Haaa*naaamnaMMMMMaaaM
VESTNEK
aaaaaaaaaH^
/ec
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
k
A..—
a
LETNiK XXX)X.
CELOVEC, PETEK, 19. OKTOBER 1984
ŠTEV. 42 (2197)
Strokovnjaki ceiovške univerze za izboijšanje dvojezičnega šoistva
Premiki zadnjih dni kažejo, da koroške in avstrijske politične stranke vprašanja šoistva na narodnostno mešanem ozemiju ne bodo mogie rešiti „na nagio" v smisiu zahtev nemškonacionaiističnih sil. V tej povezavi je potekala tudi dunajska tiskovna konferenca, ki jo je prejšnji teden priredila skupina znanstvenikov celovške univerze. Strokovnjaki so zahtevali vsestranske ukrepe za izboljšanje dvojezičnega šolstva in zavrnili vse spremembe, ki bi poslabšale položaj slovenščine v šolstvu. Tako je bila ta tiskovna konferenca koristen prispevek k vsebinski razpravi o dvojezičnem šolstvu na Koroškem in tudi prispevek k objektivni informaciji javnosti o manjšinskem vprašanju.
Pogovor z novinarji j,e sklicala delovna skupina za narodnostna vprašanja, ki žie nekaj let deluje na celovški univerzi in združuje okoli 25 univerzitetnih profesorjev, docentov in asistentov. Na dunajski konferenci so jo zastopali univ. prof. dr. Peter Gsitettner, univ. doc. dr. Manfred Moser, univ. a si s. mag. Valentin Sima in univ. asis. dr. Vladimir Wa-kounig.
Uvodoma je Moser dejal, da je dvojezičen pouk prednost in vrednota, ki je dvojezična Koroška ne sme zapraviti. Delitev šole v smislu zahtev Heimatdiensta in svobodnjaške stranke in tudi rešitev po vzorcu ta-koimenovanega kompromisnega modela je označil kot usoden korak, ki bi vodil v nekaj desetletjih v popolno asimilacijo koroških Slovencev. ..Dvojezičnost jie človeška in pedagoška dragocenost. Na Koroškem imamo možnost, da se v otroških letih takorekoč zastonj naučimo drugega jezika. Kdor to možnost hoče ukiniti ali zmanjšati, tisti izvaja nasilje," je poudaril Moser.
vključijo v razgovore. Gsfettner je predstavil okviren koncept za naslednja leta, ki naj bi prinesel notranjo reformo dvojezičnega šolstva. Predlagal je ustanovitev posebne stalne strokovne skupine, kjer bi sodelovali znanstveniki, dvojezični učitelji, šolske oblasti in politiki. Kot nujnost je označil ustanovitev delovnih skupin, ki bi pripravljale učila za dvojezični pouk in bile tudi sredstvo za dopolnilno izobraževanje učiteljev na dvojezičnih šolah. Posebej se je zavzel za izvedbo znanstvenih raziskav iz področja manjšinskega šolstva in dvojezičnosti. Priporočal je, da bi se v prihodnjih šolskih letih izvedli razni šolski poizkusi za izboljšanje dvojezičnega pouka. Ugotovil pa je tudi, da j.e treba izboljšali politično vzdušje za manjšino in prdelagal, da naj bi dvojezičnost gojile zasebne in javne ustanove in organizacije, ki delujejo na južnem Koroškem.
prav, da je prišlo do skupnih prireditev slovenskih in nemških kulturnih skupin; motilo ga je tudi, da so prijave k dvojezičnemu pouku v zadnjih letih procentualno. rasle; enako mu ni bilo po volji, da je vedno več učiteljev s kvalifikacijo za dvojezično poučevanje slovenščino tudi upoštevalo in uporabljalo enakovredno z nemščino. „Heimatdienst razpihovanje narodnostne mržnje uporablja kot sredstvo asimilacije," je dejal Sima, ko je govoril o vzdušju, ki ga je ustvarila ljudska zahteva za ločitev šol na južnem Koroškem.
S tiskovno konferenco je delovna skupina hotela opozoriti, da bi bil obstoj slovenske manjšine na Koroškem močno ogrožen, če bi šel razvoj v smeri, ki jo zahtevajo nemško-nacionalistične sile. Upamo, da bodo pristojni dejavniki v deželi in državi upoštevali argumente izkušenih strokovnjakov, ki sta jim pri srcu demokratičen razvoj na Koroškem in enakopravnost manjšine.
V obrambo pred nadatjnjimi napadi na naše pravice!
Na področju dvojezičnega šoistva grozi novo posiabšanje, torej nadaijnje zoževanje in odvzemanje naših narodnostnih in čiovečanskih pravic.
Tega ne smemo dopustiti. Z vsemi močmi se moramo postaviti v obrambo pred napadi na naše pravice — preprečiti moramo vsakršno negativno spremembo manjšinskega šoistva!
Zato vsi na
ZBOROVANJE
zaupnikov in odbornikov obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev
V PETEK 26. OKTOBRA (DRŽAVN! PRAZNfK)
OB 19.30 URi V DVORAN) SEJEMSKE HALE 5 NA CELOVŠKEM RAZSTAViŠČU (St.-Ruprechter-StraBe)
Oceniti bomo poiožaj po referendumu in dežeinozborskih vciitvah s posebnim ozirom na dvojezično šoistvo. Na sporedu bodo govori, diskusija in kuiturni nastopi.
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem
Narodni svet koroških Siovencev
Novembra na Dunaju pogajanja o koroškem manjšinskem šoistvu
„Vs<ebina zahtev koroškega Heimatdiensta popolnoma nasprotuje načelom avstrijskega šolstva," je podčrtal Gsitettner in obžaloval, da v javnih razpravah in izjavah politikov o manjšinskem šolstvu na Koroškem pedagoški argumenti do sedaj niso igrali posebne vloge. Hei-matdtienstu jev šolski diskusiji odrekal strokovno pristojnost in tudi odklonil njegovo sodelovanje pni pogajanjih o manjšinskem šolstvu. Zahteval je, da celovško univerzo
Wakounig je poudaril, da daje dvojezičen pouk otrokom nedvomno več znanja, predvsem pa tudi boljše človeške osnove in kvalifikacije za sožitje obeh narodov na Koroškem. Prikazal je, kako poteka dvojezičen pouk, pri čemer pa ni zamolčal, da je za ta pouk na razpolago premalo učbenikov.
Sima je opozoril, da je Heimat-dienst izvedel svojo ljudsko zahtevo proti skupni šoli prav v času, ko je na kulturnem in šolskem področju prišlo do vidnih pozitivnih premikov. Ooenil je, da Heimatdiienstu ni bilo
Na prvih povolilnih razgovorih koroških dežeinozborskih strank (obširneje poročamo na 2. strani — op. ured.) sta se SPO in OVP sporazumeli, da se bodo meseca novembra na Dunaju začela medstrankarska pogajanja o koroškem manjšinskem šolstvu. Svobodnjaško stranko sta SPO in OVP o svojem dogovoru le obvestili in jo s tem očitno „kaznovali", ker je s svojim zadržanjem pri KHD-jevskem referendumu in zlasti s svojim lastnim zakonskim predlogom za spremembo manjšin-skošolske zakonodaje kršila tozadevni trostrankarski pakt.
Za omenjena pogajanja nameravajo zaprositi pravne fakultete univerz na Dunaju, v Gradcu, Salzburgu in Innsbrucku za strokovna mnenja, s katerimi bi razčistili vprašanje, kako naj obravnavajo KHD-jev-
ski referendum o manjšinskem šolstvu. Pri tem naj bi razjasnili tudi vprašanja pristojnosti. Prav tako naj bi se strokovnjaki bavili s problematiko soglasnosti z ustavo in z državno pogodbo, s čimer se bosta podrobno ukvarjali tudi deželna in zvezna ustavna služba.
V prvem stališču k tej napovedi je poslovodeči tajnik ZSO dr. Marjan Sturm dejal, da je sicer treba pozdraviti odločitev strank, da si za ..dokončno rešitev" manjšinskošol-skega vprašanja oskrbijo mnenja pravnih izvedencev, vendar je nerazumljivo, zakaj stranke ustreznega naročila niso dale tudi strokovnjakom za izobraževalne vede in pedagogom. Ravno univerza za izobraževalne vede v Celovcu (pa tudi drugi ustrezni inštituti na avstrijskih univerzah) bi bila za to
naravnost poklicana tako po svoji usmeritvi kakor tudi po svoji geografski in znanstveni pristojnosti.
Sicer pa je tajnik ZSO v zvezi z referendumom opozoril, da je bila že v osnutku manjšinske iistine evropskega parlamenta v StraBburgu ljudska zahteva večine proti manjšini odločno zavrnjena kot nedemokratična; poleg tega referendum KHD nasprotuje tudi besedi in duhu člena 7 avstrijske državne pogodbe. „Zato bi deželne stranke ravnale prav," je dejal Sturm, „če bi vprašanja manjšinskega šolstva reševale ločeno od dnevnopolitičnih in voliinotaktičnih preudarkov, v soglasju z izobraževalno-znan-stvenimi in pedagoškimi dosežki avstrijske in mednarodne znanosti, zlasti pa v smisiu določil državne pogodbe."
