Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-S četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, ilu strani Din 125.-,, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.=, četrtletno Din 9.-=, inozemstvo Din 64.— Poštno-čekovnl rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška C. 5. Telefon 2113 Gospodarsha Konferenca v Londonu. Gospodarski odsek Zveze narodov v Ženevi je sestavil ter objavil statistiko svetovne trgovine do konca marca 1933. Objavljene številke dokazujejo, da se je svetovna trgovina v 1. četrtletju letošnjega leta zopet zmanjšala. Gospodarski odsek je proučil uvozno in izvozno trgovino 49 držav, ki tvori 90% celokupne mednarodne trgovine. Skupna vrednost izvozne in uvozne trgovine teh drŽav v 1. četrtletju 1933 je znašala samo 35% trgovine 1. 1929. Zadnja 4 leta je svetovna trgovina, ako izvzamemo zadnje četrtletje 1932, v stalnem padanju. Dočim je v 1. četrtletju 1929 skupna vrednost izvozne in uvozne trgovine znašala 15.289 milijonov zlatih dolarjev, je svetovna trgovina v 1. četrtletju 1933 padla na 5381 milijonov zlatih dolarjev, torej skoro na eno tretjino. Kar se tiče kolikosti blaga, je nazadovanje manjše nego po vrednosti. Po kolikosti je svetovna trgovina leta 1930 padla za .7%, leta 1931 za 10%, leta 1932 za 15% v primeri z letom 1929. Za letošnje leto je ugotovljeno zopetno nazadovanje po vrednosti, pa tudi po kolikosti blaga. Te številke dokazujejo, kako potrebna je bila svetovna gospodarska konferenca v Londonu, ki ji je bil namen: poživitev svetovnega gospodarstva ter svetovne trgovine. Svojega namena ta konferenca ni dosegla, kakor tudi ne njena prednica pred 11 leti: svetovna konferenca v Genovi leta 1922. Razlog obojnega neuspeha je isti: sebičnost posameznih držav, ki je tolika, da je nemogoče, izravnati križajoče se interese poedinih držav. Pada svetovno gospodarstvo, pada svetovna trgovina, samo- pašnost držav pa narašča in z njo narašča neurejenost svetovnega gospodarstva in zmeda na svetovnem trgu. Človeštvo je stavilo velike nade v gospodarsko konferenco v Londonu, zato je splošno razočaranje tem večje. Velesile, ki so v prvi vrsti poklicane za žrtve na področju ozdravljenja svetovnega gospodarstva, gledajo vsaka samo na lastne interese. Znana je ulo-ga, ki jo je igrala Amerika — Zedinjene države — na londonski konferenci. Njen namen je sanacija (ozdravljenje), vendar ne svetovnega gospodarskega stanja, marveč sanacija Amerike na stroške Evrope. To sanacijo bi naj prineslo razvrednotenje dolarja, ki ga je izvršila ter ga vzdržuje država sama. Razvrednoteni dolar naj bi poživil ameriško gospodarstvo (proizvodnjo in trgovino), kar je v precejšnji meri že storil. Kakor si je Amerika na londonski konferenci zamašila ušesa proti zahtevi po mednarodni uredjtvi valut posameznih držav, brez kat^rč je prenovitev in poživitev mednarodne trgovine skoro nemogoča, tako se je kazala popolnoma gluho v ffiekem drugem vele-važnem vprašanju. In to je vprašanje dolgov Evrope Zedinjenim državam. Stališče Amerike je slejkoprej: Evropa, plačaj! Vsled ameriškega stališča je točka za točko izpadla kot neobdelana iz konferenčnega programa. Na jesen bodo konferenco s programom vred najbrž prenesli v Ženevo, kjer vlada, kakor upajo, boljše ozračje za uravnavo mednarodnih težav in rešitev mednarodnih vprašanj. . . Schulverein - SiMinarft in Avstrlta. Nekdaj sta bili dve društvi: 1. Nemški Schulverein, 2. Sudmarka. Po svetovni vojni sta se združili ter tvorita samo eno društvo. Ti dve društvi sta bili ter še sta organizacija zagrizenega vsenemštva, katero teži za ponemčeva-njem Slovanov. Njun namen je bil z agitacijo in osobito z bogatimi gmotnimi sredstvi podpirati in pospeševati po-nemčevanje nekdanjih avstrijskih Slovanov, zlasti Slovencev. Štajerski in koroški Slovenci imamo ti dve društvi v živem spominu, ker smo proti njima vodili težak boj za obrambo našega slovenskega življa osobito na mejah našega narodnega ozemlja. Schulverein in Sudmarka sta delovala na avstrijskem ozemlju, pa ne v avstrijskem, marveč v vsenemškem duhu. Njih ideal je bila pruska pikelhau-ba, oboževani njihov vzor je bil Ris-marek, njihova najljubša trobojnica je bila frankfurtarica (črno-rdeče-rumena trobojnica). Njih končni cilj je bil: Velika Germanija od Severnega in Vzhodnega morja do Jadrana. Tudi v povojni Avstriji ti dve — sedaj zedinjeni — društvi svojega mišljenja nista spremenili. Ne gre njima za Avstrijo in njeno obrambo proti Hitlerjevi Nemčiji, marveč za čimprej udejstveno Veliko Nemčijo. Zato sta v sedanji borbi med Nemčijo in Avstrijo proti poslednji izvršili zahrbtni napad. Vložili sta namreč tožbo na civilnem sodišču zoper avstrijsko driavo radi odškodni- no 1,021.158 šilingov, odnosno še 165.962 šilingov radi tega, ker je avstrijska republika pristala, da so jugoslovanske oblasti zaplenile in zasedle šole in domove, ki sta jih imeii ti dve društvi na ozemju bivše Spod. Štajerske in Kranjske. Nemški Schulverein navaja v tožbi, da je imel na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem nad 30 zasebnih šol, otroških vrtcev, domov itd. Sudmarka pa ugotavlja, da je njena posestna vrednost na sedanjem jugoslovanskem ozemlju znašala 165.962 šilingov. Avstrijska republika se je v sporazumu v Ha-gu dne 28. junija 1930 obvezala, da ne zahteva ne za sebe ne za svoje državljane — lastnike šolskih poslopij ter drugih stavb — na ozemlju bivše Spod. Štajerske in Kranjske nobeno odškodnino. Iz tega razloga vlagata omenjeni društvi tožbo zoper državo. Sodišče je sklenilo, dati avstrijski državi rok, da se izjavi radi te tožbe. Najboljši odgovor države bi kajpada bil razpust telj, dveh zagrizenih, v službi hiiierijanstva in vsenem-štva stoječih društev. Kar bi že davno morala storiti stara Avstrija, naj ne zanemari storiti nova Avstrija v samoobrambi proti vsenemštvu, ki razjeda njene temelje. JRŽAV Pakt (pogodba) štirih velesil, o katerem smo že obširno pisali, je bil podpisan dne 15. julija predpoldne v palači Venezia v Rimu. Podpisali so ga za štiri države njih v Rimu bivajoči poslaniki. Hitler cistoplemenski Nemec? Nar. socialisti smatrajo nemško raso (pleme) kot prvo na svetu. Kaj popolnejšega seveda sam vsemogočni Rog ne bi mogel ustvariti, kakor je čistokrvni Nemec. Težava pa je v tem, kje najti to nemško čistokrvnost. Prusi, ki jih' narodni socializem smatra za najbolj strumne Nemce in za hrbtenico nem-štva, so najdalje od nemške čistokrv-nosti, ker so ponemčeni Slovani. Samemu voditelju Hitlerju se je pripetila nezgoda, da se je med njegove prednike pomešala tudi »nečista« kri. V Avstriji sedaj podrobno preiskujejo Hitlerjev rod v njegovih prednikih. O uspehih te preiskave poročajo avstrijski listi. Dognalo se je, da se je Hitlerjev oče do 40. leta pisal »Schicklgruber«. V dokaz služi uradni matični izpisek' občine Rraunau ob Inu, podpisan od župana dr. Friderika Leisnerja, ki pravi: »Alojz Hitler (oče državnega kan fclerja) se je prej pisal Schieklgruber, ter je bil vsled odloka c. ikr. okrajnega glavarstva v Mistelbachu z dne 6. jan. 1877, št. 112, prepisan na ime Hitler. Baje radi dedščine.