Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaaa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS BARODA |2 List slovenskih delavcev v Ameriki. f} Citi «A NFKAJ VFC KOT NADANDOBIVATE C"GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzenui »obrt, i nedelj in praznikov). «4 9* >4 Čitajte, kar Vas zanima telephone: CHelsea 3-1242 iUentcred as Seroml Class Matter September 25th. 1940 at the Tost Offiee a* New York. N. \'M under Aft of Congress of March 3rd, 1879. po. 23. — Stev. 23. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 3, 1941 — PONEDELJEK, 3. FEBRUARJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. L ______ ^ _ ^ _______ _ _ _ v; EBA1A GLEDE POMOČ AIGLUI REPUBLIKANCI SE PRIPRAVLJAJO, DA BODO NASPROTOVALI PREDLOGI . . . DANES BO ODBOR ZAČEL ZASLIŠEVATI OSEBE, KI SO PROTI PREDLOGI Vprašanje glede pomoči Angliji, o čemur so več tednov •azpravljali kongresni odbori In časopisje, bo dane« prišlo na 11 oba t o v kongresu. Dane« popoldne bo poslanika zbornica pričela svoje delte glede predloge za j >01110." jigliji. O tem vprašanju bo zbornica razpravljala kake tri idili. Nato bo pri-šlo do glasovanja—liajbrže v soboto— in predloga bo sprejeta z nekaterimi premembami. Poslano« Bloom iz New Vor-ka, ki je predsednik odbora za vnanje zadeve v poslaniki zbornici, pravi, da 1m> predloga sprejeta z veliko večino. pred vojno in preprečiti evropsko vojno, da se ne razširi) na zapadno zemeljsko poloblo in slednjič prerečiti, da uničevalne sile ne bodo uspele. Senator Nye, ki je voditelj o-pozi« i je, pa je rekel, da je predloga brez vsakega pomena 11 i'a 1m> < svojimi tovariši v ].venatu skušal popolnoma pobiti eeio piedlogo. Xye je rekel, da n,e mara, da bi bila predloga vpisana v senatni pravilnik ni- Majnerji in Lewis Več kot polovica majnerjev ni hotelo glasovati zanj, dočim sta dobila Murray in Kennedy o-gromne število glasov. Postava proti štrajkom Postava krati temeljne pravice državljanov, — pravi Trgovska zbornica ti dva tedna, niti dva dni 111 niti dve uri. Vendar pa bodo tudi republikanski kongresniki v obeh I abo rn if ta h glasovali za predlo-Odbor za vnanje zadeve v *e- go, tako da bo prav gotovo fiatu pa bo nadaljeval zasliše- sprejeta, seveda z nekaterimi vanja ter bo danes pričel za- premembami in dodatki. Po slisevati osebe, ki so nasprotne sobno bodo republikanski kon- Pretežna večina majnerjev, članov United Mine Workers, ne l»o nikdar odpust Ia svojemu predsedniku, Jolinu L. Lewi-si!, ker se je tekom zadnje volilne kampanje pridružil republikanski stranki in se za vzel za Willkieja. Nedavno so se vršile volitve v izvršilni- odbor. Kandidirali ....... . ,so skoro vsi sedanji uradniki, ti dve leti niti dva ine-seea, ni- namrer. J(llm u Lewis za predlogi. Predsedn'-k nenatnega (hIIm grešniki glasovali za predlogo, a ko bo sprejeta točka, ki bo Wm. McAdoo umrl William Grbbs McAdoo, bivši zvozili zakladničar p o d Woodroworn Wilsonom in pozneje senator iz Ualifornije, je v sobto ob 10 dopoldne nenadoma umrl, star 77 let. Zadela ga jo kap. Po poklicu je bil odvetnik. Kennedy za tajnika - blagaj- Ko so v začetku stoletja pričeli j k;,. jli kopati predor pod Iludso-Unite Mine Workers imajo llom iz New Yorka v Now .Ter nad 600 tisoč, članov. Volitve so inžinirji po pričetnih so tajne in širša javnost nikdar delih obupali ter. so z delom ne izve, koliko glasov je dobil Prenehali, rekoč, da predora ta ali oni kandidat. * |ni mogoče dovršiti. McAdoo lelo navduši predsednika, Philip Murray za podpredsednica in Thomas Ameriška trgovska zbornica je nastopila proti zvezni postavi, ki prepoveduje štrajke pri izvedbi narodno-obrambne-ga programa. Njeno vodstvo je dalo naslednjo izjavo: — Trgovska, zbornica je mnenja, da so postave, ki pre-povedujejo štrajke, ne bodo obnesle, ker kratijo temeljne pravice naših državljanov. Javnim interesom je mogoče najuspešneje služiti s svobodnim sodelovanjem. Trgovska zborni"a poziva delodajalce, naj s svojimi de- WILLKIE BO DOBIL ODGOVORNO SLUŽBO Tozadevni predsednikovi načrti sicer še niso znani, vendar se domneva, da ni Willkie brez vsakega vzroka odpotoval v Anglijo. Po Washington!! >() <0 razši- j rile govorice, da bo predsed- jo. Willkie menda ' Z«' nik Roosevelt prosil poražene- tem sm slu, kajti v \.> ga republikanskega kandidata je rekel, da bo proučil Willkieja, naj s svojim vpii- zrakoplovno industrijo vom pripomore k sprejemu skušal prilagoditi a ; pooblastil ne predloge za pomoč razmerai;i. Angliji, Grški in Kitajski. | predsednik bi izbral Willkie je že pred svojim kieja za važen urad pr odpotovanjem v Evropo jav- ] jz naslednjih razlogov: lavci izdelajo mu-rte za mirno j I10 izjavil, da se povsem stri-! j,, predalnikov politič | in takojšnjo ura vi. n vseh med- „ja s predsednikovo predlogo ..^protnik, in imenovanje Isebojinli sporov. Kjerkoli bi se To je v Beli hiši tudi pred-ed- ntoža j,; ntrdiio nan, jtak načrt izjalovil, bi moral i j T,iku osebno zatrdil, nakar 11111' stvo; Willkie j ' d«.!>.'i I poseči vmes posredovalna ob- je dal predsednik po polurnem 1K^m'an ter bi -v kot t j Ij,st- 1 prijateljskem [»ogovoril pismo ,uspešno kot I Prizadevanja za uravnavo za angleškega premierja Win ri \Y . 1 stavke pri A11 i s - Chalmers I ~ton Churchilla n.-i ..1 1 . .. Tudi izid sedanj h volitev ni!?™ je za Iovica r.,ailov ni giasWa- »prieeli delati predor. In prvi , . . ir ionov dolar-l "* J" mn*nfmW ,!ovok',; l,reI,n' L. Lewi-a kot'predor pod Hudsonom je bil . . .. ™",J , J.- _1 bo nadzoroval pomožno akci-1 Anglije. ra senator George je rekel, da propovedovala ameriškim boj- no Kot K*!o otrdil predlo-! go, toda tudi z nekaterimi premembami, nakar bo o predlogi pričela razpravljati1 senatna zbornica. V poslanski •zbornici se republikanski poslanci pripravljajo, da bodo nasprotovali predlogi, zlasti, pa bodo na-nprotovali nameravanemu posojilu Angliji v znesku dveh miljard dolarjev, da bo mogla plačevati svoja vojna naročila, ter bodo zahtevali, da je oblast, ki jo določa sedanja predloga predsedniku, omejena. In sedaj, ko bo poslanska zbornica pričela razpravljati o predlogi, tudi razni kongresniki podajajo izjave za predlogo in proti njej. Poslanec Me-cormack je rekel, da ima predloga o pomoči Angliji namen obvarovati Združene drža v e ne v Anglijo. Mornariški tajnik pred senat, odborom V Washingtoiiu je mornariški tajnik Frank Knox senatnemu odboru za vnanje zadeve pričal glede predloge za pomoč Angliji ter rekel, da Nemčija zato odlaša s svojim velikim napadom na Anglijo, ker hoče zgraditi take aeroplane, ki prekašajo v učinkovitosti vse dosedanje aeroplane. Rekel je, da je to obvestilo mornariški department prejel naravnost iz Nemčije. Knox je rekel, da nemško vrhovno poveljstvo tudi prouča-va vremenske napovedi -za daljši čas, da more odrediti vojne operacije tudi za več dni. Kavno tako hoče Nemčija zgraditi aeroplane, ki bodo mogli leteti 40,000 čevljev visoko, do j h angleški protizra-čni topovi ne bodo mogli doseči. ma