PREBER!TE
na
strani
2 Vse govori v prid dvojezični šoii
2	Čudna pota avstrijskega sodstva
3	Ceijski „Amadeus" v Ceiovcu
4	SiovoodFoitija Hartmana
5	Gradiščanski „BRUJ! ' pridejo v soboto v
Št. Primož
8 Jugosiovanska miadi-na obsoja germanizacijo koroških Siovencev
Po /;aJsbi zahtevi KHD za spremembo Jvojezičnega šo/stva na južnem Korošbem in po iziJa Ježe/no-zborsbib vo/itev se nam jasneje kažejo obrisi boJočcga po/itmnegR razvoja ^ fMro<fno^Mfw in z/asti v šo/sbem vprašanja.
MeJtem bo $o bi/e fozdJcoMf pozicije svoboJnjabov že oJ vsega za-četba znane, je zJaj taJi v borošbi /jaJsbi stranbi prir/o Jo Jo/očenib sprememb ne samo v ten:, Ja so janb-cionarji te stranbe preJvsem na jaž-nem Korošbem viJno in vehementno poJpr/i /jaJsbo zahtevo KHD, temveč taJi v tem, Ja je stranbino voj-stvo že izJe/aio preJ/og za spremembo, bi se ne raz/ibaje bistveno o J KHD-jevsbib zahtev.
Pri socia/istih Jos/ej sicer niso znani babšni bonbretni prcJiogi za spremembo Jvojezičnega šo/stva, toJa že Jejstvo, Ja poaJarjajo potrebo bom-promisa, bi naj bi zaJovo/ji/ vse strani, ne obeta Jošti apov, Ja v zaJ-nji bonsebvenei ne bi ta Ji socia/isti pr/sta/i na spremembo v šboJo s/o-vensbe naroJne sbapnosti na Koroš-bem. V to smer vsebabor bažejo taJi izbasnje iz petJesefib in iz seJemJe-setib iet.
Kabo torej naprej v šo/sbem vpra-šanja?
5tranbe pripravijajo na tem poJ-ročja bompromis a/i' trostranbarsbi sporazam, bi bi gotovo bii v šboJo
siovensbe naroJne sbapnosti. Kajti „bompromis", babor ga stranbe tre-natno ventiiirajo, bi pomeni/ reševanje na poJ/agi rasističnih in šovinističnih zahtev nemšbonaciona/ist/čnih si/. Tab bompromis pa bi ojpr/ vrata postopni /ega/izaeiji apartbciJsbe po-iitibe. Hemšbonaciona/istične si/e bi v tem primera ponovno s/avi/e zma-
nib si/ na Korošbem. Pabbo agotovi-mo, Ja je /jaJsba zahteva KHD /n HaiJerja ponovno opozori/a avstrij-sbo in meJnaroJno javnost na nerešeno manjsinsbo vprašanje v Hvstriji. Pabo je bi/a npr. prej nebaj teJn/ na Korosbem meJnaroJna Je/egac/ja strobovnjabov, bi so staJira/i Jvoje-zično so/stvo in boJo o svojih agoto-
Zborovanje na državni praznik naj bo izraz naše živijenjske voije
go, bi bi jih /e se opogami/a za na-Ja/jnje napa Je na preosta/e /minima/-nej naroJnostne pravice borošbib S/o-veneev. Hajna pos/eJica bi bi/ permanentni, zaostreni naroJnostni boj in o babšni pomiritvi na Korosbem v tem primera ne bi mog/i govoriti.
Pa po/iticna ozajja spozna/i taJi vsi tisti iz nemšbogovorečega Jc-mobratičnega tabora, bi so se v zaJ-n/;b teJmh m mesecih ^asno in ^avno izreb/i proti /očevanja otrob po jezi-bovni pripaJnosti. V mis/ib imam preJstavnibe borosbih m/aJinsbih organizacij, preJstavnibe cc/ovsbc m Jragih aniverz in sp/oh vse, bi so se v Ježe/i, v avstrijsbem obvira' m v meJ-naroJni javnosti ogorčeno izjavi/i proti zahtevam ncmšbonaciona/istič-
vitvah obširno poroča/i meJnaroJni javnosti. Ha Korosbem obstajata Jva bomiteja, bjer soJe/ajejo nemšbogo-voreči soJeže/ani v priJ ohranitve oz. izbo/jšanja Jvojezične so/e. Hibabor ni nab/jačje, Ja soJe/ajejo v teb bo-mitejib taJi strobovnjabi s ce/ovšbe aniverze, bi iz po/itičnib, preJvsem pa iz peJagošbo-strobovnib viJibov oJb/anjajo rasistične zahteve nemsbih naciona/istov. Prav v zaJnjih Jneh je bi/o v Ce/ovea taJZ srečanje preJ-stavnihov Jcmobratičn/b organizacij in sbapin iz ce/e Hvstrije, bi si priza-Jevajo, Ja bi ponovno v vseavstrij-sbem obvira poživi/i so/iJarnostno gibanje za pravice borosbih S/ovencev.
Če torej g/eJamo našo šo/sbo pro-b/ematibo iz tega viJiba, potem po-
stane jasno, Ja imamo borošbi 5/o-venci v novih zaroJbih so/iJarnost-nega gibanja ter v meJnaroJni javnosti po/itične rezerve, bi gotovo vp/iva-jo na to, Ja manevrsbi prostor boroš-bib stranb ni več tabo ve/ib, bot je bi/ se v seJemJesetib /etib. /n če je bi/o nase po/itično Je/o v zaJnjih mesecih osreJotočeno na in/ormativ-no-obveščeva/no Jejavnost, potem je zahteva seJanjega trenatba, Ja s/cer naJa/jajemo z in/ormiranjem in osveščanjem, toJa hbrati je potrebno, Ja z manijestativnimi abcijami jasno izpovemo našo živ/jenjsbo vo/jo in zahtevo po ohranitvi in izbo/jsanja Jvoje-zičnega šo/stva.
Torej ta Ji iz viJiba brepitve so/i-Jarnostnega gibanja v Hvstriji se nam zJi potrebno, Ja s svojimi abcijami prispevamo b tema, Ja bo naša pro-b/ematiba še bo/j prisotna v avstnj-sbi po/itični vsabJanjosti. V tabib po-/itičnib obo/iščinab nam bo gotovo aspe/o, Ja bomo v soJe/ovanja z nemšbogovorečimi soJeže/ani oJbi/t napaJe nemšbonaciona/ističnih si/.
Zato priprav/jata obe osrJenji organizaciji borosbih ^/ovencev Z^O in H5KS za Jržavni praznih 26. obto-bra protestno zborovanje bot Jemon-stracijo naše živ/jenjsbe vo/je in naše oj/očnosti, Ja sprememb na poJročja Jvojezičnega šo/stva v našo šboJo ne bomo spreje/i.
dr. Marjan Sturm
poslovodeči tajnik ZSO
Vse govori v prid dvojezični šoti
#	Sodobno družboslovje že dolga leta nima več dvomov o prednostih zgodnjega učenja dveh jezikov. Odkar je ob koncu šestdesetih tet angieški znanstvenik John B. Carroii s temeljitimi raziskavami dokazal, da je dvojezičnost velika prednost, je to za sodobno družboslovje v zadostni meri razjasnjeno. Carroll je prišel zlasti do zaključka, da vpliva dvojezično šolstvo pozitivno na pripravljenost otrok, učiti se tujih jezikov; če je to zanimanje zbujeno, je korak k učenju nadaljnjih jezikov še lažji.
#	Do zoževanja dvojezičnega pouka na Koroškem je treba izraziti najmočnejše pomisleke, je poudarila fakuiteta za osnovne in integrativne znanstvene vede na dunajski univerzi v posebni študiji, ki jo je pripravila v zvezi s prizadevanji za „spre-membo" manjšinskega šoistva na Koroškem. ,,Socialno-psiho-loški, vzgojno-znanstveni in politično-znanstveni preudarki govorijo za ohranitev, če ne celo za razširitev skupne vzgoje nemško- in slovenskogovorečih otrok," je dalje rečeno v omenjenem znanstvenem stališču.
#	Sedanja skupna vzgoja otrok mora ostati, ker se je že v šoli treba učiti sožitja brez napetosti in nezaupanja, je na binkoštnem manjšinskem seminarju v Neumarktu dejal predsednik koroškega dežeinega šoiskega sveta Kari Kircher. Sicer pa vzgoja k strpnosti ter ohranitev in utrjevanje notranjega miru ne smejo biti naloga samo manjšinske šole, je dalje naglasil predsednik Kircher, marveč zadovoljstvo narodne manjšine v veliki meri zavisi od pozitivnega mišljenja, ki ga obiikuje dialektika okolja. „V ta proces pa je vključena tudi šola in torej lahko marsikaj prispeva k razumevanju in sporazumevanju med ljudmi. Zato je treba tudi v bodoče ohraniti sedanjo dvojezično šolo ter jo zavarovati pred vsemi napadi."
#	..Delegacija je prišla do zaključka, da jemljejo šolsko vprašanje kot povod za neresnično, Slovencem sovražno propagando z jasnimi rasističnimi podtoni," je ugotovila mednarodna skupina strokovnjakov iz Švice, Nemčije in Finske, ki je pred nedavnim obiskala Koroško in se podrobno seznanila s trenutno problematiko tukajšnjega manjšinskega šolstva. ..Vpričo akutne nevarnosti postopnega uvajanja politike apartheida poudarja delegacija pomembnost mednarodne pozornosti," je bilo dalje rečeno v tiskovni izjavi omenjene skupine strokovnjakov. Le-ti so prišli do zaključka da zahtev nemškonacionalnih krogov po ločevanju slovensko- in nemškogovorečih učencev in učiteljev tudi didaktično in pedagoško ni mogoče utemeljiti, „toliko bolj je treba izgraditi in izboljšati veljavni dvojezični model".
