ži-
Foto: NS
Alenka Bratušek s sodelavci si je po odprtju ogledala sejem.
vilskem sejmu ali pa bomo lahko namesto na sejem odšli v velike trgovske centre.« O dosežkih slovenskega kmetijstva je na otvoritveni sejemski slovesnosti govoril minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in izpostavil možnost pridobivanja sredstev, saj bo za slovensko kmetijstvo v naslednjih letih na razpolago za namene neposrednih vplačil 950 milijonov evrov. Za slovensko kmetijsko politiko bo iz programa Razvoja podeželja v naslednjih sedmih letih
Kmetijska mehanizacija je bila znova v ospredju sejemskih udeležencev.
na voljo 1,1 milijarde evrov, iz domačega proračuna pa še dodatnih 200 do 300 milijonov evrov. »Za vse nas, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, gozdarstvom in prehrano, je ta podatek bistvenega pomena, še zlasti, ker nas bodo odgovorni iz EU leta 2020 vprašali, če smo namenjen denar uporabili s takšno učinkovitostjo, da lahko ustvarjamo višjo proizvodnjo hrane,« je dejal Ži-dan. Med številnimi visokimi gosti se je odprtja sejma udeležil tudi namestnik ministra za kmetijstvo Republike Litve in podpredsednik Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo Minda-ugas Kuklierius. Po njegovih besedah je prioritetna obveza vseh v Evropi pridelati dovolj kakovostne in zdrave hrane, za kar si v njihovem svetu unije vseskozi močno prizadevajo.
Na letošnjem, 51. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se na skupno 68.300 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1730 udeležencev iz 29 držav. Sejem bo odprt do četrtka, 29. avgusta, vsak dan od 9. do 19. ure.
NŠ
Foto: NS
Gornja Radgona • Perutnina Ptuj se predstavi
Beležijo ugoden poslovni izid
Včeraj dopoldan je na sejmu Agra v Gornji Radgoni potekala novinarska konferenca Perutnine Ptuj. Vodstvo družbe je predstavilo rezultate lanskega celoletnega in letošnjega polletnega poslovanja, beseda je bila tudi o pomenu perutninskega mesa v prehrani.
Na območju regije (severni in srednji Balkan) se je Perutnina Ptuj v zadnjih dvajsetih letih razvila v mednarodni pre-hranski sistem, ki na letnem nivoju na več kot 22 trgih proda skoraj 80 milijonov kilogramov perutninskega mesa in mesnih izdelkov, kar pomeni, da vsak dan po živilih Perutnine Ptuj posežeta dva milijona potrošnikov. »Na eni strani imamo tako potrditev trga, na drugi pa še stroke, kar dokazujejo vsakoletne nagrade na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov,« je izpostavil predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser ter dodal, da je minulo poslovno leto družba končala po načrtih, realizirala najvišjo prodajo v zgo-
dovini, in sicer v višini 261,8 milijona evrov. »Pomembno je poudariti, da je bil dosežen EBITDA (poslovni izid pred davki, obrestmi, amortizacijo in odpisi) v višini skoraj 25 milijonov evrov, kar je 30 odstotkov več kot leto poprej.«
Pravilno poslovno usmeritev potrjujejo tudi letošnji vmesni poslovni rezultati. V prvih šestih mesecih poslovanja so namreč zabeležili več kot milijon evrov dobička iz poslovanja, kar je še posebej pomembno v luči dejstva, da je prva polovica leta poslovno najtežja v segmentu perutninskega mesa, ki je izrazito sezonske narave. »Glede na ustvarjene polletne rezultate smo tako prepričani, da bomo zanesljivo realizirali
Pa brez zamere
Ena in 100.000
Beseda ali dve o tistem rdečem tam zunaj
Ste že slišali za projekt po imenu Mars One, torej Mars Ena po naše? Ne? Nič hudega. Zagotovo ste že slišali za nekaj, za neko stvar, ki je vsepovsod okoli nas in se ji reče vesolje. Da? No, potem ste verjetno tudi že slišali, da je ta reč, to vesolje, izredno prostrana zadeva. Morda ste kdaj naleteli tudi na podatek, daje v vesolju ogromno galaksij. Cele jate, roji. In daje v teh galaksijah ogromno področij, ki jim vladajo zvezde, sonca. Ogromno osončij, torej. In da v teh osončjih okoli zvezde kroži več ali manj nebesnih teles, ki jim rečemo planeti. Gotovo ste že slišali za planete, kajne? In da se ti vrtijo okoli svoje zvezde, tudi? No, potem gremo kar k stvari: eden izmed planetov, ki v našem osončju delajo družbo naši, okoli sonca vrteči se gmoti, je tudi rdeči planet, Mars. In Mars ima med drugim to posebnost, da je pod določenimi pogoji celo primeren, da bi na svoji površini gostil primerke naše vrste. In glej, glej, tale Mars je celo dokaj blizu našemu planetu, tako da bi ga lahko dosegli v dokaj kratkem času. Ljudi torej frcnimo na Mars. Se strinjate?
No, četudi se ne - obstaja kar nekaj ljudi, ki se. Celo v tej meri, da so ustanovili v prvem stavku omenjeno fundacijo, ki si prav resno prizadeva za to, da bi do leta 2023 na Marsu zaživela prava pravcata človeška kolonija. Saj veste, podobno kot so Angleži poselili vzhodno obalo sedanjih ZDA - le da pri tej zgodbi z Marsom smemo upati na to, da butasti ljudje ne bodo po svoji stari navadi začeli kakšnih vojn med matico in kolonijo, saj je Mars kljub temu, da ga je mogoče doseči, vseeno malce predaleč, da bi se napredno človeštvo podalo v to svojo priljubljeno početje ugonabljanja pripadnikov svoje vrste ter uničevanja vsega povprek.
Torej, Mars Ena hoče na Mars. Za kar ima zelo dobro razdelan načrt (glede financiranja ne vem, ampak pravijo, da so zadeve urejene tudi na tem področju). A to še ni vse. Pri Mars Ena so šli še dalje - potnikov in pionirjev civilizacije nimajo določenih že vnaprej, tako da trenutno poteka razpis izbiranja junakov, ki bodo v zgodovino človeštva zapisani z zlatimi črkami ter na katerega se lahko prijavi malodane vsakdo. Da, tudi vi, slehernik. Tudi vi se lahko potegujete za pot na Mars. Obstaja le en majhen potencialni problem - vrnitve nazaj ni. Potovanje je enosmerno. Ko se enkrat vkrcate, je to to. Konec zemeljske zgodbe. Adijo familija, prijatelji, zeleni gozdovi, modra jezera in morja, dehteča narava, piš vetra na obrazu in tako dalje. To ostane le še spomin in nekaj slik na usb ključku ali prenosnem telefonu (sicer ne vem, kaj vam bo prenosni telefon na Marsu, ampak pustimo to). Skratka, konec Zemlje za vas. Mars čaka.
Vem, kaj porečete - kdo pri zdravi pameti bi rinil tja gor (ali levo, ali desno, ali dol - ne pozabite, govorimo o vesolju, kjer so te smeri drugačne kot v vaši zemeljski soseski). Boste presenečeni, če vam povem, da seje doslej za to enosmerno potovanje prijavilo že več kot 100.000 ljudi? Več kot toliko si jih želi za sabo zapustiti vse zemeljsko ter se odpraviti na rdeči planet. Norost? Morda niti ne. Konec koncev, pri toliko neumnostih in nesmislih, kot smo jim lahko priča na našem»domačem«pla-netu, ne zveni popolnoma noro, če kdo (oziroma, več kot 100.000) želi pobegniti s te krogle.
Gregor Alič
letošnji poslovni cilj - znatno rast poslovanja,« je napovedal prvi mož ptujske Perutnine in izrazil pričakovanje, da bo potrošnja mesa naraščala, najbolj bo v deležu naraščal segment perutninskega mesa. Perutninsko meso ima v primerjavi z drugimi vrstami mesa velike prednosti. Je najcenejši vir beljakovin, pri pridelavi in reji je najmanjša poraba krme na kilogram pridelanega mesa, pomemben je tudi okoljevarstveni vidik. Poleg tega je v nutricionističnem smislu perutninsko meso zdravo in hranljivo, visoke kakovosti, odličnega okusa, manj mastno in primerno za različne diete, enostavno za pripravo in cenovno konkurenčno. Znanstveno je dokazano, da je v perutninskem mesu in iz njega pripravljenih mesnih izdelkih nižja vsebnost nepriporočljivih nasičenih maščob, poleg tega pa perutninsko meso vsebuje biološko visoko vredne beljakovine, vitamine skupine B in nekatere zdrave, organizmu nujno potrebne maščobne kisline ter makro- in mikroelemente.
MZ
10 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje, kultura
torek • 27. avgusta 2013
Gorišnica • Na delu mladi raziskovalci
O Arnuševi z Dominkove domačije
Štiri dijakinje Gimnazije Ptuj - Špela Bezjak, Anja Hribar, Rebeka Kovačec in Eva Vojsk - so pod mentorstvom profesoric Slavice Bratuša in Darinke Čretnik izdelale raziskovalno nalogo z naslovom Spomini Angele Arnuš.
Angela Arnuš (1921-2007) je bila rojena na Dominkovi domačiji v Gorišnici in tam živela do leta 1990, ko je ugasnilo življenje njene matere Katarine Nemec. V jeseni svojega življenja je Arnuševa na pobudo Silvestre Brodnjak v spominsko knjigo zapisovala spomine na življenje v preteklosti, zgodovinske dogodke, opravila, šege, pa tudi pesmi in pregovore. Nekateri zapisi v rokopisu so opremljeni z ilustracijami. Rokopis je nastajal dve leti (od 2004 do 2006). Leta 2008 je Silvestra Brodnjak rokopis izročila Občini Gorišnica, šest dijakinj ptujske gimnazije pa ga je nato v šolskem letu 2011-12 pretipkalo. Štiri dijakinje so se v nadaljevanju odločile natančneje preučiti v rokopisu zapisane podatke.
Angela Arnuš je osnovno šolo končala v Gorišnici, nato pa se je v življenju posvetila kmetovanju. Kljub veliki nadarjenosti se ni mogla šolati. Je pa sama razvila svoje talente. Veliko je risala, izdelovala voščila in čestitke, iz suhih rož in semen je oblikovala slike, pekla torte, jih izvirno okrasila, vezla prte, pletla ... Pred 2. svetovno vojno je sodelovala v rogozni-ški gledališki skupini Danijela Šugmana, očeta Zlatka Šugma-na. Najbolj jo je razveselilo, da je Občina Gorišnica leta 1997 odkupila njeno domačijo, jo
prenovila in spremenila v muzej. Dokler je bila zmožna, je tudi sama prispevala k njeni uveljavitvi. Obiskovalcem je v narečju pripovedovala o preteklosti domačije in sodelovala pri snemanju filmov (na temo Domnikove domačije). S pisanjem spominov, v katerih je v besedi ohranila podobo svoje domačije in prednikov ter opisala opravila, običaje in dogodke, ki so zaznamovali njen rojstni kraj, je sebi postavila najlepši možni spomenik.
Dijakinje ptujske Gimnazi-
je, letošnje maturantke, so se naloge ob pomoči obeh mentoric lotile z vso vnemo in z izjemnim zanimanjem. Njihovo raziskovalno delo je bilo razdeljeno na teoretični in empirični del. Dekleta so na terenu poiskala različne informatorje. O Angeli Petek so se pogovarjala s sedanjim in nekdanjim županom občine Gorišnica, Jožetom Kokotom in Slavkom Visenjakom. Frida Zorli jih je popeljala po Dominkovi domačiji, Silvestra Brodnjak, ki je z Angelo prijateljevala, jim je pobliže predstavila njeno življenje, vpogled v župnijsko kroniko in matične knjige je dekletom omogočil gorišniški župnik Ivan Holobar, z informacijami pa so jim pomagali tudi Otilija Brodnjak, Irena Lapornik, Ivan Cimerman, Tinček Ivanuša, Slavko Cafuta in še nekateri drugi krajani Go-rišnice. »Angela Arnuš in njen rokopis imata za poznavanje Dominkove domačije neprecenljivo vrednost. Njeni zapisi bodo pripomogli k še boljšemu razumevanju življenja v tej tristo let stari panonski hiši.
Angelin zvezek, ki je bil doslej le v prostorih Občine Gorišni-ca, bo s prepisom rokopisa v tekstopis na voljo širši javnosti. Občini Gorišnica pa predlagamo, da ga izda v knjižni obliki. Dominkova domačija je resnično pomemben del kulturnega življenja v Gorišnici in prav zaradi tega imajo spomini Angele Arnuš še toliko večjo vrednost,« so v zaključku naloge, ki je bila nagrajena z zlatim državnim priznanjem, zapisale avtorice.
Predstavitev raziskovalne naloge je v juliju potekala na Dominkovi domačiji, v sklopu prireditev ob prazniku občine Gorišnica. Avtoricam so ob tej priložnosti priznanje in zahvalo za trud in delo med drugimi izrekli župan Jože Kokot, nekdanji župan Slavko Visenjak, obe mentorici (Slavica Bratuša in Darinka Čretnik), ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih ter Silvestra Brodnjak, ki je zaslužna, da so zapisi Angele Arnuš v spominsko knjigo med letoma 2004 in 2006 sploh nastali.
Mojca Zemljane
Foto: MZ
Predstavitve naloge so se pri Dominkovi domačiji udeležili številni domačini in povabljeni gostje.
Ljutomer • Ob 50-letnici Gimnazije
Miklošičev spomenik je preseljen
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) letos praznuje 50-letnico obstoja. Ob dogodkih je poslovna stavba ljutomerske osrednje izobraževalne ustanove dobila tudi novo podobo.
Ravnatelj GFML Zvonko Kustec
Prepleskan je kamniti podest okrog šole, pred katero je nastal nov plato, postavljajo se nove klopi, drevesa pa bodo zasajena jeseni. Prestavljen je tudi Miklošičev spomenik, ki je bil nameščen pred starim šolskim vhodom.
V	ospredju celotnega dogajanja bosta akademija in srečanje generacij, 30. in. 31. avgusta.
V	petek, 30. avgusta, se bo ob 11. uri pričela okrogla miza na temo Perspektivnost dežele ob Muri, kjer je povabljenih 40 doktorjev znanosti. Med njimi je nekaj obiskovalcev ljutomerske gimnazije, sicer pa so vsi člani kluba Prleška akademija. Popoldne, ob 17. uri, bo
v dvorani Športno-izobraževalnega centra Ljutomer slavnostna akademija, kjer je pričakovati tudi predsednika države Boruta Pahorja. Ob tej priložnosti bo ravnatelj GFML Zvonko Kustec podelil Miklošičeve kipce zaslužnim za razvoj ljutomerske gimnazije. Dan pozneje bo v isti dvorani še srečanje generacij. Ob častitljivem jubileju GFML bo izdan zbornik, ki ga je uredila in v njem zbrala dogajanje, povezano z ljutomersko srednjo šolo v minulih petdesetih letih, profesorica slovenščine in zgodovine na GFML Katja Peršak.
NŠ
Foto: NS
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Zakaj dvigujemo roke nad druge in sebe?
V zadnjem času se je daleč največ družinskih tragedij z umori, poškodbami in samomori v Sloveniji zgodilo v naših krajih. Zato upravičeno vprašanje, zakaj prav tukaj. Prvi odgovor je socialna stiska, ki je tukaj največja. Temu lahko pritrdimo, vendar je to premalo. Ni vse zaradi tega, čeprav je veliko na tem. Sam bi glavne vzroke znova iskal v vzgoji, v družini. Ne bežim od morebitnega očitka, da to ni tako pomembno in odločilno. Ja, pa je. Zato ker se po mojem vse začne in konča v družini ter širšem sorodstvu in sosedstvu. Razmere v družinah so lahko zelo zapletene in jih od zunaj ni enostavno ocenjevati. Navzven je lahko vse lepo in celo vzorno, znotraj pa popolnoma drugače. Tega ne vemo, ker nismo znotraj. To vedo tisti, ki tam so in razmere poznajo. V družini se rodimo, v njej živimo, v njej slavimo, v njej žalujemo in v njej si pomagamo. V družini seveda tudi vzgajamo za življenje v skupnosti, takšni ali drugačni. In ravno življenje v skupnosti zahteva veliko sodelovanja, potrpljenja, razumevanja, spoštovanja, pomoči, pogovarjanja, spodbujanja, skupnega reševanja problemov in težav, skupnega veselja ob uspehih in dosežkih. Če je vse to v normalnih mejah, potem ni težav in tudi najtežje probleme in situacije s skupnimi močmi rešimo. Pod normalno razumem to, da si tega želimo in to sprejemamo. Če tega ni, potem so nekateri izgubljeni v času in prostoru ter se težko soočajo s stanji, ki jih ogrožajo in jim kljub drugačnim zagotovilom niso kos. Če ob tem niso vzgojeni za življenje v skupnosti in so podvrženim vzorom v bližnji in širši okolici, ti pa so prevečkrat izrazito neprimerni, potem pride do posledic, kot smo jim priča. Te posledice so najbolj izpostavljene, o njih beremo, gledamo in poslušamo. Koliko pa je tudi hudih situacij v družinah in sosedstvu, ki ostanejo skrite! Ob službah in ljudeh, ki se poklicno ukvarjajo s tem, izjemno veliko oziroma največ lahko storimo sami, in to v vseh fazah našega življenja, torej od mladosti do starosti. Izpostavil bi predvsem spoštovanje sebe in drugih ter vsega, kar nas obdaja. Če to privzgojimo otrokom, bo kasneje vse lažje. Mislim in upam, da vsi dobro vemo, kaj to pomeni in tega ne bi našteval.
Politiki in mnenjski voditelji ter medijsko izpostavljeni ljudje bi se morali bolj zavedati, kakšni vzorniki so drugim državljanom, s katerimi živijo v širši skupnosti. Če se požvižgajo na spoštovanje vsega, od zakonov do ljudi, kaj lahko potem pričakujemo od državljanov, ki jim sledijo in jih upoštevajo? Lahko od ljudi pričakujemo, da bodo spoštovali avtoritete, starše, ženske in starejše, sosede in znance, pa tudi vse drugo, od alkohola do hrane? Če bi spoštovali življenje, potem ne bi dvignili roke nad nikogar, tudi če smo še v tako težkem socialnem stanju.
Vem, da se je izjemno težko in rizično vtikati v življenje drugih, v njihove odnose. Toda če vemo za stanje v svoji družini, drugih družinah, pri sosedih, ne stojmo križem rok. Poskušajmo se jim približati in pomagati pri odpravi težav. Če ne moremo ali ne upamo sami, pa na primeren način na to opozorimo njihove sorodnike ali ustanove, ki to obvladajo.
Razmislimo o tem in se ozrimo po okolici, svoji in širši. Ne bodimo pasivni, da se to ne bo zgodilo tudi nam!
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Tenis
186 dvobojev, več kot 600 žogic
Stran 12 Ptujski športni vikend
Šport, zabava in rekreacija na enem mestu
Stran 12
Nogomet
Prvi del za pozabo, drugi neučinkovit
Stran 13 Športno plezanje
Mina Markovič brez finala v Munchnu
Stran 13
Nogomet
Trije zadetki Drave za uvodne tri točke
Stran 14
Igre šolarjev
Mladi športniki so se vrnili s petimi medaljami Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 7. krog
Velika zmaga Zavrča v senci poškodb
Zavrč - Rudar Velenje 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Šafaric (7.), 2:0 Kresinger (42.), 2:1 Črn-čič (73.)
ZAVRČ: Fink, Kurbus, Sam-bolec, Murko, Kokol, Šafaric, Brlečic, Matjašič (od 66. Fuček), Golubar, Kelenc (od 60. S. Čeh), Kresinger (od 42. Benko). Trener: Viktor Trene-vski.
RUDAR VELENJE: Rozman (od 42. Radan), Jeseničnik (od 36. Klinar), Kašnik, Kne-zovic (od 85. Podlogar), Dedič, Črnčič, Radujko, Firer, Rotman, Bratanovic, Eterovič. Trener: Jernej Javornik.
RDEČI KARTON: Kurbus (Zavrč, 58.)
Srečanje med Zavrčem in Rudarjem iz Velenja bi glede na položaj na lestvici lahko brez težav razglasili za derbi kroga, saj sta se pomerili drugo- in petouvrščena ekipa lige. Za obe moštvi velja, da sta prava osvežitev lige, v prid dobri predstavi ni govorilo le igrišče, ki je bilo zaradi obilice dežja dodobra namočeno.
Domači strateg Trenevski je - kot je to že v njegovi navadi - spet nekoliko prevetril zasedbo, gostujoči strateg Ja-vornik pa je na igrišče poslal postavo, ki je začela večino srečanj, na katerih so se Ve-lenjčani do sedaj tako izkazali. Navdušenje na tribunah se je razleglo že v 7. minuti, ko je iz prostega strela s približno 20 metrov s strelom mimo živega
Prav gotovo se je ključni trenutek na srečanju zgodil v 42. minuti, ko je Zavrč zadel za 2:0 in si s tem, kot se je izkazalo kasneje, priigral neulovljivo prednost. Omenjeno minuto pa velja omeniti tudi zaradi dejstva, da sta se takrat pri zadetku poškodovala tako strelec za Zavrč Dino Kresinger kot vratar Rudarja Matjaž Rozman, ki sicer prihaja iz Gerečje vasi. Oba sta bila po trku odpeljana v ptujsko
bolnišnico, kot smo izvedeli kasneje, pa v obeh primerih vendarle naj ne bi šlo za težji poškodbi, na kar je sprva kazalo, sploh v primeru Rozmana. Zanimivo je, da se je že nekoliko prej zaradi udarca v rebra poškodoval gostujoči kapetan Aleš Jeseničnik, ki je prav tako moral v bolnišnico. Kljub temu srečanje še zdaleč ni bilo grobo, bolj je šlo za splet nesrečnih okoliščin.
zidu mojstrsko zadel Nikola Šafaric. Domačini so bili tudi po zadetku absolutni gospodarji na igrišču, rdečim pa v
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 7. KROGA:
ZAVRČ - RUDAR VELENJE 2:1 (2:0); strelci: Šafarič 7., Kresinger 42.; Črnčič 73. Rdeči karton: Kurbus 58. (Zavrč); TRIGLAV - MARIBOR 0:1 (0:0); strelec: Fajič 56.; DOMŽALE - LUKA KOPER 0:1 (0:1): strelec: Lotrič 14.; CELJE - KRKA 2:0 (1:0); strelca: Čadikovski 9., Gobec 56. z 11 m.;
GORICA - OLIMPIJA 4:1 (3:1); strelci: Lapadula 16., Vetrih 30.,				Coda
35., Bazzoffia 82.; Omladič 39. z 11 m.				
1. MARIBOR 6 6	0	0	20:3	18
2. LUKA KOPER 7 4	2	1	11:10	14
3. RUDAR VELENJE 7 4	1	2	11:8	13
4. ZAVRČ 7 4	1	2	12:11	13
5. GORICA 7 3	2	2	8:6	11
6. OLIMPIJA 6 3	1	2	14:10	10
7. DOMŽALE 7 1	3	3	6:11	6
8. CELJE 7 1	2	4	7:12	5
9. KRKA 7 1	1	5	8:17	4
10. TRIGLAV 7 0	1	6	4:15	1
Lestvica najboljših strelcev: 6 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 5 zadetkov: Josip Maroševič (Krka); 4 zadetki: Jean-Philippe Mendy, Nusmir Fajič (oba Maribor), Massimo Coda (Gorica); 3 zadetki: Goran Galešič (Luka Koper), Damjan Bohar, Marcos Morales Tavares (oba Maribor), Nik Omladič (Olimpija) ...
uvodu ni uspevalo prav veliko. Šele po dobrih petnajstih minutah tekme so pričeli igrati tudi gostje, ki so postajali iz minute v minuto nevarnejši. V 22. minuti je s strelom z glavo poskušal Firer, na golovi črti pa je žogo odbil Šafaric. Približno 600 gledalcev je še naprej spremljalo dinamično igro, ki pa jo je prekinjalo vse več prekrškov. V 33. minuti se je težje poškodoval gostujoči branilec Jeseničnik, zamenjal pa ga je Klinar. Tempo je v končnici prvega dela nekoliko padel, to pa je bila voda na mlin domačinom. Ti so modro čakali na svojo priložnost in jo v 42. minuti tudi izkoristili. Po čudoviti podaji Jureta Matjašiča je še na drugi zaporedni tekmi iz bližine zadel Dino Kresinger. Pri zadetku sta nesrečno trčila Kresinger in gostujoči vratar Matjaž Rozman, ki sta bila zaradi poškodb zamenjana. V sodnikovem podaljšku je od daleč nevarno streljal še Go-lubar, toda izid se ni spremenil.