t predsednika, j ■ m I Izvoljen je bil le zato, ker ni imel nobenega protikandidata. Če bi kdo proti njemu kandidiral, bi John L. Lewis danes najbrž ne bil več predsednik United Mine Workers.! Dosti več glasov kakor Lewis sta dobila Murray in Kennedy. John L. Lewis je bolan ter leži v svojem domu v Alexandria, Ya. Kakorhitro bo zadostno okreval, bo odpotoval v Florido. bil dovršen 8. marca 1!K)4. Do 11. marca 1911 pa so bili dokončani še drugi trije predori. Ko je leta 1913 Wilson po stal predsednik, je McAdooa imenoval za zveznega zakladničar ja. Bil je trikrat poročen: prva 1 žena je bila Mi-s Sarah Houston Fleming, ki je umrla leta 191^. V tem zakonu je imel tri sinove in tri hčere. Drugič se ji* poročil 7. maja, 1914 s hčerjo predsednika Wilsona Mis, ki ima za vee 11111 jonov oolar jev vojnih naročil, je izjavil,; da je CIO ui.ija avtnih delav- j eev zavrnila predlog, naj bi, se delavci vrnili na delo pred sklenitvijo kolektivne pogodbe. .T ust "čni odbor poslanske zboniiee bo vkratkem uvedel preiskavo glede vzrokov de-j lavskih sporov v vojni indu-' striji. Odboru nare'uje demokratski kongresnik Sumners iz Texasa. rzavn;* l o J' Prijatelji silijo Lewisa, naj 1 Eleanor Randolph Wilson. Le pojasni svoje mnenje o predlogi glede pomoči Angliji, toda Ijcwis pravi, da se zaenkrat noče spuščati 'v javnost. ta 1934 je bil ta zakon ločen. Iz tega zakona ste dve hčeri. 15. septembra 1935 se je McAdoo tretjič poročil in sieer z Miss Doris I. Cross, ki je bila tedaj stara 2G let. Vojna poročila Italjani v Eritreji se umikajo Po večdnevnih vročih bojih so angleški in indijski vojaki razbili zadnje italjanske utrdbe v Agordatu ter se polasti- Vse drugo, le unije ne Republikanski kongresu i k Hoffman iz Michigaiia je presenetil javnost z naslednjo izjavo : — K meni je prišel neki možak, ki noče biti imenovan, ter mi povedal, da je obvestil Henry Ford zvezne uradnike, da Lahi v Albaniji ne morejo nikamor Lahi so v Albaniji na celi črti pričeli veliko protiofenzi-vo, ki pa se je popolnoma izjalovila, tako da je laško vrle tega zelo važnega železni- jhovno poveljstvo vstavilo na-škega mesta v Eritreji. Angle-'daljne naipade. Grki so pa 11a-ži so vjeli več sto Italjanov ter' vzlic močnemu odporu na luno-so zaplenili mnogo topov in'gib krajih napredovali. Zase-trukov, uničili pa so 11 tankov dli so tudi 9 milj dolg go reki in 15 topov. Poročilo pravi, da greben, čegar najvišji vrli se-so Italjani imeli mnogo mr-. ga 6000 čevljev visoko, tvih in ranjenih. Italjani be-1----- že proti Čerem in Angleži jih 35 ^bmarin zasledujejo. Dalje proti jugu j se italjanska armada 8000 mož| Submarin "Marlin" je že 35. j naglo umika iz Metemme pro- J ameriški submarin, ki je bil iz-ti Gondarju, blizu jezera Tana. ]za lanskega leta zgrajen v la-Po poročilu iz Rima so nem- djedelnici Portsmouth, N. H. ški aeroplani bombardirali Bardijo in Šolam v severni A- fr0& 35. submarin je krstila Mrs John D. Winwright, čije mož je poveljnik ladjedelnice, KAKO JE Z ANGL. PREMOGOM? V angleški zbornici lordov so vsivprek napadali -vlado, češ, da je zanemarila svojo dolžnost ter zakrivila splošno pomanjkanje premoga. Vladni zastopniki so se na \>e načine izgovarjali, toda morali so utihniti, ko jim je bilo predloženih več poročil iz Lancashire, da je bilo treba tam zapreti nekaj manj zaradi pomanjkanja majnerjev. V Durham okraju je položaj' v I še slabši in še !bolj zagoneten, j Nov načelnik ruske Tam je pa namreč več tisoč tajne policije majnerjev brez dela, premo- „ v . . . . govniki pa počivajo. Z.a ruske 1»°" V Lancashire je moralo več ,C'ie bl! '"^van Laurcn-bomažnic nehati obratovati, Iil Beria komisar za notranje ■ • j • , • zadeve. Bena le le malo znan kajti za pogon strojev nimajo , „ . . , dovolj premoga. j 'P1?™.'J3*""'?'1' * Earl Listowel je trdil, da' S a',"0"h. pr!'lat?lje.v je te zmede kriva fekljueno le ter Jf ,Pretl letl,v vlada, ker noče izboljšati pre-j«'^"T voznega »Utema. . Narelnlk rus>c ajne polic,ge V Angliji je dovolj premo-Ue 2a 'vsa s'VOJa oslitev v.-eh nezaposlenih oseb; induct ri jalizac ja j>ol jed e 1-stva; razvoj južno ameriške industrije ; izvedba dolgoročnega programa javni del. Po Wilsonovem zatrdilu bi ta program KONTROLA NAD LETALSKO PRODUKCIJO Voj ni department zaHteva, naj bi Lila produkcija letal pod strožjo kontrolo ter predlaga v t. svrho imenovanje nekakšnega "carja". Iz zanesljivega vira >e je *--- ------~ zvedelo, da uradniki vojnega po-lanih v Anglijo, departmenta ni>o prav poseli Zdaj izdelajo ari:< r i no zadovoljni z obstoječimi varne na mesec pribiiž:." ** razmerami v letalski industri- letal. Do srede poletja ji. Vsledtega so pozvali pro- | rasia protlukcija na 1" dukcijski urad, ki mu načeluje tal mesečno. William S. Knudsen, naj pove-J____ ri nadzorstvo nad ameriškimi . . zrakoplovnimi tovarnami ne- Kaj je na Norveškem? kakšnemu -carju- j XemSka liradna r.;,>nik;tl _ V zvezi s tem je bilo imono-!a£Jpntl]ra poroča, da fe odpn vamh precej imen, toda nihče toval v 0sIo na X(;rv, ^ ne ve, ee je med njimi tudi i- He nrich Himniler. n me poraženega republikanske-1 nemzkc vojno poli,.} v ga kondidata Wendella Will-!lialllPraVa ' n.sinli IK.ka ; (hi: Xjegov odhod je najbi z v z <■ s poročili, da se širi itn d ; veškim narodom čeda'je nezadovoljstvo. raje prepusti vladi vse svoje, ... . . .. * i 1*1. 4. vladi, veliko korist 1»: pa imeli tovarne za en olar na leto kot» . . 1 .. , da bi dovolil v svojem podjetju Iw ,,,,II! 'I",av'''.!" I>0'l•"•,• "closed (to je unijski) Shop".!"lk,'I hi zajame,1 gos-po- darsko svobodo. Kot znano, je Willkie v Londonu, kjer je rekel, da bo proučil angleško zrakoplovno industrijo ter jo skušal prilagoditi ameriški. Kongres bo najbrž pozvan, naj naroči za ameriško armado več letal. Sedanji program vključuje ameriška in angle-najbolje služil jška naročila za približno ti soč letal. Skoro polovica bo krepe odgovoren edinole Stalinu. A ko je v Vaši naselbini zastopnik "Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Slovensko-Amerikanski Koledar za 1941. "Nemška zrnata bi nam ne škodovala" Pred zborničnim odsekom za vnanje zadeve je bil zaslišan demokratski kongresnik Barry iz New Yorka, ki je izjavil : — Edinole ljudje, ki nimajo nobenega pojma o svetovnem gospodarstvu, in pa ljudje, ki nas hočejo na vsak način palmi t i v v ojno, .trdijo, da bi Hitlerjeva zmaga un čila ameriško gospodarstvo. V Evropo, Azijo in Afriko proda Amerika tako malo, da dobiček sploh ne pride vpostev. Amerika zamore biti v gospodarskem pogledu povsem neodvisna, pa naj vlada v Evropi ta ali oni. Cenzura na Grškem Tz Sofije poročajo. ak > (leto od 1H do 21 milijonov dolarjev. Dobiček je potemtakem so bile kompanije pozvane, naj |zna5al eeIih 88 Procentov- opuste svoje medsebojne patentno - licenčne pogodbe ter vse pogodbe cen in produkcije. Zastopnik neke obtožene Poleg General Electric je obtožena tudi znana Westing-house družba. Ti dve družbi izdelujeta devetdeset ostot-kov v»eh žarnic. 