#	Vprašanja manjšinske zaščite ne morejo biti podvržena večinskim odločitvam, je kot načelno stališče poudaril novi minister za pouk Moritz, ko je v pogovoru z novinarji odgovarjal na vprašanja v zvezi z zahtevami po spremembi dvojezičnega šolstva na južnem Koroškem. Menil je, da bo tozadevni referendum KHD sicer obravnavan, „toda do poslabšanja pravic manjšine ne sme priti, kajti plebiscitarni akti, naj dosežejo še tako široko podporo, ne morejo služiti za poslabšanje manjšinskih pravic." Glede dvojezičnosti pa je dejal, da je le-ta tako velikega pomena, da je ne gre spreminjati ali zoževati.
#	Z ločitvijo slovenskih in nemškogovorečih učencev bi nemškogovorečim otrokom odvzeli pravico in možnost naučiti se drugi deželni jezik, so ugotovili na miadinskem seminarju Fede-raiistične unije evropskih narodnih skupin, ki je bil v Knivsbergu na Danskem in so se ga udeležili predstavniki 11 narodnih skupnosti. Opozorili so, da v Avstriji velja načelo skupne vzgoje, na Koroškem pa bi to načelo prekršili glede skupne vzgoje slovensko in nemško govorečih otrok. Po navedbi argumentov, da bi uveljavitev takih ukrepov pomenila izolacijo in ogrožanje manjšine ter zmanjšanje dvojezičnega področja, se je mladinska komisija FUENS zavzela za ponovno uvedbo dvojezičnega pouka na dvojezičnem področju Koroške, kot so ga prakticirati v letih 1946 do 1958.
#	Ob prvih poskusih nemških nacionalistov, da bi odstranili leta 1945 uzakonjeno dvojezično šolo, je uradna Karntner Landeszeitung dne 18. 12. 1953 med drugim zapisala: „ln Karn-ten wollte man nirgends zwei verschiedene Schulen nebeneinan-der haben, sondern man entschloB sich, die Kinder im zwei-sprachigen Gebiet beide Landessprachen lernen zu tassen, ohne Rucksicht auf die Nationalitat, zu der sich die Eltern bekennen. Oberall dort, wo die Lehrer am Platze sind und von Seiten des Elternhauses der Erlernung der zweiten Sprache kein VViderstand entgegengesetzt wird, sind die Ergebnisse der zweisprachigen Schule erfreulich."
#	Sedaj obstoječa skupna obvezna šola trenutno ustreza različnim zahtevam, ki se ji postavljajo, je v svojem stališču naglasil kolegij univerze za izobraževalne vede v Ceiovcu. Morebitne spremembe oz. izboljšave pa je treba obravnavati predvsem s pedagoško-vzgojno-znanstvene plati, brez političnega pritiska, medtem ko mora biti na politični ravni v ospredju ohranitev manjšine. Kolegij je zato pozval koroške deželne in pristojne zvezne politike, naj ne sprejmejo prenagljenih sklepov, ki bi manjšino ogrožali v njenem obstoju. Obenem pa je izrazil pripravljenost univerze, da prispeva k stvarnemu obravnavanju dvojezičnega šolstva.
Zaostritev med strankami škof odgovarja
zaradi delitve voiiinih sadov na pismo izseljencev
Novi deželni zbor, ki je bil izvoljen na volitvah 30. septembra, se bo 30. oktobra sestal na prvem zasedanju, kjer se bo predstavila tudi „nova" deželna vlada. Do tedaj pa bodo morali še zgladiti politične valove, ki so jih razburkali medstrankarski razgovori o morebitni novi razdelitvi referatov v vladi. Posebno v odnosu med sociatisti in svobodnjaki je prišlo namreč do precejšnje napetosti, ki je segla na zvezno raven, kjer pa je FPO verjetno dosti več do tega, da obva-urje koalicijo s SPO, kakor da bi Haiderju na ljubo tvegala poslabšanje svojega položaja na Ballhaus-platzu.
Že od nekdaj bolj ali manj „na-peto ozračje" med VVagnerjem in Haiderjem, ki se je zaradi izida volitev le še poslabšalo, je doživelo prejšnji teden ..popolno oblačitev", ko je VVagner po prvem krogu medstrankarskih pogajanj napovedal možnost zamenjave referatov med Haiderjem in Knaflom: da bi Haider moral odstopiti Knaflu pristojnosti za obrt in tujski promet ter od njega prevzeti referat, ki je pristojen za gradnjo cest. VVagner argumentira, da je turizem v času
,,Nemške besede za nemške Nemce" je bilo slišati v Salzburgu, kjer se je svobodnjaški oporečnik Scrinzi minulo nedeljo predstavil s svojo „Nationalno-svobodnjaško akcijo", ki jo napoveduje kot novo stranko, ker se mu FPO s predsednikom Ste-gerjem na čelu zdi premalo nacionalna oziroma preveč liberalna. Že uvodna minuta spomina za dva na dosmrtno ječo obsojena nacistična vojna zločinca Hessa in Rederja je bila dovolj zgovorna za duhovno usmerjenost teh krogov, ki jo je navzočnost Burgerja in številnih pristašev njegove NDP le še potrjevala.
V tem krogu seveda nikakor ni presenetilo prerokovanje skorajšnjega popolnega propada sedanje FPO, če se ne bo pravočasno ločila od Ste-gerja in ubrala edino pravilno pot, kakor jo je pokazal Haider — "koroško pot". Kot nedvoumno opozorilo (morda tudi že kot grožnja) v tej smeri naj bi sedanje vodstvo svobodnjaške stranke razumelo Scrinzi-jevo napoved, da bo s svojo stranko nastopit pri prihodnjih državnozborskih volitvah. Vendar se osebno ne namerava več vrniti v aktivno politiko, marveč hoče to prepustiti mlajšim morda je prav Haidera izbral za
Haiderjeve pristojnosti utrpel občutno nazadovanje; Haider in njegova stranka pa v taki zamenjavi vidita potvorbo volje volilcev, češ, da je volilno zmago FPO treba pripisati predvsem uspešnosti Haiderja kot referenta za turizem (torej ne več toliko nacionalistični politiki, kot je bilo to doslej slišati iz teh krogov?).
Morda se v tej preusmeritvi v poudarjanju Haiderjevih zaslug le že zrcali določen vpliv zvezne FPO, ki se vidno trudi, da bi vsaj malo zavrnila zagon svojih koroških pristašev, ki so se v prvem trenutku po volitvah stopnjevali v pravo nacionalistično evforijo. Vzrokov za to ima Steger nedvomno dovolj. Po eni strani se mora truditi, da se tako notranje- kot zunanje-poiitično profilira kot vladna stranka, pri čemer ji pretiran nacionalizem ne nazadnje tudi v manjšinski politiki gotovo ne bi koristi). Na drugi strani pa ravno v VVag-nerjevih poskusih, da bi Haiderju prirezal greben, vidijo nevarnost, da bi se SPO pri izbiranju koalicijskega partnerja lepega dne utegnila tudi na zvezni ravni preusmeriti od FPO k OVP.
svojega naslednika, če se le-ta s svojo ,,koroško smerjo" le ne bi dovolj uspešno uveljavil na zvezni ravni FPO.
V dunajski centrali svobodnjaške stranke namreč dejansko ne gre vse tako, kakor je Haider že od nekdaj želel in zlasti pričakoval po nedavnih deželnozborskih volitvah na Koroškem. Njegove zahteve po večjem upoštevanju ,,koroške poti", kjer naj bi manjšinsko vprašanje igralo posebno vlogo, doslej niso imele zadovoljivega odmeva. Nasprotno je bilo slišati svarila, da se je treba ozirati na državnopolitične interese. Predsednik kluba FPd-jevskih poslancev in starosta aktivnih svobodnjaških politikov Friedrich Peter pa se je sploh jasno izrekel proti temu, da bi na podlagi KHD-jevskega referenduma, v katerega se je z vsemi močmi vpregla koroška FPO s Haiderjem na čelu, prišlo do spremembe manjšinskega šolstva. In v Petrovem opozorilu na trostrankarski dogovor, ki terja sporazumno reševanje manjšinskega vprašanja, gotovo ne bo težko odkriti kritike na račun Haiderjeve sebične politike, ki jo skuša uveljaviti brez vsakega ozira na to, ali je to stranki kot celoti v korist ali v škodo.
Na pismo, ki ga je poslala Zveza slovenskih izseljencev škofu dr. Kapellariju v zvezi z njegovim aktivnim sodelovanjem na prireditvi na Ulrichsbergu, je škof izseljencem odgovoril, da se lahko vživi v njihove pomisleke. Zakaj se je prireditve kljub temu udeležil, je povedal v pismu, ki ga je poslal Katoliški mladini. Svoje stališče pa je obrazložit tudi v pisanju uredništvu Slovenskega vestnika (ker je bilo pismo Zveze slovenskih izseljencev objavljeno v našem listu — op. ured.), kjer ,,v premislek" pravi sledeče:
Velikokrat sem izkazat svojo solidarnost v zadevah koroških Slovencev in sicer v okviru in duhu, ki ga določa škofijska sinoda i972. Zato sem npr. daroval mašo za slovenske žrtve nacizma in vodil bogoslužja v dvojezičnih farah na 10. oktobra in povabil na romanje treh dežel h Gospe Sveti, ki sem ga tudi vodil. Vsekakor pa nisem bil pripravljen zavzeti stališča k dnevnim političnim vprašanjem. Zato so namreč po 2. vat. cerkvenem zboru odgovorni laiki, ki se javljajo k besedi tudi na Koroškem.