Velenjčani so takoj v uvodu drugega polčasa nakazali, da
Pokal Slovenije
V prostorih Nogometne zveze Slovenije so v petek izžrebali tekmovalne pare 2. kroga Pokala Slovenije. Derbi kroga bosta igrali prvoligaški ekipi Celja in Zavrča, drugi obračun prvoligašev bosta odigrali ekipi Rudarja in Krke. Kidričani bodo gostovali pri ekipi Šmartno 1928, nogometaši ptujske Drave pa bodo gostili prvoligaško ekipo Domžal. Ptujska ekipa je edina, ki se je znašla med prvo-in drugoligaškimi ekipami. Pari 2. kroga: Drava Ptuj - Domžale Celje - Zavrč Šmartno 1982 - Aluminij Rudar Velenje - Krka Ah Mas Tech - Olimpija Ljubljana Šenčur - Farmtech Veržej Koroška Dravograd - Gorica
Kalcer Radomlje - Maribor Tekme bodo na sporedu 18. septembra.
JM
»Zavrč nas ni presenetil«
Gregor Fink, vratar Zavrča: »V obrambi smo v prvem polčasu igrali zelo disciplinirano, v napadu pa smo dvakrat zadeli. Tako smo krenili tudi v drugi del, toda kmalu se nam je 'zgodil' rdeči karton, tako da smo morali zaigrati povsem obrambno. Prejeli smo zadetek, toda na srečo smo zdržali in zasluženo zmagali. Rudar je bil favorit, toda tudi mi smo se zavedali svoje kakovosti in jo tudi unovčili.«
Mate Eterovič, igralec Rudarja: »Dejstvo je, da srečanja nismo začeli dobro - še sam ne vem, zakaj. Po vodstvu 2:0 za domače smo se v drugem polčasu pobrali, imeli svoje priložnosti, dosegli tudi zadetek, toda na žalost nam ni uspelo izenačiti. Zavrč nas ni presenetil, saj ima izkušeno ekipo in jim za zmago čestitam.«
Jernej Javornik, trener Rudarja: »Vedeli smo, kakšna tekma nas čaka. Odločilno je bilo to, da v srečanja nismo krenili odločno. V uvodu smo takoj prejeli zadetek in to nas je 'presekalo'. Igro smo nato prevzeli v svoje roke, toda v prvem delu smo bili premalo konkretni v zaključkih. Naše načrte sta podrli tudi dve poškodbi v prvem polčasu. Z zadetkom v drugem polčasu smo se vrnili v igro, fantom pa nimam kaj zameriti, saj so pokazali dobro igro, z malo sreče bi bil lahko izid tudi drugačen. Zavrč ima dobro ekipo, ki ima isto število točk kot mi in ob tej priložnosti čestitam kolegu Viktorju Trenevskemu.«
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Najprej naj povem, da do Jerneja (Javornika, op. a.) in njegove zasedbe čutim veliko spoštovanje. V srečo sam pretirano ne verjamem, toda danes nam je nedvomno ta dež pomagal do zmage. Rudar poznam, toda tudi mene so nekoliko presenetili z uigranostjo in čvrstostjo. Po vodstvu z 2:0 in rdečem kartonu je bilo le še vprašanje, ali bomo zdržali. Toda ta družinska zgodba Zavrča in veliko završko srce sta s to zmago še dodatno dobila na veljavi in zaradi zmage sem res zelo srčen.«
Foto: Črtomir Goznik
Dino Kresinger (Zavrč, beli dres) in David Kašnik sta bila pogosto udeležena v neposrednih dvobojih.
za njih tekma še ni izgubljena. Zaigrali so na vse ali nič, toda prvo priložnost v tem delu igre so preko Matjašiča, ki je zgrešil iz težkega položaja, zapravili beli. Velenjčani so resneje ogrozili domača vrata v 53. minuti, Bratanovicev projektil pa je zletel preko vrat. Zavrč se je v teh trenutkih krčevito branil, toda zares težki trenutki so se za domačine šele začeli. V 57. minuti je bil namreč zaradi nespametnega prekrška izključen domači branilec Dejan Kurbus, ki je dva rumena kartona prejel v pičlih sedmih minutah. Pritisk Javornikovih varovancev se je tako le še stopnjeval, beli so bili nekajkrat na hudih preizkušnjah. V 70. minuti je z
diagonalnim strelom po tleh z desne zgrešil Bratanovic. V 73. minuti so gostje zasluženo znižali izid: po podaji Rajka Rotmana se je iz oči v oči s Finkom znašel Leon Črnčič in ga s strelom po tleh rutini-rano premagal. Takoj za tem so si rudarji priigrali še dve priložnosti, zapravila pa sta jih Ivan Firer in Dalibor Radujko. Gostje iz Šaleške doline so s pritiskom puščali precej prostora v obrambi, toda domačini več od poskusa Fučka niso zmogli. V zadnji minuti je iz bližine za las zgrešil Črnčič, domačini pa so se na koncu le ubranili in s herojsko predstavo z igralcem manj slavili veliko zmago.
Tadej Podvršek
Nogomet • 1. SNL
Koper »pokvaril« debi Elsnerja
V	tednu, ko so prvenstvene obračune v novi sezoni začeli tudi v Italiji (naslov brani ekipa Juventusa, odvzeti pa ji ga hočejo Roma, Napoli, Inter, Milan in Fiorentina), so slovenski prvoligaši odigrali srečanja 7. kroga. Prvaki so imeli v Kranju tradicionalno težko delo, kljub odsotnosti nekaterih igralcev prve enajsterice (Cvijanoviča, Milca, Rajčeviča ...) pa so ga opravili z odliko. Zmago jim je prinesel Nusmir Fajič, ki je vstopil v 2. polčasu. V sredo čaka Mariborčane na domačem igrišču povratna tekma s češko Viktorijo iz Plzna za vstop v Ligo prvakov. Vijoličasti bodo poskušali nadoknaditi poraz 1:3 s prve tekme, kar ni neuresničljiva naloga.
V	tem krogu so najvišjo zmago zabeležili igralci Gorice, ki so Olimpiji nasuli kar štiri zadetke (tri so dosegli Italijani, ki so na posoji iz Parme). Ljubljančani nikakor ne najdejo pravega ritma, trener Razdrh pa tarna tudi zaradi slabega pristopa igralcev. Drugi derbi kroga je bil odigran v Zavrču, kjer so si domačini s srčno borbo in vknjiženimi tremi točkami prislužili napredovanje na lestvici. Napredovala je tudi ekipa Kopra (na 2. mesto), ki je v Domžalah »pokvarila« debi novega trenerja Luke Elsnerja (doslej je bil pomočnik glavnega trenerja Mojsiloviča, ki je bil odpuščen pred tednom). Domačini so imeli sicer več od igre, a jim je veselje preprečil koprski vratar Nenezič, ki je med drugim ubranil tudi strel Gorana Vuka z 11-metrovke. Celjani so šele v 7. krogu vknjižili prvo zmago v tem prvenstvu, njihova »žrtev« pa je bila novomeška Krka. Tri točke sta sicer mladi celjski zasedbi prinesla veterana Dragan Čadikovski in Sebastjan Gobec.
JM
403 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 23. avgusta 2013
Tenis m Turnir TE U-12 na Ptuju
186 dvobojev, več kot 600 žogic
Na Ptuju se je v soboto končal turnir evropske serije v konkurenci U-12 Terme Ptuj open, ki je imel oznako 3. kategorije. V dobrem tednu je bilo na sporedu ogromno dvobojev mladih nadebudnežev, ki počasi vstopajo v svet tenisa in igranja na turnirjih. Organizatorji so imeli ves teden srečo z vremenom, le sobotne finalne dvoboje so morali zaradi dežja iz ptujskih Term preseliti v Goya center v Hajdošah.
V konkurenci dečkov je slavil Mariborčan Jan Kupčič, ki je v finalu 6:3, 6:2 premagal Tina Krstuloviča (ta je v četrtfi-nalu izločil Blaža Vidoviča). Pri deklicah si je zmago priborila Čehinja Olga Danilovič, ki je bila v finalu boljša od Japonke Himari Sato. Ta je zmagala med dvojicami, kjer je igrala skupaj s Slovenko Sheilo Glavaš. V finalu sta 6:3, 6:1 premagali Hrvatici Oleksandro Olyinykovo in Ivo Zelic. V finalu dečkov je bosanska dvojica Dobrnjac-Mi-lakovic ugnala italijansko navezo Faggian-Peruffo.
Luka Hazdovac, predsednik organizacijskega odbora: »Za naš klub je bila organizacija takšnega turnirja velik logistični zalogaj, saj smo morali zagotoviti prenočišče in hrano za 50 članov nacionalnih ekip. Pri tem ne bi šlo brez pomoči Term Ptuj, Dijaškega doma Ptuja, Zavoda za šport in MO Ptuj. Kot zanimivost lahko povem, da je bilo skupno odigranih 186 dvobojev, na katerih je bilo, skupaj s treningi, porabljenih več kot 600 žogic. Udeleženci so prihajali iz 17
Foto: Črtomir Goznik
Med posamezniki sta na turnirju Terme Ptuj open U-12 slavila Slovenec Jan Kupčič in Cehinja Olga Danilovič.
držav in so bili zelo zadovoljni s tekmovanjem. Zelo jim je bilo všeč tudi mesto Ptuj, ljudje, narava ... Obljubili so, da se naslednje leto vrnejo.
Iz tekmovalnega vidika smo lahko zelo zadovoljni z rezultatom Blaža Vidoviča. Je leto mlajši od tekmecev v tej konkurenci, a se je kljub temu uvrstil v četrtfinale. V finalu sta po dolgem času na turnirju TE nastopala dva Slovenca, s čimer smo lahko zelo zadovoljni.«
Nina predala dvoboj na Madžarskem
Nina Potočnik je pretekli teden nastopila močnem mladinskem ITF-turnirju 2. kategorije na Madžarskem. Nina je na Madžarsko odpotovala opogumljena z dobrimi doseženimi rezul-
tati na evropskem posamičnem in ekipnem prvenstvu.
Turnir je odprla z gladko zmago 6:2, 6:1 proti domačinki Panini Udvardy. Nadaljevala je v podobnem slogu, saj je v 2. krogu izločila 5. nosilko, Madžarko Bianko Bekefi. 16-le-tna članica TK Terme Ptuj je zmagala z rezultatom 7:5, 6:3. S tem se je uvrstila med najboljšo osmerico, kjer jo je v četrtfinalu čakala Romunka Jacqueline Adine Cristian. Ta bi
bila v normalnih okoliščinah premagljiva tekmica, vendar je morala Nina že v 1. nizu predati dvoboj zaradi slabega počutja, ki jo je oviralo že v prejšnjih dvobojih.
Še uspešnejša je bila Potočnikova med dvojicami, kjer je združila moči z Bianko Bekefi. Četrti nosilki sta nanizali dve zaporedni zmagi, v polfinalu pa ju je ustavila drugoposta-vljena češko-ruska dvojica.
JM
Rezultati, dvojice:
1. krog: Potočnik/Bekefi (Slovenija/Madžarska, 4) - De Paola/Ud-vardy (Madžarska) 6:2, 6:0;
četrtfinale: Potočnik/Bekefi - Gubanova/Lidkovskaya (Kazahstan/ Rusija) 6:1, 6:4;
polfinale: Potočnik/Bekefi - Heinova/Komardina (Češka/Rusija, 2) 4:6, 2:6.
19. Ptujski športni vikend
Šport, rekreacija in zabava na enem mestu
V prostorih Zavoda za šport Ptuj je bila v četrtek novinarska konferenca pred 19. Ptujskim športnim vikendom, ki bo na sporedu med 6. in 8. septembrom. Na konferenci so sodelovali župan MO Ptuj Štefan Čelan, direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj, predsednik sveta Zavoda za šport Stanko Glažar in ambasador dogodka Dejan Zavec.
Organizatorji bodo občanom v treh dneh ponudili blizu petdeset različnih športnih vsebin, predstavilo se bo okrog trideset klubov in društev. Glavno dogajanje bo drugo leto zapored na Mestnem stadionu in v njegovi bližnji okolici. Lani se je športno-rekreativno-zabavne prireditve udeležilo okrog tisoč obiskovalcev, letos je želja precej višja. Zaradi tega so glavni organizatorji že pred časom zelo zavihali rokave in za 19. Ptujski športni vikend ob tradicionalnih vsebinah pripravili nekaj novosti. Glavni bosta prav gotovo največje otroško igrišče na prostem v Sloveniji, na katerem bodo za varnost otrok poskrbeli animatorji, in Mestna plaža, ki bo v ptujskem Mestnem parku. Na njej bo poseben prostor za oddih in osvežitev, hkrati bo postavljeno tudi veliko platno, na katerem si bo moč ob večerih ogledati nogometno tekmo med Slovenijo in Albanijo ter uvodne nastope slovenske košarkarske reprezentance na EP v Sloveniji. Do-
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tiskovne konference, na kateri so predstavili načrte za letošnji Ptujski športni vikend.
brodošla novost bo nedvomno tudi možnost nekaterih aktivnosti za invalide, ki bodo lahko igrali sedečo odbojko, košarko na vozičkih, namizni tenis, šah, lahko bodo tudi streljali.
Na športnem vikendu bo poskrbljeno za vse generacije. Glede na lanskoletne izkušnje bo tudi letos največ zanimanja za mini olimpijado, ki jo organizatorji prirejajo v sodelovanju s ptujskim vrtcem, za vožnjo s kartingom in plesanje zumbe. Lanskoletni množični zumba dogodek z imenom Zmigaj bo letos še nadgrajen, ponovno pa
bodo udeleženci lahko plesali skupaj s Sebastianom. Na spisku športnih aktivnosti so seveda tradicionalni športi, kot so tek, nogomet, košarka, odbojka, tenis, medtem ko bodo zanimivi tudi nekateri novodobni športi, kot so zumba, fotoorientacija, joga, tai ji, fit s psom, airsoft in podobno. Za starejše udeležence bodo izvedli jutranje razgibavanje, nordijsko hojo in test hoje na dva kilometra.
V spremljevalnem programu se obetata tudi dva zanimiva nogometna turnirja in predvsem veliko predstavitev špor-
tnih panog ptujskih klubov in društev. Posebna gosta bosta športna plezalka Mina Markovič in boksar Dejan Zavec, ki sta ambasadorja dogodka in bosta skrbela za dodatno motivacijo med udeleženci. Ptujski športni vikend ima tudi dobrodelno noto, saj se bodo skozi celotno dogajanje zbirala sredstva, ki jih bodo namenili Centru za socialno delo Ptuj. Želja organizatorjev je, da bi vsak obiskovalec našel in se preizkusil v primernem športu za njega in njegovo družino.
David Breznik
Rokomet • Prijateljske tekme
Po Varaždinu padlo še Krško:
Jeruzalem - Krško 28:24 (12:13)
JERUZALEM: Belec (14 obramb); Radujkovic 2, Čudič 1, Šišmanovič 2, Kolmančič 1, Gregorc 6 (5), Rajšp 2, Bogadi 7, Peček 3, Mavrič, Mesaric 4, Žižek Cvetko, Štumberger, Poznič, Ozmec, Kavčič. Trener: Saša Prapotnik.
KRŠKO: Polutnik (3 obrambe), Žitnik (9 obramb); Jazbec 4 (2), Sikošek, Ban 2, Miklavčič 4, Kučič 1, Dular 2, Majerle 5, Koprivc 4, Zoran 1, Zorič, Kastelic 1. Trener: Sandi Markl. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Krško 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Krško 8 minut.
Ormožani so v šestih dneh odigrali tri pripravljalne tekme. Proti Varaždinu so na gostovanju zabeležili poraz 42:31, doma pa zmago 40:35. Novi tekmec so bili rokometaši Krškega, ki so bili v 1. polčasu boljši od Ormoža-nov in so ves čas vodili. Največja prednost v prid Krčanov je znašala štiri točke (2:6). Ekipi sta bili poravnani vse do izida 18:18, ko je v samem zaključku tekme varovancem trenerja Saše Prapotnika uspelo zlomiti odpor žilavega tekmeca in povesti s 27:22. V obeh ekipah je kar mrgolelo mladih rokometašev.
UK
Visok poraz pomlajenih in oslabljenih Ptujčank: Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje 16:28 (10:14)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Pušnik, Selinšek 3, Žiher 2, Ivančič 1, Frangež 4, Ambrož, Lah, Kac 1, Grabrovec, Borovčak 4, Gavez 1, Lazar. Trener: Marjan Valenko.
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Borovčak (ŽRK MT Ptuj)
Ptujčanke so odigrale še drugo pripravljalno srečanje pred novo sezono, ki pa je še vedno vprašljiva. Tokratne tekmice so bile Velenjčanke, ki imajo pred letošnjo sezono visoke ambicije, saj so obdržale celotno lansko zasedbo, obenem pa jo še okrepile. Gostje so takoj v uvodu naredile delni izid 1:6, mlade Ptujčanke, ki so tekmicam priznale preveč strahospoštovanja, pa so ves čas lovile priključek. V drugem delu je domačinkam, ki se bodo morale šele naučiti tekmovati, obenem pa se zavedati, da je rokomet kolektivni šport, kjer igranje za osebno statistiko ne pride v poštev, pošla sapa in Velenjčanke so prišle do visoke zmage. Naslednjo tekmo bodo Ptujčanke odigrale v sredo ob 19. uri, ko v Ljudskem vrtu gostuje Millenium.
tp
Sicer pa so vse oči v klubu trenutno uprte v vodstvo kluba in tako pričakovano skupščino, ki naj bi ponudila dokončni odgovor na vprašanje, ali bomo v najstarejšem slovenskem mestu tudi v naslednji sezoni imeli rokometnega ženskega prvoligaša. Dokončno pa je vzpostavljena tudi piramida dela v mlajših selekcijah. Tako bo Sašo Petek v naslednji sezoni vodil ekipo starejših deklic B in letnika 1999, Ladislav Sabo bo vodil mlajše deklice in koordiniral delo v mlajših selekcijah, koordinator vseh mlajših selekcij pa bo Nikola Bistrovič, ki je doslej vodil člansko moštvo. Mini rokomet bo vodil Dejan Horvat.
Velika Nedelja Carrera Optyl tretja v Ivancu
Rokometaši iz Velike Nedelje so v okviru priprav na prihajajočo sezono nastopili na memorialnem turnirju v hrvaškem Ivancu. Zraven njih so nastopili še domača Ivančica Ivanec, Prelog in Varaždin. Velikonedeljčani so na močnem mednarodnem turnirju osvojili tretje mesto.
Na prvi tekmi so morali priznati premoč domačinom iz Ivanca. Gostje so jim dobro parirali do polovice drugega polčasa, nato pa storili nekaj zaporednih napak. Domači so to izkoristili in na koncu visoko zmagali. V tekmi za 3. mesto so premagali ekipo Preloga in se jim tako oddolžili za poraz pred nekaj dnevi na njihovem parketu. Velikonedeljčani so tokrat prikazali povsem drugi obraz in tekmeca presenetili predvsem z odlično igro v obrambi.
Rezultati:
Ivančica Ivanec - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:18 (15:11)
Prelog - Velika Nedelja Carrera Optyl 24:33 (9:16)
Postava in strelci RK Velika Nedelja Carrera Optyl: Zorec 5, Kaučič 6, Bombek, Hanželič 3, Bezjak 2, Veselko 11, Štefičar 9, Preac, Špindler 5, Bokša, Cimerman, Špindler 7, Šerod 1, Hojžar 1, Marin 1. Trenerja: Bojan Munda in Robi Mesarec.
Končni vrstni red:
1.	GRK Varaždin
2.	RK Ivančica Ivanec
3.	RK Velika Nedelja Carrera Optyl
4.	RK Prelog
Danilo Klajnšek
torek • 27. avgusta 2013
ŠtajerskiTESUHK 1
4)
o
44. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, Ptuj 2013
Vrnitev med zidove minoritskega samostana
Letošnji, 44. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, Ptuj 2013, se znova vrača na svoje »rojstno prizorišče«, na dvorišče minoritskega samostana. Tam bo v petek, 30. avgusta, v tekmovalnem delu nastopilo 10 narodno-zabavnih ansamblov z območja Slovenije.
Za dva kipca Orfeja in za nagrade se bodo potegovali ansambli, ki so uspešno nastopili na avdiciji, ki je bila 29. maja v Preddvoru pri Kranju. Kot gostje, ki bodo občinstvo na prireditvi in tele-
vizijske gledalce ter radijske poslušalce zabavali v času glasovanja in zasedanja strokovnih komisij, bodo nastopili člani ansambla Slovenski muzikantje. Prireditev smo tudi letos organizirali v družbi
Foto: Črtomir Goznik
Letos znova na dvorišču minoritskega samostana. Za sceno bo tudi tokrat poskrbel umetnik Jože Napotnik.
Radio-Tednik Ptuj ob soorga-nizaciji Zdravka Geržine in v sodelovanju z regionalnim RTV centrom Maribor. 44. festival NZG bosta povezovala Sonja Voda in Marjan Nah-berger.
Tekmovalni ansambli se bodo tudi letos pomerili v dveh kategorijah, saj bo strokovna komisija izbrala zmagovalca med kvinteti in zmagovalca med drugimi zasedbami. Posebna strokovna komisija pa bo ocenila vsa letošnja besedila in izbrala najboljše. Začetek festivala bo ob 19.30, ob 20. uri pa se bo začel neposredni prenos na 1. programu TV Slovenija, na
TV Maribor, na Radiu Maribor in Radiu Ptuj.
Nagrade letošnjega, 44. festivala NZG Ptuj 2013:
Strokovne komisije izberejo:
•	najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada ORFEJ in 900 €
•	najboljši ansambel med drugimi zasedbami - nagrada ORFEJ in 900 €
•	najboljše besedilo - nagrada 650 €
•	najboljšo vokalno izvedbo - Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci)
TV-gledalci in radijski poslušalci s telefonskim glasovanjem izberejo najboljšo melodijo, svoje glasove za najboljšo melodijo pa bodo lahko letos oddali tudi obiskovalci festivala z glasovalnimi lističi, ki jih bodo prejeli ob vstopu na prireditev. Avtorji najboljše melodije prejmejo plaketo in nagrado v znesku 1000 €.
Strokovno komisijo sestavljajo:
Štefan Petek - ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
Urška Čop Šmajgert - urednica uredništva glasbene-
ga programa Radia Maribor Fredi Simonič - dirigent Orkestra slovenske vojske in Pihalnega orkestra Ptuj Tomaž Guček - strokovni sodelavec Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Janez Per - glasbenik in skladatelj, legendarni član legendarnega ansambla Alpski kvintet
Strokovno komisijo za besedila sestavljajo:
Jože Šmigoc, Štajerski tednik
Liljana Klemenčič, Ljudska in študijska knjižnica Ptuj Jože Skubic, Društvo pesnikov slovenske glasbe
2 Štajerski1TEDNIK
44. festival NZG Ptuj 2013
torek 27. avgusta 2013
44. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije
Tekmovalo bo deset ansamblov, v revijalnem delu Slovenski muzikantje
Ansambel Erazem iz Postojne
Ansambel si je nadel ime po znamenitem vitezu Erazmu Predjamskem, legendarni atrakciji postojnske občine. V tem letu obeležujejo že okroglo, 10-letnico svojega delovanja, ki jo bodo obeležili s koncertom v novembru. Ob tem jubileju bodo jeseni izdali tudi svoj tretji album. Zadnja njihova plošča je posvečena legendarnemu primorskemu avtorju Ottaviu Brajku in obuditvi njegovih najlepših melodij. Te člani ansambla Erazem najraje preigravajo, saj so vedre in polne pozitivne primorske energije. Njihove avtorske skladbe pa rade posegajo po tematiki, ki opisuje lepote Postojne in njene okolice. Ves ta čas so in še vedno dejavno delujejo na področju kulture, zlasti gojijo narodno-zabavno glasbo in ohranjajo ljudsko pesem, izvajajo pa tudi raznovrstno zabavno glasbo. S predstavljanjem po vsej Sloveniji in v tujini v veliki meri skrbijo za promocijo Postojne. Že dvakrat so namreč gostovali v Združenih državah Amerike (Detroit, Cleveland, Michigan) in Kanadi (Toronto z okolico), enkrat v Nemčiji (Munchen), v Franciji in na Južnem Tirolskem. Občino Postojna pogosto predstavljajo tako na lokalnih kot tudi na nacionalni televiziji in radijih. Sodelujejo tudi na narodno-zabavnih festivalih, kjer so dosegli vidne uspehe. Med drugim so na Števerjanskem festivalu leta 2008 prejeli nagrado za najboljšega debitanta in najboljše besedilo, avtorice Fanike Požek, leta 2009 nagrado za najboljšo izved-
r
Ansambel Erazem
bo, leta 2011 pa nagrado za najboljšo melodijo avtorja Vilija Marinška, harmonikarja ansambla. Tega leta so se uvrstili tudi v finale najprestižnejšega slovenskega narodno-zabav-nega festivala Slovenska polka in valček ter slovenske barve zastopali na mednarodnem festivalu Alpen Grand Prix v Italiji, kjer so v težki konkurenci ansamblov iz vse Evrope dosegli 4. mesto. Lani pa so s skladbo Orglice na natečaju RTV Slovenija za Pesem poletja dosegli 2. mesto. Kot je znano, pa so se letos s čudovito pesmijo Postojna, ti, moja uvrstili tudi na natečaj RTV Slovenija za Pesem razglednice Slovenije. Člani Ansambla Erazem so: Vili Marinšek - harmonika, bas kitara, vokal; Maja Matičič Marinšek - vokal, bas kitara; Boštjan Pirjevec - klaviature, vokal; Miha Kokalj - kitara, vokal; Klemen Bogataj - kontrabas, bobni, vokal.