'J LAS RABOD1"-New York Monday, February 3, 1941 V S 1 A N O V L J E N L. 189: GLAS NARODA CVOICB OF THE PEOPLE) 99 rramk ; (▲ Corporation). ; Pr widen t; J. Lnpslu, Sec. — Place of basineea of tbe sad addraaaaa of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. 48th Year "Gla» Naroda" Is letoed every day except Saturdays, Sunday« and Holidays. Subscription T early (fl.—. Advertisement on Agreement. 71 >lr> leto velja Ust sa Ameriko In Kanado fit.— ; ca pol leta $3.— ; s* , leta fl.60. — Za Ne« York sa celo leto *7,—; ta pol let* $3.50. Za laoaenutvo sa celo leto $7.—; sa pol lets (3.50. Ulas Naroda" lzbaja vsaki dsn lzvzemSl sobot, nedelj In praznikov. ^LAS NARODA." tU WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone; CHelsea >—1242 Iz Slovenije NEMCI SLUTIJO RESNICO Nam v Ameriki so precej natančno znane razmere, v kiterih je nemških narod prisiljen živeti. Poznamo že vsaj približno operacije nemške armade in nemškega letalstva, znana nam je števil ič na moč nemškega vojnega stroja in približno vemo, s kakšnimi gospodarskimi .sredstvi razpolagajo Hifler in njegovi pomagači. Veliki ameriški listi in časniške agenture imajo namrec\ v Nemčiji svoje poročevalce, ki si znajo poiskati za svoje informacije zanesljive vire. Poročila so sicer podvržena nemški cenznuri, navzlic t emu pa pride marsikaj v svet, kar je nemškemu narodu prikrito. Toda Nemci so« za čeli šepetati o tem in onem, kajti naglas govoriti bi bilo prenevarno. Vsega sicer ne verjamejo, vedo pa, da mora biti nekaj žerjavice tam, odkoder se dviga dim. Neka j je pribito—da nemški narod namreč ni zadovoljen s svojim položajem in s svojo usodo. Nemci «o ubogljivi. Ko jih je pahnil Hitler v vojno, so .»prejeli to molče, brez vsakega navdušenja. In ne rečemo preveč, če dostavimo, da tudi brez vsakega posebnega upanja. V sedanjem času ie Nemca težko pripraviti k besedi. Ce govori, govori le s tistim, ki mu slepo zaupa. Toda taka govorica odraža dosti bolj natančno razpoloženje nemškega naroda kot pa vsa Goebbelsova propaganda. Če potrebuje nemški kmetovalec poleti ali jeseni na polju pomoči, ne- gre ponjo v delavsko posredovalnico, pač pa enostavno obvesti pristojno oblast. Po nekaj dneh mu naznanijo, kdaj naj l>o na krajevni železniški postaji. Prrvozi vlak, ]K>ln poljskih žena in deklet. Nemški vojaki jih izženejo iz vagonov kakor živino. Postaviti se morajo v vrsto pred čakajoče kmete, ki začno izbirati najmlajše in najmočnejše. Nekatere med njimi so vsled lakote in trpljenja tako oslabele, da niso za nobeno delo več. Vsak kmetovalec mora vzeti tudi nekaj takih, ter jih dobro hraniti, da se jim vrne moč. Nemško časopisje objavlja le malo resničnih poročil o vojni. Ker 'isti ne priobčujejo seznamov padlih, ranjenih in bolnih, nihče ne ve, koliko ie veljal blitzkrieg narod v življenjih in trpljenju. Med ljudmi s«* pa širijo govorice. Vztrajno se širijo, ker jih ni mogeče objaviti, vsled česar jih vlada tudi zanikati ne nore. Danes je slehernemu Nemcu znano, da je nemška arma a i stila na Poljskem stotisoč mrtvih. Sleherni je slišal zgo-«'V > *ako bliskovitem napredovanju, da ni bilo časa pomagali .-lijuH'i'iM; da so nemški oficirji naročili položiti deske preko mrtv i .n ranjenih, da so mogli preko tanki, ki s*o s svojo težo zmečkali mrtve in ranjene; da je šel za tanki poseben zbor saniteicev, ki so natresli na zmečkano maso debelo plast živega apna. Nemci, vedo, da je nemška armada dvakrat skušaia zavzeti Anglijo, pa je bila angleška zračna sila obakrat kos napadalcem. Vedo tudi, da sta ta dva poskuse na napada zahtevala nad »topetdeset tisoč nemških življenj. Nemci vedo, da je po navalu na Norveško utonilo v norveških jezerih 05 tisoč nemških vojakov. Vedo, da povzročajo angleška letala raznim nemškim krajem strašno škodo. Vedo, da je v noči 8. novembra po rušila angleška bomba sloviti Brauliaus v Manakovem, kjer je bila pred sedemnajstimi leti spočeta nacijska stranka. Splošno je znano, da so nekateri deli Hamburga povsem razdejani; no, pa saj tega niti nemško časopisje ne taji. Ljudje si šepečejo, da so angleški letalci v zračnih bojih taki mojstri, da nemški letalci, katerim se je posrečilo po-begniti iz pekla nad Anglijo, nočejo za nobeno ceno nazaj. Nemški armadi je začele manjkovati izkušenih pilotov, četudi se je produkcija nemških letal povečala. Nacijski podrepniki ne slišijo teh zgo ponoči operiran, vendar j-r niegovo stanje precej resno. Kl jub temu upajo zdravniki, če ne bode nastopile komplikacije, da bo ostal pri življenju. OBSOJEN NA 4 MESECE ZARADI TATVINE VOLA. Mali kazenski -enat v Ljubljani je obsodil Štefana Straha, mesarja na Slov. Javorniku, in njegovega brata Franceta, mesarskega pomočnika, vsakega na 4 mesece strogega zapora-nepogojno zaradi zločina tatvine vola. Posestniku Janezu Noč u je bil 15. julija lani na planini Pusti Rovi ponoči ukraden vol, vreden 7000 'din. Poznejše orožniiške poizvedbe so dognale, da sta vola ukradla brata — me-a rja Štefan in Franioe Strah. Prvi je pred sodniki odkrito priznal tatvino, drugi je v preiskavi tajil in ni hotel nič vedeti, da bi bil pomagal bratu pri tatvini vola. Smat je bil prepričan, da je France so'deloval r>ri tatvini, i.n ga je prav tako obsodil kakor Štefana. . (OSEMDESETLETNICA. V Logatcu je praznoval 80-letnico rojstva vrli Mihove Janez, po domače Pogorele. Kdo ne pozna toga moža na Notranjskem, zlasti rojaki onkraj meje se ga dobro spomfinjajo, kot bivšega špediterja za Idrijo. Močno se je 'slavljencc u-dejstvoval v pretekli dobi v javnem življenju. Navdušen za vsak napredek je bil med prvima ustanovitelji gasilnega društva, neumorno se je trudil. da se je ustanovila dolenjc-loga.ška fara, ter še danes o-pravlja ključarske dolžnosti. Veliko zaslug ima pri ustanovitvi Prosvetnega društva. Do zadnjih let je bil tudi član posojilnice, član občinskega odbora in ol k* i n ski svetovalec. Dolino vnsto k t je opravljal opravke cestnega načelnika. Tako in enako ga vidimo povsod, kjer je bilo treba v dobi razvoja organizacij in napredka prijeti nesebično za javno delo. Ko je slavil svoj častitljivi jubikj v krogu svoje številne in dobro vzgojene družine, mu ne bi prisodili mnogo čez 00 let, saj še trdno opravlja vsa dela na svoji močni kmetiji, f'etud i mu usoda v življenju ni prizanašala z bridkimi udarci, kajti njegov sin prvenec je brez sledu izginil v svetovni vojni, drugega sina inženirja nni je ugonobila na jugu države zločinska roka. je vendar vse te trdote sprejel vdano v voljo Božjo, ter pri tem ni izgubil tvornih sil za napredek in dobro >tvar. UČITELJ ZABODEN V HRBET. Pred-dnevi je bilo poročano o zločinu komaj 17 letnega izprijena, ki je na zahrbten način z nožem zabodel učitelja Franca Stropnika iz Kapele na Šta-jersk ini. O zločinu so se raznesle razne vesti. Učitelj F?'. STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENTC PUBLISHING CO. 210 W. 18 St., New York Peter Zgaga Z izbiranjem povesti in ro-ijanja. Bralec sluti konec, nav velika te- zlic temu ga pa pričakuje z gcv učenec. Stropnik pa izjav-Ija. da Grosman v-eli pet h t, kar poučuje na n i bil njegov učenec, pre roža nega živca je Stropnik ohromel na <>l*e nogi. upati pa je. „„* in lleko „;,,„„ z „„„,„. , iintolji tri razredno knpe!>k<- v(„„ J(>žefa vi.l.-rirerm. T^koi^/i,... sole učence vi-jih razredov — Brezbrižna stari ia V Camdenu, N. J., sta bila aretirana neki WPA delavec in njegova žena. Zjutraj sta odšla z doma in pustila svojega tri mesece starega otroka samega v nezakurjenem stanovanju. Ko *e je mati zvečer Trnila, je bil otrok mrtev. Coroner je dognal, da je umrl zaradi nezadostne prehrane in mammmmammmm Rojake prosimo, k o pošljsjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno okoli 150 jih je bilo — na pogozdovanje na Očeslavski vrh k posestniku Mlinaričn. Ko -o otroci pod nadzorstvom treh n-čiteljev delo opravili, smo bili vsi pri gospodarju povabljeni kosi.'o, po kosilu pa se učenci razšli na domove. Jaz sem se okrog pol 17. nre poslovil pri ^Mlinariču. na pot pa -ta m? spremila 17 letni Mlinaričev sin in njegov prav toliko stari tovarSS Orosmnn. sin sosedovo-ga viničarja. Šli smo od liiše navzdol po grapi nekaj sto metrov. ona dva pa stn me pričela nagovarjati, na i bi se vrnil. Ker se je že mračilo, smo »e na jasi srpodaj pred gozdom ločili. Za čas sfiu se ozrl in opazil v poltcmi. da gresta dve postavi zn menoj. Ko sta me dohitela. sem1« prepoznal prejšnja spremljevalca. Med ten1 ko mi? je Mlinaric zaplel v razgovor, me je Grosman nenadoma od zadaj zaklal v hrbet, da >em se na mestu zgrudil, sam pa je zbežal v temo. Mlinaric me je spraševal. kaj n»i jr . Ko sem mu povedal, da sen> zaboden, je verjel šele. ko je čutil, da mi iz rane teče kri. Ta čas je nrkdo prišel mimo in osta.l vse dotlej pri lrteni, da so prišli od Ml i na-ričevih in me odpeljali na njih-oov dom. Kaj je mladega zločinca napotilo do grdega dejanja, nihče ne vr . Nekateri časopisi so poročali. da gre za mja-ščevanje. ker pa ga je baie učitelj malo natepel, ko je bil fant Še nje- LADJEDELNICAH je bilo ugotovljeno, da je utop- j 11 jenec 68 l, t ni Martin Vidergar j pRQTI STRAJKOM V •z (rradca pn Litiji, ki je pred) 20 dnevi šel sam prosti voljno i v Savo. Truplo je bilo prepe- Skoro istočasno, ko je na jano v zagor-ko mrtvašnico, j Wright- aerodromu v Dayton, Oi o/in i št vo je o najdbi trui.la jOhio, zastavkalo štiristo de-obvestilo svojce ranjke-a v T.i- ]aVcev pri neki armadni grad-t i ii. razkrije odvetnik staremu lah-lij v brlogih, se ogrinjali v ži-koinišiljencu njegov obupen de-;vals-ke kože in z beti pobijali bi žensk ne bilo. — Ženske so pripravile moške do tega. — je poudarjal, — da so začeli gradili hiše in današnje ženske jih silijo hiše kupovati. Med >to hišami, ki jih prodamo, jih je OKcmindc-vetdeset kupljenih na zahtevo : žensk. i Jaz govorniku pritrdim, rad bi pa tole dostavil: — Marsikateri moški bi raje živel v brlogu ter se v živalsko | kožo oirrinjal, kot pa da mora pode ribati. okna pomivati, (premog nositi, sneg kidati, pohištvo prevlačevati, žeblje zabijati. stene paint.iti, streho popravljati in sam ne vem, kaj še vse. k a pel ski šoli,inan,i Položa.i ~ P« vsa | živali, čc Zaradi P°^av.ia' so Simona poro-' či z možem, kateremu niti o-braza ne vidi, in vse do konca, ko slavi ljubezen svojo zmago. Nobene plehkosti, never jet-TRUPLO V SAVI NAJDENO. 110 f 5 ali dolgoveznih opiso- . v vanj, pač pa s*ama logična čiua Selnica ob D:avi. Oba sta sicer tajila da bi bila z naj-! aiiarinom v kakšni zve-vemiar \>e okoliš*"5ne na. njuna krivda oči- BLAZNIKOVA Pratika za leto 1941 Cena 25c 9 poštnino vred. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 West 18th 8tra* Hew Tork, H. T. TIHOTAPCI PUSTILI GRA-NIČARJEM 40 KG SAHARINA. Zadnje mesece } postal s;i-harin zaradi ])omanjkanja in podražitve sladkorja sj>et jako iskano trgovsko blago, katerega tihotapske organizacije na vel ko spravljajo v promet. Zaradi porasta povpraševanja je Neki elevelandski -lovcnskj dnevnik je začel objavljati dolgo pesem, ki je menda še iz prejšnjega stoletja. Pesem ni niti vsebin.-ko niti stilistično dobra, vendar dose-za v polni meri -vo j namen. Je namreč najboljši odgovor vsem tistim, ki ne vpoštevajo, '.da ima urednik samo dvoje rok in da morajo biti v njem združene zmožnosti članka rja, kri- dnji, je vložil demokratski kongresu k \'inson iz Georgi-je. ki j e predsednik zborničnega mornariškega odbora, predlogo, ki naj bi zmanjšala šte-\ ilo štrajkov v industrijah, za-j t . I Zv ilt poslenih z naročili zvezne mor-1 'v , , 1 . itika, politika, |»orocevalca. ko- rektorja. prevajalca in prepisovalca. Tega nr nance. Vinson zahteva v teh tovar-j nali in latljetlehiieah open shop. Go-i»oi lažje bežala. . Graničarji so nahrbtnika pobra.'L ter so v obeh našli 40 kg saharina. Na mestu, kjer sta tihotapca odvr morajo poca vrnila,. "Res sta se naslednjega 'dne pojavila tam znana tihotapca Ladislav Lavrenčič iz Vurbega pri Ptuju in Rudolf Lep iz Gradišča. DAR TOVARNIŠKIH DELAVCEV ANGLIJI 1 trkaj. v* JiŽ ^jg -;;• sb^^^ WM^ i*? Wiiit ■ < '^ i ^^MK^ jL- < % I » i & l f . -f-A ^Jk fmm&r* m kr- W T. i ■ ■ v J Prizor v Burbank, Cal., ko je angleški zastopnik prevzel bombnik, ki ga je 20,0000 delavcev, ki so zabpo*leni pri Lockhead Aircraft tovarni, poklonilo Angliji. Kmalu zatem ___je WTPftnik fisPfftel v utrgaj v Kanadi, vošči, naj tudi za svoje vojaštvo in prebivalstvo sama skrbi. Toda ko berem naprej, se prepričam o vsem nečem drugem. Jugoslovanov namreč ne skrbi laška polenta, pač se pa vprašujejo, če jim bo Mussolini pustil toliko koruze, da si bodo mogli včasi polento -kuhati. Pšenico jim je Hitler tako temeljito pobral, da v vsej Jugoslaviji ni mogoče dobiti belega kruha. Hitler in Mussolini zaenkrat seveda še vse pošteno plačata oziroma dasta kaj primernega v zameno—Mussolini južno sadje. Hitler pa stroje in -trojne potrebščine. Toda pomaranča in limona še zdavnaj nista primerno na-dmcstilo za kruh, poleg mesne ali kakšne druge jedi. pa tudi ni mogoče servirati monkey-w re neha. Iz Vatikana poročajo, da »o izgnale nacijske oblasti menili e-domi ni kance iz starodavnega samostana v Bregenzu v bivši Avstriji. Svetovnoznana samostanska knjižnica, samostansko poslopje in ogromno posestvo bo padlo torej v nacijske roke. To poročajo iz Vatikana. Iz Vatikana pa ne poročajo, kaj namerava Vatikan ukreniti proti tej najnovejši Hitlerjevi lo]K>vščini. Če. drugega ne, ,bi se,.