« Za kakšno dedšči-ho gre? Navedeni matični izpisek kaže pot, po kateri je ta dedščina prišla, ko navaja, da je bila babica Hitlerjeva (mati njegove matere) rojena Hitler. Odkod je prišla ta Hitlerca? Židovska verska občina v Polni v sedanji poljski državi uradno poroča, da se je nekaj članov židovske rodbine Hitler pred nekaj desetletji preselilo v Avstrijo. Dokazano je, kakor poročajo avstrijski časniki, da je neka Klara Hitler, ki je bila rojena leta 1821 v Polni ter je zapisana v židovskih matrikah, se z drugimi židovskimi člani rodbine Hitler preselila v Avstrijo ter se naselila v Spitalu. To je tisti majhni kraj, kjer je Ivana Hitler (babica državnega kanclerja) se poročila s kmetom z imenom Polzi. Iz tega zakona se je rodila Klara Polzi, ki se je poročila z imenovanim kmetom Schicklgruberjem ter je postala mati sedanjega nemškega državnega kanclerja. Da bi prišel do Hitlerske Münchenski kardinal interniran. — Münchenski nadškof kardinal Faulha-ber je jako borbena narava ter je z vso odločnostjo pobijal narodni socializem. -B^STJiffsi iau tega ni^Q nikdar odpustili, marveč se včdtTo irl^ijO, ^akö bi se na njem maščevali. Ko je bilo tederi po Binkoštih v Münchenu veliko zborovanje katoliških rokodelskih pomočnikov, ki so ga hitlerjanska divjaštva onemogočila, so hitlerjevske napadalne čete zapretile kardinalu, da ga bodo obesili, čim se pojavi v cerkvi. Bavarsko notranje ministrstvo je kardinalu Sporočilo, da bo zaplenilo vsa cerkvena posestva. Kardinal je proti temu slovesno protestiral ter je izjavil, da bo, ako se zaplenitev izvrši, odgovoril z in-terdiktom = z zabrano službe božje, delitve sv. zakramentov in izvrševanja cerkvenih obredov. To je pomagalo. Zaplemba cerkvenega imetja se ni izvršila. Bavarsko notranje ministrstvo pa si je hotelo svojo jezico ohladiti liad kardinalom s tem, da ga je hotelo 'dati zapreti na nekem kraju blizu mesta München. Ko je zvedel za to voditelj Adolf Hitler — istočasno je tudi zvedel, aa hočejo narodno-socialistični goreč-»niki zapreti tudi centrumskega voditelja in bivšega kanclerja dr. Brüninga je oboje prepovedal. Vendar pa je münchenski kardinal interniran v svojem stanovanju, odkoder se ne sme ganiti. Pred durmi nadškofove palače Stoje na stalni straži narodno-socialistični napadalni oddelki. Framasoni v Palestini. Framasoni ali svobodni zidarji so tajna organizacij?. ljudi, ki hočejo — od tod imajo ime — sezidati zgradbo človeške družbe brez Boga in vere. So protivniki vsake vere, katoliški veri pa so vprav sovražniki. Naselili so se ti ljudje po vseh državah sveta ter povsod ustanovili svoje dedščine, je Schicldgruber svoje ime spremenil na ime Hitler. Potemtakem teče v žilah voditelja narodnih socialistov, ki so propovedniki nemške čisto krvnosti, kri poljskih Židov. Zanimivo in neprijetno! Novi zakoni v Nemčiji — obveznost hitlerjevskega pozdrava. Hitlerjeva vlada je sprejela zadnji čas tri nove zakone: Zakon o zaplembi premoženja komunistov iz maja se razširi na imet je socijalno-demokratske stranke ter njenih organizacij. Zaplenilo se bode premoženje onih organizacij, katerih pripadniki hujskajo v inozemstvu proti Nemčiji, ali se udejstvujejo proti državi. -r- Drugi zakon govori o odvzetju državljanstva državljanom v inozemstvu, če so se s svojim postopanjem pregrešili proti dolžnostim zvestobe do države in nemškega naroda in če so škodovali nemškim interesom. — Tretji zakon prepoveduje snovanje novih strank. Vsak poskus snovanja nove stranke se bo smatral kot veleizda-ja. — Notrajni minister dr. Frick je odredil hitlerjevski pozdrav (dvig desnice) kot splošen nemški pozdrav. tajne organizacije, ki se imenujejo lože. Te so prave podpihovalnice sovraštva proti katoliški Cerkvi. Če se je v kakšni državi pojavil pokret za laizacijo = po-posvetnjačenje javnega življenja, za iz-rinjenje Cerkve in njenega vpliva iz javnosti, vir in začetek tega pokreta je hil v framasonski loži. Tako je bilo pred tremi desetletji v Franciji, tako je v Mehiki, tako je v Španiji, tako je dru-g kaznico, podpisano od kr. konzulata v Haarlemu, ki so jo prejeli izseljenci-iz-letniki od podpisanega. V slučaju, da kdo nima izkaznice, naj piše na naslov: Drago Oberžan, izseljeniški duhovnik, Zidani most. preostane še na svetu? Česa naj še upam? Sramote, posmeha in ječe. Stara Golobovka iz naše vasi je bila nocoj pri meni. Smrtno me sovraži. Jeras ji je povedal vse, kar ve o meni, tudi svojemu bratu me je izdal. Ta je zakotni pisač v mestu, štev. 17. Golobovka me bo jutri naznanila. Vem, da Ibo res storila to, da ne grozi le tja v en dan. Gotovo bo storila to. Zato sem sklenil, da odidem s tega sveta, kjer nisem našel prav nobene sreče in kjer ničesar drugega nimam pričakovati več ko posmehovanje in ječo. Kdo ve, kako je tam na oni strani. Predno pa pojdem, hočem olajšati svojo vest, ki me je čestokrat mučila in plašila. Zato sem kratko pred svojo smrtjo zapisal te vrstice. Vse, kar je zapisano, je res. Sedaj pa storite, kar hočete, jaz se odpravljam. Rudolf Meden.« Čolnarjevi. Čolnar je dolgo ležal v mestni bolnišnici. Do lega časa so njegovi živci še vzdržali, sedaj pa 5SO mu odpovedali. Nekoč je zamrmral: »Zakaj je tako svetlo? Zakaj je okno tako nizko, da lahko pogledaš skozi? Zakaj stoje cvetlice na mizi?« Sprva ni mogel k sebi. Da, večkrat je rekel: »Domov bi rad!« Toda s tem ni mislil na Čolnarjevo hišo, mislil je na kaznilnico. Tesno mu je bilo v svobodi, želel si je nazaj v svojo celico. Stari učitelj je bil edini, ki mu je zdravnik dovolil obisk. Vse drugo je bilo za bolnika še pretežavno. »Gospod učitelj,« je rekel bolnik, »morebiti sem bil pa le jaz, ki je s Katrico storil tisto! Razkačen sem bil nanjo. In zelo pijan sem bil. Morebiti sem pa le bil! Vsa ta leta sem premišljeval o tem!« »Nisi bil ti!« mu je odločno rekel učitelj. »In skoraj te sodnija oprosti.« Bolnik se je slabotno nasmehnil. »Oprosti — po devetih letih ječe? To je lepo. Smejati se mora človek!« Za Holandsko pridejo Združene ameriške države z 58 grami na osebo. Nato Anglija io Belgija. Kobilice na Ruskem. Letos so obiskali no-trajnost Rusije roji kobilic, kakor jih tamkaj še niso videli. Iz celih vasi je moralo pobegniti prebivalstvo. Polja v obsegu več kilometrov so oglodana do gole zemlje. Med ljudstvom vlada veliko razburjenje radi groznega pojava. Več drž. kolhozov so uničile kobilice in večim gui bernijam grozi lakota", ako jim ne bo priskočila vlada pravočasno na pomoč. Oblast je odposlala v vsej nagli-t ci nad sovražnika celei Dijaški dom v Ptuj« sprejema v bodočem Šolskem letu gojence, katerim nudi popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo. Celoletna hranarina znaša 5000 Din, plačljiva v mesečnih obrokih. Vsa potrebna pojasnila daje vodstvo Dijaškega doma; na željo se prospekt dopošlje takoj po pošti. 775 Ali mislite, da iz cele Jugoslavije naroču-jejo blago od Stermeckija radi osebe ali imena? Ne, ampak zato, ker ima dobro in poceni blago in kdor še v Trgovskem domu Stermecki — Celje ne kupuje, mu priporočamo, da naj poizkusi. 754 Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, dobiš koledar «Slovenskega gospodarja« zastonj. V egipčanskem oddelku angleškega muzeja so predane javnosti najdbe, katere so odkrili zameniti angleški raziskovalci v grobu faraona Tutanchamo-na. Fotografirali so prstne odtise, ki so stari okroglo 3000 let. Howard Carter, ki je svojčas vodil iskopovanja v Egiptu, je prinesel fotografije odtisov iz Egipta v London in jih je pustil v muzeju s popisom opazovanj pri najdbi kraljevega groba. Podzemeljsko grobišče, v katerega je bil pokopan nesrečni mladi farao z vsem veličastvom in sijajem, je bilo nekaj let po pogrebu obiskano od skru- Prof. dr. Marci Glaser. Vsak stan, kakor tudi vsak posameznik, je dolžen doprinesti za zgradbo doma svojega naroda primeren del. Ta pa je odvisen od duševnih in telesnih zmožnosti dotičnika, od njegovih gmotnih razmer in tudi od stanu, kateremu pripada. nilcev grobov. Vlomilci si za svoj obisk niso izbrali dragocenega nakita, ker ta je bil skrit v krsti in za nje nedostopen, ampak olja in mazila, ki so bila v te-dajnih časih neizmerno veliko vredna, in katera so dajali imenitnikom seboj v grobe v dragocenih posodah. Na teh posodah za olje in mazila so pustili tatovi prstne odtise. Carter je posnel s pomočjo egipčanske policije te odtise, ki so bili izsledeni po 3000 letih in so ravno tako sveži, kakor bi se bil k<-do danes dotaknil posod. Na podlagi teh prstnih sledi si je mogoče ustvariti čisto pravilno sliko o vlomu, ki je bil zagrešen pred 3000 leti. Skrunilci grobov so vdrli v grobnico skozi postranski hodnik, katerega so razbili. Prinesli so seboj velike mehe, v katere so vlili iz svetih posod ukradeno olje. Nekaj teh mehov so pustili tatovi v naglici pred izhodom. Iz tega dejstva se da sklepati, da jih je nekdo v zadnjem trenutku pri delu zmotil in prepodil. Posode z olji so bile postavljena v grobnici na 2^ do 3 m visokih podstavkih. Da