Ansambel ŠTRAJK iz Poljčan
Ansambel Štrajk je začel uradno delovati maja leta 2013. Sestavljajo ga štirje člani, in sicer pevka Darja Gajšek in kitarist Renato Korez, oba iz okolice Poljčan, ter basist Tadej Hočevar in harmonikar Dejan Bojanec, oba iz okolice Novega mesta.
Na začetku ustvarjanja so veliko časa posvetili iskanju poimenovanja ansambla. Ideja za ime ansambla se je porodila Dejanu, ko je v časopisu bral članek o revoluciji, kako ljudje protestirajo ter ob tem vzkliknil: »Kaj pa, če bi bili ansambel Štrajk?« Drugim članom je bila ideja všeč, saj so se ob razlo-žitvi imena vsi strinjali, da protestiramo proti vsemu slabemu, kar nas žalosti, ter da bodo vse slabe emocije pri ljudeh poizkušali pregnali z dobro glasbo.
Za nasvet o načinu ustvarjanja so prosili različne glasbenike, ki so jim svetovali, da naj glasbo ustvarjajo v lastni avtorski režiji, saj bodo tako najhitreje prišli do svojega »zvena«, v skladbah pa bo tako veliko srca, duše ... Rezultat teh nasvetov so skladbe, za katere so vso avtorsko delo prevzeli sami, izjema je le prva njihova skladba Ko ne bova dve, katere avtorica besedila je Mateja Mohar, melodije in priredbe pa Dejan (za skladbo Ko ne bova dve so posneli tudi videospot). V ansamblu tako besedila ustvarjajo Darja Gajšek, Tadej Hočevar in Dejan Bojanec, melodije in priredbe ustvarjata Tadej Hočevar in Dejan Bojanec, včasih pa za kakšno priredbo poskrbi celoten ansambel, Renato Korez pa pove, ali gredo
Ansambel Štrajk
skladbe lepo v uho oz. kaj je treba spremeniti.
Ves prosti čas namenjajo vajam in ustvarjanju novih skladb,
saj želijo pred poslušalci nastopiti dobro pripravljeni.
Ansambel ZLATIH 6 iz okolice Ptuja
Glasbeno skupino sestavlja šest fantov, ki so že prej igrali pri različnih drugih znanih in uveljavljenih ansamblih (Pajdaši, Zlati muzikanti, Ansambel Ekart, Štajerski baroni, Quintett Juchee, Slovenjegoriški fantje) doma in v tujini. Izvajajo raznovrstno plesno zabavno glasbo, evergreene, slovensko, hrvaško in tujo popularno glasbo, razen tega pa tudi naro-dno-zabavno glasbo v dveh postavitvah, kvintet s petjem in diatonična harmonika z večglasnim petjem. Nastanek ansambla je bilo naključno srečanje pevca Sandija in kla-
Ansambel Zlatih 6
rinetista Simona, ki sta že leta prej glasbeno sodelovala pri ansamblu Lisjaki. Sandi je nato k sodelovanju povabil odličnega harmonikarja iz Bele krajine, Andreja Pluta, ki trenutno študira in živi v Ljubljani. Andrej je prej igral v Ansamblu Marka Pezdirca in pri Zlatih muzikantih. K sodelovanju so bili povabljeni še drugi člani, kitarist Damjan Zrnec iz Svete Trojice v Slovenskih goricah (bivši član ansambla Štajerski baroni), od koder je tudi trobentar Simon Novak (bivši član ansambla Ekart) in basist Damijan Dvoršak (bivši član ansambla Slovenjegoriški fantje), ki je tudi sorodstvena naveza pevca Sandija. Fantje so se prvič sestali 8. septembra 2011 in v slogi zapluli na novo glasbeno pot pod imenom glasbena skupina Zlatih 6, kar prinaša svežino tudi v slovenski glasbeni prostor. Njihov moto je: "Z glasbo ustvarjaj, razveseljuj in nasmej ljudi, ki spoštujejo slovensko narodno-zabavno glasbo ter spoštuj svojo konkurenco."
Ansambel MLADIKA iz Dramelj
Ansambel Mladika je bil ustanovljen 10. novembra 2008. Ustanovni člani ansambla so Franci Štrajhar, Gregor Kolar, Maruša Kozman in Klemen Brečko. Ime Mladika izhaja iz imena mlade vinske trte, ni naključje, saj prihajajo iz vinorodnih krajev, natančneje iz Dramelj. Ime so si nadeli zaradi števila in pomena vinogradov v naših krajih. Njihov repertoar je namenjen različnim zvrstem glasbe, tako da vsakdo lahko izmed izbranih pesmi poišče kakšno zase. Izvajajo narodno kot tudi zabavno glasbo. Izvajajo skladbe različnih ansamblov - Franca Miheliča, Lojzeta Slaka, Slavka Avsenika, Mladih Dolenjcev ... Pri zabavni glasbi dajejo poudarek na slovenskih in hrvaških skladbah. Veselijo se vsakega nasto-
Ansambel Mladika
pa, saj jim glasba pomeni veliko, hkrati pa radi zabavajo in polepšajo dan čim več ljudem. V veliko pomoč pri delu jim je Romana Cafuta, prekaljena glasbenica in avtorica čudovitih melodij.
Ansambel VESELI DOLENJCI iz Tržišča in Studenca
Ansambel prihaja z dolenjskega konca. Njihovi začetki segajo v leto 2009, ko so združili moči in utrdili sestavo ansambla. Člani ansambla so: Denis Štih (2. tenor, kitara), Primož Kos (1. tenor, klaviature), Robi Sitar (1. bas, harmonika), Aleksander Hočevar (2. bas, bas kitara, bariton, kontrabas). Ansambel je doslej nastopil na Festivalu Dolenjske toplice in leta 2011 dosegel tretje mesto, leta 2012 pa prejel zlatega termalčka, na Vurberku je leta 2011 prejel nagrado občinstva, lani pa plaketo Jožeta Šifrerja in bronastega zmaja. Ansambel igra na različnih prireditvah, njihov repertoar pa obsega predvsem narodno-zabavno glasbo s štiriglasnim
Ansambel Veseli Dolenjci
torek • 27. avgusta 2013
ŠtajerskiTESOOK 3
fantovskim petjem, izvajajo tudi moderno zabavno ter dalmatinsko glasbo. Iskren odnos do glasbe in poslušalcev jih združuje in utrjuje v trdne prijatelje in jih obenem napolni z energijo za nadaljnje ustvarjanje.
Ansambel TAPRAVI FALOTI iz Šoštanja
Tapravi Faloti so narodno-zabavni ansambel, ki deluje že od leta 1998. Najprej so igrali kot štiričlanska zasedba, od leta 2004 pa delujejo v petčlanskem sestavu, ki se je letos malo spremenil. Štirim ustaljenim članom (vodja in kitarist Janko Stropnik, harmonikar Uroš Stropnik, basist Bojan Grabner in pevka Mateja Grabner) se je pridružil Zvone Vasle. Prihajajo
šali pričarati vsaj mali košček Slovenije. V glavnem imajo člani ansambla zelo pestro in energično življenje, vedno se dogaja kaj zanimivega in nikoli jim ni dolgčas. Je pa zaradi tega včasih malo težje njihovim boljšim polovicam, ki so velikokrat same doma, ko oni naokoli razveseljujejo ljudi. Ansambel je igral do konca leta 2012 kot kvartet. Takrat pa se jim je pridružil novi član Melvin Majcen, ki je v ansambel prinesel ogromno novih idej, svežine in pozitivne energije.
Ansambel POSKOČNI MUZIKANTI iz Slovenske Bistrice
Poskočni muzikanti so mlado, a že preverjeno ime na slovenski narodno-zabavni sceni. Delovati so začeli leta 2010. Do letošnjega leta se je zasedba res malce prevedrila, ampak Lovro, Martin, Dejan, Joži in Nejc ostajajo izjemni prijatelji. Fantje pravijo, da jih to najbolj povezuje. Povprečna starost v ansamblu je 19 let, a kljub temu so poskočneži v treh letih delovanja nanizali izjemne uspehe tako doma kot v tujini. Leta 2011 so na festivalu Loborfest v sosednji Hrvaški dosegli prvo mesto po mnenju občinstva in bili deležni tudi nagrade zlati bariton. Isto leto so dosegli tudi drugo nagrado po mnenju strokovne komisije na festivalu Cerkve-
Ansambel Tapravi faloti
iz Šoštanja, sedež ansambla pa je v Skornu. Letošnjo leto obeležujejo s 15-letnico in na vsa pretečena leta imajo zelo lepe spomine. Začeli so s polfinalom v oddaji Domači upi pri Joževcu z Natalijo, postali dvakratni zmagovalci Vurberške-ga festivala (l. 2006, 2007), sodelovali na finalnih večerih v Števerjanu, dobili nagradi za najboljšo vokalno izvedbo in drugo nagrado strokovne komisije na novoletnem festivalu v Dolenjskih Toplicah, 2. mesto v Mariji reki, nagrado radijske postaje, nastopili na SPV 2010, osvojili Naj vižo leta 2009 na RA-Slovenija (s skladbo Mladosti ne dam). Leto kasneje so uspešno zastopali slovenske barve na največjem kitajskem festivalu Nannig iternational Song Arts Festival, kjer so nastopili pred 85.000-glavo množico in 500 milijonov televizijskih gledalcev. Nastopili pa so tudi na Škofjelo-ški-narečni viži, ki je potekala na Vrbskem jezeru, in lani na Ptujskem festivalu. Izdali so dve svoji zgoščenki z naslovom: Za ljubezen gre in Za lepši dan, kjer so sodelovali z znanimi avtorji in tudi sami prispevali avtorske domače viže. Tapravi faloti veliko igrajo na veselicah, porokah, obletnicah, raznih prireditvah ..., skratka povsod, kjer so doma domača glasba, veselje in smeh. V vseh teh letih še niso rekli zadnje besede in izpeli zadnjih tonov, saj jim glasba predstavlja največji hobi, ki pa jim poleg rednih služb vzame tudi največ prostega časa. Vedno se držijo gesla: »Kdor poje, slabo ne misli.« Prav zato pa so »ta pravi«!
Ansambel VIKEND iz Velenja
Ansambel VIKEND sestavlja pet nasmejanih fantov, ki so med seboj veliki prijatelji in drug drugemu veliki kritiki. Člani ansambla (Rajko Petek, Miha Volk, Miha Lesjak, Peter Ose-tič ter Melvin Majcen preživijo ogromno časa skupaj, vsak teden se srečujejo na vajah, med vikendi na raznih zabavah,
Ansambel Vikend
bili so na mnogo festivalih, dobrodelnih koncertih, radijskih in televizijskih oddajah, izdali so že dve zgoščenki (Tebi, Vinska Gora in Godec z dušo), naredili tri videospote, enega za skladbo Izgubil sem vse, drugega za skladbo Slovenski narodnjak (v sodelovanju z Gadi in Navezo), tretji njihov videospot nosi naslov Če muzikanta boš imela za fanta (v sodelovanju z ansamblom Veseli Dolenjci). Leta 2010 so igrali našim zdomcem v Ameriki ter Kanadi in jim posku-
bili ponosni na naj vižo julija 2007, ki so jo izbrali poslušalci Radia Slovenija. Tudi leto 2010 je bilo zanje zelo uspešno. Najprej so s skladbo Še čakam te uspešno nastopili na festivalu Slovenska polka in valček. Za skladbo Ne primerjaj me z njo so istega leta prejeli nagrado radijskih postaj na festivalu Vurberk. Tudi lani so uspešno nastopili na Vurberku, saj so za skladbo Dobro mi gre prejeli nagrado radijskih postaj in zlatega zmaja. Lansko leto so ponovno odšli na festivale, na Ptujskem festivalu je njihova pevka Klara prejela Koreno-vo plaketo. Člani ansambla Vihar verjamejo v življenje, ki je z glasbo lepše, polnejše in bogatejše.
Ansambel NEMIR iz Mokronoga
Ansambel deluje od leta 2006. Po začetnih kadrovskih menjavah ga danes sestavljajo: Gregor Možina (harmonika, vodja ansambla), Andrej Zupan (kitara, vokal), Matic Uhan
Ansambel Poskočni muzikanti
njak. Leta 2012 so poskočni na festivalu Števerjan dobili nagrado za najboljši kvintet, na festivalu Graška Gora pa so bili ponovno najboljši po mnenju občinstva in bili deležni nagrade zlati pastirček. Po nagradah pa si bodo poskočni verjetno najbolje zapomnili leto 2013. V marcu so Poskočni dobili nagrado Oberkrainer award, ki jo podeljujejo v Avstriji, in sicer za najobetavnejšo skupino v Evropi leta 2013, ki igra po vzoru Avsenika. Pred tedni pa so tudi zmagali na največjem festivalu narodno-zabavne glasbe v Nemčiji, kjer so bili najboljši po mnenju strokovne komisije ter drugi po mnenju občinstva. Fantje pa so najbolj ponosni na zgoščenko, ki je izšla v letu 2012 in nosi ime Pogledam te. Ansambel je letos zmagal na festivalih v Števerjanu in Graški Gori. (vir: www.napovednik.com)
Ansambel VIHAR iz Slovenj Gradca
Začetni dan delovanja ansambla je 16. junij 2006. So klasični trio z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Člani ansambla so: Tomaž Prevorčič (harmonika, vokal), Peter Prevorčič (kitara, vokal), Andrej Cmok (kontrabas, bariton, vokal), Klara Lorger (vokal). Kot mentorja ansamblu pomagata Brane Klavžar in Romana Cafuta. Leta 2007 so na festivalu Vurberk prejeli tretjo nagrado strokovne komisije, enako nagrado so prejeli na festivalu v Lučah. Še posebej so
Ansambel Nemir
(kontrabas in bariton), Matej Barbo (vokal), Ambrož Hočevar (vokal), Dejan Potočnik (vokal in harmonika). Ansambel je novembra 2011 izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Prva ljubezen, drugo zgoščenko pa leto kasneje z naslovom Na sipinah in z zmagovalno pesmijo poletja v oddaji Na zdravje. Že doslej so bili uspešni na številnih festivalih na-rodno-zabavne glasbe - v Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah in Vurberku. Ponosni so na veliko zmago v finalni oddaji Na zdravje Za pesem poletja, ki so jim jo namenili gledalke in gledalci za melodijo Na sipinah. Ponosni so tudi na kar tri nagrade, ki so jih prejeli na lanskem Vurberškem festivalu, kjer so postali absolutni zmagovalci, in na prvo nagrado na festivalu Števerjan 2012 ter na sodelovanje na tekmovanju Alpen gran prix v mestu Merano v Italiji. Ptujskega festivala so se lani udeležili prvič in prejeli orfeja za najboljši ansambel med drugimi zasedbami po mnenju strokovne komisije ter nagrado TV-gledalcev za najboljšo melodijo za skladbo Samotar, za katero so posneli videospot v produkciji TV Golica.
telefj^g
Excellent
DRUZINASTORITEV...
, I
R
1. mesec
brez naročnine
za nove naročnike širokopasovnih storitev
+ darilo
PO VASI MERI!
PAKETI TELEING SE VEDNO NAJUGODNEJŠI:
►	brez vezave pogodbe
►	brez drobnega tiska
►	brezplačnaizvedba instalacije, do prvih naprav
►	brezplačen prenostel. št.
►	brezplačni klicivomrežje TELEING in T-2
www.teleing.com info@teleing.si
www.facebook.com/teleing
Ansambel Vihar
Akcija poteka v času sejma AGRA do 31.8.2013
2 Štajerski1TEDNIK
44. festival NZG Ptuj 2013
torek 27. avgusta 2013
Gostje festivala: ansambel Slovenski muzikantje
Ansambel Slovenski muzikantje
V času zbiranja in preštevanja glasov občinstva, TV-gledal-cev in radijskih poslušalcev ter dela strokovnih komisij bodo nastopili člani ansambla Slovenski muzikantje. Začetki ansambla segajo v leto 1965. Prvo zasedbo so sestavljali: Janez Kalšek (vodja - bariton, bas), Ivo Zupančič (klarinet), Andrej Smolej (kitara), Franc Korbar (trobenta) in Vili Kralj (harmonika). Pevka je bila legendarna Danica Filipič. Že takoj na začetku so igrali poklicno in največ nastopali v tujini, saj je bila ta glasbena zvrst po zaslugi "pionirja" Slavka Avsenika zelo popularna. Glasbeno pot so si utirali predvsem na nemško govorečem območju Evrope, gostovali pa so tudi v Ameriki in Afriki.
Z imenom "Das Orig. Oberkrainer Sextett" so bili štiri leta na turneji z znanim avstrijskim voditeljem K. Moikom in njegovim "Senikom godcev (Musikanten Stadl)", Ansambel je mogoče videti na številnih satelitskih TV-postajah, kjer so vedno dobrodošli gostje.
Za ansamblom je več kot 5000 nastopov, nekaj milijonov prevoženih kilometrov, posnetih pa že več kot 40 nosilcev zvoka. V mnogih letih nastopanja se je v ansamblu zvrstilo kar precej znanih glasbenikov in pevcev. Med njimi so bili: E. Covnik, D. Pšeničnik, Damir Koren, M. Rus, B. Škruba, Jože Dobrovnik, jodlarska kraljica Inge Brügemann, Edvin Fliser, Iztok Vidic, Anita Zore, Mateja Horvat - Zver, Janez Repnik, Rudi Trojner ter Anka Čop. Nadomeščala sta tudi Silvo Tam-še in Ive Dolžan, glasbeni vodja pa je bil Vinko Štrucl. Ker veliko igrajo izven naših meja, jim na žalost zmanjkuje časa za nastope v Sloveniji. Pa vendar jih kot ansambel Slovenski muzikantje poznamo iz radijskih oddaj Po domače in raznih TV-oddaj narodno-zabavne glasbe, seveda pa tudi iz nastopov "v živo".
Današnji člani ansambla
UROŠ UNETIČ - klavirska in diatonična harmonika, klaviature
Prihaja iz Škofje Loke. Že v osnovni šoli se je začel učiti najprej diatonično, kasneje pa še klavirsko harmoniko ter klaviature. Pri tem mu je pomagal Tomaž Hribar. Deset let je bil član folklorne skupine Škofja Loka, s katero je prepotoval Evropo po dolgem in počez. Leta 2002 je gostoval v Kanadi z ansamblom Obzorje, kjer so bili na 14-dnevni turneji, nato pa je dve leti aktivno sodeloval z ansamblom Anje Burnik s prijatelji, s katerim se je dvakrat udeležil festivala Polka/valček, Ptujskega festivala, Škofjeloškega narečnega festivala in Narečne popevke v Ljubljani. Nato je, do prestopa k Slovenskim muzikantom junija 2008, tri leta aktivno sodeloval z ansamblom Trio 3.
IGOR ŠINK - vodja ansambla, bariton, bas kitara
Je dolgoletni član ansambla s predhodnimi izkušnjami v drugih priznanih ansamblih. Svoje znanje in izkušnje prenaša na mlajše, saj poučuje bariton in bas kitaro. Poleg učenja je tudi mentor različnim mladim ansamblom, ki mu z veseljem prisluhnejo in zaupajo.
BOGDAN PAHIČ - kitara
Je v svoji glasbeni karieri igral v različnih sestavih in ansamblih (Zupan, Nipič ...), s katerimi je sodeloval na skoraj vseh festivalih in glasbenih prireditvah. V letu 2008 se je z veseljem pridružil Slovenskim muzikantom. Večkrat je glasbenim prijateljem pomagal tudi kot studijski glasbenik in z njimi posnel več zgoščenk.
PRIMOŽ KOSEC - klarinet, saksofon, vokal
Je vsestranski član, saj je klarinetist, saksofonist, komponist, aranžer in producent. V glasbeno šolo je pričel hoditi pri devetih letih, od leta 1976 je član KD Mengeška godba, od 1997-2008 pa je bil njen umetniški vodja oz. dirigent. Leta
1981 je postal član Akademske folklorne skupine Franceta Marolta. Od svojega 19. leta je aktiven pri različnih narodno-zabavnih ansamblih, s katerimi je posnel preko 20 nosilcev zvoka.
BOŠTJAN BONE-trobenta
Je diplomant Akademije za glasbo v Ljubljani. Zaposlen je kot prvi trobentar v orkestru Slovenske vojske. Igral je v številnih glasbenih zasedbah narodno-zabavne in zabavne zvrsti.
Član ansambla Slovenski muzikantje je od leta 2009.
SEBASTJAN FABČIČ - vokal
Prihaja iz Cola nad Ajdovščino. Prepeval je že od malih nog. V osnovni šoli je pel pri otroškem pevskem zboru v Ajdovščini. V tistem času se je učil tudi igranja klavirja. Solo petje je končal na glasbeni šoli v Ajdovščini pri g. Rajku Koritniku. Kot solist je prepeval po vsej Sloveniji na raznih prireditvah. Preizkusil se je tudi v ljubljanski operi pri projektu Zaljubljen v tri oranže. Trinajst let je sodeloval pri ansamblu Gorski cvet, kjer je pisal glasbo, besedila ter se preizkusil tudi kot aranžer. Leta 2012 se je podpisal pod aranžma »operete kneginja Čardaša«, ki je bil prvi poizkus mešanja narodno-zabavne in operne glasbe.
Član ansambla je postal leta 2013.
TINA DROLE - vokal, jodlanje
Prihaja iz okolice Cerknega. Osnovno šolo je obiskovala v Cerknem in se tam tudi prvič srečala z glasbenim izobraževanjem. Poleg klavirja, ki ga igra že od začetka osnovne šole, igra še orgle, harmoniko, poje in jodla. Nad jodlanjem jo je navdušila babica Dragica; v začetku je jodlala bolj zase, kasneje pa začela vaditi pri odlični jodlarki Brigiti Vrhovnik Dorič. Kot solistka in gostja je nastopala na številnih koncertih. Leta 2004 in 2009 je nastopila skupaj z orkestrom Mandolina Ljubljana pod vodstvom dirigenta Andreja Zupana. V letih 2004 in 2010 je jodlala tudi s pihalnim orkestrom Eta Cerkno. Dokazala se je z udeležbo in nadaljnjo uvrstitvijo na šovu Slovenija ima talent.
Leta 2009 je uspešno opravila sprejemni izpit iz klavirja in orgel na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (leta 2012 tudi iz petja), trenutno pa tam študira glasbeni stavek. Leta 2010 se je začela učiti klasičnega petja pri prof. Tatjani Vasle. V letih 2011/2012 se je udeleževala mednarodnih tekmovanj. Na pevskem tekmovanju »Lazar Jovanovic« v Beogradu je leta 2011 osvojila 4. mesto in prejela zlato plaketo, leta 2012 pa 1. nagrado in absolutno prvo mesto. Istega leta je na mednarodnem tekmovanju v Arandelovcu prejela 1. nagrado in absolutno prvo mesto. Nedavno je bila na Regijskem tekmovanju Ljubljane (petje) ocenjena z najvišjim številom točk in prejela zlato plaketo. Članica ansambla je postala leta 2013.
Glasujte za
najboljšo
melodijo
Po tekmovalnem delu festivala, v času nastopa ansambla Slovenski muzi-kantje, bo potekalo 10-minutno glasovanje, v katerem boste gledalci in poslušalci izbirali najboljšo melodijo in ji podelili nagrado v vrednosti 1.000 EUR. Tudi vas vabimo k sodelovanju, zato objavljamo številke za posamezne melodije. Glasovanje bo potekalo preko mobilnih telefonov Telekoma, Simobila in Tušmobila.
ZALJUBLJENA V TA KRAJ - ans. ERAZEM.................................*303*1#
JE BARBA OTTAVIO FACA - ans. ERAZEM.................................*303*2#
V	SRCU ŽIVEL BOM LE ZA MAJ - ans. ŠTRAJK...............................*303*3#
ZAPLEŠI - ans. ŠTRAJK..........................................*303*4#
SKUPAJ V POLETJE - ans. ZLATIH 6 ....................................*303*5#
ZLATA POLKA - ans. ZLATIH 6 .......................................*303*6#
V	KROGU VRTI SE ŽIVLJENJE - ans. MLADIKA...............................*303*7#
CHAT - ans. MLADIKA...........................................*303*8#
POVEJ, DEKLE - ans. VESELI DOLENJCI...................................*303*9#
VČASIH - ans. VESELI DOLENJCI......................................*303*10#
KJE SI, SREČA - ans. TAPRAVI FALOTI...................................*303*11#
BOŠ BATINE DOBIL - ans. TAPRAVI FALOTI.................................*303*12#
ZA LEPŠI SPOMIN - ans. VIKEND......................................*303*13#
ZAKAJ SI NE PRIZNAŠ - ans. VIKEND...................................*303*14#
ŽIVLJENJE NAJ TI POVRNE - ans. POSKOČNI MUZIKANTI..........................*303*15#
SUPER PUNCA - ans. POSKOČNI MUZIKANTI................................*303*16#
JUTRI - ans. VIHAR............................................*303*17#
NA SONČNI STRANI ULICE - ans. VIHAR..................................*303*18#
DA BI NEKDO - ans. NEMIR........................................*303*19#
VEDEL SEM - ans. NEMIR.........................................*303*20#
torek « 27. avgusta 2013	44. festBml NZG Ptuj 2013	Štajerski"TEDNIK 5
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXXIV. FESTIVALU NARODNO ZABAVNE GLASBE.