Vabilo na Ulrichsberg sem sprejel v prepričanju, da tam ne bodo ustvarjali protislovenskega razpoloženja in ne bodo slavili vojne. Garancija za to je med drugim bila dolga vrsta dosedanjih govornikov, med njimi tudi prejšnji zvezni kancler Josef Klaus.
Če se je ob robu proslav na Ulrichsbergu vendar tu pa tam javljal drugačen duh, potem vendar to ne gre na račun celotne prireditve, ker je ta odprt forum. Kot škof za vse katoliške Korošce se pod temi pogoji čutim dolžnega, da sprejmem vabilo na spominsko prireditev umrlim, ki se je udeleži tisoče ljudi in se zanašam na razumevanje vseh ljudi, ki jim je pospeševanje demokracije in miru skupna zadeva.
Dr. Egon Kapellari škof
Politično spričevalo Jorga Haiderja
Pa „triumta)ni vo!i!ni zmagi koroške FPU je zahodnonemški )ist „Deutscher Anzei-ger", za katerega usmeritev je značitno, da deta rektamo za ztogtasno „Nationat-Zeitung", Haiderju izstavi) nastednje spri-čevato:
„ . . . Damit hat Dr. Haider, der in der Karntner Landesregierung a!s Landesrat (Minister) das wichtige Fremdenverkehrs-ressort innehat, ein weiteres Mat gezeigt, dat) sein an den Lebensinteressen der deutschen Karntner ausgerichteter Kurs vom Wahter hervorragend honoriert wird, wahrend die FPO, wo sie den Spuren des tinkstiberaten Bundesvorsitzenden Dr. Steger totgt, von Niedertage zu Niedertage eiten muB Es ist eben eine Unmčgtich-keit, eine in hervorragenden Traditionen wie denen der einstigen GroBdeutschen ge wachsene Partei gdnztich umdrehen zu wot-ten und zur Nachreiterin einer fiktiven osterreichischen Nation zu machen."
V dunajski centrali FPO ne sledijo Haiderjevi „koroški poti"
ČUDNA POTA AVSTRIJSKEGA SODSTVA
Avstriji je sicer aspe/o v mednarodni javnosti ustvariti vtis, Ja je M Peethoven	Hit/er pa Ne-
mec — Ja je tore; v prvi vrtti ka/tarna država, ki z HdcioTM/tocid/izmom nima nobene zveze, Ja taJi n: nobenih pojavov neonacizma, skratka, Ja je zg/eJna demokratična država. FoJa k/jak tema je zlvnri/a vedno spet konfrontirana taJi s pojavi, ki /epo zamišljeno konstrukcijo hudo motijo, Ja omenimo /e z/og/asni „Ortna-jeistarm" na Korošcem, a/i š:dnJ;'Jdtaro hargerja pri predsedniških volitvah, a/i nejavno manifestacijo za Jažno Firo/sko v /nnt^rac^a. Naštevali ki /ahko še in še ;gkih pojavov, k; opozarjajo taJi sicer zlvttriji naklonjeno meJnaroJno javnost, Ja /e ni vse tako Jemokra-tično arejeno, kot ki /ahko Mo, Ja se Avstrija /e še ni povsem zneki/d pošasti preteklosti.
Fo izhaja taJi iz razsodbe avstrijskega soJišča v zgor-njeavstrijskem RieJa, ki je prej nejavnim oJioči/o, Ja na rojstni hiši Hitlerja v kraja Praanaa ne kodo smeh vziJati protinacistične plošče. V tem kraja namreč sie; ko prej stoji rojstna hiša kivšega "jakrerja", k; je v za-sekni (asti, njen najemnik pa je repakiika Avstrija. Hiša je pogosto ciij števifnik romarjev rjave pretekiosti (ah ta Ji bodočnosti); ziasti ok vsako/etnem rojstnem Jneva Ado/fa Hitierja se množijo prej hišo neijaki okiski, ki nereJko končajo z Jviganjem rok v nacistični pozJrav in s prepevanjem nacističnih pesmi. Večkrat je tam pri-šio taJi že Jo jizičnih spopaJov meJ antijašisti in neonacisti.
Da ki "Spominski" značaj te hiše vsaj nehohho po-pravih, so protifašistične organizacije že ieta sem zahteva/e, naj ki na hiši vziJah ploščo z napisom ,,Niko/i več fašizma — milijoni mrtvih za svokoJo, mir in Jemokra-cijo svarijo". (jspe/i so tako Ja/eč, Ja se je z zaJevo kavi/ okčinski svet okčine Praanaa; /jadska stranka in svokoJnjaki so opravičeno zahtevo oJk/onih, socialistična večina pa je agodi/a zahtevam protifašističnih in m/a-Jinskih organizacij ter sklenha namestitev omenjene spominske p/ošče. FoJa teJaj se je oglasila lastnica hiše (morja čaka ,,ko/jših" časov, ko ko hiša spet več vreJ-na, seveJa krez takega napisa), ki je najemnika, v tem primerja torej repak/iki Avstriji prepoveJaia namestitev plošče. Najemnik se je okrni/ na soJišče in zahteva/, naj razsoji, a/i /astnica to /ahko prepove — in soJišče je razsoJi/o v pri J /astnici; rojstna hiša ,,fiihrerja" ne sme kiti "Oskrunjena" s p/oščo protifašistične vsekine. Proti tej razsoJki ni več možnosti priziva.
Avstrijski Jemokrati se vprašujejo, a/i je to pravna praksa, ki se ave/jav/ja v čašo ministrovanja Ofnerja, ki se sam veJno znova ponosno priznava k "Ve/ikč nemški naciji"; a/i pa pomeni neoJvisnost soJnika /e .ne-oJvisnost" oJ Jemokratičnih in protifašističnih nače/? Vsekakor vzroka Jovo/j za zaskrk/jenost, če avstrijsko soJstvo hoji tako čadna pota . . .
fra-ter.

OB GOSTOVANJU SLG CELJE V CELOVCU:
Briljantna uprizoritev ShaSerjevega Amadeusa
Kadar imamo v Ceiovcu v gosteh stovenski giedatiški ansambei, je to vedno nekaj prazničnega. Nam Siovencem v zamejstvu utrjuje zavest, da pripadamo sicer majhnemu, a vendar kuiturnemu narodu, ki po svoji mnogostranski kuiturni produkciji ne zaostaja za vetikimi. To posebno vetja za odprtost napram drugim kuituram, saj je prav to ena izmed od-tik manjših, da spremijajo kutturno dogajanje drugih, da jo prevedejo in, če gre za teater, zaigrajo v svojih gtedatiščih.
Siovensko ijudsko giedaiišče v Ceiju je v svoj repertoar sprejeto tudi deto angieškega dramatika Petra Shafferja, ki je prav s komadom Amadeus doživet svetovno stavo, saj te-tega uprizarjajo v vseh večjih kutturnih centrih od Pariza do New Yorka in od Dunaja do Beograda in od tam še v drugih stovenskih kutturnih centrih, in zakaj tudi ne v Cetju? Tam so se deta totiti še s posebnim zanosom in odgovornostjo. Rezuttat pa je bit britijantna uprizoritev Amadeusa, ki je na stovenskih odrih in v stovenskem zamejstvu, pretekio nedeijo v cetovškem Mestnem gtedatišču, očarata (tokrat že z 59. predstavo!) tjubitetje odrske umetnosti.
Lahko rečemo, da je ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja v Celovec prišel z najboljšo igro, kar so jih slovenska gledališča uprizorila v zadnjih letih. V tem oziru je Slovenska prosvetna
Scena obupa Amadeusa in njegove žene Constanze
zveza kot gostitelj izbrala, če tako lahko rečemo, ansambel z odličnim komadom. O vsebini Schaffer-jevega Amadeusa smo mnogo pisali že pred gostovanjem SLG Celje v Celovcu, vendar na kratko ponovimo, kaj se je dogajalo na odru: Antonio Stalieri pripoveduje, kako je uničil genialnega skladatelja Mozarta, ker je v njem, zlasti njegovi božanski glasbi, videl svojega največjega nasprotnika, kako ga je s svojimi spletkami in vplivom kot kapelnik dunajskega cesarskega dvora pahnil v revščino, obup in nenazadnje v smrt. V retrospekciji nastopa Mozart, ki je genialni skladatelj, kot človek Pa neodrasel otrok, ki se sicer zaveda veličine svoje glasbe, a ni kos kljubvati problemom življenja, še manj pa zlobnim nakanam Sa-Herija. Slednji v Mozartovi glasbi spozna umetnost z božanskim navdihom. Zato se Salieri spopade tudi z bogom, kateremu očita zablodo, ker je nadarjenost pokloni tako nečimrni osebi, ne pa nje-mu, ki ima vse odlike, priznanega skladatelja in člana elitne družbe dunajskega cesarskega dvora.
nosti, ki je povsem domena poustvarjalcev — Interpretov napisanega besedila. Ansambel SLG Celje je v Mestnem gledališču v Celovcu pričaral na oder vse superlative gledališke umetnosti. Znal je pritegniti gledalca, da je pozorno sledil vsaki besedi in kretnji od začetka do konca predstave.