so zamogli vlomilci do njih, so nagromadili razne predmete, katere so slučajno našli po grobišču. Nekateri lopovi so morali biti ravnokar zaposleni z jemanjem posod s podstavkov, ko je došlo do vznemirjenja. Nekaj prej omenjenih predmetov so našli pri odkritju grobnice po tleh polomljenih in križ-kraž razmetanih. Izobraženstvo, ki razpolaga z dovolj-nimi gmotnimi sredstvi in je neodvisno, bi moralo izvrševati najtežje naloge. Ostali razumniki, posebno od države plačani uradniki, učitelji in drugi imajo najtežje stališče z ozirom na javno delovanje. Tej vrsti pripada tudi mož, kateremu so posvečene te vrstice, prof. dr. Karel Glaser, ki je skoraj med pozabljenimi rodoljubi slovenskega naroda, pa je bil velik in vnet vzgojitelj in učitelj naroda z besedo in knjigo. Karel Glaser je bii rojen v Hočah pri Mariboru dne 3. februarja 1845, umrl Henko Henkd-jeva soda za pranje in čiščenje jo za namakale perila neobhodno potrebna. Henko raztopi umazanino ter Vam prihrani vso osislc prscSpranjs. Pazite vedno r.a naziv in omot z znakom leva. pa je dne 18. julija 1913 v bolnici v Gradcu, od koder je bil prepeljan na groblje rojstne župnije. Gimnazijo je dovršil v Mariboru z odličnim uspehom. Klasično filologijo in slavistiko je študiral na Dunaju in je bil nato domači učitelj pri grofu Bran-disu v Mariboru. Z letom 1868 je začel poučevati na javnih srednjih šolah. Telesno je bil sicer šibek, duševno pa orjak, jezikoslovec prvega reda. Poznal je korenito klasično filologijo in slavistiko. Poleg svojih gimnazijskih predmetov se je bavil intenzivno z indijsko-iransko filologijo. Poznal je orientalske jezike kot malokdo med Slovenci. Za znanstveno spopolnitev v tej stroki je še kot nad 401etni mož študiral v Berlinu in na Dunaju indijski jezik ter je napravil leta 1883 sanskritski izpit. armade, ki so oborožene z metalci plamenov. Vojaštvo je v ogroženih pokrajinah noč in dan na delu in vendar ee mu ni posrečilo, da bi bilo ustavilo val kobilic. V znanstvenih krogih si belijo glave, odkod ti milijarde in milijarde broječi roji, ki so prodrli že do sosedne Poljske. Ruska sovjetska vlada je dala nalog posebni komisiji, ki naj dožene izvor te nadloge, da bo Rusija za bodoče boljše pripravljena za slučaj ponovne kobilične poplave. Morske globina. Ako bi pogreznili najvišje gore na svetu ¡v morske globine, bi jih presegalo morje na Vsi so čakali, kdaj povpraša po svojih ljudeh. Ni povprašal. Zato je nekega dne rekel stari učitelj: »Dragi prijatelj, poslušaj me sedaj! Ali si ne moreš misliti, da žive ljudje, ki hrepene po tebi, ki bi te radi obiskali? Ali si moreš misliti, kdo so tisti ljudje?« Čolnar je odbijajoče zamahnil z roko. »Ne, ne, tega si ne morem misliti!« »Prijatelj, jutri te obišče tvoja žena — Ana.« Bolnik se je pognal kvišku v postelji. »Potem uidem . . . Potem uidem nazaj v kaznilnico! Potem moram domov!« Zdravnik je pripravljen stal ob strani. S težavo sta pomirila bolnika, da je spet legel v posteljo. Nenadoma se je glasno zasmejal. »Kako sta abotna! Ana! Ali ne vesta, da je Ana čista ženska, da ne bo hotela imeti nobenega opravka s takim malopridnežem, s kaznjencem, kakršen sem jaz?« ./ Drugi dan je prišla Ana. Povedala je zdravniku po svoji mirni, pa odločni navadi, da sc sedaj ne bo dala več zadržati. In tako je stopila k postelji svojega moža. Mož jo je srepo pogledal. »Dober dan!« je rekla. Sedla je na stol pri postelji in prijela njegovo roko. Čutila je, kako mu je plala kri v žilah, kako so se mu prsi vzdigovale in padale v težkem dihanju. Njegove oči so boječe bežale pred njo, se uprle skozi okno, kakor da bi od tam pričakovale rešitve. Proč si je želel! Na prosto! Ganjena ga je opazovala. Lepi kodrasti lasje so se umaknili sršavi, osiveli kaznilniški lobanji, brade ni imel več, sivo strnišče je stalo okrog njegovih ust in brade. Čolnar ni več dovolil, da bi ga brili; hotel je zopet dolge brade in dolgih las. Prej naj bi ga nihče ne smel videti. Sploh pa si ni mogel misliti, da bi še kdaj prenesel poglede drugih ljudi. Držala je njegovo roko v svoji in jo rahlo stiskala. Ni ji je odtegnil; toda počivala je v Želel je dobiti kako orijentalistično profesuro, pa mu se ni posrečilo. Napisal pa je o tej snovi mnogo znanstvenih razprav, informativnih člankov v nemškem in slovenskem jeziku, kar je hvalevredno zabeležil v slovenskem biografskem leksikonu Grf. Pripravil je tudi zelo obširno gradivo za zgodovino slovenske književnosti, ki jo je izdal. Kljub temu marljivemu učenjaškemu delovanju se je moral nad polovico svojega delovnega življenja zadovoljiti na manj važnih srednjih šolah bivše Avstrije. In kaj je bil vzrok? Njegov kre-meniti narodni slovenski značaj, katerega ni nikjer zakrival! To je bilo posebno nevarno v prvih letih njegovega službovanja od leta 1870 do 1880. Po kratkotrajnih službah v Leobnu, Celju in Ptuju je prišel leta 1874 na nižjo nemško gimnazijo v Kranj. Tam je bilo takrat še dokaj nemškutarije. Zelo so pogrešali dober slovenski pevski zbor. Ker je bil prof. Karel Glaser tudi izobražen v petju in glasbi, je osnoval s svojim drugom prof. Ckabernetom moški pevski zbor ter z njim hitro dosegel lepe uspehe. Nastopil je pri teoforični procesiji s svojim zborom, kar je mogočno delovalo na ljudstvo tudi v narodnem pogledu. S tem se je pa iznova zameril ponem-Čevalnemu avstrijskemu režimu in sicer z dvojne strani: ker je namreč bil pevski zbor v narodnem oziru odločno slovenski in preveč demokratično sestavljen. Profesor Glaser ni gledal na stan in suknjo, temveč je iskal le sposobne pevce tudi med obrtniki in delavci. Zato je bil kot državi nevaren panslavist službeno prestavljen v Vidno v Šleziji. Treba je vedeti, da so bila učna mesta v Šleziji in Bukovini takrat za Slovence — kazenska mesta. Glaser je bil žrtev nemškega terorja. V Kranju je priobčil v izvestju za šolsko leto 1876 razpravo: »Odlomek slovensko-franco-ske slovnice.« Krivična premestitev je seveda vplivala na njegov blagi značaj. Bil je človek blagega srca in finega ču- i.......i........ ■»■■i.............. Dr. Janko Pihlar specialist za notranje bolezni Maribor, Prešernova ulica 2 ordinira redno vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. do 4. ure. Ob nedeljah in praznikih ne ordinira. Vn1*^»»»«—»»^»^»«p«'—tih» | stva, kar se je opazilo tudi v šoli. On ni injponiral s strogostjo, pač pa z dobroto srca, kar so njegovi učenci vedno uvaževali in priznavajo še danes, dasi je že 20 let v grobu. Prof. Glaser je bil eden od onih mnogoštevilnih Slovencev, katere je stara Avstrija ošabno prezirala. Z gorjupom jih je odpravljala! Še le po letu 1880 so to pri prof. Glaserju skušali vsaj deloma popraviti, ko je bil prestavljen na državno gimnazijo v Trst, kjer je ostal do leta 1900. Kot vpokojenec je živel v Gradcu, Ogrskem Brodu na Mor., kjer je bil ravnatelj zasebne židovske nižje gimnazije, in nazadnje v Hočah. Te vrstice naj bodo skromen spomenik vrlemu slovenskemu možu za 20-letnico njegove smrti. Dal je svojemu narodu vse, kar je mogel. I. G. * Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo dne 23. t. m. bo pri nas nekaj izvanrednega. Hej, Vana, kaj pa bo neki? Tonč: »Ali še ne veš? Amerikanci pridejo. Iz Amerike pride rodoljub in prinese vse polno denarja, to je dolarjev.« — »Eh, dosti že ne bo mogel prinesti sam.« — »Veš, saj ne pride sam, ampak v spremstvu pritlikavca, pet pedi velikega človeka, in pa zamorec pride z njim.« — Saperlot, potem pa bo že nekaj. In konec krize bo najbrž potem tudi vsaj pri nas. Kam pa jo bodo ti Amerikanci najpoprej mahnili? Kje bi jih bilo najboljše počakati?