MESTNA OBČINA PTUJ
■ ■ V	V	tf	sr m	■■
Bliža se cas toc in neurij...
Zato skupaj poskrbimo za varnost vašega premoženja!
O PA
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
Zavarovalnica Maribor d.d.
Cankarjeva 3, 2507 Maribor, tel.: 02/2332 100, faks: 02/2332 530 e-pošta: info@zav-mb.si, spletna stran: www.ZavarovalnicaMaribor.si
2 Štajerski1TEDNIK
44. festival NZG Ptuj 2013
torek 27. avgusta 2013
REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO
agr(Bleimter rezervni deli.
trgovina, d.o.o. Ptuj
Ormoška cesta 21 , 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 1 O, fax: 02/748 02 1 1
40Vfî4MO
SIP (BCSy
EFCO - ŠTRUC GORENJE MUTA - OREGON - M TECH - ALKO STIHL - HUSQVARNA - BRIGGS & STRATTON - KAWASAKI
E-mail: agrocenter.ptuj@siol.net www.agrocenter-krajnc.si
Posebno ugodna ponudba financiranja in zavarovanja za Polo Comfort in Polo Šport.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, Ptuj
T: 02 788 11 50, E: info@dominko.si, I: www.dominko.eu
• •
tehnika p "jAGER
Kmetijstvo, vinogradništvo
Mlin za grozdje LGCSR3
1.200 do 1.500 kg, CE znak, izdelano v Italiji, barvan
PVC zaboj,
možnost skladanja drug na drugega
Mlin za grozdje LGCSR5
1.200 do 1.500 kg, CE znak, izdelano v Italiji, inox
l60>x^0xt20'čm 60 x 40 x 30 cm
350 1/99
•J f EUR	EUR
Inox stiskalnice za grozdje
Barvana 160 L.
Inox 80 L........
Inox120 L.......
Inox160 L.......
Slovenski izdelek
.1090,00 EUR ...799,00 EUR .1090,00 EUR .1.190,00 EUR
Cisterne za vino
inox izvedba, visoki sijaj, s plavajočim dnom, varjene
noge, s pipo
TAKOJ CENEJE
m m
Italian quality ^B ■
Cisterna 100 L......99,99 eur -3% 96,99 eur
Cisterna 145 L.....119,00 eur -3% 115,43 eur
Cisterna 180 L.....129,00 eur -3% 125,13 eur
Cisterna 260 L.....164,00 eur -3% 159,08 eur
Cisterna 320 L.....169,00 eur -3% 163,93 eur
Cisterna 400 L.....199,00 eur -3% 193,03 eur
Cisterna 480 L.....259,00 eur -3% 251,23 eur
Cisterna 620 L.....299,00 eur -3% 290,03 eur
Jagros d.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat, tel.: 03/812-10-65 e-mail: tajnistvo@trgovinejager.com. Za možne napake v tisku se opravičujemo
torek • 27. avgusta 2013
ŠtajerskiTESUHK 7
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
zadružna oskrba
Obilo glasbenih užitkov na 44. festivalu NZG Ptuj 2013
POMLAD
Dtopclom
Obiščite nas in poiskali bomo pravo rešitev za vaš dom.
Pomlad d.o.o., Gerecja vas 36 b, 2288 Hajdina, T: 02/799 01 00, pomlad.doo@siol.net
ahi?
AHPA d.o.o., Ormoška cesta 23, Ptuj, www.ahpa.si SERVIS VOZIL, tel: 02 749 35 40 PRODAJA VOZIL, tel: 02 749 35 50
in še vedno, tradicija kakovostnih storitev na Ormoški cesti 23, Ptuj
•	tehnični pregledi, registracija vozil, homologacije
•	cenitev škod vseh zavarovalnic
•	avtomatska in samopostrežna avtopralnica	* »
Vljudno vabljeni!
Stajers,
hi TEDNIK glas naše dežele
65 Tel	&6'
Hvala vam za vaše dolgoletno zaupanje še naprej vas želimo razveseljevati, obveščati in zabavati.
Občina Podlehnik
OBČINA PODLEHNIK POZDRAVLJA VSE LJUBITELJE GLASBE IN OBISKOVALCE 44. FESTIVALA NARODNE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ 2013.
NAJ GLASBA NAS DRUŽI ŠE NAPREJ.
OBČINA PODLEHNIK
		
	■	
Občina Cirkulane pozdravlj		a vse obiskovalce
in nastopajoče 44. festivala		
in jim želi veliko glasbenih radosti		
ob poslušanju	domače zabavne glasbe.	
t
RADIOTELEVIZIJA/L SLOVENIJA
Regionalni center Maribor
2 Štajerski1TEDNIK
44. festival NZG Ptuj 2013
torek 27. avgusta 2013
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
POHORJEB RESORT
NAJ PRODAJALKO/


\\u :uj
MU ODI I
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca.
13. 9. 2013
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE.
GLASOVALNI KUPON
NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
Glasovalni kup'on pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi):	_
Pohorska dobrodošlica
www.ponorje.org
Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion
1	x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena
2	x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče
Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji.
Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let):
Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
PTUJ
BIOlBBjlE
MALA NEDELJA
LJUTOME R
SLOVEN I J A
(jLpStUlia
Tin,


oc te ni sept®
l'i ) J l' r ii } a-derm a radio») dnik
Objavljamo trenutni vrstni red prvih 20 po številu prejetih glasov.
•	ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI
•	IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE
•	DARINKAMURŠEC-JAGERTRNOVSKAVAS
•	NINAVINDIŠ-MERCATORVIDEM
•	BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS
•	MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA
•	ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS
•	TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ
•	JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ
•	ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS
•	IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA
•	SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ
•	SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK
•	METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM
•	TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA
•	MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ
•	MIRJANADRUMLIČ-JAGERTRNOVSKAVAS
•	IGOR ZAJŠEK - JAGER PTUJ
•	SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ
•	MATEJKA KUHAR - MERCATOR SUPERMESTO PTUJ
torek • 27. avgusta 2013
Šport
Štajerski	13
Športno plezanje
Mina Markovic brez finala v Münchnu
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič
V Munchnu je konec tedna potekala zadnja tekma letošnje sezone svetovnega pokala v balvanskem plezanju, na njej pa je nastopila tudi Mina Markovič. Ta je tekmo končala v polfinalu in osvojila končno 10. mesto (zmagala je Avstrijka Anna Stohr). Konec tedna bo sledilo še evropsko prvenstvo v balvanskem plezanju, ki ga bo gostil nizozemski Eindhoven in na katerem bosta ob Mini Markovič nastopila še Jernej Kru-der in Klemen Bečan.
Mina Markovič: »Glede na to, da balvanske tekme nekaj časa niso bile na sporedu, zadnja pred Munchnom, ki sem se je udeležila, je bila majska tekma v Innsbrucku, točno določenih ciljev nisem imela. Seveda sem si želela finale in sem bila pripravljena zanj, kar sem dokazala v kvalifikacijah. Žal je
Svetovni pokal, balva-	
ni, končni vrstni red:	
1. Anna Stöhr	AVT 700
2. Akiyo Noguchi	JAP 480
3. Alex Puccio	ZDA 438
4. Shauna Coxsey	VB 426
5. Juliane Wurm	NEM 345
10. Mina Markovič	SLO 204
bilo preveč nepotrebnih poskusov, ki so mogoče posledica tudi tega, da nekaj časa nisem plezala balvanov. V balvanih je tako, da marsikdaj naletiš na težave, ki ti zelo ustrezajo in gre vse kot po maslu ter končaš na vrhu, potem pa si že naslednji teden zunaj finala ali pa celo kakšno mesto nižje. Evropsko prvenstvo sledi že naslednji vikend. Mislim, da sem vseeno na tej tekmi dobila potrdilo, da sem sposobna priti v finale, da sem telesno zelo dobro pripravljena in da je lahko vse skupaj samo dober dodatek k težavnosti.«
Trener Roman Krajnik: »Kljub vsemu sem zadovoljen, ker sta Mina in Jernej dokazala, da sta sposobna priti v finale in sta dobro pripravljena, vendar sta si spet privoščila preveč napak, kar v balvanih ni dovoljeno. V sklopu priprav za Eindhoven bomo na Bavarskem, v okolici Munchna, opravili vsaj tri dobre treninge. Prepričan sem, da bo tako na EP malo drugače.«
Majhna slovenska ekipa sicer pri stroških varčuje tudi s tem, da se je v Nemčijo odpravila z najetim avtodomom, prenočuje pa kar na parkirišču pred prizoriščem.
jm, sta
Fotozapis
Nogomet • 2. SNL
Prvi del za pozabo, drugi neučinkovit
Krško - Aluminij 0:0
KRŠKO: Zalokar, Kržan, Petrič, Barkovič, Vodeb, Babnik, Slivšek, Sikošek (od 75. Vrčko), Dvorančič, Drnovšek (od 88. Lavrenčič), Bla-žinič. Trener: Nebih Zenelli.
ALUMINIJ: Murko, M. Rešek (od 46. Topolovec), Bingo, Kovačevič, Medved, Drevenšek (od 75. Letonja), Horvat, Bloudek (od 64. Jo-vanovič), Vaš, Petek, Kurež. Trener: Ante Šimundža.
Pred tekmo sta imeli obe ekipi enak izkupiček, zmago in poraz, kar je napovedovalo izenačen obračun. Domačinom je pri doseganju čim boljšega rezultata »pomagalo« razmočeno igrišče, ki je precej onemogočalo igro po tleh. Pri domačinih je zaradi poškodbe manjkal Dejan Urbanč, njihov najboljši igralec. Ante Šimundža je prvič v začetno enajsterico uvrstil Arpada Vaša.
Prvi polčas je minil v znamenju nepovezane igre, na obeh straneh je bilo veliko napak. Domačini so bili zelo osredotočeni na branjenje lastnih vrat, številne podaje v prazen prostor pa na obeh straneh niso prinesle učinka. Kidričani so precej poskušali s prodori po bokih, a sta bil Aljaž Medved in Mitja Rešek tokrat zelo nerazpoložena za igro. Slabo je delovala tudi zvezna vrsta, ki je bila v dvobojih premalo čvrsta, zaradi česar napadalca,
Foto: Črtomir Goznik
Izkušeni Klemen Bingo je odlično poveljeval obrambni vrsti Aluminija.
Timotej Petek in Robert Kurež, nista prejela uporabnih žog. Edina omembe vredna akcija je bila izpeljana v 32. minuti, ko je Drevenšek podal do Ku-reža, a so bili domači branilci ob njegovem strelu pozorni in so spremenili smer žogi, ki je končala v kotu.
Ob polčasu je trener gostov v igro poslal Denisa Topolov-ca, ki je že v uvodnih minutah nadaljevanja močno poživil igro svoje ekipe. Najprej je v 47. minuti poslal uporabni predložek pred vrata, Petek pa je žogo iz ugodnega položaja neoviran poslal preko gola. Na drugi strani je v naslednji minuti zapretil izkušeni Slaviša
Kozmus napovedal remi
Največji aplavz v Krškem si je ob polčasu prislužil Brežičan Primož Kozmus, ki je bil na tekmi častni gost. Domači klub mu je za doseženo 4. mesto na SP v Moskvi podelil priznanje in mu zaželel v nadaljevanju kariere veliko uspehov. Primož je ob tem vizi-onarsko napovedal remi na koncu srečanja ... Priznanje so prejeli tudi člani ekipe NŠ Krško U-15, ki so na močnem tekmovanju na Švedskem osvojili 1. mesto v svoji kategoriji.
Na stadionu Matije Gubca bo čez dober teden tekma svetovnega prvenstva v spedwayu, zato je na stadionu vse v znamenju priprav za to največjo mednarodno prireditev, na kateri bo eden izmed favoritov za visoka mesta tudi Matej Žagar.
Rola na sprejem k županu Čelanu
V petek, 23. 8., je ptujski žu- pripravil sprejem za Blaža Rola. izjemne uspehe in postavil šte-pan Štefan Čelan v Mestni hiši Ta je v zadnjem času dosegel vilne nove mejnike v svoji kari-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan je v petek pripravil sprejem za uspešnega igralca tenisa Blaža Rola.
eri: postal je študentski prvak ZDA, na mediteranskih igrah v Turčiji je osvojil dve zlati medalji (med posamezniki in v paru s Tomislavom Ternarjem), na turnirjih serije challenger se je trikrat uvrstil v polfinale in enkrat v finale, s čimer je na lestvici ATP napredoval na 211. mesto.
Župan MO Ptuj je v kratkem nagovoru poudaril pomen promocije mesta in države preko športnih rezultatov. Blažu je zaželel uspešno nadaljevanje kariere, predvsem pa veliko sreče z zdravjem. Simbolično mu je podaril statuo mesta in položil na srce, naj se vedno rad vrača v domače mesto. Blaž mu je to obljubil in se zahvalil za sprejem.
Sprejema so se udeležili Bla-ževi bližnji, njegovi dosedanji trenerji in predstavniki MO Ptuj in Zavoda za šport Ptuj.
JM
100-odstotna le še Roltek Dob in Šmartno
Po tretjem odigranem krogu sta na vrhu samo dve neporaženi ekipi z maksimalnim iztržkom: pričakovano Roltek Dob in nekoliko presenetljivo Šmartno 1928. Očitno bodo nogometaši iz Doba tudi letos igrali pomembno vlogo v 2. SNL. Tokrat so bili uspešni pri sosedih v Radomljah in jih premagali. Nogometaši Aluminija so v Krškem osvojili samo točko in že po treh krogih zaostajajo pet točk za vodilnima. V kratkem bo popravili igro in realizacijo, saj proti njim -kot bivšim prvoligašem in resnim kandidatom za vrnitev v prvoliga-ško društvo - nasprotniki igrajo še bolj motivirano. Prava golijada se je zgodila v Šenčurju, kjer so gledalci videli devet zadetkov in na koncu srečno zmago domačih nogometašev. V 86. minuti so Celjani z zadetkom Kovača povedli 3:4, a sta nato za domače do konca zadela Nunič (hat-trick) in v sodnikovem podaljšku še Levestek! V derbiju novincev v ligi so bili nogometaši iz Veržeja uspešnejši od
Dvorančič, a je zgrešil cilj. V 51. minuti je Topolovec poslal v ogenj Kureža, ki je nekoliko preveč okleval in priložnost je splavala po vodi. Tudi tokrat so domačini vrnili z enako mero, a je nevaren strel Slivška Murko odbil v kot. V 60. minuti je tik mimo gola po podaji Bloud-ka streljal Petek, podobno kot Horvat minuto pred tem. V 63. minuti sta Topolovec in Kurež kombinirala na levi strani, Ku-rež je žogo poslal v sredino, kjer jo je domači branilec Pe-trič preusmeril proti lastnemu golu, a je na srečo domačinov (in žalost gostov) končala v vratnici ... Druga polovica 2. polčasa je bila manj razburljiva, čeprav sta obe ekipi izpeljali nekaj lepih akcij. Najbližje za-
gostov iz Ankarana in zabeležili prvo zmago v prvenstvu.
REZULTATI 3. KROGA: Krško -Aluminij 0:0, Farmtech Veržej - Ah Mas Tech 3:1 (1:1), Bela krajina - Šmartno 1928 0:1 (0:1), Kalcer Radomlje - Roltek Dob 3:4 (0:3), Šenčur - Šampion 5:4 (1:1)
1.	ROLTEK DOB 3 3 0 0 8:3 9
2.	ŠMARTNO 1928 3 3 0 0 6:1 9
3.	K. RADOMLJE 3 2 0 1 9:4 6
4.	KRŠKO 3 1 1 1 5:4 4
5.	ALUMINIJ 3 111 4:3 4
6.	ŠENČUR 3 111 9:10 4
7.	ŠAMPION CELJE 3 1 0 2 7:10 3
8.	FARM. VERŽEJ 3 1 0 2 4:7 3
9.	AH MAS TECH 3 0 1 2 4:8 1
10.	BELA KRAJINA 3 0 0 3 0:6 0
Farmtech Veržej - Ah Mas Tech 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Ropoša (10.), 1:1 Šahinovic (19.), 2:1 Karnet (57.), 3:1 Trstenjak (64.)
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Pelcl, Polajžer, Vuklisevic, Ropo-ša, Hotic, Hodnik, Stojanovic (od 73. Kavaš), Mauko, Karnet (od 65. M. Vinkovič), Zahovic (od 48. Trstenjak). Trener: Zlatko Gabor.
DK, NŠ
detku je bil v 72. minuti znova Timotej Petek, ki je po podaji Horvata iz dobrega položaja streljal preslabo. Kidričani so s svežimi močmi (Jovanovič in Letonja sta zamenjala Bloudka in Drevenška) do zadnjih minut poskušali zadeti za zmago, a so bil domači branilci in vratar vedno na pravem mestu.
Domačini so bili na koncu zelo zadovoljni s točko, Kidri-čani pa še na drugi zaporedni tekmi niso dosegli zadetka. Brez zadetkov pa ni zmag . Druga liga se je še enkrat več pokazala kot zelo nepredvidljiva, saj ima veliko moštev dolgoletne izkušnje z igranjem v njej. Te pa - predvsem na domačih stadionih - nekaj štejejo ...
Jože Mohorič
Ante Šimundža, trener Aluminija: »Srečanje se je odvijalo na zelo razmočenem igrišču, zaradi česar je bilo težko kontrolirati žogo. Kljub temu smo nadzorovali tekmo in bili dominantnejši tekmec. Ustvarili smo si lepše priložnosti, zadeli tudi vratnico, zelo motivirani domačini pa so se osredotočali na obrambo in nasprotne napade. V prvem polčasu smo prikazali premalo, drugi del je bil boljši, a je manjkala pika na i - zadetek.«
Tomaž Murko, Aluminij: »Ekipa Krškega se je pokazala kot zelo trda, boljše srečanje pa je onemogočal tudi slab teren. Srečanje smo želeli končati brez prejetega zadetka, kar nam je uspelo, na drugi strani pa bi morali kakšnega doseči. Iz priložnosti, ki smo si jih ustvarili, bi morali zadetki vsaj enkrat, a se nam tokrat ni izšlo po naših željah. Prvenstvo smo začeli slabše od pričakovanj, zato upamo, da bomo kmalu dosegli kakšno serijo zmag.«
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 27. avgusta 2013
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Trije zadetki Drave za uvodne tri točke
Prvi krog je prinesel veliko število gledalcev na stadionih (npr. 500 v Lendavi, 450 v Beltincih) in dokaj pričakovane rezultate. Favoriti, med katere spadajo Dravinja, Nafta in Drava, so po pričakovanjih slavili. Ptujčani so kot novinci v ligo startali zelo dobro in že v prvem polčasu dosegli tri zadetke. Enako zmago je zabeležila tudi Dravinja (vse tri zadetke je dosegla v 2. polčasu), ki jo kot trener vodi nekdanji reprezen-tant Simon Sešlar. Nafta je bila uspešna proti nogometašem iz Ljutomera.
Že na začetku so pomembno točko osvojili nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so iztržili točko v Martjancih proti Čardi. Rakičan in Malečnik sta si razdelila točki, pa čeprav so gostje nastopili s številnimi mladimi nogometaši Aluminija (dva zadetka je dosegel Blaž Cesar) in izkušenim bivšim reprezen-tantom Suadom Filekovičem. V prekmurskih obračunih so Beltinčani premagali Tromej-nik, Grad pa Odrance.
rezultati 1. kroga: NŠ Dava Ptuj - Fosilium Šentjur 3:0 (3:0), Nafta 1903 - Avto Rajh Ljutomer 1:0 (1:0), Čarda Martjanci
-	AHA EMMI Bistrica 2:2 (1:0), Dravinja Kostroj - Šmarje pri Jelšah 3:0 (0:0), Rakičan - Malečnik 2:2 (1:1), Avto Škafar Beltince -Tromejnik G Sukič 3:1 (1:0), Grad
-	Odranci 3:2 (2:2)
1. NŠ DRAVA PTUJ 1	1	0	0	3:0 3
2. DRAVINJA KOS. 1	1	0	0	3:0 3
3. ŠKAFAR BELTINCI 1	1	0	0	3:1 3
4. GRAD 1	1	0	0	3:2 3
5. NAFTA 1903 1	1	0	0	1:0 3
6. A. EMMI BISTRICA 1	0	1	0	2:2 1
7. RAKIČAN 1	0	1	0	2:2 1
8. MALEČNIK 1	0	1	0	2:2 1
9. ČARDA MARTIJAN. 1	0	1	0	2:2 1
10. ODRANCI 1	0	0	1	2:3 0
11. RAJH LJUTOMER 1	0	0	1	0:1 0
12. TROMEJNIK G S. 1	0	0	1	1:3 0
13. FOSIL. ŠENTJUR 1	0	0	1	0:3 0
14. ŠMARJE PRI J. 1	0	0	1	0:3 0
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava Ptuj (v modrih dresih) so kot novinci odlično začeli prvenstvo v 3. SNL - vzhod: z angažirano igro so premagali prvaka lanske sezone v Štajerski ligi.
NŠ Drava^ Ptuj -Fosilum Šentjur 3:0 (3:0)
strelci: 1:0 Antolič (7.), 2:0 Arsič (19.), 3:0 Ljubec (44.)
nš drava ptuj: Ajlec, De. Krajnc, Frangež, Rumež, Nežmah, Ljubec, Da. Krajnc, Arsič (od 82. Horvat), Antolič, Zagoršek (od 65. Kirič), Nikollaj (od 75. Topolnjak); trener: Franc Fridl.
Nogometaši Drave so imeli v 1. krogu lepo spodbudo s tri-
bun, saj si je tekmo na Mestnem stadionu ogledalo okrog 300 gledalcev. To je vsekakor pozitiven podatek, ki daje domači zmagi dodatno težo. Fosilum je lani zmagal v Štajerski ligi in njihovi nogometaši so bili ob prehodu v višjo ligo zelo motivirani, vendar so na Ptuju naleteli na previsoko oviro. Drava je bila razigrana predvsem v prvem polčasu, ko so po hitrih akcijah zabili tri zadetke. V 7. minuti je Ljubec na levi strani lepo zaposlil Zagorška, ki je poslal žogo v petmetrski prostor in to je na drugi vratnici Antolič zabil v gol. Po zadetku so gostje zaigrali na sredini nekoliko bolj organizirano, vendar je zvezna vrsta Drave kontrolirala potek srečanja. Na 2:0 je v 19. minuti povišal Arsič: po njegovem strelu iz desne strani je žoga zadela Kmetiča in spremenila smer ter pristala v mreži. Domačini so tudi po vodstvu pletli mrežo okrog postavitve gostov in so bili predvsem nevarni iz hitrih protinapadov. Tako je Denis Krajnc streljal malo čez vrata, Antolič je zadel vratnico, Zagoršek pa je iz ugodnega položaja streljal slabo. Tudi gostje so bili občasno nevarni, najbližje zadetku v prvem delu je bil Marin, a je streljal nenatančno. Ob koncu polčasa so gledalci videli najlepšo akcijo na tekmi: Ljubec in Antolič sta si izmenjala dvoj-
no podajo in prvi je v polnem teku končal akcijo z zadetkom.
V nadaljevanju so Ptujčani »stopili na žogo« in pobudo prepustili gostom. Tako je edino zares lepo priložnost v drugem polčasu po podaji Nikollaja zapravil Ljubec, ki je zadel prečko. Za goste, ki so se zelo trudili, je v nadaljevanju zadel vratnico Jevšenak. Drava je rutinirano prišla do visoke zmage in do uvodnih treh točk, ki bodo za ekipo prav gotovo dobra spodbuda pred zahtevnim gostovanjem v naslednjem krogu, ko se bodo pomerili z Odranci.
Čarda Martijanci -Aha Emmi Bistrica 2:2 (1:0)
strelci: 1:0 Holcman (16. -avtogol), 1:1 Janžič (73.), 2:1 Ri-stič (76.), 2:2 Kristl (90.)
aha emmi bistrica: D, Dani-lovič, N. Danilovič, Greifoner, Le-vart, Holcman, Trunkl, Fanedl, Kristl, Boškovič, Ornik (od 57. Furh), Janžič. Trener: Drago Kostanjšek.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so dobro začeli novo prvenstvo, saj se s težkega gostovanja v Martjancih vračajo s trdo priborjeno točko, ki so jo dosegli z zadetkom v zadnjih sekundah tekme. Domačini so srečno povedli, ko je žoga nesrečno oplazila gostujoče-
ga nogometaša Holcmana in končala v mreži. Gostje so od 30. minute dalje igrali z igralcem manj, saj je dobil Levart rdeči karton zaradi prekrška. V 68. minuti je bil pri domačinih izključen Racek, kar so gostje izkoristili z izenačujo-čim zadetkom. V 76. minuti so domačini ponovno povedli in vse je kazalo na zmago domačinov. Gostje so iz sebe iztisnili zadnje atome moči in zadeli v zadnjih sekundah igre.