že vsaj ponižen protest spodobil. ML .pSWrPfSSW- * LAS H A B D D A" - New Torf Monday, February 3, »1941 YSTANOVL JEN L. 1888 MONGEN6 LURENTZEN: Hardun-Ar-Ra šid Vita je imela v pritličju sa-tri sobice, zgoraj pa velik olje z okni na dirkalno p roji na jasno nebo. Takoj sem najel brc« pomisleka. Vrt bil poloti zelena livada, pota z mahom in ograjena z ra metra visoko gosto živo ejo, tako em lahko ob »pleni vremenu na prostem i kal akte modelov. Skozi okno svojega atelja m lahko opazoval jutrmji ening na zeleni dirkalni pro-Vsaito nedeljo in sredo sem a videl konjske dirke in pe-tro, nemirno morje gledalcev. Nekega i! hodom mi jo dejal, da bi bilo na jI »olje, če bi prišel tnknj drugo jutro na dirkališče, da bi napravil tam nekaj skic in študij I Spremni sen i ga e z vrt do vrat- nisem pa imel poguma načeti vprašan :o eene. Bil sem iše mlad in že sama mi-el. da bi moral zamenjati sliko za nekaj tako vzvišenega kakor je denar, se mi je zdela malone [sleparija. ' Pozneje sem prišel do mno-1 go bolj vsakdanjega in obrabljenega spoznanaja, da se dajo jed, pijača, obleka in druge zivljenske potrebščine prav doibro zamenjati za sveti o-genj navdušenja. Moja slika in poletje sta napredovala enako. Nehote sem spoznal življenje jockevev ter značaj in navade njihovih konj. Spoznal sem plačljivega Sopporlota, ki se je vedno |«plašil sredi dirke, spoznal I sem 'inalo solidno Okarino, ki je eepetala pravilno kakor ura. spotmal sini Sonny Bova in iRoeeo, ki so ga na z i vali zaradi i njegove barve tudi Kakao, in j sam ne vem, kako so se .še imenovali vsi ti Icon ji. Toda s Prokopovskim svo postala resnična prijatelja. Bil je pa jate dirkališča in dobrodušna tarča vseh pogo>to zelo težko prebavljivih dovtipov svojih tovari-1 še v. Imel j< samo enega ko-,nja Ha nuna. In tetnra se ni nikoli posr*H*ilo, da bi dosegel na jdiriki večji uspeli. Ko se je pojavi' lLarun na dirkalni progi, so gledalci vedno počili v smeh. Bil je običajen konj, podoben pi nega v skim pivovarniš-kim konjnu. Kadar je pridrvel na cilj, vedno dobre pol proico za predzadnjim konjem, i »o -bobnela zemlja pod njegovimi težkimi kopiti in voziček, ki , kako je jahač zletel čez glavo na travo, Miss Gulek ki je bila četrta, so je ustrašila, naglo so je obrnila in oddirjala nazaj v stajo. Ta čass so je odtrga' Sapperlot in adirjal brez vozička po dirkališču. Ko se je razpršil oblak prahu, so videli gledalci Okarino in Donno Sol sredi razvalin gi-igov in jenmen. Končno so ju rešili in izkazalo se je. da se ni pri nesreči pripetilo nobenemu ;ahaču in konju nie hude^ra. Ljudje so si zadovoljno oddahnili. , . iTa čas je pa pridirjal dostojanstveno na kraj katastrofe Hamn-ar-Raišid. Okorno in neumorno je bil pretekel vso progo hwm1 viharnim ploskanjem navdušenega občinstva. iZa dve kroni se je izplačevalo 312, za 20 pa 3120. ISkoraj omamljen sem šel domov, omahnil sem na divan in čakal Prokofpovskega. P.rišel je nasmejan, kimal je z glavo, stisnil nii je obe roki in odnesel sam veliko sliko doli in čez vrt, v širni svet. Nikoli več ga nisem videl in najbrž se nikoli ne bi upal povedati mu, da sem mislil grekloč k totalizator ju, kjer senl stavil svojih 20 kron. O dvajsetih kronah- ki jih imaš v žepu, veš, da jih imaš. Bila bi pa popolna blaznost, staviti tudi najmanjši znesek na Hanma-ar-Rašida. In tako se je -zgodilo, da sploh nieem nič stavil. Sk»vmko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blazrakova Pratika za 1. 1341, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe^mi. — Dobite jo ▼ Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. (Mašilo komunistične zveze breabožnikov v Sovjetiji "Breiz božnik" objavlja zanimive podatke o tem, kako se razvija ver^sko življenje med rmskim ljudstvom. Člankar piše med drugim: Protiverska propaganda v Sovjetski Rusiji je dosedaj iiriela ta uspeh, da je večina cerkva zaprta. Le malo verskih hraaiw>v je še stalo odprtih in duhovniki so že skoraj popolnoma izginili. Vkljnb vsemu tenju pa ■se versko življenje med ruskim ljudstvom razvija naprej. Namesto duhovnikov, ki se ne smejo več javno kazati in gibati, opravlja verska o-pravila lajični verniki in celo ženske. Člankar pravi, da so zlasti ženske pokazale zelo veliko vnemo in pogoim pri opravljanju raznih cerkvenih opravil. Te ženske se gibljejo med ljudstvom v svojem okrožju in so mted verniki zelo priljubljene. Verniki vh kličejo-di "za-kristanke", "lektorice", ali pa tudi "matere." Na zunaj ne nosijo posebnih oblačil, vendar pa so navadno oblečene tako, wa jih že na zunaj verniki spoznajo. Oblečene so priprosto in tudi enotno in njihova •zunanjost najbolj spominja na obleko redovnic. Predvsem skrbe te ženske za redka svetišča, ki so še> na raz-polaigo vernikom. V svojem okrožju pazijo na vse, kar je potrebno vernikom in kadar je kaj nujnega, poklioejo dnhov-nika, ki mora v-časih priti od zelo daleč, da opravi najnujnejše versko opravilo ali pa da od časa do -časa opravi sv. opravilo ali pa službo božjo. Kadar je treba kaj opraviti za ikona-stasom ali pri glavnem! oltar.ru, tedaj gotovo cM'kod pride duhovnik ženske cerkveno pomočnice pa vodijo po cerkvah tista cerkvena opravila, ki no zahtevajo ravno navzočnosti duhovnika. . ('lankar piše med dmgim, da jo v pri kine en i Karel i ji imel priliko prisostvovati takemu tajnemu cerkvenemu opravilu, ki ga je vodila neka taka "za-kristanka." 1% ikonostasa ali pa z glavnega oltarja prineso glavni križ ali pa glavno ikono. V sredini cerkve stoje navadno dva krriža in slika, okoli pa gore sveče, vse pa je v pro-pro-tens cvetju. V cerkve ali pa kapele prihajajo verniki z vseh strani in vseh starosti, v cerkvi pa okoli križev nato o- ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig: Cvetje v Jeseni (spisal Ivan Tavčar.) Hči cesarja Montezume (spisal M. Ridder Haggard.) T'lneL, spisal B. Kellermann. Pjotr Rasputin (p. Klabnnd) Bogovec Jernej (I. Pregelj) Samosilnik, (A. Novačan.) Quo Vadiš (Sienkiewicz.) Potop (Sienkiewicz.) Živi viri (I, Maticie.) Sužnji (Karol May.) V Gorah Balkana (K. May). Po divjem Kurdistanu (Kari May) Morski volk (spisal London) Poslednji dnevi Pompeja, (spisal Bulver) Dekle Eliza (Conconrt). Zgodbe brez groze (D. Rav- ljen). Umirajoče duše (lika Vašte). Kakor hrasti v viharju — (Straehwitz) Illustrated World's History, (v angleščini) Rokovnjaei izpod trate — Spisal Prezerwa-Tetmajer Tohninci. (Ivan Pregelj.) KNJIGARNA SLOVENIC pravijo pobožnost, ki je res nekaj posebnega in velikega po «voji vnemi in pobožnosti. "Za-kristanka" poje ali čita naprej kake dele i« sv. maše, ali pa iz večeraic, nato pa sledi skupno petje in skupna glfcsna molitev. Vedno pa vodi tako pobožnost ženska.. fPo Rusiji je mnogo farnih občestev, ki žive tako naprej, dasi ni več duhovnikov. Ker so nfožje »preveč izpostavljeni, «o žensko članice farryli odborov, ženske vodijo ti^to prikrito javno delo, ki je potrobno. duhovnik in možje pa ostanejo v senci. člankar "BreG^božnika" zaključuje z utemeljitvijo, da je to versko življenje med verniki zelo razširjeno in poudarja predvsem dejstvo, da so ti verniki tako "pobožni kakor to ni bilo nikdar poprej." Čimbolj javno -se 'bre-zbožniška zveza bori proti veri, teirf globlje in iskrenejše je versko življenje med ljudstvom. Zato opozarja člarikar zvezo, da naj fitori vse, da 'se propaganda razširi tudi proti temu načtinu verskega življenja. List objavlja v isti številk? že celo vrsto flenunci-acij proti takim verskim občestvom in že denuneira ženske, ki pomagajo maloštevilnim