Janez Bermež je v vlogi Salierja zbudil občudovanje že zaradi dolgega in zahtevnega besedila, ki ga je obvladal in podajal z neverjetno perfekcijo Igre, ko se je v spomin zatopljenega starčka, vračal v leta svojih spletk in ..uspehov", in se spet soočal z notranjim bojem o smislu oz. nesmislu dejanj, storjenih iz zavisti in častihlepja ko svoje življenje konča v tragikomičnem spopadu z bogom. VVolfganga Amadeusa Mozarta, glasbenega genija z vsemi odlikami in napakami je prepričljivo upodobil Zvone Agne, doživeto je prikazal življenje Mozarta, ki je kot otrok doživljal uspeh za uspehom, a se ne zna spopasti s stvarnostjo, da svet, ki ga obdaja, njegove glasbe ne razume oz. noče razumeti. Ob tem ga spremlja njegova žena Constanze Weber, temparamentna, muhasta in zapravljiva Dunajčanka, ki je Salierijevim spletkam dobrodošla figura. V njeni vlogi je nastopilamo legitimno pravico, da se bori-Anica Kumrova, ki je zaključje tri-mo za tako obliko kulturne izmen-
niti mojstrski prevod Branka Gradišnika, ki je z le-tem slovenskemu kulturnemu prostoru omogočil predstavitev dela svetovne uspešnice Petra Shafferja. Za odrsko postavitev pa je pri Amadeusu bil odgovoren režiser Dušan Mlakar, ki je s tem dokazal, da se slovenska gledališka umetnost lahko spopada z deli svetovne literature. In to z uspehom, ki ga upoštevajo, (kot je ob gostovanju SLG pokazal odziv gledališke kritike avstrijskega časopisja) ter jo celo postavljajo za zgled, kako se tako delo da z enostavnimi, a učinkovitimi prijemi postaviti na oder. K tem so poleg režiserja še prispevali dramaturg Goran Schmidt, scenograf Meta Hočevar, kostumograf Alenka Bartl, lektor Nada Sumi in k glasbeni opremi lija Šurev, ki je komadu opremil posrečen izbor glasbe W. A. Mozarta.
Tako ob nedejskem gostovanju ansambla Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja ni moč zabeležiti kritične vrstice. Zadovoljstvo in navdušenje je izpričalo tudi občinstvo. Žal pa moramo ob tem ugotoviti, da obisk predstave ni bil zadovoljiv. Res je, da so temu botrovale razne terminske kolizije in druge okoliščine, vendar bi priprave takega gostovanja morale biti bolj dolgoročne, že zaradi komada, saj bi naši publiki morati bolj učinkovito približati, za kaj v Shafferjevi drami Amadeus gre. Kajti vsi tisti, ki so obiskali predstavo, so obžalovali, da tako kvalitetnega komada ni videlo več ljudi. To nismo zapisali zaradi tega, da bi organizatorju gostovanja, Slovenski prosvetni zvezi očitali, da ni storila vsega, kar je bilo možno, ampak zato, ker je slovenskemu človeku treba večkrat posredovati dosežke slovenske gledališke umetnosti. Vemo, da to ni poceni, vendar bi v bodoče kazalo vložiti več truda v prizadevanje vključevanja gostovanj slovenskih gledališč iz matične Slovenije v programe uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Koroški Slovenci ima-
Ansambe! SLG Cetje po uspešni predstavi v cetovškem Mestnem gtedatišču
Izpoved dramatika Shafferja je zasnovana na filozofsko psihološki ravni, vendar prikazana v preprostem, razumljivem jeziku. Prav to pa delu daje visoko umetniško raven, ki je dostopna in razumljiva za vsakogar. Vsako odrsko delo pa je mrtvo, če ne oživi na odru. To Pa je spet druga plat odrske umet-
kotnik zahtevnih, a odlično podanih vlog. Tudi ostali igralci, ki so nastopali v stranskih, a nič manj pomembnih vlogah, so prispevali odlični izvedbi celotne drame, ki se dogaja v novembru 1823, v retrospekciji pa v desetletju 1781 do 1791.
Tu je seveda treba posebej ome-
jave, imamo pravico do rednega gostovanja slovenskih gledališč na Koroškem. Enkratno gostovanje na leto je premalo, kajti človek se hitro odvadi hoditi v teater. To pa za nas koroške Slovence ni dobro. Zato mora biti to prizadevanje v prihodnje sestavni del programa naše kulturne centrale.
AULA SLOVENICA
C E L O V E C, PAULiTSCHGASSE 5-7
vabi na
otvoritev razstave
koroške panjske čelnice
v ponedeljek, dne 22. oktobra 1984 ob 19. uri.
Predmeti za razstavo so iz narodnopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze in zasebne lastnine. Zbrali smo jih v Podjuni, Rožu in v Ziljski dolini. Razstava kaže posiikane panjske čelnice iz druge polovice 19. in iz prve četrtine 20. stoletja; pripravila sta jo SPZ v sodelovanju s čebelarskimi društvi iz Šmihela, Železne Kaple in Bilčovsa. Strokovno pomoč je nudil Etnografski muzej iz Ljubljane.
Razstava je odprta od 23. do 31. oktobra 1984, od ponedeljka do petka od 13. do 16. ure.
Češki pesnik J. Seifert dobitnik Nobelove nagrade
Češki pesnik Jaroslav Seifert je dobitnik letošnje Nobelove nagrade za književnost. To je sporočila švedska akademija, ki je pristojna za izbiro kandidata za to visoko priznanje. S tem je Jaroslav Seifert prvi češki književnik, kateremu so dodelili Nobelovo nagrado.
Pesnik Seifert je star 83 let in sodi med najboljše književnike na Češkem. V obrazložitvi švedske akademije je povedano, da je Seifert to visoko priznanje dobil za poezijo, ki ..upodablja neukrotljiv
duh in vsestranskost človeka". Seifert je prehodil pot od proletarske poezije prek melanholične poetičnosti k nerudovski preprostosti in neposrednemu izražanju čustev. Njegove povojne zbirke so imele močan vpliv na mlado generacijo.
Med številnimi čestitkami, ki jih nagrajenec sprejema z vseh koncev sveta, so tudi najvišji predstavniki čeških oblasti, ki s tem pesniku dajejo priznanje za njegov doprinos k razvoju češke književnosti.
Informacija o koroškem vprašanju
V organizaciji Mladinskega odbora SKGZ je v Trstu pretekli petek v ta-mošnji Gregorčičevi dvorani bila razprava na temo „Nemški nacionalizem: napad na dvojezično šolo na Koroškem." Za to priložnost so v Trst povabili predstavnike slovenskih organizacij na Koroškem, namreč Zveze slovenske mladine, Kluba slovenskih študentov na Dunaju in Slovenske prosvetne zveze.
O navedeni temi je najprej spregovoril tajnik SPZ dr. Janko Malle, ki je sprva kratko orisal zgodovino koroških Slovencev. Potem pa je bilo največ govora o nedavnem referendumu, ki ga je pred kratkim, ob podpori koroške svobodnjaške stranke, izvedel koroški Heimatdienst; slednji je s tem dosegel, da bodo o šolskem vprašanju razpravljali v koroškem
deželnem zboru. S tem pa so naši predstavniki naše brate v Trstu informirali, nemške nacionalne sile pripravljajo naskok na dvojezične šole na Koroškem. To je na Koroškem privedlo do precejšnjega razburjenja in zaskrbljenosti, zlasti slovenske narodne skupnosti. Čeprav se predstavniki slovenskih organizacij zavedajo težkega položaja, bodo podvzeli vse, kar bi onemogočilo skrčenje dvojezičnega šolstva na minimum.
Predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju Flori Wieser pa je udeležence predavanja seznanil o organiziranosti slovenskih študentov; razložil je, kako so izvedli akcijo o zbiranju podpisov, ki je bila zelo učinkovita za informiranje javnosti o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Radiše: Prijateljsko srečanje
..Zdravo", tako je zadonela v soboto, dne 6. oktobra 1984 na Radi-šah pesem v pozdrav članom Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Že poprej so klubaši obiskali Slovensko gimnazijo v Celovcu, Mladinski dom SšD in Modestov dom.
Vse sodelujoče in navzoče je v imenu SPD „Radiše", SPZ in KKZ pozdravil domačin Ludvik Ogris in predvsem gostom iz Slovenije zaželel še nekaj prijetnih trenutkov v krogu koroških Slovencev, ki živijo v teh krajih. Tomaž Ogris pa je prikazal in predstavil v besedi in sliki Radiše in življenje njenih prebivalcev. Predstavil je tudi delovanje prosvetnega društva, ki v tem kraju skrbi za ohranitev slovenske besede in kulturno ustvarjanje že
osemdeset let. Spored so s petjem olepšali moški in mešani pevski zbor SPD „Radiše" in Sentjernejski oktet. Prav posebno razveselili pa so družbo Veseli planšarji Janeza Ješinovca, ki so znani tudi na Koroškem.
Po kulturnem sporedu so se udeleženci tega prijateljskega srečanja tudi še lahko osebno spoznali in se pomenili o težavah koroških Slovencev tostran meje. Spoznanje, da se tudi koroški Slovenci in njihovi potomci, ki ne živijo več na Koroškem, zanimajo za težave našega človeka, je gotovo važna opora pri ohranjevanju narodne zavesti.
F. W.
„Bi! je najboljši poznavalec naše narodne pesmi"
Poslovili smo se od Foltija Flartmana
Siovo od Fobija Hartmana. Množica rojakov se je zbraia na škocijan-skem pokopaiišču
Listje v jesenskem vetru je pa-daio na škocijanska tia, kot bi ho-!e!o postiati siovenskemu sinu ob zadnjem počitku. Prijetno jesensko sonce pa je ogrevaio stotere žaine goste, ki so prišii iz vse Koroške in Siovenije, da se posiovi-jo od enega izmed najpridnejših narodnih deiavcev koroških Sio-vencev — Foitija Hartmana.