Danilo Klajnšek, David Breznik
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljska tekma
V prijateljski nogometni tekmi se bosta v torek, 27. 8 v Gerečji vasi pomerili ekipi Gerečje vasi in Aluminija.
, ob 17.00
DEKLETA U-17
1. KROG: MSM Ptuj ■
Velesovo v torek, 27. 8., ob 17.00.
Rokomet • Prijateljska tekma
V torek, 27. 8., bodo ob 19.00 rokometaši Velike Nedelje Carre-re Optyl v pripravljalnem srečanju gostili ekipo Radgone.
DK
Šahovski kotiček
Vesna Rožič izgubila najpomembnejšo partijo življenja
Pred nekoliko manj kot dvema mesecema so se po Sloveniji odvijali šahovski turnirji pod naslovom »Slovenija šahira za Vesno« v podporo njej in njenim najbližjim pri premagovanju težke bolezni, ki je zahtevala nadaljevanje zdravljenja v tujini. Pozivu Šahovske zveze Slovenije se je brez oklevanja odzvalo tudi Šahovsko društvo Ptuj.
Kljub neomajni Vesnini volji je bila bolezen močnejša in Vesna je v petek, 23. avgusta, izgubila najpomembnejšo partijo svojega življenja. Številne kombinacije in prizadevanja najboljših slovenskih
in tujih zdravstvenih strokovnjakov niso našle izhoda iz »matne« pozicije, ki je sredi največjih življenjskih načrtov zahtevala kruti davek - življenje bodoče mlade zdravnice, šahovske velemojstri-ce ... Koliko načrtov in življenjske energije je bilo v tem drobcenem bitju, vedo le njeni najbližji, ki jih je smrt hčerke, sestre močno prizadela. V sredo, 28. avgusta, se šahovska in ostala slovenska javnost poslavlja od mlade vrhunske šahistke, študentke zadnjega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani, prijateljice, znanke ...
V imenu Šahovskega društva Ptuj se zahvaljujemo vsem, ki ste se kakorkoli odzvali na naše povabilo, prispevali finančna sredstva za Vesnino zdravljenje ali le v mislih in z dobrimi željami moralno stali ob strani njej in njenim najdražjim.
Silva Razlag
MESTNI MRK	S
otroško ig«
miniolimpijada^EB
22,ptu]SKlMMAR^on j
12 rund z dejan zavec gym~ekip0
gokart
ples^
šah
tenis
joga	^
rolanje
streetball	j<?
in mnogi drugi

* /
-
• M//
ZAVOD ZA ŠPORT (I, "UJ
^^^rgfomOrmoi JC
^^^ :Slownri« gorice
Äa/müTED ^JV
Terme Ptuj .

Največji večšportni dogodek na Ptuju -Ptujski športni vikend
6.-8. septembra se boste lahko na Mestnem stadionu preizkusili v najrazličnejših športih
Ptujski športni vikend je pri nas že dobro zakoreninjen, a organizatorji so se letos odločili, da paleto športov še dodatno okrepijo; tako si bo na Ptuju od petka do nedelje mogoče ogledati in preizkusiti več kot 50 različnih športnih aktivnosti. Postavljeno bo tudi ogromno otroško igrišče, ki bo otrokom vseh starosti ponudilo dodatno rekreacijo.
Letošnjo podporo samemu dogodku sta ponudila tudi Ptujska najuspešnejša športnika Mina Markovič in Dejan Zavec, ki kot ambasadorja dogodka aktivno podpirata Ptujski športni vikend ter vabita, da se jima pridružite.
Za najmlajše obiskovalce bo postavljeno eno od največjih otroških igrišč na prostem v Sloveniji, kjer bodo za varnost skrbeli animatorji. Tako bodo starši lahko svoje malčke prepustili brezskrbni igri na napihljivih gradovih, avtomobilskih stezah, trampolinih, druženju z bratoma Malek in mnogemu drugemu dogajanju, si sami v miru ogledali predstavitve različnih športnih klubov in se preizkusili v katerem od predstavljenih športov.
V ta namen se bo predstavilo 30 različnih klubov, ki delujejo znotraj Zavoda za šport in tudi širše. V treh dneh bo mogoče brezplačno preizkusiti več kot 50 športov, kot so tek, nogomet, tenis, košarka, fotoorien-tacija, gokart, ples, rolanje, zumba s Sebastianom, 12 rund z Dejan Zavec Gymom, streatball, joga, airsoft, tai-ji in mnogi drugi. Podrobnejši urnik si lahko ogledate na www.sportnivikend.si
Letos so vabljeni tudi starejši občani in občanke, za
katere bodo prikazane posebne vaje za ohranjanje zdravja srca in ožilja ter vitalnosti ter predstavitev in trening nordijske hoje. Strokovno mnenje je, da se zraven fizičnih koristi z vadbo izboljša počutje in se na ta način zagotovi kakovostnejše življenje z manj zdravstvenimi težavami.
Letošnji poudarek dajejo organizatorji tudi na invalide in njihovo gibanje. Le-ti se bodo predstavili v košarki na vozičkih, sedeči odbojki, namiznem tenisu, ročnem kolesarjenju, streljanju ter šahu za slepe in slabovidne. V želji po motiviranju ljudi h gibanju in druženju na prostem se bo oživil tudi ptujski park, kjer se bo postavila Mestna plaža in se bo ob požirku hladne pijače ali dobre kave lahko odigrala partija dobrega šaha ali namiznega tenisa, v senci dreves pa se bo možno naužiti še zadnjih sončnih žarkov in naklepetati. Popoldan in zvečer si bo moč ogledati aktualne nogometne in košarkarske tekme na ogromnem platnu, kjer bomo navijali za Slovenske ekipe.
Zraven celotne ponudbe športnih aktivnosti se bodo predstavili tudi uniformirani poklici, med katerimi bodo policisti, Slovenska vojska in gasilci, možno pa si bo ogledati tudi gasilsko vajo, ki je na letošnjih Olimpijskih gasilskih igrah dobila zlato medaljo. V soboto zjutraj si bo mogoče na Mestni plaži ogledati tudi Bibliobus Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vso dogajanje lahko spremljate tudi na facebooku -FB/ZavodZaSportPtuj, kjer bodo predstavljeni vsi športi in celotno dogajanje, na voljo pa je tudi posebna spletna stran dogodka www.sportnivikend.si
(PR)
torek • 27. avgusta 2013
Šport mladih, reportaže
Štajerski	15
Šport mladih • Športne igre šolarjev v Kanadi
Mladi športniki so se vrnili s petimi medaljami
Maja Bedrač in njen trener Aleš Bezjak po zmagoslavju v skoku v daljino
Grega Pavlovič je osvojil bronasto medaljo v teku na 100 metrov.
Uspešna ptujska teniška ekipa: Sven Lah, Hana Simonič, trener Zoran Krajnc, Taja Glažar in Amadej Goručan
Rezultati:
Atletika:
1.	Maja Bedrač (skok v daljino)
3. Maja Bedrač (tek na 100 m)
3.	Grega Pavlovič (tek na 100 m)
4.	Jaka Kostanjevec (skok v višino)
4.	štafeta Ptuja (4 x 100 m)
9. Boštjan Nahberger (skok v daljino)
14. Miha Kovač (tek na 100 m)
19. Tim Ravnjak (skok v daljino)
29. Tina Turk (skok v daljino)
37. Tina Turk (tek na 100 m)
Tenis:
2.	Sven Lah (posamezno)
2. Sven Lah / Amadej Goručan (dvojice)
5.-8.	Amadej Goručan (posamezno)
9.-16. Hana Simonič (posamezno)
16.-32. Taja Glažar (posamezno)
Kanadski Windsor je gostil 47. športne igre šolarjev, na katerih so se odlično predstavili mladi športniki, ki so predstavljali MO Ptuj. Skupno jih je bilo 11, tekmovali so v atletiki in tenisu. V osmih različnih športih je na igrah skupno nastopilo okrog 1400 tekmovalcev z vsega sveta. Ptuj je bil zapisan med 84 mesti, katerih predstavniki so prišli iz 32 držav ter petih kontinentov. Slovenijo so ob Ptuju zastopali še Celje, Murska Sobota, Ravne, Maribor, Pesnica, Velenje in Slovenj Gradec.
Spektakularen uvod in zaključek mini
olimpijade
Športne igre šolarjev predstavljajo mini olimpijado in so se pričele s tradicionalnim svečanim odprtjem. Po njej so se pričela tekmovanja, na katerih so mladi športniki pokazali svojo dobro pripravljenost in so osvojili kar pet medalj, ob tem pa dosegli še nekaj odličnih uvrstitev. Lansko zlato medaljo v skoku v daljino, ki jo je na igrah v Daeguju v Južni Koreji osvojila Maja Bedrač, je letos ubranila in še enkrat več pokazala svojo izredno atletsko kakovost. Maja je zmagala s skokom 554 centimetrov. Bedra-čeva je ob tem osvojila še bronasto medaljo v teku na 100 metrov. Podoben podvig je v teku na 100 metrov pri fantih uspel tudi Gregorju Pavlovi-ču. Le malenkost je zmanjkalo
do medalje v skoku v višino Jaki Kostanjevcu, ki je bil
četrti, enako mesto je osvojila tudi štafeta 4 x 100 metrov. Ta je bila sestavljena iz učencev štirih različnih ptujskih šol
(Grega Pavlovič - OŠ Mladika, Boštjan Nahberger - OŠ Breg, Jaka Kostanjevec - OŠ Ljudski vrt in Miha Kovač -OŠ Olga Meglič), skupaj pa je delovala kot odlična ekipa. V
atletskem delu tekmovanja je bil Boštjan Nahberger deveti v skoku v daljino, medtem ko so tekmovali še Miha Kovač, Tim Ravnjak in Tina Turk. Vse atlete sta trenirala in vodila Aleš Bezjak in Brina Terno-všek.
Štiričlansko teniško ekipo mesta Ptuj so sestavljali Sven Lah, Amadej Guručan, Hana Simonič in Taja Gla-žar, medtem ko je bil njihov trener Zoran Krajnc. Rezul-tatsko se je najbolje odrezal Sven Lah, ki je med posamezniki zabeležil štiri zaporedne zmage. Šele v finalu je z rezultatom 4:6, 4:6 izgubil proti Tajcu Nawakharnom Khunjano (ta je že pred tem izločil Amadeja Goručana). Amadej in Sven sta skupaj nastopila tudi v igri dvojic, kjer sta se še enkrat več izkazala in sta osvojila drugo me-
sto. Iz rezultatskega vidika je nekoliko slabše šlo dekletoma, Hani Simonič in Taji Glažar, vendar sta se obe zelo trudili.
V športu smo eno
Prav trud, predanost, dobro voljo in disciplino sta pri naših mladih športnikih v Kanadi izpostavila vodja ptujske ekipe Anica Ternovšek in predstavnik mesta Ptuj -Stanko Glažar. Slogan letošnjih iger je bil V športu smo eno, organizatorji v Windsorju pa so se zelo potrudili z izvedbo tega velikega športnega dogodka za mlade. Ptujski fantje in dekleta
so poželi veliko simpatij med Slovenci, živečimi v Kanadi. Finale v tenisu med dvojicami je spremljala predstavnica Republike Slovenije v Kanadi Irena Gril, ki je Svenu Lahu in Amadeju Goruča-nu tudi osebno čestitala za osvojeno drugo mesto, prav tako pa je nekaterim našim športnikom čestital tudi ustanovitelj iger, Slovenec Metod Klemenc. Vse pozitivne izkušnje v Kanadi bodo mladim ptujskim športnikom velika spodbuda za nadaljnje delo. Morda bo kateri izmed njih prihodnje leto tekmoval na naslednjih igrah, ki bodo ob koncu leta 2014 v Lake Ma-cquariju v Avstraliji.
David Breznik
Maja Bedrač: »Na igrah v Kanadi mi je bilo všeč to, da so bili ljudje zelo prijazni kot lani v Koreji. Imeli so zelo raznoliko hrano. Odprtje mi je bilo zelo všeč. Vesela sem, da sem osvojila dve medalji. Vsak dan se je dogajalo veliko raznolikih dogodkov. Na zaključku smo se lahko spoprijateljili z atleti iz drugih držav, imeli smo tudi zabavo z glasbo in na koncu še ognjemet. Preden smo odšli domov, smo si še ogledali Niagarske slapove in Toronto, kjer smo se tudi povzpeli na CN Tower, ki je visok 553 metrov. Na teh igrah sem zares uživala in videla veliko novega. Zahvaljujem pa se vsem, ki so nam to omogočili.«
Sven Lah: »V Kanadi smo se imeli zelo lepo. Velika pričakovanja glede vsega, kar se bo zgodilo, so se nam v veliki meri uresničila. Zelo sem vesel in ponosen na svoj uspeh, tako med posamezniki kot v dvojicah s parterjem Amadejem. Toda tega si ne jemljem preveč k srcu, je le ena stopnica v moji karieri, čaka me še dolga, dolga pot. To
je tak uspeh kot en uspešno opravljen izpit na poti do diplome! Spoznal sem veliko novih prijateljev, predvsem punc. Bilo je neverjetno, take izkušnje ne bi menjal za nič. Zelo smo uživali! Zahvaljujem se predvsem trenerju Zoranu Krajncu, ki me je skozi celoten turnir bodril in spremljal tako med tekmami kot izven igrišča, zahvale pa gredo še celotni družini. Eden izmed glavnih ciljev je, da ostanem z nogami na trdnih tleh!«
Amadej Goručan: »V Kanadi je bilo prečudovito! Od začetka in do konca iger sem se imel zelo lepo, spoznal sem veliko novih prijateljev in videl veliko zanimivih stvari, kot so CN Tower in Niagarski slapovi. Najboljši del je bil pa zaključek z ognjemetom in glasbo. Te igre so bile zelo zanimiva izkušnja v mojem življenju. Seveda sem ponosen na svoj uspeh, tako med posamezniki, kjer sem izgubil v četrtfinalu, kot v dvojicah, kjer sva s Svenom osvojila 2. mesto. Zahvaljujem se seveda trenerju Zoranu Krajncu, ki me je spodbujal in mi dajal napotke za tekme,
ter mami, očetu, bratu in vsem, ki so držali pesti zame!«
Zoran Krajnc, trener teniške ekipe Ptuja: »Z igrami in rezultati naših igralcev na igrah sem zelo zadovoljen. Po pričakovanjih sta punci v tako močni konkurenci svoje dvoboje odigrali malo slabše, medtem ko sta fanta, ki sta vseeno bolj navajena teh mednarodnih turnirjev, odigrala odlično. Naš cilj pred odhodom na igre je bil, da bi v tenisu osvojili eno medaljo. Dobili smo dve, kar je po mojem mnenju več kot odlično.«
Aleš Bezjak, trener atletske ekipe Ptuja: »Kot se je izkazalo na tekmovanju, je bila letošnja atletska ptujska ekipa izredno dobra. Dosegli smo odlične rezultate in smo z njimi presegli pričakovanja. Tri osvojene medalje in ostali dobri rezultati so zares izredna nagrada za to mlado generacijo, tako da mi je bilo v čast, da sem lahko bil z njimi in da jih kot trener spremljam na njihovi poti. Verjamem, da bomo za naše mlade atlete še velikokrat slišali v prihodnje.«
Stanko Glažar, predstavnik mesta Ptuj: »Z rezultati naših tekmovalcev in tekmovalk v Kanadi smo lahko izjemno zadovoljni. Medalje, ki so jih prejeli, so dokaz dobrega dela v klubih z mladimi športniki, ki lahko zmagujejo tudi v mednarodni konkurenci. Zato zahvala in čestitke vsem trenerjem in tistim, ki jim ustvarjajo pogoje za dobro delo. Posebno zahvalo pa si zasluži ga. Anica Ter-novšek, ki se že vrsto let trudi, pripravlja in organizira našo ekipo za omenjene igre v Sloveniji in tujini. Vsekakor so bile te igre tudi dobra možnost za pridobivanje novih tekmovalnih izkušenj, znan-stev in prijateljstev, za mesto Ptuj in Slovenijo pa lepa promocija. Sam sem bil najbolj navdušen nad dobro organizacijo iger, predvsem pa nad našimi izseljenci v Kanadi, ki so nam pomagali na vsakem koraku in bodrili naše tekmovalce.«
Anica Ternovšek, vodja ekipe Ptuja: »Letošnji slogan V športu smo eno mi pove, da je pomen teh iger najprej sodelovati, komunicirati, spoštovati, postaviti v ospredje fair pla, šele nato pride na vrsto borba za rezultate. V vsem tem pa so letos naši športniki dokazali, da vse to zmorejo. Pohvaliti jih moram za več kot odlične rezultate, pa tudi za sprejemanje in upoštevanje vseh pravil in navodil. Letošnje uspehe in število medalj naše ekipe bo težko ponoviti. Med številnimi volonterji in ambasadorji je bilo veliko Slovencev, ki živijo v Kanadi. Bili so nas zelo veseli in so z nami delili prijetne občutke ob uspehih naših športnikov. Ob spekta-kularnem odprtju iger bi izpostavila govor župana Windsorja, ki je poudaril pomembno vlogo našega začetnika iger Metoda Kle-menca. Povedal je, da smo na letošnjih igrah takšno število sodelujočih dosegli zaradi enega samega človeka. Menim, da smo kot ekipa, ki je spremljala športnike, dobro sodelovali, s pridihom volonterske note in reko humorja. Še naprej si želimo tako dobrega sodelovanja z Zavodom za šport Ptuj in Mestno občino Ptuj.«
10 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje, kultura
torek • 27. avgusta 2013
Ptuj • Program in novosti Vrtca
Dobra skrb za več kot 1000 kratkohlačnikov
Vrtec Ptuj bo septembra odprl vrata okoli 250 otrokom, ki bodo vanj zakorakali prvič, skupaj z drugimi malčki pa bo vrtec obiskovalo nekaj več kot tisoč otrok.
Energetska sanacija še letos
Vrtec Ptuj je bil izbran na natečaju vrtcev za energetsko sanacijo. Tako je ptujski vrtec dobil na razpolago 750 tisoč evrov sredstev, od tega jih mora 250 tisoč namensko porabiti še v tem koledarskem letu, kar pomeni, da bodo dve enoti poskušali letos energetsko urediti. To pomeni novo stavbno pohištvo, odebelitev fasade in stropne izolacije. V poštev bi prišla tudi prenova strehe, a ptujski vrtec ima na petih enotah streho že obnovljeno. Stavba pa mora po prenovi ustrezati vsem standardom energetsko varčne hiše. Kot je še povedala Bratuževa, bodo skupaj z ustanoviteljico, Mestno občino Ptuj, morali nujno razmisliti, kaj bodo storili z upravo vrtca, saj v takšnih pogojih, kot že nekaj časa delajo, ne bodo mogli več dolgo. »Vendar to ni v naših rokah, gre za odločitev ustanoviteljice, to pa je Mestna občina Ptuj.«
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Vrtec bo letos obiskovalo preko 1000 malčkov.
O programu vrtca, o njihovih projektih in o pomembnosti predšolske vzgoje smo govorili z ravnateljico vrtca Boženo Bratuž. Predšolska dejavnost dobiva v naši državi vedno večji pomen in poudarek. To je eno izmed pomembnih področij, s katerim se lahko Slovenija ponaša, saj predstavlja pomembno stopničko v vertikali vzgoje in izobraževanja. Že dolgo več nima primarne vloge varovanja, pač pa ima vlogo najzgodnejšega izobraževanja. To obdobje so strokovnjaki prepoznali kot izjemno in nenadomestljivo. Zato je tako pomembno, da so najmlajšim zagotovljeni najboljši pogoji, da jih starši lahko vključijo v vrtec. Pri tem so zelo pomembni bivalni pogoji, dober kader in ostali pogoji, kot so skrb za higieno in drugi zdravstveni standardi. Pri tem velja izpostaviti tudi zdravo prehrano. »Mi z zdravo prehrano skrbimo v prvi vrsti za zdravje otrok. Pri tem je pomembno povedati, da imamo porabo maščob na minimumu. Trudimo se, da živilo ponudi svojo primarno maščobo in da je ne rabimo dodajati, živil ne
kuhamo v vodi, pač pa na sopari, da ne izgubijo številnih hranilnih vrednosti. Pri tem pa skrbimo za stare slovenske jedilnike s kombinacijo žitaric in stročnic.« Vrtec Ptuj zagotavlja tudi vegetarijansko prehrano za otroke staršev, ki se za to odločijo.« Pri jedilniku upoštevajo tudi druge specifike, ki jih imajo nekateri otroci iz zdravstvenih razlogov. Tako v ptujskem vrtcu kuhajo 32 različnih diet. »Pri nas je ritem prehranjevanja drugačen kot v drugih vrtcih. Naši otroci gredo opoldne, ko je sonce najbolj škodljivo, počivat in imajo kosilo šele ob 13.30, s čimer smo čas ko-
sila premaknili v popoldanski čas. S tem smo posredno vplivali na to, da otrok doma ne potrebuje še enega kosila. Sama trdno verjamem v to, da s tem posredno vplivamo tudi na eventualne prerane debelosti otrok, s čimer se danes srečuje veliko mladih.
Število otrok v skupini bi morali zmanjšati
V ptujski občini je zadoščeno cilju države, da se doseže nekje 90 odstotkov predšolskih otrok drugega starostnega obdobja, vključenih v vrtec, to je od tretjega
do šestega leta starosti. Na področju prvega starostnega obdobja od 11 mesecev do treh let pa podatki kažejo, da so zelo blizu želenemu odstotku. V tem starostnem obdobju veliko otrok ostaja doma iz zdravstvenih razlogov. »Resnici na ljubo je treba reči, da so otroci v tem obdobju precej občutljivi in se drug od drugega hitro nalezejo.« V primerih dolgotrajnih bolezni dihal in podobno pediatri svetujejo, da je otrok nekaj časa v domači oskrbi ali v družbi manjšega števila otrok. Zato Bratuževa poudarja, da je ravno pri prvi starostni skupini pomembno število otrok. »Vrtci si prizadevamo, da tega števila ne bi povečevali, ampak kvečjemu zniževali, ker manjša je skupinica, z manj infekcijami preživijo to obdobje.«
Projekt in natečaji niso sami sebi namen!
Vrtec Ptuj v novo šolsko leto dejavno vstopa s takim
obsegom, kot so ga vajeni vsako leto, čeprav v letošnjem ni več toliko čakajočih otrok. »Na srečo smo za vstop s 1. septembrom lahko sprejeli vse, nekaj nerešenih vlog ostaja še za otroke, ki kasneje dopolnijo svoj starostni pogoj, to je za oktober, november in december. Te otroke bomo sprejemali v skladu z razpoložljivimi mesti v oddelku, če bodo, če jih ne bo, pa bomo iskali take možnosti, kot smo jih vsa leta do sedaj, da smo začasno med šolskim letom odprli nov oddelek, če se je nabralo toliko vlog,« je povedala ravnateljica Bo-žena Bratuž. Tako z novim šolskim letom pričakujejo nekaj več kot tisoč vpisanih otrok, starih od enega leta pa do vstopa v šolo, od tega jih bo približno 250 takih, ki bodo v vrtec zakorakali prvič. Osnovni program Vrtca Ptuj je kurikulum. Tudi v prihodnjem šolskem letu Vrtec Ptuj ostaja mentorsko središče, kar pomeni, da se bodo lotili študijsko različnih izvedb kurikula. »Tako tekoče
spremljamo vse novosti s področja sodobne pedagogike in temu pri svojem delu tudi dosledno sledimo.«
V iztekajočem se šolskem letu so uspešno končali projekt Slastno po babičinih receptih. Projekt, ki je bil vezan na naše okolje, ki je otrokom blizu, nameravajo z novim šolskim letom nadaljevati in razširiti na področje celotne Slovenije. Ko se projekta lotijo, delajo na to tematiko vso leto in ga ob koncu ob prazniku vrtca predstavijo tudi širši javnosti. Ptujski vrtce je izjemno uspešen tudi na področju likovne dejavnosti otrok, ki žanjejo nagrade doma in po svetu. »Noben natečaj ni namenjen sam sebi. Naša osnovna metoda dela je igra, s to razliko, da ima igra jasno določeno didaktično pot in cilj. Vsi natečaji in projekti so v povezavi z našim osnovnim delom, otroci se preko igre veliko naučijo. Ljudje, ki mislijo, da imamo preveč projektov, so v zmoti,« poudarja Bratuževa.
Patricija Kovačec
Za otroke je pomembna rutina
Otroci se skozi leto v vrtcu navadijo nekega reda, navadijo se oseb, ki so z njimi; tako otrok, vzgojiteljic kot tudi okolja, v katerem preživijo mnogo časa. Ustaljenost v njih vzbuja občutek varnosti, ki ga otroci potrebujejo. Poleti se lahko zaradi mnogih sprememb, ki jih otroci doživijo, vse to poruši. Namreč skupine v vrtcu se združujejo in nenadoma zanje skrbi oseba, ki je sploh ne poznajo tako dobro, poleg njih so lahko otroci, ki niso samo iz njihove skupine, če pa je nenadoma še v kakšni tuji igralnici ...