duhovnikom ali jih pa vsaj nekoliko nadomeščajo v osamljenih in Skritih cerkvah. Že 22 let preganja v Sovjetiji versko življenje režim tako, kakor se dosedai še ni nikdar zgodilo v zgodovini. Vkljnb temu .pa tudi v najhujših okoliščinah verniki znova izpričujejo iz dneva v dan, da človek |hrepeni po verskem življenju jdoklor živi in diha. KUHARSKA KNJIGA: 4 1 Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— ISr'Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^^bS Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda: ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. Oklopna vojska Kako je v Varšavi Praški dnevnik " I)er Neuo Tag" priobčuje članek o današnjem življenju v Varšavi, kakor ga vidijo seveda nemške oči. Polj ika prestolnica je po teh izvajanjih trenutno v nekem prehodnem stanju iz starega v novo, iz iluzije v stvarnost. Kontrasti zadevajo zato drug ob dragega in kažejo poljsko naravo, ki jo nagnjena k eks-tremsom, v še bolj jarki luči. Poleg nastavkov za novo življenje je srečati tu in tam še iluzionizem poljskih intelektualcev, ki se izživlja v kavarniških sanjarijah. Stara ljubezen lahkoživih Varšavcev do romantičnega in ekstravagant-nega se kaže v teh časih splošne živ.ljenske nesigurnosti na čudne načine. Obleka in uživanje sta .še vedno v visokih čislrh. neredko je videti, da prodajajo ljudje zadnje dragocenosti. da bi miogli voditi še kakšno navidezno sijajno življenje. I Neniška uprava ima drugo delo. Samo v nemško mestno upravo je včlenjeno 22.000 poljskih nameščencev, pod poljskim podžupanom. Ti nameščenci baje lojalno sodelujejo. Isto je s poljsko policijo, ki deluje pod nemiškim vodstvom. Na prometnih varšavskih ulicah opravljajo svojo službo spet poljski prometni stražniki in poljska policija zasleduje z vnemo tudi verižno trgovino, ki jo Žid je vedno znova poskušajo. Tovarne večinoma ispet obratujejo in generalni guverner je poljskim delavcem zaradi njihovega dosedanjega lojalnega zadržanja obnovil pretfnosti socialnega zavarovanja in zaščite za primer odpovedi.. (Poslovno življenje je živahno in strogi ukrepi onemogočajo verižništvo. Cene pa so večinoma vendarle viišje nego v Nemčiji. Poljski pomožni odbor je z nemškim Rdečim križem uredil v Varšavi 56 kuhinj za odrasle in 46 za otroke, kakor tudi 4 cajarne. iHonier. vojni poročevalce trojanske vojne, nam nazorno opisuje pogum m način bojevanja trojanskih junakov, ki so se vozili v bojnih vozovih na bojišče, kjer pa so spet stopali na trdna tla, ker peš se je bilo le bolj bojevati. TVojanski bojni voz jL- bil, če vzamemo natančno, torej le prevozilo iz taboriščnega za-Sodja na bojišče. Toda stari vek je poznal tudi že prednost, ki jo je nudil v bitki z dolgimi, srpastimi meči na kolesih in drugod oborožen bojni voz. s kateidni je napadalce za vozil v ntnožico nasprotnikov, da jili jo j kosil kar po vrsti. Takšen na-jčin bojevanja so praktieirali ■ITotiti in Filistejei potem, ko je konj izpodrinil osla kot prevozno žival. Tii vozovi, v katerih so bili bojevniki in vozači do prs zaščiteni z ograjo voza, od to višine dalje pa z oklepom, so bili tedaj prvi pravi bojni vozovi. Z napiedkom vojne tehnike pa jso izgubili precej svoje vrednosti, kajtii konji so bili vse preveč ranljive živali, in tako -o si vojskovodje južnega Sredozemlja izmislili uporaibljati slone za vojne namene. PrviČ. naletimo na slone kot bojno živali med pohodom Aleksandra Velikega v Indijo, pozneje jih je uporabljal kot žive tanko Ha-nibal v drugi punski vojni. Rimljani pa so bili dovolj spretni, da so si izmislili primerne načine za borbo proti de-belokožecm;, tako da so tudi ti svojo vlogo odigrali. Iz vitezov zgodnjega srednjega veka, ki so tudi svoje konje zavarovali z oklepi za glavo in prsa, so se razvili oklopni konjeniki, kirasirji. med katerimi so se odlikovali posebno Pic-l co lomili i je vi za časa tridesetletne vojne. Ti so bili skoraj j popolnoma pokriti z oklepom I in >o bili na ta način v premo-jči zlasti proti pešcem. Zava-jrovani so,bili tako zoper orožje I iz 'bliaine, kakor zoper orožje, ki je učinkovalo na daljavo. Okl opni k i so v prvih stoletjih j novega veka s svojo gibčnostjo in pri lično neranljivostjo imeli podobno vlogo kakor okl opne edinice. (MR. MAGANJA ZOPET DOMA. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je Mr. Andrej Maganja po led« mili stopnicah padel in si je zlomil levo nogo v členku in je bil prepeljan v Bellevue bolnišnico. V petek pa jo bi'! odpuščen t"r >e sedaj nahaja doma na 1 .~>4 Orchard St., Apt. 5, X w York. X. Y. Mr. Mairanja so zahvaljuje vsem svojim prijateljem, ki 80 ga obiskali v »bolnišnici ter se [priporoča, da ga sedaj obiščejo | doma. . Novi generalni postiti mojster Predsednik Roosevelt je i-menoval za generalnega poštnega mojstra Franka C. AValkerja. Senat je brez najmanjšega ugovora odobril i-menovanje. ŠIVALKE — za zelo fine ženske klobuke v svetli delavnici in za dolgo sezono dobe delo pri: BERWICK HATS 54 W. 39th STREET NEW YORK, N. Y. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN ................ $ 2.00 200 DIN................. $ 3.95 300 DIN................. $ 5.75 500 DIN................ $ 9.00 v DINARJIH 1000 DIN. ................ $17.50 2000 DIN................. $34.00 5000 DIN................. $82.50 50 LIR ................... $ 2.85 100 LIB ------------------ $ 4.85 200 LIB ------------------- $ 9JS9 V T T R A IT 300 LIB ---------------- $1330 V 1j 1 A A U 500 LIB _________________ $21.75 1000 LIB ------------------ $43.00 2000 LIB _________________ $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi parni ki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vricd namer 9 Evropi vi »tfie v JmgmUrl)» ki I talij« raka tati fenarjs v DOLARJIH. Umni mmm v dinarjih as. Urah. lata velja tudi aa *m draga av-ripiht drtava. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: i rOTNlSll ODDIHI s st 216 West 18th Street. Hew York • C LAS N A E O D A" - New Tort Monday, February 3, 1941 VST'ANOVLJBN L. 1» Mož Simone : ROMAN Francoski spisal: CHAM POL. Preložil: LEVSTIK. V bombardiranem Londonu in -Berlinu- Švicarski list "Journal de ga angleškega letala. Njegova Geneve" prinaša tele vrsti o ži- posadka je zgorela, vi jen ju v botribardi ranih pre-j Bolj kot kdaj nastopa nem* stolnicah Angilije in Nemčije: |ško časopisje proti Churchill^ Poročila iz prvih tednov ker da "njegovi piloti prav nič bomba rti i ran ja v Londonu se'ne merijo na vojaške cM je." glase, da je bilo v tem časa deset tisoč ndrtvili in 15 tisoč ranjenih. Gotovo je, da so ti ljudje imeli priliko poiskati si zavetišče, ki jim ga nudijo oblasti. Poročevalec lista pravi, da se je pogovarjal z lju'dmi. kaj mislijo o tem, pa je dobil skoro povsod enak odgovor: "Mi bi se že poskrili in preče-peli tisti čas, ko so nad mestom nenjška letala, kje v zakloniščih ,toda ni časa." Žene pravijo, da morajo vendar nekaj pripraviti svojim malčkom; one nadalje nočejo oditi iz mesta na varnejšo deželo, ker