« — »Ti, Vana, ali res ne veš, kaj bo? V dvorani g. Pergerja bo tomaževski pevski zbor ta dan nudil veliko smeha in zabave. Vprizorili bodo kar tri igre na en dan: »Snubače«, komičen prizor s petjem; veseloigro »Rodoljub iz Amerike« s petjem v treh dejanjih, ter spevoigro »Srce in denar« v 1 dejanju. Snubači, že sam naslov nam pove, da bo to nekaj veselega. Ro- doljub nam bo pa sigurno kaj dolarjev pode-, lil, ker pride iz Amerike. Kdor se bo prej po-) žuril za vstopnice in bo- bolj v ospredju v dvorani, bo dobil več dolarjev. Igra »Srce in denar« pa je bolj resna. Videti jo morajo vsi, zlasti na novo pečeni zakonski pari, ter tudi oni, ki majo veselje do tega stanu, pa od daleč gledajo vanj. Torej bo ta prireditev prav prišla vsakomur, kakor tistemu, ki se rad smeji, tako onim, ki so bolj resnega obraza. Posebno pozornost pa bo vzbudil in napravil na vse udeležence 5 pedi velik amerikanski možiceij, ki namerava pozdraviti vsakega od največjega do najmanjšega. Pisal je, da spleza na mizo, če bo polna dvorana, in da se od tam predstavi. Zamorca videti je tudi redko, ta dan boste videli vse to. Pred in po igri zapoje tudi' pevski zbor. Jurjevčani, obeta se nam ta dan velik spored in obilo zabave. Noben naj ne ostane doma. Pokažimo, da nam je pri srcu ljudsko izobraževalno delo. Na prav veselo svidenje! Frankolovo. Kakor vsa katoliška prosvetna društva, je bilo tudi naše prosvetno društvo »Slomšek« dne 21. februarja t. 1. oblastveno razpuščeno. 553 knjig je bilo zapečatenih. To lepo število knjig jasno in odločno pokaže delo in moč naše mladine. Na odru se naša mladina za časa društvenega razpusta ni pokazala. Pa ta naša mladina ni spala med tem. Oklenila se je svoje nebeške matere Marije. Mogočen odmev daleč na okoli je dal Mari-janski tabor na Gojki. Tu je naša fantovska mladina pred svetom manifestirala za ideje velikega Slomšeka in nepozabnega dr. Janeza Kreka. Tej mladini, ki se bori za tako vzvišene ideale, je bila skazana pravica. Prejšnji teden je bilo naše prosvetno društvo »Slomšek« zopet oblastveno dovoljeno. Mladina, sedaj pa na plan! Slovenska knjiga, pojdi zopet med naše ljudi! Fantje, dekleta, povejte vsemu svetu, da dobro razumete besede onega, ki smo ga izbrali kot voditelja: »Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do prave zveličanske narodne omike!« V nedeljo dne 23. julija bo sestanek ob 3. uri popoldne v Društvenem domu, kjer bomo podali smernice našemu bodočemu delu. Št. Andraž pri Velenju. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 23. julija, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu njeni čisto brez življenja, kakor ohromela, ali kakor roka mrliča. Nato je Ana vstala. * »Nočem te mučiti, Štefan. Hotela sem ti le reči, da nikoli niti eno minuto nisem verjela v tvojo krivdo in da te imam še vedno tako rada kakor prej.« . -.s. Tedaj je naglo segel po njeni roki. »Ali je to — ali je to res?« - Upiral je oči v njo. »Res! Sedaj pojdem. Odslej bom prišla vsak dan zopet, dokler ne boš šel z menoj domov.« Sklonila se je nad njim in ga poljubila, ki Je nepremično ležal v postelji. Nato je hitro in tiho odšla. Drugi dan ji je sam od sebe dal roko. Govoril tudi ta dan skoraj nič ni, toda na njegovem obrazu je počival tisti sij odrešenja, ki ga opazimo pri bolnikih, pri katerih so se polegle hude bolečine. Tretji dan jo je potegnil na svoje prsi. In četrti dan je hotel iti domov. Hudo ga je pretreslo še, ko je zopet zagledal svojega sina. To je bilo še v bolnišnici. »Tako velik in tako lep!« je rekel ganjen in plašno gledal sina. Nekaj časa so morali še odložiti. Zdravnik mu je dal še okrepčilo. Nato pa so se v velikem avtu peljali domov. Ko so prispeli v domačo vas, si je Štefan Čolnar zakril oči z roko; tudi v hišo so ga morali peljati tako, da je imel zaprte oči. Ni mogel pogledati. ; In skoraj so ga spravili v posteljo. -> 1 >\ ■ Po vasi se je hitro razširila govorica, da se je Čolnar vrnil domov. Toda nihče ga ni videl, tudi posli ne. Ostal je v svoji sobi. Žena mu je stregla, sin in stari učitelj sta ga obiskovala. O gospodarstvu, o velikem načrtu, po katerem naj bi se izkoristil zdravilni studenec in ki je sedaj že dozorel, vzel Čolnarjevim z ram vse breme ter jim obetal veliko, varno bodočnost, s Štefanom Čolnarjem ni bilo mogoče govoriti. Vsem ta- najbolj globokih mestih za 2000 m. Po stoletnih naporih je ven-1 dar uspelo, odkriti južni in severni tečaj, in prodreti v višino, v ta-kozvano stratosfero, in sedaj delajo na vso moč, da bi premagali najvišjo goro na svetu, Mont Everest v pogorju Himalaja v osr. Aziji. Skrivnosti na najglobokejših mestih morja pa bodo kljubovale človeški radovednosti še bogznaj kako dolgo. Največje globine Tihega ali Velikega Oceana so zmerili pri vzhodni obali Japonske 8500 m, pri otoku Guam 9600 m, ob vzhodni obali Filipinskih otokov 10.800 m. Med južnim tečajem in Ognjeno zemljo (ob »Dva bregova«, dramo iz življenja beračev v treh dejanjih. Sodelujeta pevski in tambura-ški zbor. Vstopnina običajna. Vsi domačini in sosedje vljudno vabljeni! Tre mar je pri Celju. Tukajšnje prosvetno ^društvo, ki je šele pred kratkim nabavilo nove kulise, vprizori v nedeljo dne 23. julija, ob pol štirih popoldne v prostorih g. Čekovina znano igro »Dve nevesti«, šaloigra v treh dejanjih. Med odmori igra društveni tambura-ški zbor. Pridite vsi! A§§aKno jezer®. Velik potres na otoku Trinidad (pred južno Ameriko), Iki je zahteval toliko Človeških žrtev in je napravil mnogo materijelne škode, predvsem v pokrajinah za pridobivanje surovega olja, je zopet obrnil pozornost na otok. Trinidad je namreč na celem svetu najbolj bogat na asfaltu. Pretežni del celotnega asfalta, ki pokriva ceste velemest, prihaja iz Trinidada. Asfalt na Trinidadu tvori veliko je- Remšnik. V soboto dne 8. julija 1933, okrog pol šestih zjutraj, ko so zajutrkovali, je začelo goreti pri Koležniku. Ženske so že zgodaj zjutraj zanetile v krušno peč, da bi spekle kruh. Moral pa je biti usoden slučaj, da se je vnela od dimnika streha in je do tal pogorela stara hiša, v kateri je bila že dolgo let gostilna. Sreča, da so imeli ravno zidarje in slikarje pri hiši ter da je bilo pohištvo in gostilniška oprava večinoma na prostem. Vendar je še dosti ostalo v hiši plamenQm kot žrtev. Dobro, da je bilo dosti delavcev pri hiši, ki so pridno Branili novo zidano poslopje, in kova^ijg, Dosti vredni ste bil tudi lipi, ki' sta zabranili' plamenom, da se ni kovačija vnela. Poslopje je bilo zavarovano okrog 20.000 Din, škoda pa je veliko večja. Št Florijan, varuj nas vsega hudega! zero, iki ima v obsegu 3 angleške milje. Ako ga opazujemo iz večje daljave, sli-či s svojim gladkim in temnim površjem mirnemu, zelo globokemu jezeru, ki se sploh ne giblje. Če se mu pa približaš, vidiš, da nimaš pravzaprav pred seboj jezera, ampak temno, gladko in na videz trdo maso. Na površini tvori asfaltno jezero debelo in odporno skorjo. Ako ni preveč vroče, je mogoče jezero počez prekora-kati peš. Trinidadski asfalt pridobivajo čisto enostavno na ta način, da odstranjujejo zgornjo trdo skorjo na jezeru, jo drobijo na manjše kose in odvažajo. Asfalt na Trinidadu je čist in je kljub dolgotrajnemu prevozu v vse dele sveta zmožen na svetovnem trgu vsake konkurence. V Evropi je dobiti asfalt edino le v Neuchatelu v Švici. Ta asfalt pa nikakor ni v čistem stanju, ampak pomešan z apnencem. Potrebna so vsa mogoča postopanja, predno je evropski asfalt za na trg. Dravski uVvt. X ¡Jondeljek popoldne okrog 3. ure se je vlila po Dravskem poljtl piona, k! je povzročila ponekod tudi škodo n. pr.: v Starošincih je toča deloma uničila mlado koruzo. Na Dravskem dvoru je udarila strela pri posestniku Josipu Turku, uničevala nekaj časa po stanovanju in končno zginila v zemljo. Požara ni povzročila, pač pa so bili stanovalci hudo prestrašeni. Sploh je letos mnogokrat slišati, kako udarja strela. Sv. Kartin pri Vurbergu. Prisrčen sprejem so napravili domačini in okoličani novomašni-ku g. Francu Pečarju, Globoko veselje je vladalo od dupleškega mostu, kjer ga je čakala množica, pa do doma. Prvo sv. mašo je novo-mašnik daroval v nedeljo dne 16. julija v domači farni cerkvi. Jarenina. Ni še dolgo, kar so jareninski zvo-[lgvi zapeli in naznanjali žalostno vest, da je neusmiljena smrt ugrabila mlado ženo Fran-čiško Ploč, posestnico v Vukovskem dolu. še mlada žena in mati je po kratki in mučni bolezni zapustila dragemu možu tri majhne otro-čičke. Bila je vneta častilka Matere božje ter vzgledna žena v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Ljubi Bog ji naj bo plačnik! Zgornja Sv. Kongota. Dne 10. t. m. je organiziral naš vlč. g. župnik Frančišek Magdič romanje k Devici Mariji v Puščavi, da si po nebeški Kraljici izprosimo božjega blagoslova in pomoči. Naša dva vrla avtopodjetnika gg. Franc Senekovič in Rudolf Smonig sta peljala 36 oseb iz naše župnije ter deloma še iz Spodnje Sv. Kungote in Svečine. V romarski cerkvi sta darovala g. domači župnik in g. župnik Vincenc Kraner iz Spodnje Sv. Kungote sv. mašo. Ob povratku smo si ogledali moderno tehniško čudo, falsko elektrarno. Prelep je bil ta romarski izlet, za to bo ostal vsem udeležencem v svetlem, trajnem spominu! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V naš! župniji noy£' maše sicer niso prevelika redkost, ,toda letos je nas doletelo posebno odlikovanje: dva sinova naše fare bota pristopila k oltarju Gospodovem. Prvega novotnaš-nika, g. Ivana Križana, smo že slovesno sprejeli v nedeljo dne 9. t. m., ga spremili v cerkev in po slovesnih litanijah dobili njegov prvi blagoslov. — Zadnje dni se nam je vre-> me zboljšalo, zato pa so nas takoj začele strašiti strahote iz prejšnjih let: v četrtek zvečer ob večni luči je v Župeči vasi bila naenkrat v plamenlE lesena ia § ž!?1111-0 krita koča Ig-načevih ali Lampretovih; naslednji 3an opifc dne pa se je začel valiti gost dim iznad skednja in gospodarskega poslopja Emeršiča v Spodnjem Št Lovrencu, kjer so mu zgoreli tudi vsi gospodarski stroji. Na srečo so gasilci v obeh slučajih ogenj omejili, a kaj bi lahko bilo ob hudem vetru I O vzrokih požar jev doslej še nič gotovega ni znano. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 5. julija so prav žalostno zapeli zvonovi naše župne cerkve, katerim so se pridružili zvončki treh kapelic, in so naznanjali, da se je preselil v večnost blagi krščanski mož Franc Štebih, posestnik v Per-šetincih. Bil je vzoren gospodar, iskan zidar, skrben oče in zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Rad je pomagal stiskanim in siromakom, obresti ni tirjaT, ker se je zavedal, da bo prejel plačilo od Očeta nebes in zemlje. Po zimi in spomladi, nekako sluteč bližnji svoj konec, je večkrat govoril svoji ljubljeni ženi in hčerki, da bo moral letos umreti. Vedel koncu južne Amerike) počiva pogreznjeno v morje pogorje, ki je bilo v pračasih visoko 9000 m. ;_: o Stolp samomorilcev. Najvišji nebotičnik V Njujorku se imenuje State Building. S stolpa tega poslopja se je .vrglo v globočino tekom zadnjih 4 tednov 27 oseb. Omenjeni stolp je obiskovalcem na razpolago kot razgledna točka, katero pose-ča dnevno na tisoče o-iseb". Kakor Ji videti, .vpliva stolp privlačno na samomorilce. Zakupniku stolpa, ki je že postal bogat mož, je naročila policija, da je moral postaviti ob o-graji stolpa na štirih mestih stražnike, ki kim rečem se je bil preveč odtujil. Sem in tja je boječe pokukal skozi okno, pa se hitro umaknil, če je le količkaj zavohal človeka, Nekega dne je zagledal na dvorišču starega lovskega psa. »Pa vendar ne more biti to moj tref?« »Seveda je,« se je nasmehnila Ana, »tvoj stari tref je I Miloščino mu še dajemo. Trinajst let ima že sedaj.« »Trinajst let,« je zamrmral Čolnar, »kako hitro mine čas!« Pes je začel praskati po vratih. Priplazil se je bil za gospodinjo. »Le pridi, tref! Poglej, to je tvoj gospodar! Daj mu šapo!« Pes je prišel bliže, ovohal svojega gospodarja od vseh strani; dolgo časa in natanko ga je ovo-haval. Ali so se v njegovi pasji duši res vzbudili že zdavnaj zabrisani spomini na lov? Naenkrat je začel tresti s svojim kratkim repom in je dal svojemu gospodarju šapo. — Mračni, tihi, zimski večeri. V svojo spalno suknjo zavit je sedel Čolnar v mehkem stolu in se je čudil, kako silno se je zasukala njegova usoda. Sedaj bi ne maral nazaj v kaznilnico; v blagodejno topli sobi ga je sedaj izpreletela ledena zona, če je le pomislil na tisto strahotno hišo. Kako bi le mogel živeti tam! Čolnarjeva hiša je bila velika, bolje in pre-možneje opremljena kakor druge kmetske hiše. V njej je bila marsikatera udobnost, ki bi jo v navadni kmetski hiši zastonj iskal. Celo kopalnico so imeli v prvem nadstropju. Tja doli, kjer so delali posli in kjer so paci-jenti njegovega sina prihajali in odhajali, Čolnar nikoli ni prišel. Njegova žena je bila skoraj celi dan pri njem, in stara, mrtva ljubezen se je zopet prebudila in zavila oba s tiho, spokojno srečo. Pes je celi dan ležal pri peči in stari učitelj je prihajal vsak dan. In tedaj je bilo Čolnarju posebno prijetno pri srcu in rad je slišal, če mu je učitelj povedal, da mu brada in lasje prav. lepo rastejo in da bo skoraj treba brivca, ki bi napravil malo reda v tej divjavi. Tudi jed mu je bila spočetka preveč težka« je, da je bolezen, ki mu je zadnja leta razjedala njegove čile moči, dozorela in z njo tudi sam. Tri mesece je bil priklenjen na bolniško posteljo, hudo je trpel, a tarnal ni. Vdan v voljo božjo in previden s sv. zakramenti nas je zapustil v 43. letu svoje starosti. Pogreb se je vršil dne 8. julija ob obilni udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo blagopokojnega k večnemu počitku. Ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu je govoril brat Jožef. Počivaj v miru, dragi Franček, in na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ženi in hčerki pa naše iskreno sožalje! Središče ob Dravi. Preteklo nedeljo se je pri nas zgodilo več nesreč. Pri neki tekmi sta se dve dekleti močno vrezali s srpom, ena v roko, druga. pa v nogo. Neki fant se je močno ponesrečil pri dirki. Očitno je, da.' je nedelja Gospodov dan. Ljudje tožijo, da "je hudo, a nlišaln se je še ob treh ponoči petje in nemir iz veseličnih prostorov. Žalostno je, da starši puščajo otroke pozno v noč na plesišču, in to celo brez nadzorstva. Slabih vzgledov nikjer ne manjka, posebno pa ne ob takih prilikah. — Posestniku Martinu Šavora je neznan uzmovič pri belem dnevu odnesel 2500 Din. Okradeni je prodal dva konja, da bi si kupil sedaj enega močnega, tako pa nima sedaj ničesar, ne konja in ne dsilarja. i^jSilta pri Ptuju. Zadnji teden je blagoslovljena zemlja, njiva božja, sprejela v svoj objem dva cveta človeškega življenja in sicer enega utopljenca in eno učenko II. razreda hajdinske šole. Utopljenec je Josip Leončič, doma iz Cirkovljan v Medjimurju, ki je v Mariboru kot pleskarski vajenec pri pleskanju dravskega mostu padel v deroče valove in 10 dni potoval sam samcat svojo zadnjo pot do groba na hajdinskem pokopališču. Le dobrih 17 let je imel, pa je moral zapustiti svet in svoje ljudi, ki so prišli z bridkimi solzami kropit njegovo počivališče. Učenka pa je iz družine Petek-Kiselak v Slovenji vasi. Letos na Alojzijevo je prvič njeno srčece prejelo presv. evharistično Srce Jezusovo. Žal, da se je bolezen njena tako tajno razvijala, da je odšla v večnost brez sv. Popotnice. Sicer pa je imela ona in njeni roditelji skrb za to dolžnost, saj so že vse potrebno pripravljali in mala bolnica je celo naročevala, kako ji Za cerhvcne ilmbko pelfc llllll!IIIIII!lllllllllllllli!!!l!llll!l!Hlll!!IIIH smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno: 1. Cerkvena ljudska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi. 2. Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi in Molitev, vez. v eni knjigi Din 30.—. 3. Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.=, vez Din 5.50 in Din 7.50. ž. Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blago-slovne pesmi z notami), Din 5.—. 5. Kvišku srca (pesmarica z notami), broš. Din 12.—, vez. Din 20.—. Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU. IgHHHn nkj prinesejo podobice, ki jih je v šoli od g. župnika dobila, in naj ji dajo te spominke tudi seboj v grobek, kjer bo spančkala do dne vstajenja, njena duša pa bo, tako je rekla, molila za vse pri Bogu. Cveta dva, zvenela sta, a pri današnjih težavah življenja imata samo dobiček: iz nemira sveta sta se preselila v domovino miru! Sv. Barbara v Halozah. Dne 6. julija nas je zapustil in v Gospodu mirno zaspal Jožef Petrovič, po domače Hrastinski Jožek, posestnik v Poharju, v 75. letu svoje starosti. Rajni je bil vnet častile^ presv. Srca Jezusovega in Marijinega in član raznih cerkvenih bratovščin. Bil je dolgoleten naročnik naših krščanskih časopisov »Slovenskega gospodarja«, »Glasnika presv. Srca Jezusovega« itd. Mnogo-krati je tudi poromal k Mariji Bistrički na Hrvaško in na Svete gore. Pokojni Jože je bil v sorodstvu z umrlim, vlč. g. župnikom Andrejem Podhostnikom na Rečici in z umrlim dijakom Jožefom Petrovičem, ki je bil v salezi- janskem zavodu v Veržeju, a mu je nesrečna jetika pferano pretrgala nit življenja. Kot stric nadarjenega dijaka je vedno žaloval za njim ter želel, da bi skoro tudi on šel za njim. Prošnjo mu je Bog uslišal ter ga poklical v boljšo domovino, kjer ni trpljenja in žaloval-nja. Pogreb blagopokojnika se je vršil dne 8. t. m. ter se ga je udeležilo veliko število ljudL Domači vlč. g. župnik Grobler mu je pri od-, prtem grobu govoril v zadnje slovo; opisal je nam blagega pokojnika in nas vzpodbujal, da posnemamo to, v čemer nam je bil zgled. Dragi Jože, počivaj v miru! Dobra dela, ki si jih" storil, zlasti to, kar si storil revežem, naj ti ostanejo v večno plačilo! Zavrč. Dne 14. t. m. je bil pokopan na pokopališču na Pobrežju pri Mariboru g. Anton Križ, bivši nadučitelj v Zavrču. Pokojnik je vzgojil tekom svojega 411etnega službovanja dve zavrčki generaciji. Bil je vesten in dober učitelj in vzgojitelj. Vsled svojih zmožnosti v gospodarstvu, poselno v vinarstvu, je usmerja.! pouk v šoli vedno v praktično smer in tako dajal svojim učencem podlago za gospodarski napredek. Njegova vesela narava ga je vkljub šibkemu zdravju v mladosti ohranila do visokih let. Po dolgotrajni boguudani bolezni je opešal in zatisnil trudne oči. V. imenu njegovih bivšh šolarjev se mu je na grobu zahvalila v lepem govoru predsednica Marijine družbe iz Zavrča, gdč. Terezija Bel-šak iz Turškega vrha. Ohranimo blagega pokojnika v častnem spominu! Konjice, Dne 1. julija je vozil Jožef Pristov-nik, stanujoč na Vrholjah pri Konjicah, seno iz Slov. Bistrice. Da bi, peljajoč se, lažje vodil konje, se je vsedel pred voz na oje. Toda nesreča nikoli ne počiva. Nenadoma je omahnil ter padel pod težko obložen voz. Kolo mu je šlo preko prs ter mu jih popolnoma zdrobilo; nesrečnež je na mestu izdihnil. Naj počiva v miru! — V Konjiški vasi je dne 8. t, m. umrl oče Peterlinek, ali po domače stari Suhač. Možu, kateremu je bila sv. vera najdražji zaklad, naj Bog da zasluženo plačilo! Žalujoči in nad vse pridni družini iskreno sožalje! = Krme imamo letos obilo. Tudi ječmen in pšenica se odlikujeta. Vinogradi in sadonosniki so slabši od lanskega leta, toda tudi s tem smo zadovoljni. Prosimo Boga, da nam vse to ohra* ni čez nevarno poletje. Čez tri tedne pa je jedel že obilo in z veliko Slastjo, ki je postajala vedno večja in se polagoma izpr&vrgla v lakoto. In tako so se njegove moči krepile od dneva do dneva. Nič pa ni tako spretno kakor ljubezen. In po ljubeznipolni spretnosti je Čolnar okreval. Večkrat je zvečer stal pri oknu in gledal po-zimske gore, ki so v mesečini tako kristalno blestele. Odprl je okno in globoko v se zajemal čisti zrak iz pozimskega gorskega sveta. In tedaj se je začela pretakati velika sreča po njegovi duši: »Rešen!« Starega učitelja najtežja pot. Po noči, v kateri se je hudo boril in mučil sam s seboj, se je učitelj odpeljal v mesto — k Čolnarjevemu zagovorniku. Ta je srčno pozdravil simpatičnega moža in rekel: »Čolnarjeva zadeva se razvija v dobro. Razprava se je obnovila in moja skrb bo, da bo vse hitro šlo. In potem bo ubogi Čolnar zopet brez vsakega madeža. Poskrbel bom tudi, da bo za trpljenje, ki ga je moral prestati, in za veliko škodo, ki jo je moral utrpeti zaradi devetletnega zapora pri svojem gospodarstvu, ki je prišlo skoraj na nič, prejel pošteno odškodnino, kolikor o odškodnini sploh lahko govorimo. Oh, ti nesrečni dokazi ovadbe, na katerih so zgrajene tako strašne obsodbe! Ta malopridni Jeras zaenkrat sicer trdi, da je bila le šala s to samo-obtožbo, da bi dražil Medena. To pa mu ne bo nič pomagalo. Medenovo priznanje, ki ga je napisal pred svojo smrtjo, imamo; Jerasovo iz-žemanje je s pismeno denarno obljubo Medenovo dokazano, takozvani »protokol«, ki so ga vzeli presenečenemu zakotnemu pisaču Jerasu v mestu, je tudi predložen. Dokazana je Čolnarjeva nedolžnost, dokazano je, da sta kriva Meden in Jeras. Seveda, kdo je resnični morilec Katrice Rogatčeve, je zavito v temo, tega nihče ne ve.« Stari učitelj je sedel pred njim ves bled. S tresočim, komaj razumljivim glasom je rekel: »Jaz vem, kdp je umoril Katrico.« Kott&fc &Iedi. bi naj zabranili samomore. Kljub zastraže-nju je uspelo samomorilnim kandidatom, da so izvršili svoj namen. Skoro gotovo bo oblast za nekaj časa zaprla razgledni stolp, ker to odločno zahteva časopisje. ; Prerokovanje iz kart. Katra se je podala k prerokinji na karte. Prerokinja meša in premetava karte semintja. »Vaše zakonsko življenje je ogroženo«, oznanja iz kart, »vidim lepo rjavolasko, ki sledi liki senca vašemu možu in ga ne izpusti več. Vedno je poleg njega. Kamorkoli gre, povsod my je za petami.« Katra je vzdihnila: »Uboga reva! Moj mož je namreč pismonoša.« Poljčane. Tiho in mirno so odhajali naši Žantje lanskega leta k vojakom in rosne so ile njihove oči. Najtežje se je poslavljal od doma Einfaltov Jože. Zopet in zopet se je oziral nazaj na svojo rojstno hišo in solze domo-tožja so mu drvele po licih. Kakor da bi nekaj slutil. In zla slutnja se je izpolnila. Še ;enkrat je videl svoj dragi dom, ko je došel na dopust. Še enkrat je pozdravil svojo mater, katero Je nad vse ljubil, a potem je šel in se ni več vrnil. Pred kratkim je došla brzojavka, da je v bolnici umrl. V srce nas je zadela ta vest, to tem bolj, ker je bil Jože tih, miren in delaven fant, ki je bil zgled drugim. Dosti smo izgubili, ko smo izgubil Tebe, dragi Jože! V naši fantovski sredini se je pokazala nenadomestljiva vrzel. Naša žalostna srca Ti slednjič kličejo: Z Bogom, dragi Jože, z Bogom, mili tovariš! Studenice pri Poljčanah. Na sedmini po rajni Mariji Kodrič, posestnici v Brezju, katera je bila blaga mati dveh duhovnikov, se je nabralo 110 Din za misijone v Bengaliji. Najlepša hvala vsem darovalcem! Posnemanja vredno! Vitanje. Dne 9. t. m. se je peljal kolesar g. Ivan Potočnik, čevljarski pomočnik, na kolesu od svojega doma iz Pake pri Vitanju v Konjice ob prilike kolesarskega popisovanja. Pri .velikem klancu nad premogokopom Polaj-na je izgubil oblast nad vozilom vsled slabe ceste, in ker so mu majhne mušice skočile v oči, je padel s precejšnjo silo 3 m po cesti naprej. Poškodoval si je obe roki in levo koleno. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja! Celje. Pogreb vzorne služkinje. Dne 28. jun. je umrla v hiši dobro znane gostilne Pišekove Neža Lesjak. Služila je prav dolgo dobo 42 let zgledno, pošteno in zvesto. Njeno blago srce, polno dobrote, je delilo z domačo hišo ves čas svojega lepega življenja veselje in trpljenje Rajnica je bila od ustanovitve Marijine družbe pa vse do svoje srečne smrti njena vzorna članica. Zato smo pa tudi vsi prepričani, da je bo Marija kraljevsko poplačala njeno zvestobo in ji dodelila v večnosti delež blaženosti, ki ji ne bo nikdar odvzet. Nenavadno, splošno priljubljenost nepozabne pokojnice je zgovorno izpričal pogreb, ki ga je vodil domači g. župnik ob asistenci g. Seliča, misijonarja pri Sv. Jožefu. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je ,vlč. g. župnik v krasnih, klenih besedah vzel slovo od svoje zveste faranke. Počivaj v miru, blaga Neža, in veseli se svojega plačila! Slovenjgradec. Zadnji čas je bilo v tukajšnjem okolišu razrešenih več županov in sicer: Peter Sirnik, župan občine Otiški vrh; Ferdo Sotl, župan, Šmartno; Aleksander Merjel v .Golavibuki, in Jakob Jaš iz št. Ilja pod Turjakom. Imenovani pa so naslednji novi župani: Anton Radčel za občino Pameče, ki je imenovan mesto pred kratkim umrlega župana Luka Pogača; Franc Verdnik za občino Otiški .vrh; Ivan Kac za Šmartno; Franc Sle- mnik Golavabuko; in Franc Rozman za Št. Ilj pod Turjakom, — Zadnji čas je bilo zopet dovoljenih oziroma na novo upostavljenih par naših prosvetnih društev, katerih delovanje je bilo pred nedavnim zabranjeno. Dovoljena so naslednja društva: Katoliško slovensko prosvetno društvo v Št. Ilju pri Velenju, in Sv. Peter na Kronski gori, Bralno in izobraževalno društvo v Selah, Slovensko krščansko izobraževalno društvo v Razboru, Slovensko katoliško prosvetno društvo v Škalah, in Izobraževalno društvo v Belih vodak. Pred kratkim sta bili dovoljeni tudi Katoliško prosvetno društvo pri Št. Andražu pri Velenju, in Prosvetno društvo v Šmartnem pri Velenju, tako da je sedaj vsega skupaj osem naših prosvetnih društev upostavljenih k ponovnemu delovanju. Hrib ho! zahiadiitca. Znamenite najdbe — dragoceno kamenje in vsakojaki nakit, katerega so našli po dolgotrajnem iskanju pred tremi leti na hribu Alban pri Oaksaki v Mehiki, je videti na letošnji svetovni razstavi v Čikagi, kjer vzbujajo splošno in največjo pozornost. Ti zakladj so najbolj dragocene starinoslovske najdbe, do katerih so se sploh povspeli v Ameriki. Gora Alban je bila v dobi vladanja Aztekov pravi Babilon hodnikov, večjih prostorov in teras. V notrajnosti hriba je glavni trg, ki je dolg 300 m in širok 215 m. Predno so zadeli na najdbe, so natančno preiskali skalovje v bližini in prekopavali so zemljo dolgo časa. Raziskovalci so odkrili najprej stopnice, ki so bile nepopisno široke in visoke in so vodile do svetišča. V grobeh so našli 500 slik, same čudne predstave človeških teles, ki so seveda vsa spačena. Glave na slikah so stisnjene, prekona-vadno dolge in noge zvite. Počasi so prodirali raziskovalci v hrib in so se dokopali do preddvora, ¡kjer so našli cele množine kosti, biserne verižice, dragulje in vse polno zapestnic. Nekatere lobanje so bile posute z raznimi dragocenimi kamni. Povsod so ležale po tleh ovratnice in uhani. Raztrešeni noži so pričali na tedajno navado človeških daritev. Žrtvam so pred darovanjem z nožem prerezali žile. Maska boga Ksipe Totoe je iz jantarja — dokaz, da je bil jantar v onih starodavnih časih znan tudi v Ameriki. EEEEEEEEBEEEEEEE Ali §1 le obnovil liste za ročna dela vseh vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sr. Cirila v Mariboru: Koroška cesta 5 Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg 4. HEEEEEBEEESBEEE0 Tiha ulica v zapadnem delu Berlina. Skozi meglo je videti obrise čudne hiše, ki ima strelne line in spredaj dvi* galni mostič. V tem poslopju je stanoval Gustav Lilienthal, do pred kratkem —* najstarejši aktivni letalec na svetu. Ako je kedo opazoval Gustava Lilien* thala, se je čudil delazmožnosti in živahnosti 831etnega starčka. Marsikedo ni mogel verjeti, da se je trudil ta moi s svojim bratom Otonom, kako bi uresničil prastari človeški sen o letanju pJ zraku. Pokojni Gustav je bil malodane noč in dan v svoji delavnici, kjer se je trudil z napravo peruti, s katerimi jo hotel letati kakor ptič in seveda brez vsakega motorja. Neprestano je opazoval let ptic in po vzgledu teh bi bil tuli on rad rezal s peruti zračne plasti. Gustav Lilienthal je prepotoval dobro polovico sveta in je znal povedati m.ir-sikak zanimiv doživljaj. Po poklicu je bil stavbeni mojster in je na tem poiju marsikaj izvirnega ustvaril, a glarna življenska naloga mu je le bilo letanje. S svojim bratom Otonom se je zagrizel v zamisel ptičjega letanja. Ko so imeli v njunem rojstnem kraju v An-klanu takorekoč učenci uspehe z letalom, katerega so sami zgradili, od tedaj ni več izpustila želja poleta omenjenih bratov Lilienthal. Brat Oton je smrtno ponesrečil s peruti, ko se je spustil s hriba pri Lichterfelde. Niti bratova smrt ni oplašila Gustava, da bi opustil načrt peruti. Silno je pekel Gustava razvoj letalstva s pomočjo motorja, kojega sta so-vračila oba Lilienthala. In tako se je ubijal Gustav celo dolgo svoje življenje z načrtom, kako bi se naj dvigal človek iz lastne moči v zračne višine. V svoji delavnici na berlinskem letališču Tem-pelhof je Gustav Lilienthal svoje peruti skoraj dogradil, ko ga je pred kratkem doletela smrt. S pokojnim Gustavom je legel v grob zamisel letanja po ptičjem vzgledu. 1 ■ 1 Hranilnica Dravshc banovi Centralo: NariKor Podružnica: Celfe v lastni novi palači na oglu nasproti poste, prej JužnošSa- Gosposfte-Slovenske ulice. ^ iersKa Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim j i premoženjem In z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. n J Tak navihaaec. Zadovoljno sedi gospa Klopčič pri krpanju nogavic. Naenkrat prileti kamen skozi šipo njenega okna. Gospa ima takoj atentatorja: lOletnega Jankeca. Mladec niti ne poskuša, da bi pobegnil pred gospo, ampak ji reče lepo ponižno: »Prosim, oprostite, ljuba gospa, takoj bom poklical očeta. Ta je steklar in vam bode urezal in vstavil v okno novo šipo.« Fantek zgine. Čez nekaj časa se pojavi pred Klopčičko možakar, ki se predstavi kot steklar, ki bode škodo popravil. »Šipa stane 40 Din«, pravi steklarski mojster, ko je okno zopet celo. — »Kako to, za božjo voljo?« se začudi gospa Klopčič. »Dečko, ki je ubil okno, je rekel, da ste vi njegov oče.« — »Tak navihanec, mene je nalagal, da ste vi — njegova mati.« Tolažba. Živimo danes dalje nego v prejšnjih časih. Istina je, da živi dandanašnji belokožec veliko dalje nego v prejšnjih časih. Daljšemu življenju gre zahvala napredovanju v zdravilstvu in v dviganju narodnega zdravja. Leta 1871 je dosegla bela ženska povprečno starost 48 let, leta 1932 že G4 let. Moški ne dose-Ž3jo povprečne ženske starosti in pred vsem radi težjih življenskiti poklicev, vojn itd. Amerika brez psov. Po polastitvi Amerike kmalu po odkritju od strani Špancev niso našli osvojitelji tam kaj psov. Ko so začeli na Avstrijskem preganjati protestante, se jih je več zateklo iz Solnograške v Severno Ameriko, kjer so si poiskali novo domovino, a so se morali odreči psom čuvarjem, katerih še tedaj ni bilo tamkaj. Kot nadome-: stilo za pse so se posluževali ukročenih = mladih volkov, ki so kmalu pokazali sposobnost za straženje doma in imetja, Isiserirofte! Lov na nosoroge. Dalje. Pa zver za Mihom se spusti, da ta v strahu brž zbeži. Ob jajcih noja mu spodleti dn sredi lupin obleži. In nosorog ga dohiti, od groze Miha ves drhti. Širite „Slov. gospodarja"! IIIUilli*i!HI* Miha in osel kar trdno zaspita, t» komaj ik počitku glavi naslonita' Mihi se sanja, da nosoroga preganja, da klin mu v gobec zaženo in se žival več ne krene. Dalje sledi. JZOtl Mihi pot po licu lije, saj solnce mu na glavo sije. Žival ga vrže v zrak in Miha pade vznak v kaktus, ki ga pika, da jadni glasno vika. Zdaj jo v tihi gozd zavije, da si od hoje odpočije. Na klin tam osla še priveže, ^ naj tudi on v senco leže. Ko dvigne se, na osla zmisli, ki vedno še tam v palmi visi. Miha do vrha spleže, za ušesa ga doseže. Počasi ga spusti, da kaj se ne zgodi. Da so čudesa v gozdu, vidi Miha, pa prepozno. Ni bil klin to, ne, za Boga, temveč rog od nosoroga. Nosorogu ni za šalo, on ne čaka niti malo, kar oslička vrže v zrak. Zdaj je na palmi — siromak! 1. Vozni red še ni gotov, objavili ga bomo te dni v »Slovencu« in v prihodnjem »Slovenskem gospodarju«. Kdor sam nima listov, bo izvedel za vozni red v domačem župnišču prihodnjo nedeljo. 2. Nekateri so vprašali glede otrok, če imajo prosto vožnjo. Sporočamo, da marajo otroci ravno tako plačati kakor odrasli. Svetujemo pa, da malih otrok ne jemljete seboj! 3. Zaradi raznih objav v »Slovencu« so nekateri v zmoti, da gremo v nedeljo zjutraj. Vsem sporočamo, da mi ne organiziramo nedeljskega vlaka le samo do Ljubljane in nazaj in tudi prijav ne sprejemamo. Mi romamo v soboto zvečer, smo ponoči v vlaku, zjutraj in čez dan na Rakovniku in v Ljubljani, popoldne dalje. Za svoje romanje imamo dovoljenje ministrstva. 