So otroci, ki so prilagodljivi, so pa tudi taki, ki težje prenašajo spremembe. Tem zadnjim so lahko poletna počitniška varstva v vrtcu kar hud zalogaj. Lahko se celo zgodi, da kak otrok začne protestirati tako, da noče več v vrtec. Mlajši kot je otrok, pomembnejša mu je ustaljena rutina in čim manj sprememb. Če imajo starši možnost, da si čez poletje organizirajo kakšno drugo obliko varstva, je za take otroke to zelo dobrodošlo, da niso v vrtcu v času teh sprememb.
Starši se znajo spraševati, kako bo otrok po daljši odsotnosti spet vstopil v vrtec. Praksa kaže, da povečini otroci zaradi poletne odsotnosti nimajo večjih težav. Družabni, sploh malo starejši otroci, pa lahko pri dvomesečni odsotnosti že celo pogrešajo svoje prijatelje iz vrtca. Torej razmisliti je treba z več vidikov in se nato odločiti v najboljšo korist otroka. In le starši so tisti, ki otroka najbolje poznajo, zato verjamem, da se na koncu odločijo v njegovo korist.
Alenka Vindiš Brozovič
Sveti Tomaž • Vrtec skupni zmagovalec projekta
Prepotovali so ves svet
Otroci iz skupin Smrkci ter Kapljice so se v decembru vključili v projekt Otroci s Sitkom okoli sveta, ki je potekal pod vodstvom revije Moj otrok in vrtec.
Projekt je potekal šest mesecev, saj so otroci vsak mesec spoznavali nov kontinent. Pripravili smo veliko posnetkov, da so si otroci čim lažje predstavljali življenje izven domačega okolja. Za večino otrok so bile teme nove, abstraktnega značaja, kar jih je še bolj pritegnilo in motiviralo. Tako so otroci od decembra do maja spoznavali svet, njegove prebivalce, kulturo, živalstvo.
Sprehodili smo se po Evropi, umestili Slovenijo v Evropski prostor, se ustavili v Švicarski čokoladnici, se pogostili s čo-
koladnim fondijem in pripravili sladka presenečenja za svoje družine. V januarju smo odpotovali na mrzli sever in spoznali Eskime, se igrali na snegu, ustvarjali igluje, snežne skulpture, eksperimentirali z vodo, snegom, slikali z ledom ter ugotavljali, ali ledena gora plava. Pot nas je zanesla še v Južno Ameriko, ki nam je postregla z bogato naravo. Ustvarili smo velikanski kaktus in čisto pravi vulkan. Pot smo nadaljevali v Azijo. Z zunanjim sodelavcem smo spoznali življenje slovenskih vojakov v Afganistanu, nato pa smo
mno novega znanja, se zabavali in vzdrževali prijateljske odnose. Za vsak kontinent je bil nagrajen en izmed vrtcev, naš vrtec pa je pritegnil z raznolikostjo, kreativnostjo in vnemo, zato so nas razglasili za skupnega zmagovalca projekta. Bravo naši otroci, v spomin in nagrado pa smo prejeli osem knjig, ki nam bodo prav prišle na naših knjižnih policah.
Silvija Belšak Viher
skočili še v Indijo. Pripravili smo si čaj ter ustvarjali ob njihovem plesu: Čudna zgodba. Pot je vodila še v Afriko. Pomagali smo si s predavanjem naše domačinke, ki se je potikala po Tanzaniji. Skušali smo ustvariti čisto pravo afriško vas, hkrati pa so otroci spoznali, v kakšnem lagodju živimo, če primerjamo ljudstva afriških dežel. Na koncu poti nas je pričakala Avstralija, ki nam je postregla s pisano druščino koralnega grebena. Spoznali smo aborigine in njihov način življenja.
Skozi ves projekt smo pridobili ogro-
torek • 27. avgusta 2013
Reportaža, kronika
Štajerski HODNIK 17
Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (2.)
Piše: Uroš Žajdela
Sprehod po Dublinu
Ircev je danes 4,7 milijona, angleško-irskega življa na Severnem Irskem pa okrog 1,7 milijona. »Samo, da je mir,« pripoveduje eden izmed ribičev na obronkih male vasice ob zahodni irski obali, medtem ko usmeri ribiško palico v razburkano morje. Ali naj mu povem, da so časopisi spet polni novic o nemirih v Belfastu? Spet nekaj deset ranjenih policistov in protestnikov. Gorijo avtomobili, razbita so nekatera izložbena okna. Kot da se ni nič spremenilo, dasiravno se je strahovito mogočna in brezmejno vplivna IRA (irska nacionalna armada), ki je kriva za številne podtaknjene bombe tako na Severnem Irskem kot v Angliji, v neposrečeni in pogosto povsem neprimerni politiki agresivne politike »osvobajanja« Severne Irske precej umirila, po nekaterih podatkih povsem razorožila. Pred slabima dvema desetletjema sta IRA in sploh Irska veljali kot problematično področje osrčja Evrope, danes pa je ena izmed ekonomskih stebrov tega dela Evrope. Nekako mi pride na misel primerjava Slovenije in Švice ob osamosvojitvi naše prelepe dežele in današnje realnosti. Seveda je zgodba povsem obrnjena na glavo.
Dublin
Čeprav ima Irska kar nekaj mednarodnih letališč, pa skorajda vsak turist najprej obišče Dublin. Tudi moja pot po Irski se je začela v tem megaloman-skem mestu nepredstavljive palete svetovnih kultur. Številni Vzhodnoevropejci in Evro-
pejke na vsakem koraku potrjuje moč »keltskega tigra«, ki je prinesel blaginjo in ekonomski razcvet ob koncu 90. let prejšnjega stoletja. Morebiti bolj presenetijo številni Indijci, pa Pakistanci, Iračani, Malezijci, Afričani ..., dejansko jih mrgoli v središču mesta. V Dublinu skorajda več ne srečaš tipičnega in pokončnega svetlolasega mladca ali mladenke s prikupnimi rdečimi pegami kot simbola pristne keltske krvi. Dublin je metropolitansko središče zabave željnih turistov, prevladujejo Angleži in Angležinje s pretiranim dekoltejskim izrezom in v tem milijonskem mravljišču raznolikosti so številni uvideli poslovno priložnost. Ko sem se nekega dne brezciljno in miselno preokupirano sprehajal po bolj odmaknjenih ulicah Du-blina, ki ga domačini imenujejo tudi vzhodnoevropski geto (večinski živelj je iz Vzhodne Evrope), sem naletel na Pavle-ka iz Krakova. Pred šestimi leti je prišel na Irsko s trebuhom za kruhom, seveda. Delal je priložnostna dela, solidno živel, a njegov želodec je pogrešal domačo kuhinjo, domačo pivo, domačo čokolado, domač pralni prašek... in utrnila se je ideja. Zakaj ne bi sredi Dublina odprl tipične poljske trgovine s tipičnimi poljskimi produkti, vključno z maskoto Adama Malysza? Danes ima preko 10 trgovin v Dublinu. Je že skoraj novodobni veletrgovec z vidno dovolj ali preveč denarja.
Sprehajam se ob reki Liffey, osrednji dublinski reki, ki je kriva za prihod Vikingov v 9. stoletju našega štetja, kar je
Tipična ulica v središču Dublina
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Irski parlament, kjer je napredna ideja 21. stoletja vendarle prevladujoča po desetletju rimokatoliške determiniranosti.
tudi uraden datum nastanka mesta. Danes nad mestom kraljuje v nebo segajoč koničast spomenik, ki označuje 1000-le-tnico obstoja mesta. Vikingi so vpadali na področje današnje Irske že od 7. stoletja, vendar so se šele kasneje začeli stalno
Foto: Uroš Zajdela
Univerza v Dublinu, vsekakor najlepša stavba v tem prekrasnem mestu
Katedrala Gospe Naše, sicer osrednja katedrala v Dublinu
Foto: Uroš Zajdela
naseljevati. Prekrasna kulisa ob rečici. Številni bari s svetlobnimi znaki in napisi o »irski glasbi v živo« vabijo turiste. Mladi »Dubličani« posedajo na obrežju reke in srkajo pivo. V nepremičnem primežu želje po cigareti se odpravim v bližnjo trgovinico, katere lastnik je Paksitanec z zelo smešno in dolgo brado. Stereotip arabskih (islamskih) borcev za pravičnost in svobodo, ki jih Američani zlahka imenujejo teroristi, je več kot očiten in prisoten v podzavesti. Kaj so mediji in ameriška propaganda naredili z našimi možgani, se zaveš šele ob svoji lastni naivnosti in nezavedno prisotni »rasno-reli-giozni« superiornosti. »Ta bi pa lahko bil terorist,« slišim od mojega dnevnega sopotnika. Dolga črna brada, tipična arabska oblačila, prijaznost in poslovna usmerjenost. Preprost poslovni človek z močnimi načeli in globokim verovanjem. Kdaj je zahodna civilizacija že to izgubila? Ali bolje rečeno, kdaj smo bili izropani za dostojanstvo? Nov avto, nova hiša in potem. Kje je sreča? Nekje daleč. Na stojalu opazim cigarete. Kako so mi zadišali. V žepu imam natanko 10 EUR, proračun za tisti dan so osiromašili že hamburger, pa pivo Guiness, pa nekaj voženj z avtobusom, pa kakšna voda in sendvič. Precej naivno izberem svojo najljubšo in hkrati najdražjo znamko naj-neumnejše človekove razvade, a dim včasih tako zapaše! Poda mi škatlico in precej nejeverno gleda. Očitno se je zavedal moje dnevne kratkosti na finančnem področju. Tiho mi poda račun. Kar ne morem verjeti. Škatla cigaret nepredstavljivih 9,50 EUR. Pa je šel še zadnji desetak. Moram pa priznati, da je 50 EUR vreden dim še boljši!
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 27. avgust Danes goduje Joža.
1576 je umrl slikar Tizian - Tiziano Vecellio, umetnik, ki je dal pečat beneški renesansi. Rodil se je okoli leta 1490.
1770 se je rodil veliki nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel.
1813 je francoski cesar Napoleon I. Bonaparte s 130.000 vojaki pri Dresdenu premagal združene avstrijske, ruske in pruske sile, ki jih je sestavljalo okrog 200.000 mož.
1828 so v Rio de Janeiru podpisali pogodbo, s katero so priznali neodvisno republiko Urugvaj, ki je bila sicer razglašena že leta 1825. Sreda, 28. avgust Danes goduje Avguštin.
430 je umrl filozof, teolog in svetnik Avrelij Avguštin. Bil je najznamenitejši predstavnik zgodnje krščanske filozofije patristike.
1749 se je rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe, s katerim je dosegla nemška književnost svoj vrhunec.
1801 se je rodil francoski ekonomist in matematik Antoine Augustin Cournot. Razvil je matematične modele oblikovanja cen pri monopolu in oligopolu.
1899 se je rodil se je francoski igralec Charles Boyer. Umrl leta 1978.
1963 se je pod vodstvom borca za črnske pravice Martina Luthra Kinga udeležilo pohoda na Washington čez 200.000 Američanov. Martin Luther je bil kasneje ubit v atentatu.
1973 je bilo v hudem potresu v Mehiki po ocenah 500 mrtvih. Četrtek, 29. avgust Danes goduje Janez.
1521 so Turki zavzeli Beograd.
1533 so ubili zadnjega slavnega inkovskega poglavarja Atahualpa.
1632 se je rodil angleški filozof, politik in pedagog John Locke.
1780 se je rodil francoski klasicistični slikar in risar Jean-Auguste Ingres.
1917 se je rodila v Stockholmu slovita švedska filmska igralka Ingrid Bergman.
1949 je Sovjetska zveza izvedla prvo eksplozijo atomske bombe.
2005 je orkan Katrina začel pustošiti po državah ZDA v Mehiškem zalivu.
Petek, 30. avgust Danes goduje Roza.
1800 se je zbralo v bližini Richmonda v ZDA na prvem velikem uporu čez tisoč sužnjev.
1871 se je rodil britanski fizik Ernest Rutherford. Bil je eden izmed utemeljiteljev sodobne jedrske fizike. Povzročil je prvo jedrsko reakcijo kot rezultat človekovih rok.
1942 so nemške čete zasedle Luksemburg.
1945 so v Berlinu ustanovili nadzorni svet, ki je prevzel upravo in poveljstvo nad zasedeno deželo. Sestavljali so ga predstavniki zavezniških držav. Sobota, 31. avgust Danes goduje Rajko.
12 se je verjetno rodil Kaligula, ali Gaj Julij Cezar Germanik.
1840 se je rodil italijanski pisatelj Giovanni Verga. Po njegovi noveli Cavaleria Rusticana je napisan libreto za istoimensko opero.
1928 so pod režijskim vodstvom Ericha Engla uprizorili v Berlinu Opero za tri groše.
1960 je takratna DR Nemčija zaprla mejo z Zahodnim Berlinom.
1994 so ob navzočnosti ruskega predsednika Borisa Jelcina zapustili Berlin zadnji ruski vojaki. Nedelja, 1. september Danes goduje Tilen.
1845 je prva septembrska števila ljubljanske Zgodnje danice poročala o tem, da so takrat pri nas dobrodelno nakupovali in skrbeli za majhne zamorčke.
1875 se je rodil ameriški pisatelj Edgar Rice Burroughs. Zaslovel je z zgodbami o Tarzanu, ki so prevedene v okoli 60 jezikov.
1906 so dokončali gradnjo železniške in cestne povezave pod Karavankami - Karavanški predor.
1923 je potres zravnal z zemljo japonsko prestolnico Tokio.
1939 se je začela druga svetovna vojna, ko so Nemci brez vojne napovedi napadli Poljsko.
1969 so ustanovili arabsko republiko Libijo. Ponedeljek, 2. september Danes goduje Štefan.
1192 sta angleški kralj Rihard Levjesrčni in sultan Saladin podpisala pogodbo, s katero se je končala tretja križarska vojna. Kristjani so lahko svobodno obiskovali sveto mesto Jeruzalem, sultan pa je ostal njegov vladar.
1853 se je rodil nemški kemik, fizik in filozof Wilhelm Ostwald, zaslužen za nauk o barvah, Nobelov nagrajenec za kemijo 1909.
1937 je umrl francoski pedagog in utemeljitelj Olimpijskih iger moderne dobe baron Plerre de Coubertin.
1945 se je končala druga svetovna vojna na vseh bojiščih. Na palubi vojaške ladje Missouri so podpisali popolno kapitulacijo Japonske.
1968 je v hudem potresu v Iranu umrlo 11.000 ljudi.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 27. avgusta 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zadnji avgustovski teden
Poletja, verjetno tudi zalivanja, kot vse kaže, še ni konec, je pa res, da se z avgustom konča meteorološko poletje. Letošnje je bilo prav posebej pestro, saj smo doživeli prav vse, kar nam lahko vreme prinese.
Ker počasi prihaja jesen, je zdaj zadnji čas, da vsi tisti, ki želite natančno porezane žive meje, mejice, te poreže-te. Tudi na metuljnicah, bu-dlejah je zdaj še čas porezati odcvetele cvetove. Vsaka rez namreč prinese močnejše ob-raščanje rastlin, ker pa se sedaj dan krajša, se morajo lesnate rastline pripraviti na zimo. Zdaj ne smemo več pospeševati njihove rasti, kar pa z rezjo vedno naredimo. Če je možno, rastline tudi okoplje-mo in še enkrat pognojimo,
izberemo gnojila, ki vsebujejo malo dušika, več pa fosforja in kalija.
Sobne rastline
Še vedno jih redno dogno-jujemo in skrbimo za primerno zalivanje, saj se jim še ni treba pripravljati na zimo. Vendar tudi one niso povsem zaščitene pred škodljivci in boleznimi. Zato je dobro, da jih natančno pregledate. Dokler je še toplo, lahko ustrezne pripravke uporabimo še zunaj, kjer je lažje. Tako kot
za balkonske rastline velja, da zdaj lahko poskrbimo za pomladitev rastlin. Okrajšamo jih tam, kjer so prerasle svoj prostor, mogoče v višino, pri tem pa seveda odrezane vršičke uporabimo za nove potaknjence.
Mnogi sprašujejo, kaj je bolje, da se poganjke da v vodo ali direktno v zemljo. Vsa stroka zagovarja potika-nje v zemljo. Vendar je pri tem treba zadostiti nekaterim pogojem. Najpomembneje je seveda, da je v zemlji vsaj eno
A-& M
Pepelasta plesen je sovražnik mnogih trajnic.	Foto: Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti	1
LUMBAGO - bolečine v križu
Lumbago je splošni izraz za bolečine v križu oz. ledvenem predelu hrbtenice, vzrok za njegov nastanek je največkrat neznan in je eden izmed najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika, najpogosteje je posledica napetosti mišic, ki je povezana z nosečnostjo, preveliko telesno težo, težkim fizičnim delom, nerodnimi položaji, predolgim stanjem v enem položaju, zdrsa vretenca, natrgane hrbtne mišice ipd. Ali pa je posledica različnih bolezni, kot so npr. hrbtenična stenoza, artritis, tumorji, ankilozantni spon-dilitis ipd. Bolečine v križu se lahko pojavijo naglo oz. akutno, kar pomeni, da trajajo manj kot tri mesece, ali pa so lahko kronične, to so vztrajne, dolgo trajajoče bolečine. Simptomi bolečin v križu vključujejo bolečino v določenem spodnjem predelu hrbta, splošno bolečino ali bolečino, ki se širi v spodnji predel hrbta, zadnjico in noge. Bolečina, ki se širi navzdol po hrbtu v eno ali obe nogi, je znak išiasa. Pri določenih gibih je bolečina v križu lahko ostra, kar je lahko dober pokazatelj okvare
določenega dela hrbtenice. Včasih bolečino spremljajo še nevrološki simptomi, kot so otrplost, ščemenje (mravljinci) in slabotnost, kar pa zahteva takojšnjo zdravniško oskrbo. Bolečina, ki je zjutraj hujša in se izboljšuje z gibanjem in raztegovanjem, je pogosto znak poškodbe mišice. V primeru hudih bolečin se priporoča počitek v postelji do 3 dni. Običajno je najprimernejša pozicija, ko ležimo na hrbtu z pokrčenimi koleni. Če se je bolečina razvijala počasi, se lahko blaži s toplimi kopelmi (obkladki, termoforji) ali pa s t. i. IR-lu-čmi, s katerimi segrevamo notranjost prizadetih tkiv. Če se je bolečina pojavila nenadoma, se prve 3 dni priporočajo hladni obkladki, ki pomirijo vzdražen oz. poškodovan predel. Kasneje lahko poskusimo terapijo s toploto. Sicer so priporočljive tudi različne vrste masaž, TENS - transkutana elektro nervo stimulacija ali interferenčna terapija, protibolečinska ter protivnetna zdravila v oralni obliki ali v obliki injekcije -blokade. Simptomi lumbaga lahko s pravilnim pristopom začasno izginejo, vendar se
Foto: Črtomir Goznik
Lara Lukman, dr. med.
običajno obolenje čez nekaj časa ponovi, tako da so pri hujših dalj časa trajajočih bolečinah potrebne razne preiskave, kot so slikanje z rentgenom, MRI - magnetna resonanca itd. Sicer je obisk zdravnika posebej pomemben v primerih, kadar se zraven bolečin v hrbtenici pojavlja tudi bolečina, ki se širi v prsni koš, slabost in otrplost katerihkoli mišic v nogah, stopalih ali zadnjici, kadar se pojavijo težave z nadzorovanjem mehurja ali črevesja, izguba teže, vročina, splošna slabost, v primerih, če ima oseba raka, oslabljen imunski sistem ali je prejemala dolgotrajno ste-roidno terapijo.
Lara Lukman, dr. med
kolence, vršiček pa odrezan največ pol centimetra pod tem kolencem. Porežemo ga rahlo postrani, da je površina, ki bo nekaj časa edina lahko sprejemala vodo, čim večja. Zelo priporočljiva je uporaba rastnih hormonov, ki pospešujejo ukoreninjanje. Kako z njimi ravnati, ste si lahko pred kratkim na istem mestu prebrali. Potem moramo zagotoviti visoko zračno vlago, to je najlažje tako, da z vrečko ali prozorno, prebodeno plastenko zagotovimo mini rastlinjak. Tudi listne površine ne sme biti veliko. Najbolje je, da liste pokrajšamo ali pa (na primer pri fikusu) z gumico zvežemo v tulec in še pokraj-šamo, tako bo vršiček preko lista izgubljal najmanj vlage.
Razmnoževanje listnatih sobnih rastlin načeloma ni težko, vendar je najboljši čas zdaj, v avgustu, in potem ponovno v februarju. Enako pa seveda velja tudi za trajnice, grmovnice in balkonske rastline.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Veliko snega pozimi, dolga hladna pomlad, vmes pa hitre temperaturne spremembe, veter, celo neurje, pa spet suša in vročina, to so značilnosti letošnjega vremena. Veliko gr-movnic in trajnic je predčasno odcvetelo in sedaj namesto pisanih cvetov vidimo samo njihove semenske zasnove. Tudi mnoge enoletnice ne kažejo najlepšega obraza. Pri večini pomaga, če te semenske zasnove redno odstranjujemo, s tem podaljšamo cvetenje. Ker nastanek semena in seveda dozorevanje semena jemlje rastlini veliko energije, s tem pomagamo rastlini tudi, da je odpornejša na bolezni in včasih tudi škodljivce. Med
enoletnice, ki jim je smiselno sproti odstranjevati semenske zasnove in jim na tak način podaljšamo cvetenje, sodijo ognjič, vrtne astre in cinije, v letošnjem letu tudi dalije oziroma regine, gazanije, nizke kozmejke, poletni nageljčki, ageratum in verbene.
Mnoge pa na hitro zacvetijo in tudi hitro prenehajo cveteti. V tem primeru jih ne populimo, ampak rastline preprosto porežemo tako daleč, da odstranimo vse cvetove. Najbolj znane med njimi so grobelj-nik, kalifornijski mak, iberis ali grenik, portulak oziroma tolščak, proti koncu rasti tudi ognjič, zajčki in okrasna toba-kovka. Tudi če rastline močno napadejo pršice ali tripsi, zelo hitro se to zgodi salvijam, potem je najboljši ukrep, da bodo spet lepo zacvetele, da preprosto cvetove potrgamo ali porežemo, rastlino poškropimo z naravnimi (vratič, rabarbara, pelin) pripravki ali pripravki iz rastlinskega izvlečka pire-trina in hitro bomo spet imeli lepe rastline.
Nekatere balkonske rastline, pa tudi grmovnice, celo lovorikovce in magnolije, je močno napadla pepelasta plesen. Magnolijam množično odpadajo listi, so rumene, ne najbolj zdrave barve. Enako se dogaja tudi z vrtnimi plamen-kami in še nekaterimi cvetlicami. V Sloveniji imamo proti tej glivici v okrasnih rastlinah registrirana naslednja pripravka: quadris in topas 100 SC. Vendar se te glivice raje lotimo na naraven način. Za letos je sicer že zelo pozno, saj so listi že popolnoma prerasli s to glivico. V tem primeru seveda pripravki ne bodo pomagali. Glivico bo najbolj opral dež. Seveda pa je še bolj nujno, da v jeseni odstranite vse odpadle liste. Zelo priporočljivo je, da liste odstranjujete sproti, zdaj ko nekateri že odpadajo, saj so
Foto: Miša Pušenjak
Tako si naredimo mini rastlinjak za razmnoževanje lesnatih potaknjencev, tudi vrtnic.
na njih trosi za nove okužbe.
Na nekaterih rastlinah, kot so vrtnice, peteršilj, radič, lahko prve okužbe, ki jih opazite, z rastlin operete z močnejšimi curki vode. Šele po tem pa uporabite tudi kakšen biološkim pripravek, ki je narejen iz njivske preslice. Njivske pre-slice je kljub suši veliko na str-niščih. Iz nje lahko tudi sami naredite učinkovit pripravek. Ker vsebuje veliko kremenčeve kisline, lahko preventivno deluje proti glivičnim obolenjem, pa tudi pršice se bodo držale stran od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo ravno proti pepelastim plesnim. Z njo škropimo redno, najmanj enkrat na teden, in sicer v sončnih in jasnih dnevih, najbolje pozno zvečer. Če pa so rastline že obolele, potem škropimo trikrat v tridnevnem razmaku. Rastline moramo dobro omočiti. Preslico lahko tudi zdaj naberete in si jo posušite za naslednje leto.
1 kg svežih ali 150 g posušenih rastlin namakamo v 10 l vode 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, ki pa ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je treba razredčiti v razmerju 1 : 5.
POZOR: uporabna je samo njivska preslica, ki jo najdemo na poljih in v obcestnih jarkih. Nabiramo cela zelena zelišča, najbolje v avgustu, ko so najbolj razvita.
Miša Pušenjak
Njivska preslica je pomoč v boju proti pepovkam na vrtu.