nočejo pustiti svojih mož samih v Londonu. Kdo bi jim kuhal, pral, naknpoval. kar je potrebno, kdo bi jim delal družbo .po končanem delu? Tudi bi se tež-j. . i«, i ___, »•_1 *__•__ Govoriti o praktičnem duhu gospoda d'Avron pač ni bila /možna živa du«a razen njegove žene. Simona je menila plaho: i "Ali ste prepičani mama, da se papa tako dobro razu->iie na denarne zadeve!" "On!" je vzkliknila gospa d'Avron in pogledala hčer z naraščajočim začudenjem. "On! Saj vendar razume vse! On je tako pameten!" \ Njene premile črne oči sredi bledega obrazka so plame-nele Od občudovanja in ponosa. Njen mož je bil velika ljubezen, katere niti nfcaterinsko čustvo ni moglo odtehtati, in prej bi bila o luči dneva dvomila, nego o popolnosti gospoda a'A vron. 1 "A vendar >e vsakdo lahko moti," je povzela Simona. "Dobn ta in poštenost očetova, njegova nežna ljubezen do nas in njegovo častihlepno stremljenje, da nas osreči, ga spravlja nemara bolj nego koga dragega v nevarnost, da se da zapeljati." % Z največjo previdnostjo in z vso potrebno počasnostjo je_ Simona polagoma povedala, kar je prejšnji večer dišala od i ko privadile drugemu življenju (Mm. Tdfta ravno nepričakovaimst in važnost njenih ra- b-oz ulic, brez navajenega Ion-'odetij je oslabila njihov učiuek. Pridaleč je bilo od iluzij gospe d'Avron do resničnosti, da bi se bil mogel preobrat tako hitro izvršiti. "'Sabo si »lušala, ali pa slabo razumela," je dejala neverno. "To se godi po navadi, ako človek posluša irtvari, ki niso namenjene zanj In sploh, zakaj bi l»olj zaupala soelbi loga neznosnega Osmina, nego sodbi svojega očeta, ki mora -voje zadeve vendar l»olje ]>oznati, nego kdorkoli dragi? Po-rcVikoma mi govori o njih. ker ve, da se ne razumem nanje in da me denarna vprašanja ne zanimajo; ako pa bi bilo kaj resnega. bi mi bil gotovo povedal. In če bi ga bile naposled tudi oolctcle kakšne izgube- zato bi še vendar ne bili uničeni. Največji dol našega prenioženja je moj delež, in live žen-ke vselej varujemo svojo doto. Po pravici rečeno, ne vem ničesar, razen tega, toda to vem zanesljivo." Mlad človek, ki ni preveč domiš/jav, si težko predstavlja, da je poučen bolje fid drugih. Popolno zaupanje njene matere je nekoliko potolažilo Simono. Vili tega pa jo bila mati videti tako utrujena da bi bilo spričo rahlega zdravja gospe d'Avron osorao in celo nevarno, še dalje časa siliti vanjo. "Govoriti hočem z očetom," je obljubila naposled. Drugi dan pa je dejala vsa jasnih lic. "Kako .-i neumna, uboga moja mala, da si tako nfueila sebe in mene!" Z ljubeznivim ukorom je izgovorila te besede. "Ravnokar sem vprašala očeta,, ki nikakor ni vznemirjen. On bo |K>-krbel za vse." Ta nekoliko nedoločna formula je bila običajni zaključek gospe d'A vron v vseh njenih dvomili. Njen mož je bil v njunem skupnem življenju še vse'ej 4j>cskibel za vse* dobro ali slabo, tcAia tako, tla je živela ona v nfira in potemtakem zadovoljno. Nič jo ni moglo prepričati, da ne bo vedno tako, in Simona je čutila, da bi, ko bi hotela še z nadaljnimi posku Pri tem prinašajo podrobne o-pise prizadete škode na zasebnih poslopjih in napovedujejo maščevanje, ki bo zadelo Angleže. Poročevalec piše dalje, da je škoda in razdejanje v Berlinu mnogo večja, kakor se da razbrati iz gornjega kratkega poročila, ker se je on v poroči iu omejil le na to, kar je sam v enem dnevu neposredno videl. . ŽIVALI Z ZIMSKIM SPANJEM. ■"Spi kakor mrmlotica," pravijo ponekod ljudem* ki radi spijo. Ti glodavci so v resnici pravi umetniki spanja. Že v oktobra se zavlečejo v >voje podzenjel jske dupline, ki so jih mehko in toplo postlali s travo in zelmi ter zaspijo zimsko donskega vzdušja, brez proda-1 span je, ki traja večinoma do jalca in trgov. zigodnje spomladi. Njih krvna Žene so torej no večini osta- toplota se pri tem zniža na le v Londonu. Žive takorekoč tenfperaturo zraka in vse živ-na Ibojišču, vsak čas jih lahko vidiš med ruševinami, kako -se NI Prepozno... Pogosto želijo novi naročniki, da jim pošljemo začetna poglavja izhajajočega romana. Vselej pa temu ne moremo vstreči. Sedaj pa smo vsak dan natisnili nekaj -več iztisov, Uiko da moremo postreči vsakemu novemu naročniku s celim dosedaj objavljenim romanom. Opozorite na to svojega sdbeda ali prijatelja. Ta ponudba poteče 10. februarja. r Prosimo, izročite ta listek vašemu prijatelju. . UPRAVNIŠTVO "GLASA NARODA" j 216 West 18th Street, New York | J Tnkaj Vam pošljem $......,Za .............. naročnino. j[ | I m e.................................... j Naslov................................ j i j Za celo leto $6.—; Pričnite pošiljati list, pričenši s štev. 17 ("24. jan. 1941). Za pol leta $3.; Za četrt leta $1..">0 I pogovarjajo s sosedami, kako čakajo na vodo, ki jo bo pripeljal avtomobil (vodovodi so skoro vsi pretrgani) ali -se naslanjajo na okna brr-z šip, raz katerih plapola le še angleška zastava in nič dragega. Medsebojna pomoč v -vzhodnem delu je čudovito prisrčna. Drag dragega podpirajo z ganljivim ^razumevanjem in tolažbo. O-stalo izvrse krajevne oblasti in zasebna iniciativa. Vsak dan raste število onih, ki so izgubili domove ali so njihova stanovanja proglašena za ogrožena, ker so padle v bližini tempira-ne bomfbe. pa so zato sprejeti v javna zaklonišča. Tam jedo. stanujejo, spe in čakajo na novo streho. Matere, ki žele s svojimi otroci na deželo, lahko v dveh dneh Odpotujejo v podeželske province. Ljudje, ki so brez strehe in nimnjo hrane, dobe hrano v posebnih kuhin -i omajati to prepnčanje, storila svojo mater nesrečno in ji jab. Odrasii plačajo ce'o, otro- morda ee o nakopala bolezen, ne da bi v njeni duši kdaj po drla vsemogočni vpliv gospoda d'Avron. . Ta se nikdar ni zdel mirne jši in veselejti. Otroka sta bila Vlob:e volje, kakor po navadi. Osmin ni več prišel, živ-! enje se jo nadaljevalo vedno v starem tira in včasih je Simona čutila, da ta navidezna pokojnost vseh vara in pridobiva tudi njo; prišli so trenotki. ko je pozabljala svojo bojazen, dvomila o nji in -e vpraševala, če navsezadnje Osmin ni brezumen in ona sanva nekoliko prismojena. V dražili hipih j»a jo je obhajala, kakor bi se naglo pre-Uijala iz s]>anja. slutnja bližajoče se nevarnosti, ki je že tu, "isto b rzu, in tem večja, čim je nihče ne vidi in nihče ne stori ničesar, da jo zaroti. Takrat se je vznemirjala, pogum je kijiel v njenem srcu, hotela je delati, boriti se in >e ustavljati toda kako! In strmeč je uvidevala, da ne more storiti ničesar. Poizkusila je bila govoriti naravnost z očetom. Prizanesljiva dobrodušnost in nenavadno prijazni značaj gospoda d'A vron ni obetal posebne nevarnosti pri tem podjetju in Simona je bila zelo presenečena, ko ga je videla užaljenega že ob prvi be>edi. "Ali se hočeš tudi ti mešati v to, kar te ne briga!" je vakliknil nestrpno. "Mar mi ne zadostujejo vpra-šanja tvoje matere, da bom moral dajati še tebi oeigovorf Skoro bi si mislil, da mi ne zaupata in sta se zaroti!i,da hočeta vohuniti za menoj . . ." Jn ko je Simona potrta in soznooka obstala