Veiičastno je igrata godba na pihata iz Raven, ko se je nepre-giedna vrsta rojakov, prijatetjev in znancev zadnjič posiavijaia od tega veiikega, preprostega sioven-skega moža s Koroške. !z nemih oči pogrebcev je sijaio spoštovanje in zahvaia njemu, ki je postat simboi neupogijivega južno-koroškega čioveka. Pesmi moškega zbora „Edinost" in Siovenskega okteta pa so zveneie kot odmev njegove pritjubijenosti med Sioven-ci pri nas in v Sioveniji.
„Tako kot koroška narodna pesem, ki je otožna, žalostna in ma-iokdaj vesela, je bilo tudi njegovo življenje: otožno, žalostno in malokdaj veselo", je na žalni seji v Ško-cijanu povedal predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris. Obžaloval je veliko izgubo, ki jo utrpi družina, pevci in zbori ter SPZ, „pri kateri je bil kot odbornik in centralni zborovodja dolga teta svetovalec in pomočnik mnogih drugih, mlajših pevovodij." „Vendar nas ob zadnjem slovesu Foltija Hartmana tolaži zavest, da človek, ki ji tako kot on živel za druge, ne more umreti."
Učitelj koroških pevcev in zborovodij in prijatelj umrlega, Radovan Gobec, je predstavil delovanje Foltija Hartmana v treh obdobjih.
Pred vojno je Folti Hartman „zore! in vztrajno narodno vplival na pevce", v koncentracijskem taborišču Dachau, kjer je Folti bil zaradi svoje narodne pripadnosti zaprt 4 in pol let je „prijel za edino orožje, ki mu je bilo na razpolago, to je za pesem, ker se je zaveda), da je v pesmi moč, ki premaga še tako močan teror."
V povojni dobi, „ko so zaradi neizpolnitve državne pogodbe postali (Slovenci) na lastni zemlji ta-korekoč „tujci" ... je realiziral Hartman s poustvarjanjem to, kar je ustvari) Kernjak na ustvarjalnem polju." (Govor Radovana Gobca bo objavljen v celoti v Koroškem koledarju 1985, op. uredništva).
Prizadetost, ki je ob smrti Valentina — Foltija Hartmana vladala
med vsem slovenskim ljudstvom izpričajo tudi številni telegrami družini, ..Edinosti" in Prosvetni zvezi, ki so med drugim prišla od predsedstva SZDL Slovenije, Inštituta za narodnostna vprašanja, obmejnih in Koroških občin.
Kot je bil Folti Hartman v slovenskem prosvetnem delovanju na Koroškem v prvih vrstah, tako se je dejavno vključil tudi v kulturno in gospodarsko delovanje Slovencev v Škocijanu, je dejal občinski odbornik Franci Konzilija, ko je ob odprtem grobu družini izrekel iskreno sožalje v imenu Posojilnice, društva Vinko Poljanec in GL Škoci-jan. ..Skušali bomo prav s tako ljubeznijo nadaljevati tvoje delo", s temi skromnimi besedami (kot jih je ljubii Folti sam) se je za njego-
vo nesebično delo zahvalil predsednik Edinosti Joško Hudi. O „is-krenemu prijatelju in zvestemu sopotniku" pa je predsednik NO SPZ, dr. Franci Zwitter povedal, da „je bil brez dvoma najboljši poznavalec naše narodne pesmi, in je imel do nje tako živ rešpekt, da je ni nikoli po svoje prirejal, temveč jo je ohranil tako, kakršno je izbrskal iz naše bogate koroške slovenske zakladnice ter jo iztrgal pozabi." V imenu Krščanske kulturne zveze je izrekel besede sožalja njen predsednik dr. Janko Zerzer in povedal, da „nas je zapustil eden tistih naših rojakov, ki so na lastnem telesu doživeti vso težko usodo, trpljenje in ponižanje naše narodne skupnosti v dvajsetem stoletju."
Predsednik ZSO, dipl. inž. Feliks VVieser pa je ob odprtem grobu, spomnil na obdobje v taborišču, kjer si je Folti Hartman s svojim pogumnim nastopom sam postavil spomenik. „Fo!tiju Hartmanu je
postalo koncetracijsko taborišče in ujetništvo ..univerza", v kateri si je nabral znanje o krivicah protiljud-skih, izkoriščevalnih in zatiralskih režimov ter spoznaval potrebo upora in boja za pravico ..."
„Dragi Foltej delal si neumorno, dosledno, razdajal si se, ves si gorel in izgoreval za ljudstvo, za človeka, ki si ga ljubil, za pravice, za človečanstvo, v katero si verovat tudi v najhujšem času zgodovine našega koroškega in vsega slovenskega ljudstva. Za vse to naj se ti v imenu Zveze slovenskih organizacij iskreno zahvalim z besedami, da je večen tisti, ki je ustvaril za svoje ljudstvo nekaj vrednega, kajti ljudstvo ga bo ohranilo v trajnem spominu."
Besede slovesa so spregovorili še Andrej Logar za občino Ravne na Koroškem, Risto Gajšek za Zvezo združenj borcev in dr. Luka Sienčnik za Zvezo zapornikov.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so v tako lepem številu pospremili našega rajnega očeta
Foltija FFartmanna
na njegovi zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo domačemu župniku mag. Mirku Isopu ter ostalim častitim duhovnikom za opravljene obrede. Naš oče je z dušo ,in telesom bil zavzet za petje; zato nam je v posebno zadoščenje, da so se številni pevski zbori — moški zbor SPD ..Edinost" iz Pliberka, šentvidski in škooijanski cerkveni pevci, združeni moški zbori, posebno pa Slovenski oktet ter ravenska godba na pihala tako lepo poslovili od dragega rajnega.
Iskrena hvala gre govornikom slovenskih organizacij in ustanov tostran in onstran meje za besede tolažbe in priznanja za opravljeno kulturno detlo našega očeta. Slovenski prosvetni zvezi in vsem udeležencem pri žalni seji, posebno pa prof. Radovanu Gobcu za ganljive besede iskren koroški „bohlonaj". Posebno priznanje gre domačim zdravnikom dr. Erwinu Bergerju, dr. Hans-Jorgu Mol-deringsu in dr. Dieterju Schmidtu za prizadevno bolniško oskrbo. Ker se ne moremo vsem osebno zahvaliti za vsa žalna pisma in žalne brzojavke, naj velja vsem hkrati s tem naša iskrena zahvala.
Vemo, da ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoča družina Hartmann
PRtREDITVE
PRIREDITVE OB AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU:
Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar
v četrtek 25. oktobra 1984
H) v mestni hiši v Borovljah, ob 20. uri
prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Borovlje" sodelujejo: „Stadtchor" des AGV Stahlklang — ..Ansambel Drava" SPD Borovlje — „HARLEKIN-Company" — Moški pevski zbotr SPD Borovlje
H v kulturnem domu na Radišah, ob 20. uri
prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" sodelujejo: Mannergesangsverein Gurnitz — Pevske skupine SPD „Radiše" — Sangerrunde der Kamtner Gebietskrankenkasse — Milica Hrobafh (pisateljica) — Franz Stimpfl (Schriftsteller)
H) v farni dvorani v Železni Kapli, ob 20. uri
prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" sodelujejo: Frauenterzett Stein — MGV Vellachtal — Mešani zbor KPD „Planina" Sele — Obdrski ženski oktet — Moški zbor SPD „Trta" — Pevski zbor SPD „Zarja" — Recitatorji pokroviteljstvo: župan Albin Juvan
H v kinodvorani na Bistrici, ob 20. uri
prireditelj: Slovenisko prosvetno društvo „Kočna" sodelujejo: Kamtner Kammerchor — Gemischter Chor Lud-mannsdorf — Tamburaška skupina SPD Šentjanž — Moški pevski zbor „Kočna"
slavnostni govor: predsed. dežel, zbora v p. Josef Guttenbrunner
v soboto 27. oktobra 1984
H v Kulturnem domu v Dobrli vasi, ob 20. uri prireditelj: Slovenisko prosvetno društvo „Sroe" sodelujejo: L.indwurmquintett Klagenfurt/Celovec — Otroška skupina iz Aentlipša — Mešani zbor SPD „Srce" slavnostni govor: dr. Zdravko Inzko (Tiskovni in kulturni ataše avstrijske ambasade v Beogradu) pokroviteljstvo: deželni poslanec, župan, Josef Pfeifer
RADISE
POHOD NA OSOJNICO (Zwanzgerberg)
Spoznavajmo domači kraj — njegove znamenitosti in lepote Prireditelj: SPD Radiše Cas: nedelja, 21. oktobra 1984 Skupni odhod ob 9.30 uri od Juga v Dvorcu. Ob slabem vremenu pohoda ne bo.
O MAKEDONSKI MANJŠINI V BOLGARIJI IN GRČIJI
bo predaval makedonski književnik Mimorovski
24. 10. 1984. ob 19.30 uri
v Mladinskem domu SSD. Organizator: Siovensko šal. društvo
BILCOVS
KABARET
KOROŠKIH SLOVENCEV
Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu Cas: sobota 27. okt. 1984, ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Nastopa Kabaret mladje Koroške dijaške zveze. Na začetku bo kratek kulturni spored.