Foto: Miša Pušenjak
torek • 2l. avgusta 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
Robin Hiicke, Pharrell Williams in TI so zaradi zaščite avtorskih pravic za skladbo Blurred Lines sprožili sodni postopek proti družini pokojnega Marvina Gayea. Omenjeno skladbo so javno kritizirali v družini tega legendarnega ameriškega glasbenika in v založbi Bridgeport Music, ki je lastnik pravic ameriške zasedbe Funkadelic. Oboji trdijo, da je skladba Blurred Lines plagiat, saj vsebuje del Gayeve skladbe Got To Give It Up in del skladbe Sexy Ways skupine Funkadelic. Trojka, ki je posnela omenjeno skladbo, pa trdi, da so obtožbe neutemeljene, saj to, da skladba v nekaterih delih malce spominja na že znane zvoke, še ne pomeni kršenja avtorskih pravic. Uspešnica Blurred Lines pa je medtem še naprej uvrščena zelo visoko, na domala vseh svetovnih lestvicah ruši rekorde, pred kratkim je tako postala 137. singel v 60-le-tni zgodovini britanskih glasbenih lestvic, ki se je uspel prodati v
več kot milijon izvodih.
®@®
Na svetovnem spletu se je pojavila skladba z naslovom Slave 2 The Rhythm, v kateri »sodelujeta« pokojni kralj popa Michael Jackson in najstniški idol Justin Bieber. Skladbo je Jackson napisal že pred več kot desetimi
N'Sync
Foto: cartoondollemporium.com
leti, vendar ni bila nikoli uradno objavljena. Pred kratkim pa so ji dodali še vokale tega mladega kanadskega zvezdnika. Trenutno še ni jasno, kdo stoji za produkcijo te skladbe, kot tudi ne, ali bo Slave 2 The Rhythm doživela tudi uradno objavo. Edini album, ki je doslej izšel po Jacksonovi smrti, je bil album Michael iz leta 2010, na katerem so sodelovali Akon, 50 Cent in Lenny Kravitz. Kakršnokoli je že vaše mnenje o tovrstnih glasbenih projektih, pa lahko rečemo, da se tudi na tak način lahko ohranja bogata zapuščina pokojnih glasbenih velikanov.
Legendarni britanski glasbenik Sting (Gordon Matthew
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	ROAR - KATY PERRY
3.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BURN - ELLIE GOULDING
2.	WAKE ME UP - AVICII
3.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
NEMČIJA
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH
3.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
Sumner) bo 24. septembra na trgovske police poslal svoj novi studijski album z naslovom The Last Ship. Istega dne bo izdana tudi istoimenska Broadwayska predstava o pristanišču v njegovem domačem kraju Wallsend v Angliji. V obeh delih se nekdanji član legendarne zasedbe The Police spominja svojega otroštva na severnem delu Anglije. Tudi sicer je Sting zadnje čase zelo aktiven, tako se je v avgustu pridružil številnim znanim glasbenikom (U2, Bruce Springsteen ...), ki so združili svoje moči v projektu ONE, ki skrbi za globalno osveščanje o
ekstremni revščini.
®®®
Na letošnji podelitvi MTV Video Music Avards se nam obeta tudi nekaj glasbenih presenečenj. Med drugim naj bi se posebej za ta večer ponovno zbrala fantovska skupina N'Sync, ki je slovela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Organizatorji nedeljskega šova so medijem zaupali, da si močno prizadevajo, da bi skupino za en večer spet združili. Justin Timberlake, ki se je po razpadu skupine odločil za samostojno kariero, bo na nedeljski svečani podelitvi prejel posebno nagrado, ki jo podeljujejo v spomin na
kralja popa Michaela Jacksona. ®@®
Po 12 letih se z novim studijskim albumom na svetovno glasbeno prizorišče vrača popularna ameriška pevka Cher. Novi, njen že 25. studijski izdelek, bo nosil
ime Closer to the Truth. Prvi
singel z nove zgoščenke, za katerega so posneli tudi že videospot, nosi naslov Woman's World. Z omenjeno skladbo je pevka želela povedati, da je svet, v katerem živimo, svet žensk, saj so te močnejše in samostojnejše od moških. Cher, s pravim imenom Cherilyn Sarkisian, se je rodila 20. maja 1946 v mestecu El Centro v Kaliforniji.
Po poročanju nekaterih ameriških medijev je pred dnevi v New Yorku v 95. letu starosti umrl znani ameriški producent in koncertni promotor Sid Bernstein. Bernstein je organiziral legendarni koncert skupine The Beatles na Shea stadionu v New Yorku leta 1965. To je bil tudi prvi stadionski rock koncert v zgodovini. Prav tako pa je bil leta 1964 tudi organizator prve ameriške turneje te slavne četvorke iz Liverpoola, v okviru katere so nastopali tudi v znameniti dvorani Carnegie Hall, prav tako v New Yorku. V nadaljevanju svoje kariere je Bernstein v ZDA pripeljal še nekatere druge slavne britanske skupine, vključno z zasedbo Rolling Stones. Bil pa je seveda tudi organizator koncertov ameriških glasbenih zvezdnikov, kot so Frank Sinatra, Ray Charles in Jimi Hendrix. Vse od leta 1976 do 1979 se je na žalost neuspešno trudil, da bi tokrat v humanitarne namene znova združil člane zasedbe The Beatles.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
E
Živimo v enaindvajsetem stoletju, časi se spreminjajo, s tem pa tudi naše navade in način življenja. Prav gotovo je naša življenja v zadnjih desetletjih najbolj spremenil računalnik in vsa tehnologija, ki je povezana s tem čudom. Zasloni so nadomestili veliko listov papirja, neskončne arhive pa so zamenjali miniaturni trdi diski. No, tako naj bi vsaj bilo. A naši javni zavodi še zmerom, kljub vsej modernizaciji, ob elektronskih kopijah hranijo še dve fizični kopiji, na papirju. Pa razumi, če lahko ...
Vendar naj se s tem ukvarja kdo drug, jaz sem nad birokrati davno obupal. Področje, ki se mi zdi za našo družbo veliko pomembnejše, so elektronske knjige. Te so po svetu že pred časom, v Sloveniji pa šele pred kratkim, začele počasi konkurirati fizičnim knjigam, ki smo jih bili vajeni skozi stoletja, v zadnjih letih pa so jih začele tudi izpodrivati. Vsaj v zahodnem svetu.
Te, tako imenovane e-knjige, se namreč berejo na lepih in tehnološko dovršenih napravicah in ni bilo bojazni, da potrošniki po zadnji modi ne bi pograbili po njih. In točno to se je tudi zgodilo, ne da bi kdo sploh dobro premislil, kaj elektronske knjige sploh so in kaj pomenijo. Vprašanje, kaj kdo raje bere in koliko komu pomeni občutek prave knjige v roki, je še najmanj. Jaz tiskane knjige na primer, razen debelih učbenikov, ne zamenjam, a to je konec koncev zgolj osebna preferenca. Kar je pomembno in vprašljivo pri uporabi teh knjig, so predvsem določene svoboščine uporabnika, ki jih e-knjige gladko pokosijo.
Pravzaprav jih pokosijo založbe, ki si v imenu avtorjev in v imenu varovanja »avtorskih pravic« (kljub temu, da je vsem jasno, da ima avtor od knjige, ne glede na ceno, bore malo, če sploh kaj), izmišljajo razne fašistične omejitve pri uporabi e-knjige. E-knjiga tako recimo v veliki večini primerov nikoli ni vaša, kljub temu da ste jo kupili, pač pa s plačilom dobite zgolj licenco za njeno uporabo. Ne morete in ne smete je posoditi (nekatere založbe ponujajo možnost posoje e-knjige, a zgolj v omejenem številu, kar pa ni sprejemljivo), ne morete je podariti ali naprej prodati, za po vrhu pa lahko založba, če se ji zazdi, vašo kopijo knjige samovoljno izbriše.
Takšnih absurdnih pogojev pri tiskani knjigi ne bi nihče razumen sprejel, saj nam je vsem samoumevno, da ko nekaj kupiš, je to tvoje in lahko uporabljaš po mili volji. A si lahko sploh predstavljate, da kupite knjigo, čez en mesec pa v vaše domovanje vdre založba, poišče knjigo in jo kar odnese? Težko ... Saj ne, da se založbe pogosto poslužujejo brisanja e-knjig, a zgrešena je sama ideja in absolutno nesprejemljivo je, da ta potencialna moč sploh obstaja.
Tako se pri e-knjigah poraja kar nekaj moralno-etičnih vprašanj in osebno sem mnenja, da so te knjige moralno nesprejemljive, DRM (programska tehnologija, ki omejuje njihovo uporabo) pa kratkomalo zloben. Zato bi se morali elektronskih knjig ter e-bralnikov založb (na primer Amazona in večine ostalih), ki od nas zahtevajo, da podpišemo pogodbo s hudičem (kupimo knjigo, zaščiteno z DRM) na veliko izogibati, saj ogrožajo našo svobodo (če nam že dišijo elektronske knjige, obstajajo alternative, ki spoštujejo svobodo posameznika). Vsekakor je treba iti s časom naprej, a nikakor ne za vsako ceno, še najmanj zgolj zaradi priročno-sti. So stvari pomembnejše in vprašanja globlja od tega ...
Matic Hriberšek
l_e s t v
N A J C y
CK t
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	COUNTING STARS - ONE REPUBLIC
3.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
4.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
5.	TREASURE - BRUNO MARS
6.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
7.	APPLAUSE - LADY GAGA
8.	BEST SONG EVER - ONE DIRECTIOF
9.	BURN - ELLIE GOULDING
10.	HERE'S TO NEVER GROWING UP ■ LAVIGNE
11.	EVERYTHING HAS CHANGED - TAY SWIFT ft. ED SHEERAN
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2» 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 27. avgusta 2013
Kaj bomo danes jedli
TOREK
musaka z mletim mesom, solata SREDA
zelenjavno-mesna enolončnica z ajdovo kašo,
polnozrnat kruh, sadje
ČETRTEK
prežganka z jajčko, ocvrte girice, ocvrt krompirček,
zelenjava
PETEK
sataraš**, aromatična polenta, sadna solata SOBOTA
polnjena paprika, pire krompir NEDELJA
zelenjavna kremna juha, svinjski zrezki v vrtnarski
omaki, kruhovi cmoki, solata
PONEDELJEK
fižolova juha iz svežega zrnja, rižev narastek
*Zelenjavno-mesna enolončnica
Sestavine: 1/4 kg svinjine, čebula, različna zelenjava (sprehodimo se po vrtu in poberemo, kar
raste: korenček, peteršilj, stročji fižol, paradižnik, paprika, cvetača, grah, krompir ...), 2 stroka česna, vegeta, sol, poper, rdeča paprika, lovorov list, dve peščici ajdove kaše.
Nasekljano čebulo popražimo in dodamo na kocke narezano svinjino. Popražimo, da spremeni barvo, in dodamo vso zelenjavo, narezano na manjše koščke. Dodamo sesekljan česen in vse začimbe. Nekaj minut pred koncem kuhanja dodamo ajdovo kašo. Postrežemo s polnozrnatim kruhom.
**Sataraš in aromatična polenta
Sestavine: za sataraš: 1 čebula, žlica maščobe, 4 paprike (po možnosti različnih barv), 3 paradižniki, sol, poper, mleta paprika, 3 jajca; za aromatično polento: 0,5 l vode ali mleka, koruzni zdrob, bazilika, 2 stroka česna, parmezan, žlica vegete.
Za sataraš na maščobi prepražimo čebulo. Dodamo narezano papriko in paradižnik. Zalijemo z vodo. Solimo, popramo in dodamo mleto papriko po okusu. Kuhamo, dokler ni paprika mehka. Pred koncem kuhanja vmešamo tri stepena jajca. Za polento zavremo vodo, jo osolimo z vegeto, dodamo strt česen in po želji baziliko ter zakuhamo koruzni zdrob. Ob koncu vmešamo parmezan. Kuhano polento vlijemo v podolgovat model in ohladimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko


Štajerski TEDNIK
UDELEŽENEC PARIŠKE KOMUNE
HLADNI OBKLADEK
DIVJA OLJKA
PLEZANJE PO ZALEDENELIH SLAPOVIH
ITALIJANSKI PESNIK BETTI
NOJ
SESTAVIL
EDI KLASINC
IZDELOVALEC LOKOV
AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
TAJSKA REKA
MESTO V ITALIJI
PEVKA (MAJDA)
AMERIŠKI KOLESAR (GREG)
DEL AVTOMOBILSKEGA PODVOZJA
POLJSKA PASMA MALIH KONJ
FILM JOHNA WAYNEA
NAŠ SKLADATELJ (PRIMOŽ)
Smeh ni greh
SKROMNOST DUHOVNIKOV Papež Frančišek zahteva od svojih kardinalov ,škofov in ostalih popolno skromnost. Pa vpraša nadškof Stres kardinala Rodeta, kaj bo naredil s svojim avtom Mercedes SL55 AMG.
Kardinal Rode odgovarja: »Avto sem že prepisal na sina ...«
DEČEK
Suzana kupuje lutko iz čokolade.
»Naj ti dam deklico ali dečka,« vpraša prodajalka. » Dečka. Ima več čokolade.
TAMPONI
Trije prijatelji se odpravijo kampirat. Prvi pravi: "Jaz bom vzel s seboj karte, bomo kakšen tarok vrgli ..."
Drugi reče: "Jaz bom vzel s seboj šah, da vidim, če sta kaj dobra."
Tretji pa reče: "Super, jaz bom pa vzel s sabo tampone." "Tampone???" se začudita oba prijatelja.
Tretji pa jima obrazloži: "Ja ful so dobri, na škatlici piše, da lahko z njimi jezdiš, igraš tenis, voziš kolo."
TRENING
Lastnik psa trenira psa, da lovi zajce. Po nekaj časa treniranja spusti zajca iz vrta in psa za njim. Čez nekaj časa pride mimo poštar. Lastnik psa ga vpraša: "Ali ste mogoče videli kakšnega psa in zajca?" Poštar odgovori: "Ja, sem videl, pes je že vodil za 3 metre."
ZNANSTVENIK
V nekem laboratoriju so delali vse možne poskuse z žabami. Pa najprej zdravi žabi rečejo: "Skoči!" In žaba skoči. Nato žabi odrežejo nogo in rečejo: "Skoči!"
A žaba se ne premakne. Pa zapiše asistent v dnevnik: "Če žabi odrežeš nogo postane gluha."
ŠKOLJKA
Ljubljanska družina preživlja dopust na Kreti. Janica najde na plaži veliko školjko in jo pristavi k ušesu in vzklikne: "Mama slišim obvoznico."
BOLEČINA
"Gospod doktor! Včeraj ko sem se peljal domov sem nenadoma začutil bolečino." "Kje pa?"
"Mislim, da je bilo to med Vranskim in Trojanami."
PREBIVALEC ITALIJE
VILA PRI PIKINO-GAVIČKI
SPREVOD Z BAKLAMI
IRENA FISTER
VAS PRI SL. KONJICAH
UMETNO GNOJILO
NOSILEC OLIGARHIJE
SAMEC GOVEDA
ZACETNICA RODU
KONFIGUR. POVRŠJA
TANKA TKANINA
AZIJSKI VELETOK
ITALIJANSKI SLIKAR
TRGOVEC Z MOKO
VIŠINA
IGRALEC (BOGOMIR)
NOSI HLACE
SPLOŠNA DAJATEV
PISATELJ SREMAC
LANTAN
POŽIVILNA PIJACA
OSJE GNEZDO
BOTRA
RADO SIMONITI
FOTOGRAF (JURIJ)
OTOK NA JADRANU
ZRAK
NEUMETN. OKRASEK
PEVSKI ZBOR
NAŠA BALETKA KLINC
VNETJE BEDRNEGA ŽIVCA
SADEŽ PASIJONKE
IVO DANEU
NIKELJ
CLAN BERAŠKEGA REDA
ENOTA, CETA
NAŠ PEVEC NABER
SVOD, OBOK
ŽRELO GOLT
KRVAVECA POŠKODBA
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: OSIMO = mesto v Italiji, KOMUNARD = udeleženec pariške komune, KURILLO = fotograf Jurij, SERVIT = član beraškega reda, FARINKS = žrelo, OLEASTER = divja oljka, KONIK = Poljska pasma malih konj, STEVAN = pisatelj Sremac.
■euej '»juuej 'epe^je 'jbluo 'eojujpa 'ijAjas
'efrojaiew 'sejsj 'e>u3 'g^ 'jefe 'o||un» 'sd 'VI 'ueAais 'naAep 'sed 'jb^olu 'lae^ey '§uo^a|A| 'ueiuoid '^¡q 'nje§||0 'op^ds 'pjeuniuo^ 'eAo^eueiAi 'oonso 'weua|/\| 'e|oq3 'je^o| :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
torek • 27. avgusta 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da se zadeve zaradi previsokih položnic v šterntalski občini zaostrujejo, saj sta zaradi tega v torek sklicani kar dve tiskovni konferenci; a je tudi pri tem vodja nestrankarskega gibanja vsaj za dve uri spet prehitel župana.
... da se prvi mož ptujske občine in uspešen tenisač Rola občasno skupaj potita v fitnes centru. Če se bo župan zgledoval po športniku, bo zagotovo uspešnejši, obratno pa nismo prepričani...
... da se je doslej o sloviti ptujski rušeči se »rdeči« šoli vedno veliko govorilo. In še vedno se zelo, zelo, zelo veliko le govori...
... da se je prvi mož mariborske velike mesne tovarne po veliko mesecih životar-jenja ta teden končno odločil oditi, Ali zato, ker je obupal, ali pa zato, ker je vlada (končno) obljubila pomoč, a
pod nemogočimi pogoji, se še vedno ne ve .
... da je eden od ptujskih mestnih politikov, potem ko so Ptujčani ponoreli zaradi visokih nadomestil, bolj na tiho priznal, da niso vedeli za finančne posledice spremenjenih določil. Zato naj bi zdaj sklicali izredno sejo, čeprav ne vedo, kaj naj bi se okoli tega problema konkretno dogovorili .. ... da so upokojenci posta-
li pametnejši; zdaj dvignejo glas že prej, preden se vlada sploh začne odločati še za kakšne finančne reze v pokojnine.
Vidi se...
Svetovna enciklopedija |
za šolo in dom
**	t *ve| iWn)i v eni kn|lgl
www.felix.ei
Foto tedna: Miro Kokol
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo je posnel in nam jo poslal Miro Kokol z Obrtniške ulice na Ptuju, ob njej pa pripisal lepo misel: »Prostor si je treba delit, čeprav je to tudi peskovnik ... «
I*
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		5	8	1	7	3		
	4						7	
		1				9		
	3		2	6	8		5	
9		2				6		4
	5		9	4	1		3	
		7				4		
	2						8	
		8	7	9	4	1		
	Ljubezen	Posei	Denar	Zdravje
Oven	vv	©	€€€	O
Bk	vvv	©©	€	OOO
Dvojčka	vvv	©©	€	OO
Rai	v	©©©	€€	O
Le.v	vvv	©	€€	OOO
Devica	vv	©©©	€	OOO
Tehtnica	v	©©	€€€	OO
Škorpijon	vv	©©©	€	OO
Strelec	vvv	©©	€€€	O
Kozorog	v	©©©	€	OOO
Vodnar	vv	©©©	€€€	O
Rißi	vv	©	€	OOO
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Klara Zidarič, Ormož.
(Vir: www.pregovor.com)
»Če želiš najti zlato, ga išči tam, kjer je.« William Juneau
»Ni vse zlato, kar se sveti.« Latinski pregovor
»Časti Gospoda s svojim imetjem, s prvinami vseh svojih pridelkov. Tvoje žitnice bodo polne hrane, tvoje kadi bodo prekipevale od mošta.« Sveto Pismo, Pregovori 3,9.10 •SfSfk
»Od velikega bogastva ni dejanske koristi, razen v razda-janju.« Francis Bacon
»Čim večdaješ, tem več imaš.« Lao Ce
»Izobražen človek vedno ohrani v sebi svoja bogastva.«
Caius Iulius Fedrus
•k**
»Veliko bogastvo je veliko suženjstvo.« Seneka
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: PROSOJNA MODRINA
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. avgusta do 2. septembra 2013. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 27. avgusta 2013
Ptuj • VI. Rimske igre
Ptuj se je vrnil v eno najsvetlejših obdobij
V taboru VI. Rimskih iger ob Mariborski cesti v bližini I. mitreja je bilo kljub slabemu vremenu, ki je okrnil celotno dogajanje, odpadla je sobotna po-vorka, vse dni zelo živahno.
Na račun so prišli tudi obiskovalci, kostumirani Rimljani, okrog 600 jih je bilo, so jih popeljali v eno najsvetlejših obdobij nekdanjega Ptuja, v obdobje 1. in 2. stoletja, ko je Ptuj cvetel kot trgovsko mesto, ki je imelo celo svojo kovnico denarja. Imel je 40 tisoč prebivalcev, kar je bilo celo več kot London in Dunaj. Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj je s svojimi člani, ki prihajajo iz 42 društev, z gosti iz tujine, s VI. Rimskimi igrami na novi lokaciji, postavilo temelje nadaljnje rimske zgodbe na tem območju, ki je prepoznavno tudi kot eno najpomembnejših arheoloških najdišč. V manjši zasedbi so se jih udeležili tudi Rimljani iz Niša, Vrnjačke banje, Makedonije, Avstrije, Italije, Nemčije, prvič pa tudi
S slavnostnega odprtja pri I. mitreju na Spodnji Hajdini
skupina iz Jajca v Bosni in Hercegovini, s katero so podpisali tudi pismo o sodelovanju. Temeljni kamen, ki so ga postavili v obliki večjega kosa lesa, ker kamna na tem območju zaradi
Kljub slabemu vremenu je bil rimski tabor z okrog 600 Rimljani dobro obiskan.
Moja pot s Cirilom Jurkovičem
S Cirilom Jurkovičem, dolgoletnim tonskim tehnikom na Radiu Ptuj, sem se prvič srečal leta 1970, ko sem kot dijak mariborske srednje šole za elektroniko opravljal počitniško prakso. Nato sva bila skupaj med počitniškim delom, ko sem bil tudi z njim velikokrat na terenu, pri ozvočenjih in prenosih prireditev. Od leta 1976 do njegove upokojitve pa sva bila sodelavca na radiu in marsikaj doživela in preživela. Ker sem začel kot honorarni tonski tehnik in po študiju nadaljeval kot redno zaposleni novinar ter nato kot odgovorni urednik, sva se zelo dobro razumela. Skupaj smo
preživeli lepa in zahtevna leta v studiu na gradu in upravnih prostorih pod Narodnim domom. Cirila sem spoštoval, ker mu nič ni bilo težko, ker je prijel za vsako delo, lotil se je vsega, četudi z nekaj nerodnostmi, ker si je stalno prizadeval za napredek, da smo šli v korak z drugimi, večjimi od nas, tako je stalno govoril o tehničnih izboljšavah ter se zelo zavzel za postavitev oddajnika v Novi vasi, pa oddajanje v stereo tehniki, z novo mešalno mizo, da ne govorim o uspešnem prizadevanju za izgradnjo kabelskega sistema na Ptuju. Čeprav ni imel tehnične izobrazbe, se je vsega naučil, vse je poskusil in tudi delal, pa čeprav, kot že zapisano, tudi s simpatičnimi nerodnostmi. Kot dijak sem bil z njim na številnih ozvočenjih,
Slovenija • Ministrstvo podražilo cene
Še vedno subvencionirane, a dražje vozovnice
Študentom in dijakom bodo tudi v prihajajočem šolskem oz. študijskem letu na voljo subvencionirane vozovnice v javnem potniškem prometu. Glede na lansko leto, ko je bil nov sistem subvencioniranih vozovnic uveden, pa bodo zanje morali odšteti nekoliko več.
Foto: Črtomir Goznik
arheološkega bogastva ni dovoljeno postavljati, je simbol novega obdobja ptujskih rimskih iger in zametka arheološkega parka.
MG
Po besedah generalnega direktorja direktorata za promet po pooblastilu ministra za infrastrukturo in prostor Bojana Žlendra se je v sistem subvencioniranih dijaških in študentskih vozovnic v preteklem šolskem oz. študijskem letu vključilo precej več mladih, kot so predvidevali ob njegovi uvedbi.
Čeprav so z bistvenim povečanjem števila mladih, ki uporabljajo javni potniški promet, zadovoljni, pa jih je to obenem postavilo pred izziv, kako vse
subvencije pokriti z razpoložljivimi sredstvi.
Na letni ravni so namreč v ta namen zagotovljena sredstva v višini 39,8 milijona evrov in če prav so že med letom izpeljali nekatere ukrepe - predvsem so intenzivno vodili pogovore s prevozniki -, jih na koncu letošnjega leta čaka 5,4 milijona minusa.