4. Za one, ki se pripeljejo s stranskih prog na naš posebni vlak, smo poslali cene znižane vožnje na župne urade. Nekateri so vprašali, kje naj tisto vozovnico od domače postaje na stranski progi do posebnega vlaka dokupijo. Sporočili smo, da na domači postaji. Če danes še niso informiranj na postaji, bodo pravočasno prejeli obvestilo. 5. Prijavljeni izletniki lahko odpovedo udeležbo le v najnujnejših slučajih1 (bolezen itd.), tedaj se povrne znesek po odbitku 10% za stroške. Prijaviti je tako, da najkasneje v četrtek dne 27. julija že imamo odpoved. Na poznejše se ne moremo ozirati. 6. Skušali bomo skrbeti za red, da' boste zadovoljni! Bog daj lepo vreme, pa imejmo seboj tudi dežnike, če nas kak dež zaloti! Vinska poskašnja bo tudi letos na Mariborskem tednu, ki bo od 5. do 12. avgusta v Mariboru. Vsem vinogradnikom so se razposlala vabila, da se te poskušnje udeležijo s svojim pridelkom. Tozadevne prijave je treba poslati na »Mariborski teden« do 23. julija.'.Vinogradniki, porabite ugodno priložnost, da seznanite kupce z Vašo kapljico! '> Vo>?.. •• • Razvanje pri Mariboru. Že nekaj let zaporedoma obhajajo naši gasilci svojo »lepo nedeljo« v naši cerkvi sv. Mihaela. Tudi letos so tej navadi zvesti ostali. Na škapulirsko nedeljo so se v družbi vseh sosednjih gasilnih društev udeležili procesije in slovesne službe božje, popoldne pa se na prav pošten način v prijetnih razgovorih in poučnih nagSLVfiltfi bodrili k človekoljubnemu delu. Hvala ¿.Tajniku KA Kolencu iz Maribora za blagohotno pomoč. Konjice. Tudi dnsvnega »Slovenca« dobite lahko odslej v Konjicah. Dobite ga v Valen-čakovi trgovini. Stane samo 1 dinar. Segajte po njem, kadar pridete po opravkih v naše mesto! Šmarje pri Jelšah. Dočakali smo dolgo dolgo zaželjeno slovesnost. Peto pobinkoštno nedeljo je sprejel v mariborski stolnici sveto maš-niško posvečenje naš rojak g. Štefan Čakš iz Orehka. Popoldanski vlak nam ga je pripeljal, pričakovanega in iskreno pozdravljenega od množice domačinov. Prihodnjo nedeljo 23. julija pa bomo po dolgih letih zapet obhajali veselo primicijo v naši romarski cerkvi M. B. ali »Marija na jezeru« s slovesnim vhodom med 9. in 10. uro. Sv. Ana nad Pemečarai. Minulo je zopet leto, kar smo prav slovesno obhajali god sv. Jakoba in sv. Ane. Zato opominjamo vse častilce obeh, da ne bi letošnje leto pozabili na to božjo pot, da se zopet vidimo na prijaznem hribčku in prav na slovesen način obhajamo god sv. Ane. Sv. maše se bodo brale na dan sv. Jakoba od 7. ure naprej; ob 10. uri bo procesija, slovesna sv. maša in pridiga. Tudi na dan sv. Ane se bo bralo več sv. maš. V nedeljo dne 30. julija bomo tudi obhajali lepo nedeljo pri sv. Ani. Kdor bi se ne mogel udeležiti pobožnosti prej, ima priložnost Še takrat, Gora sv. Ane je stara božja pot in tudi jako lepa razgledna točka, ki slovi celo pre- ko meje. Tudi koroški rojaki se zelo radi udeležijo te božje poti, kakor tudi oni iz gornje dravske doline, kakor tudi iz šaleške in savinjske doline, častilci sv. Ane, pridite v najobifnejšem številu! Sprejmem začetnico v pomoč gospodinji za vsa hišna dela. Zoratti, Maribor, Tattenba-chova ulica 14- 796 Mcčen fant, star 16 let, z dežele, dobro vzgojen, se želi učiti v špecerijski trgovini. Pis-meagjfconudbe daje A, Morej, Maribor, Stolna Ulica 1. . 795 Gospodarske stroje, vodovode, pumpe,izdelju-: jem in popravljam motorje, mlatilnice, vitle, sesalke, mline dobro in solidno: Jožef Kadrmas, strojničar, Maribor, Melje, Kra« ljeviča Marka ulica 13. 792 Fijjdaiji hišo, Vprašati v gostilni Marin na Teznu pri MarH)0ru7 "; č , 793 ■«s.— Med kupuje Društvena čebelama, Ljubljana, Pražakova ulica 13. Poslati je vzorec z na-? vedbo cene. 776 Naznanila. Ivana Švarc, posestnica v Massa« rykovi ulici 24 v Mariboru, naznanjam, da' moj mož Jožef nima solastninske pravice, in ne sme prodajati iz mojega gozda drev« ja. Vsaka prodajna pogodba iz moje šumei v Rogozi na ime Jožef Švarc je neveljavna.: — Ivana švarc, posestnica, Maribor, Mas« sarykova ulica 24. 794' 000 0 oooo Pozor! Za češčenje presvctega Reš-njega Telesa jo izšel nov molitvenik „Pridite, molimo!" E3 0 0 □ □ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000000000 ki obsega polog običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupno molitvene uro Zelo priročna knjiga stane samo Din 16'— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo. Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 00000 0 Pozor! Q 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OGLASI v „Slov. gospodarju" imajo najboljši uspeh! - -r^fje^afS'!.- OoBša — rsatsreRel vrati je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti strupom o« groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi. 741 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u-gotovill, da dosežejo z uporabo našega enostavnega pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesfol Georg Fulgner, Eeilin-Neukoln, Rlngbahnsirasse 24, Abt. P. 83. £ K A R I T A V MARIBORU Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Je usianovifa v llariDora, v prostorih bivše Zadružne samopomoči PODRUŽNICO POSMRTNINSKEGA ODDELKA KARITAS ZADRUŽNA SAMOPOMOČ se je 30. junija 1933 sama prostovoljno razdružila in članstvo je prestopilo v KARITAS DELOKROG TE PODRUŽNICE OBSEGA OBMOČJE LWAW1TOSKE ŠKOFIJE Zarodi prijav In pojasnil naj se iz lega obmoCja vsi obratajo na MARITAS, MARIBOR, OROŽNOVA IIMCA S Pojasnila za zelo ugodno brezobrestno poso-. jilo pri »Edinosti«, vzaj. gosp. društvu v Mariboru, daje glavni zastopnik Marko Zamuda, Celje, Prešernova ulica 24. Sprejmejo se zanesljivi poverjeniki. 780 Zavarovanje proti požaru, tudi povišanje zavarovane svote in za življenje ali smrt do 70. leta posreduje: Agentura Pichler, Ptuj, Društveni dom, Bošnjakova ulica 1. 775 Nakupovalce za sadje strokovnjake iščem večjo množino, kjer se nahaja dobra letina sadja, pod dobrimi pogoji. Ponudbe samo pismene, pošljite točno na: Veletrgovino sadja Ivan Gottlich, Maribor, Koroška cesta 126 —128a. 762 §Sai»o poleife nas sili, da oddamo poceni naše blago. Ker pa gotovine povsod primanjkuje, sprejemamo tudi hranilne knjižice kot v plačilo. Trgovski dom — Maribor. 784 ■ h ■ 10000S00000 Prediiskarija vzorcev za ročna dela z najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor. 000000000000000E D a m s k i: ševret, črni ali rujavi Din 88'-, iz fin. boks usnja Din 110'-, 125'-. Moški: nizki, šiv. Din 78*-, iz boks usnja, trpežni, elegant Din 120"—, 135'—. Del avski iz gov. usnja rujavi, okovani Din 90*—, » »» » » črni „ „ Samo kratek čas, tako nizke cene, ne zamudite ugodne prilike! Konfekcijo 3AH0B LflH, Msrlbor, Eml trg Z. Sičnl vložki kom. po Diu 100"— Žični vložki iz izvanredne trdo žico koin. po Din 150'— Afrik madraco 3delne Din 250-— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 304 „WEKA" MARIBOR Aleksandrova cesta 15. Inserirafie! Krizi primerite nizKe cene je nastavila vsemu blagu manufakturna veletrgovina Franc DobovlCnik, Celle, Molino i.i, Belo platno • < Tiskovina . . i Tiskovina dvojna Poldeleni Oosposha ulica 15. 715 Dokazi: od 4.80 Din naprej. , , , . , od 6.— Din naprej. , s od 7.50 Din naprej. , , od 12.— Din naprej. . . od 9.— Din naprej. Svila za obleke, vzorčasta od 14.— Din naprej. Creppe de Chine v vseh barvah po 39.— Din. Svileni robci.....od 25.— Din naprej. Žen. nogavice modn. barve od 6.— Din naprej. Hlačevina široka ... od 24,— Din naprej. Moško sukno za obleke od 26.— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za ma-drace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah. Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago. Vsakomur se vljudno priporoča manufakturna veletrgovina m - i m m i6i s m i e reglslrovana zadruga z neomejeno zavezo h novi lastni položi no oglu Mja Petra ceste in Isdntae ulice Sprejema hranilne vloge in jih ■ •. obrestnjc najbolje. .-. . , Denar je pri njel naložen po-.•. poln orna varno. .-. ••• Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.•. v .•. m o ž e n j e m! v Tiskar: Tiskarna sv Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru, m Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirilo, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.