VOGRCE
KONCERT Z ROJAKI IZ TRSTA
Prireditelj: MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč
Cas: sob. 27. oktobra 1984, ob 20. uri Kraj: dvorana gostilne Florianiwirt v Vogrčah
Sodelujejo: Ženski pevski zbor „Ivan Grbec" iz Skednja pri Trstu Mešani pevski zbor ..Primorsko" iz Mačkolj phi Trstu Moški pevski zbor ,,Kralj Matjaž" iz Libuč
BRNCA
PREDAVANJE
„DOMACE ŠEGE IN NAVADE
Prireditelj: SPD „Dobrač"
Cas: sob. 27. oktobra 1984, ob 19. uri Kraj: pri Prangerju v Zmottičah Predava: dv. sv. dr. Pavle Zablatnik
FT/Mčfno Mas va&ano na
JUR/LEJ/VO I PROSTA PO
o& RO-Zefn/c/ S/ove/H%ega prosppfncga cfra&va „ZMEZZM" v 7/<x%?a/:
v wdf//0.	23. oAvošra /934.
oh /4. uri pri C/fnžac/f v Dvorcu
r	SODELUJEJO.	^
melon/ pe vsA7 zbor „ Mojce/" /z &nb7/a, AMnrterptvm/eM //oMsche/esee. mo.%/ pew%7 zbor ..SvohoJa" /z Loge vab. fo/^fanzgrnppe Acu/scbacb, meloni pcrsL zhor„ Gorjanc/" /z Ao/mare vab, pevbr/ zbor ...Svobodo" /z LofLe do/me no No/ron/s/rem. melon; pevsL/ zbor ..Ed/nosf" /z gLo/ič, godbo no p/ho/o ' „ Aovmop/asdLo LoJ". Eatcsche/esee Duo, LombaraMa ornomhe/ domačega draf/va.
Solidarnost Hrvati-Slovenci
Sloveniska prosvetna zveza
KONCERT
gradiščansko-hrvatske
rok-skupine
BRUJI
v soboto 20. oktobra 1984 ob 20. uri v Kulturnem domu v Sentprimožu.
Sopriredit.: KZ ZSM Škocijan
Solidarnost Hrvati-Slovenci
Giasbena šola na Koroškem razpisuje mesto
GLASENEGA PEDAGOGA
za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi.
Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost.
Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10, ali Vikt-ringer Ring 26, Celovec. Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji.
SENTPRIMOŽ
ČRNA MAGIJA, ROKOHITRSTVO, ČAROVNIŠKI IN DRUGI TRIKI
Cas: sob. 27. oktobra 1984 ob 15. uri Kraj: dvorana pod cerkvijo v Sent-phimožu.
Prireditelj: farna otroška mladina in katoliška prosveta Nastopa: žpk. Mirko Pihler Vstopnina: šil 10 - za otroke v okviru otroške ure, šil. 30.- za odrasle
BILCOVS
NADALJEVALNI ZBOROVODSKITEČAJ
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza
Cas: sob.^ 20. okt. ob 15.30 uri Kraj: društvena soba Vodita: prof. Jožko Kovačič in prof. Janez Kampuš Vabljeni so vsi zborovodje, ki se prvega tečaja niso mogli udeležiti.
Poklonimo se spominu junakov
ki so padli v borbi proti fašizmu
Za biižnji Dan mrtvih bodo zastopniki Zveze koroških partizanov in drugih organizacij polagati vence na grobišča padiih borcev proti fašizmu širom Koroške. Hvaležnost, ki jo doigujemo tem junakom, nas obvezuje, da njihove grobove — še posebj za to priiož-nost — primemo uredimo!
OSREDNJA SPOMINSKA SVEČANOST
bo ietos v torek 30. oktobra ob 15. uri pri spomeniku v Seiah.
Pokionimo se spominu padlih junakov, ki so darovati življenje za svobodo v borbi proti fašizmu!
Zveza koroških partizanov
Kritični - optimistom -hrvaški - BRUJI
Na sobotnem koncertu v Šentprimožu gradiščansko-hrvaška skupina BRUJt ne bo stavila samo svojo 15. obtetnico obstoja, spoznali bomo lahko tudi, kako kritični, narodno samozevasetni in optimistični so Bruji.
Nekaterim koroškim Slovencem so tudi že znani iz nastopa na Oktobrskem taboru, drugi pa doma poslušajo njihove plošče oz. so jih že slišali v radiu. Najprej so izdali ploščo „Gemma Krowodn schaun", lani pa so na Dunaju izdali še drugo ploščo z naslovom „Nema problema". 2e z naslovoma se šalijo s tistimi, ki gledajo v gradiščanskih Hrvatih samo folklorno atrakcijo, oziroma kot skupino ljudi, ki menda v primerjavi s Koroškimi Slovenci nima problemov (zato: „nema problema"). Tudi do drugih družbenih problemov so kritični.
Na prvi plošči opevajo v pesmi -,,Na Stinjaki" (Na Stinjakih) kako fantje prepevajo na cesti hrvaške pesmi in kako jih ovira žandarmeri-ja, češ hrvaščina ima svoje mesto le v cerkvi in ne v javnosti. Besedilo pesmi je nastalo po resničnem dogodku v znani hrvaški vasi Stinjaki. Tako se glasi:
na st/njg^ZZ? zj/c/ —
— nje SKfnnj/vo nen^vaJn/ — g/eJdjK zgnJar/.
n/znf^o ne /J Z?tZ/o — ČKt/ r/č — in JZt/cZ /pa^ nnrno — .P/evg/te po n<zj%/
nr//Z Zv%r/, w/ ZzruKt// — ^nzntte M 7* naje/ — ne pKsfnno nogon: gnz/t — zn pje^nze n/ yn^e/
jeJzzn m/gJ/c Jomo /Je — joj $/ *re-^e/ jz:c/. — /M<7 ie ječe m/nzo cr/^ve — zofM gzz ŽKzzJKr/. — „po Zzrvzzt^^K pe-ovJe — n/je Jopzzlczzno/ — poj M crZ&vM KZ orgn/je — gr/o Jer/ tzz^o/" „zz/z, govpoJo, ne^ M cr/^M — /znzz-wo joj prafiz/ — zvKnzz crzTnv ne ^/ ^rnz/zz — pjezvzt r/č /?rv^tv^j — ne zanjgr/ czz č/n/te — /ozn/ n%je pr<zvo/
— zefz ono čzz nnzzz /Je — zzzT^zJ J ne Jzzzzzo." zn/// /*z*Kt/ . . .
gMnz/jta^onz ve zdgroz/ — žnnJzzro-*r<z z*K^zz. — jzzzza^ prv<z prepo/ož/.* — „nJ?'Z, ^o ve Mjztj/" — ^/one z*K^d jzz-Jov/tzz — Z KZ pvov^K nzr^zznK, — prenz je zzzzle jzzč^e Jtzz, — Kgne ve
^Kr^ZZK.
nz//Z Zzrnt/ . . .
RAZSTAVA O HRVATIH
Na koncertu v Šentprimožu bo posebna RAZSTAVA informirata o po-iožaju gradiščanskih Hrvatov!
Ob smrti nepozabnega dolgoletnega centralnega zborovodje in odbornika Siovenske prosvetne zveze
Foitija Hartmana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se na poslovilnih svečanostih poklonili spominu našega zaslužnega kulturnega delavca.
Posebno se zahvaljujemo govornikom, vsem domačim pevkam in pevcem, Slovenskemu oktetu in godbi ravenske železarne, darovaicem vencev in tistim, ki so po želji pokojnika namesto cvetja prispevali za siovenske dijaške domove ter druge narodne ali kulturne namene. Prav tako prisrčna zahvala za številne izraze sožatja.
Folti Hartman nam je bii in bo ostal vzor v našem boju za ohranitev slovenske pesmi in kulture na Koroškem. Časten spomin mu bomo ohraniti s tem, da bomo nadaljevali delo v njegovem smislu.	Stovenska prosvetna zveza
- ČLOVEK IN AVTO -
Na pariškem avtomobilskem salonu, ki je pravkar zaprl svoja vrata, so avtomobilske tovarne predstavile svoje najnovejše modele. Tokrat je veljala pozornost modelom nižjega razreda, kar je kajpada posledica gospodarske krize in vedno višji ceni goriva. Zato se kupci avtomobilov odločajo za modele, ki porabijo manj bencina. Prav v tej kategoriji avtomobilov pa so francoske tovarne vodilne. V Franciji je bencin vedno bil drag, zato se je tamošnja avtomobilska industrija že vedno ozirala in upoštevala dano situacijo. Danes pa se morajo tej sittuaciji prilagoditi vsi proizvajalci avtomobilov.
Tovarne Citroen, Peugeot-Talbot in Renault poleg svojih prestižnih limuzin izdelujejo znane modele kot na primer legendarni citroenov 2 CV ali reanultov R 5, ki sta prava mojstra v varčevanju goriva. Zdaj je še Tovarna Peugeot, ki se je borila s hudimi težavami, predstavila nov model in sicer 205, ki je v hipu osvojil srca kupcev. Novi Peugeot ponujajo v več različnih modelih, vendar imajo vsi skupen adut: zelo majhna poraba, ki se suče 4,5 do 6 oz. 10 litrov goriva na sto kilometrov. To pa je že velik dosežek, ki danes bistveno vpliva pri odločitvi nakupa. Zato tudi ni čudno, da so v Italiji, ki ima sama dobro razvito avtomobilsko industrijo — tudi, kar zadeva manjše avtomobile — v najkrajšem času prodali 20.000 modelov 205, za prihodnje leto pa računajo, da bodo v to državo izvozili 53.000 izvodov malih Peugeotov. Prodaja pa cvete tudi v drugih državah, najbolj seveda na domačem trgu. Tako so pri Peugeotu najprej izdelali dnevno 1000 „dvestopetk", zdaj pa proizvodnja že presega 2000 modelov dnevno. S tem je tovarna pokrila hude izgube in spet dela z dobičkom.