Tako bodo cene mesečnih vozovnic glede na preteklo šolsko oz. študijsko leto višje za pet evrov. Tisti, ki bodo kupili polletno vozovnico, pa bodo
na mesečni ravni prihranili 2,5 evra v primerjavi s ceno, ki bi jo plačali, če bi kupili vozovnico za vsak mesec posebej. Pri letni vozovnici bo ta prihranek mesečno pet evrov; v tem primeru tako cena ostaja na ravni lanske.
Pri nakupu kombiniranih vozovnic - torej za medkrajevni in mestni prevoz - v Kranju, Kopru in Novem mestu zanje po besedah Žlendra ne bo treba doplačevati, v Mariboru bodo morali doplačati pet evrov, v Ljubljani deset.
Foto: Črtomir Goznik
pa tudi na strehah, ko sem mu pomagal pri postavljanju televizijskih anten. Občudoval sem ga, kako je ob delu na radiu s takšno energijo in zavzetostjo popravljal radijske in televizijske sprejemnike ter gradil hišo in počitniški prostor pod soncem na Cresu. Ja, takšen je bil Ciril, s katerim so imeli nekateri zaradi njegovih idej in bližnjic do uresničitev kar nekaj težav, skrbi in tudi sivih las. Midva sva se dobro razumela, ker močno spodbujam nastajanje idej, novih pristopov, vizije. Najpomembnejše so ideje, čeprav preštevilni prisegajo na izvedbo kot najpomembnejši del. Pa ni tako. Brez ideje namreč ni izvedbe. Zato sem Cirila cenil in ga spoštoval ter ga bom ohranil v zelo lepem spominu!
Ludvik Kotar
Hvaležne, vesele in ponosne smo, da živimo med ljudmi, s pomočjo katerih nam je uspelo zbrati 110.000,00 evrov - dovolj, da smo lahko skupaj z bolnišnico Ptuj kupile nov mamograf - digitalni medicinski aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojkah.
Združili smo moči in uspelo nam je! Radost želimo deliti z vami, zato vas in vaše prijatelje vabimo na odprtje
v petek, 30. avgusta 2013, ob 15. uri na dvorišče Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V čast nam je, da se nam bo pridružila tudi mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade Republike Slovenije.
Veselimo se srečanja z vami!
Dr. Štefan Čelan,
župan Mestne občine Ptuj
Breda Žgeč,
predsednica kluba Soroptimist Ptuj
Mag. Mlrjana Bušljeta,
v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj
MESTNA OBČINA PTUJ
SOROPTIMIST KLUB PTUJ
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrta Ptuj
torek • 27. avgusta 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 27. avgust
16:00 Poljčane: KUD-ov poletni tabor ustvarjalnih delavnic, dramska delavnica, do 18.00
19:00 Pacinje, dvorana PGD: 10. krajevni praznik ČS Rogoznica, turnir v pika-du 302 m.out
Sreda, 28. avgust
10:00 Ormož, grajski park: delavnice čez poletne počitnice za otroke in mlade, MCO
16:00 Poljčane: KUD-ov poletni tabor ustvarjalnih delavnic, Godba na pihala, do 18.00
20:00 Slovenske Konjice, Dom kulture: večer z najboljšim pilotom sveta Matevžem Lenarčičem, kulturni program
Četrtek, 29. avgust
14:00 Sestrže, Dom krajanov: 17. občinski praznik Majšperk, turnir v šahu
16:00 Poljčane: KUD-ov poletni tabor ustvarjalnih delavnic, lutkovna delavnica, do 18.00
16:30 Ptujska Gora, igrišče ŠD: 17. občinski praznik Majšperk, kolesarski maraton
19:00 Ptuj, Mestni kino: predpremiera filma Adria Blues in srečanje ter pogovor s filmsko ekipo
Petek, 30. avgust
15:00
17:00
17:00
18:00 19:00
2G:3G
21:30
Ptuj, dvorišče Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča: slovesnost Soropti-mist kluba Ptuj ob nakupu novega mamografa s pomočjo prostovoljnih prispevkov občanov, slavnostna gostja, predsednica vlade RS Alenka Bratušek
Majšperk, grad Hamre in galerija AP: odprtje razstave Slikarskega tabora na Sestrškem jezeru, likovna sekcija UD Majšperk, ob 20.00 tekmovanje v malem nogometu na igrišču ŠD Breg
Rače, galerija Pri babici Mimi: predstavitev 11. mednarodnega simpozija Forma viva Makole s kulturnim programom in odprtjem razstave slikark Silvije Verovnik in Štefke Jesenek Šeše, degustacija vin Pacinje, igrišče: 10. praznik ČS Rogoznica, turnir v malem nogometu Sestrže, Dom krajanov: 17. občinski praznik Majšperk, pohod po obronkih Sestrž, ŠKD
Slovenska Bistrica, grad: Starobistriški večeri kulture, koncert skupine Čudežna polja
Ptuj, Terme: Adijo poletje, Klub ptujskih študentov
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 29. 8., 19:00 predpremiera filma Adria blues in pogovor s filmsko ekipo. Petek, 30., sobota, 31., in nedelja, 1. september: 17:00 Dem mi, no; 19:00 Okus maščevanja; 21:00 Svetovna vojna Z.

PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 27.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10------ ■
_____Info kanal
11:00 Modro - pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal _ 17:00 Predstavitev Šahovskega
društva Ptuj-pon. 17:20 Motoscena -14. oddaja -pon. 17:55 Glasbeni predah 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Info kanal
18:50 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -
4. oddaja - pon. 19:25 Zemlja in mi -14. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Predstavitev Šahovskega društva Ptuj - pon. "otoscena-14. oddaja-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:55 Povabilo na kavo - pon.
(Uroš Langerholc) 18:30 Anka Tasmanka-pon. 19:25 Zemlja in mi -14. oddaja - pon 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon.
(Uroš Langerholc) 20:55 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 21:20 Glasbena 8 (tuja lestvica) -
4. oddaja - pon. 21:50 Motoscena -14. oddaja - pon. 22:25 Reji TVGorišnica 23:25 Info kanal
pon.
21:15 Cista umetnost - 22. oddaja 21:40 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 28.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 13:45 Art Ptuj 2013 -pon. "rlina »Pr Francet« - 43. oddaja -njica
ska kronika - pon. kanal
ietfl 29.8. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon.
(Uroš Lanr--------
2:55 Info kanal 5:35 Kuhinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal
7:00 Izzivi trenda staranja - pon. 7:2010. Grajske ijjre- pon.
-pon.
14:35 Gos ■Puh
Ptuj
15=35 Ku
16:20 Info IM^^^^^^H 17:00 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 17:25 Info kanal
7:40 Glasbeni preda 8:00 Ptujska kronif 8:20 Predstavitev S
društva Ptuj - pon. 18:40 Info kanal
19:0010. Regata Ptujčanka - pon. 19:2011. RegataPtuicanka-pon. 19:3512. Regata Ptuičanka - pon 19:55 Glasbeni nredan 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -5. oddaja
20:50 film Campus - Moderno dekle- pon. 21:00 Cista umetnost - 22. oddaja -pon. 21:25 Moto scena -14. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Zemlja In ml -14. oddaja - pon. 22:50 Info '
le nas lahko tudi ra T2 in SI0L TV
PTU.iiK.V -f l VI/ li
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih vedno še živiš.
SPOMIN
22. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil svak
Štefan Zorec
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 92
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Svakinja Ivanka
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mati in babica
Marija Ivanuša
IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 28 A, DESTRNIK
Od nje se bomo poslovili v torek, 27. avgusta 2013, ob 15. uri na novem pokopališču na Ptuju.
Maša za pokojnico bo po pogrebu v kapeli na starem rogo-zniškem pokopališču.
Vsi njeni
08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Videč strani 18:00 Destrnik-!? domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kmečki praznik na Destmiku-1 del 21:30 Destmik-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
08:00 10:00
PROGRAMSKI U «ao NAPOVEDNIK 0 S
21:30 22:30
SIP
K D Hajdina-Tripče de U tolče Starše-Naslop ljudskih pevcev Videč strani
Oddaja iz občine Starše Oddaja iz občine Hajdina Hajdina-lz domače skrinje Gostilna pri Francetu
	CX>
	o>
	(M
	
	UJ
	K
	t£
	H
	•O
08:00 Kronika iz občine Dornava 09:00 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dornava-iz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Predstavitev zbornika T D Polenšak 21:30 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 OO 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE
KMETIJSTVO

ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 G1.
KUPIMO prašiče od 100 do 150 kg.
Tel. 040 727 779._
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave 041
670 766, Ptuj._
PRODAM prašiče, težke od 50 do 170 kg ali menjam za seno - kocke bale. Telefon 031 295 124.
NEPREMIČNINE
VRSTNE hiše Skorba, novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646
662._
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
UGODNO prodam lepo, ravno gradbeno parcelo z vodovodom in hišno številko, pri Termah, 1.300 m2. Telefon 031 605 685._
ODDAM enoinpolsobno stanovanje, delno opremljeno s centralno kurjavo, internetom in kabelsko. Kontakt 041 428 673.
Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj: moj dragi domači kraj. Rad, bi prišel, oh rad, a tja me več ne bo! Ker vzel sem slovo.
V SPOMIN
22. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek
Štefan Zorec
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 92
Hvala vsem, ki prižigate svečko in postojite ob njegovem grobu.
Žena Olga in sin Boštjan z družino
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta in dedka
Alojza Trunka
IZ ZAMUŠANOV 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, darove cerkvi ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Ivu Holobarju za darovano mašo zadušnico in pogrebni obred, nosilcema slovenske zastave in prapora Društva upokojencev, govornikoma sosedu g. Stanku Pignarju za besede slovesa pri vežici ter ge. Petri Sok ob grobu, vsem ženskam za molitve v vežici, g. Arnejčiču, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter podjetju Mir, d. o. o.
Prav vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sin Stanko z družino
Sad tišine je molitev, sad molitve je vera, sad vere je ljubezen, sad ljubezni je služenje, sad služenja je mir.
(mati Terezija)
ZAHVALA
Ob zemeljskem slovesu naše drage
Anice Mlakar roj. Trafela
(1. 7. 1935-12. 8. 2013)
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso nudeno pomoč, besede tolažbe, prisotnost, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Posebna zahvala gre p. provincialu Milanu Kosu in bratom minoritom za molitve, opravljene sv. maše in obred. Hvala tudi pevcem, organistu Gregorju, govorniku Petru Fegušu ter nosilcem obeležij. Zahvalo izrekamo tudi Fran-čiškovi družini ter Društvu podeželskih žena.
Njeni domači
AVTOMOBILI P.R.&AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
BMW 325I AUTOMATIC, 4 VRATA	2005
CTTROEN C 41.61EVVTR, 3 VRATA, SLO	2006
RAT PANDA 1.2 CITY 5 VRAT	2009
FORD FIESTA 1,25 TREND, 5 VRAT. SLO	2009
FORD FOCUS 1.6 KARAVAN	2001
FORD FUSION 1.61 COMFORT 5VRAT	2008
FORDSMAXTREND 2.01	2001
HONDA ACCORD 2.0 5 VRAT	1999
OPEL MERIVA 1.61,5 VRAT	2004
PEUGEOT 206 ««SILVER	2005
RENAULT MEGANE 1.5 DCI5 VRAT	2004
RENAULT MODUS 1.5 DCI ELAN. 5 VRAT	2008
SEAT LEON 1.4 5 VRAT, SLO	2003 VWGOLF 1.BTDI, 5 VRATCOMFOFTTUNE, SLO 2011
VW BOLF 1.4 5 VRAT TRENDUNE	2004
13.990,00	XENON.SP.PODV., TEMPOMAT
5.990,00	TEMPOMAT, ALU PLAT, KUMA
4.990,00	PARK.SENZ, AVT.KLIMA, ARS
7.990,00	AVT.KLIMA, P0T.RAČUNA1NIK
6.980,00	AVT.KLIMA, DBVOLKONlROlf
6.690,00	AVT.KLIMA, AUIPLATJEGL
8.990,00	PARK.SENZAVT.KUMA.1.LAST.
1.990,00	NAVIG, USNJE, AUI DODATKI
4.990,00	KUMAVLEËNANAPRAVA
4.490,00	KUMA MEGLALUPLAT.ELPAK.
3.190,00	KUMA, MEGL, NASL ZA ROKO
5.990,00	KUMA, ORVOLKONIR,MEGL
3.790,00	ARS, KUMA, I.LAST.. SERV.KN.
13.990,00	ALUPIAT.DVAVT.KUMA,...
6.690,00	1.LASUVT.KUMAÍL PAKET
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
Ptuj • Z Vladom Šilakom o Dravski in nekdanjem Koteksu
„Res se vidi, da je bila vojna ...!"
Neurejeno območje nekdanjega Koteksa v Dravski ulici na Ptuju že dolgo buri duhove. Neugledno območje močno kvari tudi mestno veduto, še najbolj se vtisne pogled nanj z mostu za pešce, ki ga radi za svoje sprehode uporabljajo tako domačini kot tudi tuji obiskovalci mesta.
Od blizu pa si razpadajočo stavbo nekdanjega Koteksa lahko ogledajo tudi vsi, ki ob njej parkirajo. Ker v svoji razpadajoči podobi že dolgo predstavlja nevarnost za vse v njeni neposredni bližini, so ob njej napeli mrežo, iz varnostnih razlogov pa so pred kratkim onemogočili tudi dostop v notranjost objekta s tem, ko so z lesenimi ploščami zabili okna in druge odprtine na njem. Prebivalci Dravske ulice, ki so zaradi stanja nekdanjega Koteksa najbolj zaskrbljeni, pa si najbolj želijo, da bi to območje čim prej uredili. Zanje je edino sprejemljivo, da se objekt odstrani in poišče nova namembnost tega območja v povezavi z vodo.
Kot pravi Vlado Šilak, ki je skupaj z ženo celotno hišo v Dravski ulici 13 preuredil za potrebe turizma (uredil sobe in apartmaje), bi si moralo mesto prizadevati, da bi na tem območju nastal mali Lent po ptujsko, da bi se prostor odprl za ljudi, ne pa zaprl za hotel, ki je najslabša varianta za to območje. »Nameniti bi ga morali malim lokalčkom in dejavnostim z butičnimi izdelki, ki bi napolnile ta predel ob vodi. Voda je magnet, Drava ponuja številne možnosti in priložnosti, ki jih doslej nismo znali izkoristiti. Ne more pa ga ubijati en človek, ki tudi sicer onemogoča mesto in njegov razvoj, zlasti še staro mestno jedro z - za današnje razmere - nemogočimi kulturnovarstvenimi pogoji,« poudarja Vlado Šilak. »V neki normalni družbi to ne bi bilo mogoče, da bi en človek odločal o tako pomembnih stvareh. Najhuje pa je to, da ni nikogar, ki pa bi lahko zadevo postavil drugače in tudi drugače odločil. Treba je vedeti, kaj je na prvem mestu, kaj na drugem,« poudarja Šilak.
Foto: Črtomir Goznik
Dravska ulica
■L ■ ■	v l ■	■■
Tujci sprasujejo, ali gre za posledice vojne ...
Domači in tuji turisti, ki prenočujejo v Hiši usnjarja Jerneja v Dravski 13, ki sta ji Šilakova dala novo podobo in vsebino, se ne morejo načudi-ti, da je mesto tako brezbrižno do tega območja. Najstarejše mesto v Sloveniji si takšne nemarnosti po njihovem ne bi smelo privoščiti. Nič manj niso kritični tudi tuji turisti, ki Šilakova v pomanjkanju drugih informacij pogosto sprašujejo, ali gre za posledice osamosvojitvene vojne. Ko jim povesta, da objekt ni utrpel tovrstnih poškodb, da gre za ostalino preteklosti, je začudenje toliko večje, da se lahko tako dolgo prepušča zobu časa. Nekateri pa odgovorom o tem, da gre za propadli kul-turno-zgodovinski objekt, sploh ne verjamejo. „Res se vidi, da je bila pri vas vojna," pravijo. „Predvsem gre tu za varnost, zato ne vem, koliko je pomembno nekaj ohranjati, kar bo samo razpadlo glede na stanje, v bistvu pa tako in tako
Velika razhajanja med stroko in lokalno skupnostjo
„V okviru reševanja neuglednega kompleksa objektov na Dravski ulici smo v MO Ptuj pripravili štiri idejne zasnove. Po javni predstavitvi posameznih idejnih rešitev smo bili deležni različnih odzivov. Večina širše javnosti podpira idejo, da je treba obstoječe objekte porušiti in zgraditi novo dostojno arhitekturo. Kulturno-varstvena stroka se z rušitvami ne strinja in vztraja na prenovi obstoječih objektov, ki pa so žal tako dotrajani, da jih noben realen investitor ne želi uporabiti in prenoviti. Pogledi so razlikujejo tudi po namenski rabi objektov. V MO smo mnenja, da je ta lokacija najprimernejša za hotelske kapacitete še zlasti sedaj, ko smo v dominikanskem samostanu dobili čudovito kongresno-kulturno središče. Stroka pa se zavzema, da bi v obstoječe objekte morali naseliti muzejsko dejavnost, in to usnjarsko. V tem trenutku ni mogoče najti investitorja, ki bi prenavljal obstoječe ruševine in nato v njih naselil še muzejsko dejavnost. Žal je ekonomska situacija in zavest o pomenu kulturne industrije v naši državi tako klavrna, da lahko idejo o muzeju proglasimo za utopično,« je o trenutnih idejnih rešitvah MO Ptuj za območje nekdanjega Koteksa predstavil ptujski župan Štefan Čelan.
že razpada. Na račun te neumnosti lahko resnično zgorijo vse ostale hiše na tem območju. Mislim, da bi glede tega objekta morala nemudoma nekaj povedati stroka!«
Že vsaka peka na žaru jih navdaja s strahom
»Ustanoviti je treba strokovno komisijo, ki jo bodo sestavljali tudi strokovnjaki iz varstva pri delu in požarne varnosti, ter se nato skupaj odločiti o tem, kaj je pomembnejše, življenje in vse ostalo J ali nek objekt, ki se mu že na zunaj vidi, da ga je zob časa tako načel, da mu več ni pomoči. Vsak trezen strokovnjak bo povedal, da ni možnosti sa-
nacije tega objekta, če pa že, pa z enormnimi stroški, ki jih danes ne bo plačal nihče. Ne vem, če se odgovorni zavedajo, da če bo zgorel Koteks, bo zgorela cela Dravska ulica, s tem pa tudi ostali biseri na tem območju. Če do tega pride, ne bodo šli samo objekti, temveč tudi dejavnosti in z njimi socialna varnost za veliko ljudi. Tu je že nekajkrat gorelo, zaradi teh požarov sem tudi že večkrat obiskal OGZ Ptuj. To je bilo v Uetu 2011, ko sem še vseeno upal, da se bo nekaj uredilo. Ko sedimo na dvorišču, smo pravzaprav vedno
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Šilak: „Že ob vsaki peki na žaru se vznemirimo ..."
v strahu. Če si kdo od bližnjih sosedov samo peče na žaru, nas to nemudoma pripravi do tega, da gremo pogledat, če morda ponovno ne gori nekdanji Koteks. Sam vsak večer večkrat obhodim objekt, da se prepričan, da je vse v redu, ker to zame ni šala.«
Danes splav, jutri Koteks
»Dravska 13 je naše življenje, je naša prihodnost. Oba z ženo sva se odrekla dokaj varnim službam, najela kredite, da je objekt urejen v ponos nam in mestu. Bil pa sem tudi trdno prepričan, da bo objekt saniran v času, ko smo sanirali našega. Zdelo se mi je nemogoče, da se lahko tako dolgo odgovorni poigravajo z usodo tega objekta. Zavrnil pa sem tudi lepo ponudbo o nakupu našega objekta. Če bi ga prodal, mi ne bi manjkalo nič, bil bi v službi in preskrbljen za celo življenje. Nič manjše breme pa ni ta večni strah zaradi bližine tega objekta. Že večkrat sem se osebno prepričal, kako težko je tu pogasiti najmanjši požar, kaj šele velik, ki ga ne bi bilo mogoče zaustaviti. Pred nekaj dnevi je nekdo zažgal splav, gasilci so se sicer hitro odzvali in požar pogasili. Že ko takšen splav zagori, se lahko kaj hitro ob pomoči samo rahlega vetra kaj zgodi, dovolj je že, da preskoči iskra. Tako kot je nekdo zažgal splav, bo drugič zažgal Koteks. To, da je treba ta objekt sanirati po zahtevah stroke, je po moje popoln nesmisel in neumnost. Še posebej ob zavedanju stanja, v kakršnem smo. To je treba podreti, zakaj pa niso ohranili dela, ki je bil v boljšem stanju, kot je ta. Ostal je le najslabši del nekdanjega Koteksa,« še pove Šilak.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Natalija Škrlec, Poštna ulica 3, Ormož - deček Luka; Barbara Alt, Zimica 11, Zgornja Korena
-	deklica Alisa; Suzana Žgavc, Granitna ul. 1, Oplotnica - deklica Tiara; Petra Zajšek, Kozminci 5 b, Podleh-nik - deklica Pija; Mateja Bogša, Mihalovci 9 b, Ivanjkovci - deček Tit; Emanuela Ivanuša, Šalovci 46, Središče ob Dravi - deček Jaka; Roman Teskač, Hajdoše 46, Hajdina
-	deček Gašper; Barbara Flajšman, Ul. 25. maja 4, Ptuj - deklica Ema; Danijela Pernat, Ul. Heroja Lacka 5, Ptuj - deček Danijel; Petra Ljubec, Nova vas pri Markovcih 74 b, Markovci - deklica Zoja; Brigita Rozman, Gerečja vas 2, Hajdina -deklica Lucija; Petra Potisk, Formin 8 b, Gorišnica - deklica Isabella; Barbara Krasnik, Pod Gradiščem 4, Maribor - deček Jaka; Karolina Plavčak, Cesta na Boč 30, Rogaška Slatina - deček Lin; Tanja Pivec, Kajuhova ul. 7, Kidričevo - deklica Nina; Simona Leben, Mihovci pri Vel. Nedelji 5, Velika Nedelja -deček Maks; Tina Vrečar, Drstelja 43, Destrnik - deček Jaša; Renata Večerič, Plintovec 10 a, Zgornja Kungota - deček Vid; Alenka Frim, Sončna ul. 10, Loče - deklica Manca; Andreja Meglič, Spuhlja 135 a, Ptuj - deklica Enja; Tina Lipovec, Rogaška cesta 2 c, Ptuj - deklica Ajda; Tanja Turk, Ul. 5. prekomorske 7, Ptuj - deček Miha; Klementina Donaj, Strejaci 7 a, Dornava - deklica Ema; Vojka Havlas, Spuhlja 134 b - deklica Izza.
Umrli so: Angela Grabar, roj. Hojnik, Podvinci 69, Ptuj, roj. 1928-umrla 13. avgusta 2013; Leopold Medved, Šikole 51, roj.
1932	- umrl 17. avgusta 2013; Marija Vidovič, roj. Petrovič, Orešje 79, Ptuj, rojena 1934 - umrla 10. avgusta 2013; Ciril Jurkovič, Vodova ulica 4, Ptuj, roj. 1927 - umrl 11. avgusta 2013; Janez Janžekovič, Nova vas pri Markovcih št. 82. rojen
1924	- umrl 14. avgusta 2013; Simon Valic, Borovci 28, roj. 1958
-	umrl 15. avgusta 2013; Angela Emeršič, Videm pri Ptuju 32, roj.
1933	- umrla 16. avgusta 2013; Viktor Žnidar, Cesta na Hajdino 20, Njiverce, Kidričevo, roj. 1934 - umrl 16. avgusta 2013; Marjana Horvat, roj. Zavec, Juršinci 77, roj. 1961 -umrla 11. avgusta 2013; Marija Duh, roj. Plotnicky, Jadranska ul. 10, Ptuj, roj. 1925 - umrla 17. avgusta 2013; Kristina Čeh, Podvinci 49/a, Ptuj, roj. 1926 - umrla 17. avgusta 2013; Frančiška Mohorko, roj. Toplak, Kungota pri Ptuju 20, roj. 1931
-	umrla 17. avgusta 2013; Kristina Žižek, roj. Zajšek, Ulica 5. prekomorske 7, Ptuj, roj. 1932 - umrla 20. avgusta 2013; Angela Arnuš, roj. Možina, Štrafelova ulica 6, Ptuj, roj.
1925	- umrla 20. avgusta 2013. Poroke - Ptuj: Martin Pečnik in
Helena Spevan, Jurovci 16 a; Tomaž Valič in Polonca Muraj, Prerad 14; Dejan Vrbančič, Prvenci 17, in Vanja Šilak, Nova vas pri Markovcih 24 b; Leon Emeršič, Moškanjci 114 e, in Nina Semolič, Kleče 35, Ljubljana.
Poroka - Ormož: Aleksander Antolič, Moškanjci 3, in Mateja Škrinjar, Miklavž pri Ormožu 20 c.
Napoved vremena za Slovenijo
Orehe piškave stori rad dež na Janeza glave.
22/14
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, vmes pa bodo tudi suha obdobja. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C.
Obeti
V sredo bo še pretežno oblačno z občasnim dežjem in nevihtami. V četrtek bo že več sončnega vremena, vendar bodo popoldne še nastale krajevne plohe.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si