pred njim, osupla nad tem nenevadnim iabruhom, se je skesal na me^-tu. Pogladil je hčer po glavi in izpregovoril z glasom s kakorš-nim mirimo otroke: "Ne skrbi, mala moja, vse gTe po sreči, vse je v najboljšem tiru." Nemara je zato ker je bilo vse v najboljšem tira, prekinil razgovor ter nasrlo odšel, in se v naslednjih dneh s pol ju-l»om, * šalami ali z beironri umikal vsem novim smelim poizkusom Simone, nemara se je zategadelj začel skrbno izogibati vsakega trenotka, ko bi bil moral ostati ž njo med štirimi očmi. Nekega jutra, ko je vstala ob rani uri, pa ga je vendar našla samega v njegovi pisalni sobi. Sprejel jo je z nejevoljnim obrazom človeka, ki je moten in presenečen. •"Ali bi me ne niogla pustiti "samega, dragica?" je dejal. "Toliko dela imam . . ." Pokazal je na papirje, počečkane z njegovo neenakomerno, skoro nečitljivo pisavo, ki so bili razsejane po mizi naokrog.. Ako bi ta zmožnost ne bila preveč nenavadna, bi ei človek »pričo nj*Kove?a nekoliko utrujenega obraza v resnici itfudvl, da je delal celo nco. "Zelo neprijetno mi je. da vas motim, papa," je izpre-govorila ona boječe. "Clsuda in Marija bi rada svojo plačo." "Ab! Koliko pa iiuata dobiti!" f * INadaljeranj« prihodnji*.) >' znanstvene odprave v razne predele sveta, da bi zbirale novo .gradivo o kozmičnih žarkih. Podatki, ki so doslej znanosti na raizpolago, izvirajo z opazovanj na raznih točkah po ravniku, na najvišjih vrhhovih zem- Ijensko delovanje se jim onrji Ij^ v avstrajnkih puščavah in J J na ledenikih Aljaske. Za toč- no določitev intenzitete koz- ci polovično. Tudi obleko, obutev in podobno dobe tisti, ki so vse izigubili. Za te nesrečneže prirejajo po di'zavi posebne Zbirke. Ako je kdo izgubil stanovanje, pa si je rešil nekaj pohištva, ga lahko brezplačno shrani v posefone, za to določene prostore. Smeh na licih je bolj redek. Vsakone>čno igranje slepe miši z grozno smrtjo rise v prej vedele obraze lon-dončanov resne črte. . Mnogo je trpel vzhodni in zahodni del niesta, trgovsko središče in delavska predmestja. Kljub temm je življenje delovnega .ljudstva skoraj povsem normalno. Ljudje gredo za svojimi vsakdanjimi opravki. Go-spexlinje "so često na trgu pod milim neboml- Čeprav je okoli njih polno tgasileev, ki gase goreče hiše ali odstranjajo rapo-to, da bodo ulice zopet sposobne za promet. Tngovina in promet še vedno redno poslujeta. Lokomotive pihajo gost 'dim v znrtsko londonsko meglo, ko prihajajo v doke. . O bombardiranju Berlina piše nemško čaBopi«sje, da je škoda. povzročena na zasebnih hišah, zelo velika. Angleške bom be fo se večkrat vsipale na vzhodni del mesta, kjer sem -se nahajal, — pise švicareki poročevalec — sprenfljane s silnim pokom. Varnostna elužba se je podaila takoj na delo. Ranjen c? so prenesli v bolnišnice. Tiste, ki «o izgubili stanovanje, so za prvo silo nastanili v nekn ? lli. Bilo je tudi nekaj mrtvih. Neka krajša proga podzemske yeleenice ni več v obratu. Videl "sem, kako je bila zadeta neka pivovarna. Časopisi so objavili slike nekega sestreljene- do >krajnosti, tako da pri mr-moticah med zimlskim spanjem ne ugotovimio več kakšnih pet dihov na uro. Če poberemo spečo mrmcrtico iz jame, v kateri vlada običajno temperatura 10 do 11 stopinj, in jo postavimo v toplejši prostor, je opaziti šele pri 21 stejpinjah razločno dihanje. Pri 23 stopinjah prične žival smrčati in pri 31 stopinjah se naposled prebudi. Medtem ko spijo jež, polh in mrmotiica nepretrgano, se drage živali, kakor netopir, jazbec in med vi d zbuele, da si izpraznijo čreva ali pa da se najedo. Tudi nešteto žužeCk, kuščarjev, krastač, žab in kač zapade ob začetku nrfrzle letne dobe v o-trple>st. iz katere se zbude šele sponvladi. Vsaka žival si za ziirisko spanje poišče primerno zavet išče, ki ustreza njeni naravi in življenjskemu načinu. Metulji se zabubijo, nekatere ribe se umaknejo pod previdne bregove, manjši sesalci se zatečejo v podzemeljske janre ali drevesne dupline, ki so jih prej postlali s slamo, listi, senom, dlakami ali volno. Hrček si poskrbi razen tega za zadostne zaloge hrane. IMirfokomu je pa znano, da pevznajo živali tudi "letno spanje." Krolkodili, kače in razne tropske ribe se ob začetku suhe mičnrli žar»kcv na vseh teh krajih, so raziskovalci uporabljali iste, nad vse občutljive in preizkušene instrumente, ki -o iz-koriščali zlasti lastnosti radija. Kalcšna silovita moč tiči v ke>zmičnih žarkih, je razvidno iz primere- ki jo je napravil prof. Conlpton. Če bi bilo ino-ge>če ta silni vir energije zapreti v cev, bi mogla ta cev zelrža-ti električni naboj milijarde voltov. Koznfični žarki imajo si kakšen knez. "Boljša družina" si z obrestmi iz taksne glavnice ne more privoščiti prevelikih skokov. Naj bo ka-ker hoče, dejstvo je, da se je na oglas "'boljšega gospoda" javilo samo šest molitvenih kandidatk. Gospod "z rahlo telesno napako" je menda slab psiholog ali pa si je hotel privoščiti majhno šalo, kajti izmislil si je, da je vso to šestorico povabil za isto uro v isto kavarno. Kot znak, da bi se lahko spoznali, naj bi imele v rokah list. Ke bi bilo potrebno Še posebej omeniti, da so ob dole>čini uri vse kandidatke točno prišle v kavarno. Sedla je vsaka v svoj kot iu vze^a časnik \ roko. Prav tako se je pojavil naš "boljši gospod." Bil je že prilično prileten in njegova približno istolektr e je,čFW,rahla telesna napaka se je iz-približno isto električno zmosr- kazala za — mogočno grbo. Se-Ijivost kakor blisk. Na zemljo \veda je izzvalo to veliko razo prihajajo od nekod v svetovni prostornini in so »izrazito električne narave. Vrak poedini keramični nrhaj ima v sebi energijo. Oel ke>d izvira ta energija in kako je točno sestavljena, elanes še vedno ne vemo. Ob zadnjem sončnem* mrku v za- straniti konce in Aeliki- žile, nato oprati in ziezati. Zre>za-no zelenjavo je zvezat v per-gamentni paprir kakor vrečo, tako da o.-tane nekaj zračnega pre>stora, nato pride vse skupaj zračnega prostora, nato pride vse skupaj v vrelo vodo, kateri se kuha dvakrat tako dolgo kakor zelenjava ob navadni pripravi. Para. ki se tvori v vreči, uniči težak o prebavno celulozo in kar ostane, je lahko prebavljivo. Neposredno pred e>bedom in med nj'am ne pij. raranje. Prišlo je pa še elo hujšega. Gibavec je-šel namreč opazujočim pogledom mimo vseh kanelidatk, potem je stopil naravnost in sedel k naj-mflajši, in še najlepši jiknI njimi. To je bilo več, nego so mogle prenesti c«tare konkurent-četku novembra so učenjaki v ke. Kakor na povelje so Šiijiie Južni Amleriki med dragim o-pazovali tudi sončna izžarevanja in uroajo, da bodo iz teh o-pazovanj zvedeli marsikaj tudi o značaju kozmičnih žarkov. BOLJŠI GOSPOD Z RAHLO TELESNO NAPAKO ... "Boljši gospod, imovit. 200 tisoč lir kapitala, siguren doho- kviŠku in planile z besnim kričanjem proti grbavcu in njegovi izvoljenki. Raztlražcnim l»c-sedam so sleslila nasilna deja-jnja, morala je intervenirati po-jlieija. Stvar bo imela sve>j epi-•log še na soelm^. dobe zarijejo v rečno blato, vl