Peugeot 205 je seveda zanimiv tudi zaradi svoje sodobne tehnične zasnove in dopadljive oblike karoserije ter prostorne in okusno opremljene notranjosti. Tehnikom je namreč uspelo združiti tri faktorje, namreč majhno uporabo, veliko zmogljivost motorja in dovršeno podvozje, ki dopušča hitro in varno vožnjo. Kljub temu so pri Peugeotu kupcem ponudili šest različic modela 205 X, poleg tega še modele GL, GT in GTI. Z drugimi besedami to pomeni različne opreme in predvsem zmogljivosti motorja. Najcenejši model je 205 XL, ki stane vključno z davkom 106.887 šilingov. Ta model ima 37 kw oz. 50 kM in 1124 ccm gibne prostornine, kar je tudi najugodnejše, glede plačila letnega zavarova-
nja in mesečnega cestnega davka. Najdražji model je 205 GTI (glej sliko), njegova cena znaša 165.000 šilingov. To je pravo tehnično čudo, ki bo ogrelo srca ljubiteljev športnih avtomobilov. Peugeot 205 GTI ima 1580 ccm gibne prostornine, 75 kW oz. 105 kM in doseže okoli 200 km brzine na uro. Čeprav je 205 GTI med najboljšimi svojega razreda, je njegova poraba goriva zelo majhna, saj je z njim možno (pri varčni vožnji) porabiti le 5,6 1 super bencina na 100 km, pri hitri vožnji pa ne preseže zmanke 9 1 na sto kilometrov. To pa je za športno zasnovan avto-
Jesenski čas tudi od voznikov avtomobiiov zahteva drug način vožnje. Ceste so zaradi spravijanja poijščin večkrat spoizke, svoje prispeva tudi odpadanje iistja z dreves. V jeseni je torej treba biti še boij previden, ztasti hitro zaviranje tahko privede do hudih posiedic.
Počasi prihaja tudi čas, ko bodo temperature padie pod ničto in na cestah iahko pride do potedice, ki za voznika iahko postane usodna, če ne vozi previdno. Zato je zdaj posebno važna kakovost pnevmatik. Treba je upoštevati dejstvo, da izrabtjeni profiti še prej privedejo do nezgode, razen tega pa, če so izrabtjeni preko dovoijene norme, to pomeni tudi težave pri zavaro-vainicah, ki v takem primeru niso doižne kriti nastaiih stroškov.
Priporočamo, da pregiedate gume na svojih avtomobiiih. Najboije je, da vozito opremite z zimskimi
mobil izredno nizka poraba. Kot že omenjeno so v porabi goriva varčni tudi ostali, cenejši modeli 205, saj njihova „žeja" znaša le 4,3 oz 5,8 1 super bencina na 100 km. Najmanj porabi 205 XL disel (ki stane 128.700.-šilingov) z 3,4 1 na 100 km. To pa je že faktor, ki ga je vredno pri nakupu upoštevati. Seveda je z 205 XLD možno porabiti tudi več, zlasti v mestu, a tudi tam ne presega znamke šestih litrov. Pri vsem tem pa ta model s 1769 ccm gibne prostornine razvije 44 kW ali 60 kM, kar vozilu daje tudi razmeroma dobre pospeške in najvišjo hitrost 155 km na uro.
gumami. Tisti, ki vozijo z „ježov-kami" (Spikes), naj počakajo do 1. novembra, ko je pri nas v Avstriji dovoijeno voziti s tako zimsko opremo.	^
V jeseni in pozimi so važne tudi iuči. Ztasti zaradi megie, saj čestokrat zmanjša vidijivost na nekaj deset metrov. Previdni vozniki si bodo nabaviti megienke, ki znatno povečajo varnost vožnje v takih razmerah. Čeprav so iuči važne na sprednjem deiu voziia, največ nesreč povzročajo koiizije od zadaj. Zato je treba pregiedati tudi zadnje iuči. Tudi tu priporočamo opremo za megio, saj to pripomore, da bo voznik za vami mnogo prej opazi! vaše voziio.
Kontroia iuči je torej zeio pomembna. Zaradi viage pa v tem času pride do večjih izpadov iuči. Zato je nujno potrebno, da imamo s seboj rezervne žarnice.
DROBNI NASVETI
JANKO MESSNER
Koliko znamo še slovensko?
/ezz&ovni pogovor/ v RuJ/zz Celovec 34
—	Zeio razširjena je v naših listih napačna raba glagola razgovarjati. Beri, prosim ta!e stavek:
—	"škof trdi, da je na vse strani pripravljen poslušati in 'razgovarjati'..."
—	No, kaj mistiš, kje ga je pisec polomil?
—	Moral bi bil reči: pripravtjen je razgovarjati se!
—	Tako je: če kdo kako reč na doigo in široko pripoveduje, pravimo, da se na široko razgovarja o tem pa o drugem. To pomeni isto kakor "pogovarjati se" o čem.
—	Pa je tu še hujša cvetka. Beri, prosim:
—	„Trudil se bo za pravičnost in ljubezen 'v in med'
obema narodnima skupinama .	'
—	Kaj meniš, kaj je narobe?
—	Mistim, da kopičenje predlogov — 'v in med' skupinama!
—	Tako je: prvi se veže na vprašanje "kje?" z mestnikom, torej v skupinah, drugi pa z orodnikom, torej med skupinama. Bi skusila zdaj popraviti cel stavek?
—	Trudit se bo za pravičnost in ljubezen v obeh narodnih skupinah in tudi v odnosu med njima.
—	Beri naprej: „!z teh krogov izhaja tudi segregacija, kakor jo je sedaj iznesla FPO."
—	Najprej nama ni všeč — no kaj misliš, kaj? — Morda tujka "segregacija"? — Da, ravno to mislim, treba bi jo
bilo bralcem razložiti, ne verjamem, da jo razume en sam odstotek koroških Slovencev. Drugače se tudi pisec sam ločuje kot posebno 'kunšten' od svojih bralcev, ki jim ostaja nerazumljiv. Segregacija je ločevanje ras, ločevanje narodov, zahteva po posebnih šolah za črnce in posebnih za belce; na Koroškem bi nasprotniki Slovencev radi stlačiti slovenske otroke v posebne šole, da ne bi bili povezani z nemškimi.
Toda naju zanima še glagol 'iznesti segregacijo'. Slovenski pravopis ima en sam primer upravičene rabe tega glagola: iznesti obleko iz omar na sonce... Potem pa so navedeni trije z ničto, to pomeni, da so prepovedani. No, preberi jih, prosim:
— 'iznesti očitke' zoper koga — slovensko pravilno: očitati komu! Na sestanku 'je iznesel vprašanje': na sestanku je načel, je sproži) vprašanje, tudi postavi ga lahko v sili, čeprav je treba, če le gre, rabiti glagol: na sestanku je vprašal!
No, še en primer je tu:
'Iznesti predlog'. Da, mogoče je znesti jajce, za predlog pa je boljše in pravilno treba reči: predložiti, predlagati to pa to.
Velika nemarnost je, če pisec niti pri tujkah ne odpre Slovenskega pravopisa ali pa Slovarja tujk. Pogtej, kakšnega kozla je ustreli! tule:
„Znano je, da so avstrijski svobodnjaki zelo vrženi na južnoafriško apartheido!" (apart-heido). V afrikaans (ans), to je v afrikanščini, v holandskem narečju v Južni Afriki, pomeni ta beseda politiko rasne diskriminacije, se pravi popolno ločitev med črnci in belci. Beseda je sestavljena Iz francoskega & part = ločen, in nizozemske končnice heid — nemško 'heit'. Torej pravilno ka-
ko? Beseda je za nas nesklonljiva: ... so zelo vrženi na južnoafriško apartheid.
No, pa še en primer že obravnavane kraje, pogiejva: „Maja je doslej objavljala izključno pesmi. Doslej je objavljala vse 'njene' tekste v mladju.
Da, vse 'njene' tekste je objavljala, to je kajpada prepovedano, ker je plagiat, tatvina duhovne lastnine. S svojim imenom sme objavtjati samo svoje tekste !
Ali pa pisec ne zna slovensko?
Moral bi vendar reč!: objavljala je svoje tekste, ne pa 'njene'!
Dobro.
Greva naprej:
-	Po 'par' obravnavah je na sodišču na Dunaju prišio do poravnave.
-	Da, 'par obravnav', kaj meniš, koliko jih je bilo?
-	Verjetno, nekaj? - Ne, ne nekaj, temveč samo dve! Par čevljev je koliko čevljev?
-	Dva vendar! — No, vidiš. Če pa hočeš povedati, da jih je bilo n e k a j, ne smeš zapisati 'par obravnav'.
Pa še tole reč preberi za konec:
-	„!zid procesa lahko obračamo, kakor hočemo, ostane pač nekaj 'zadaj'..."
-	Dobro. Gre za ta 'zadaj'. Če reče 'ostane', je to tako že zadaj, torej je prislov 'zadaj' nepotreben. Isto velja — postavim - za gor vstani in dol sedi! Če vstane, vzdigne svojo spoštljivo zadnjo plat tako in tako v gornjo smer, če pa sede, pomakne svoj trup tudi dol na kak stol ali na zemljo.
Seveda se kdo komu tudi lahko po koroško gor usede
-	na glavo ... Pa o tem se tu ne bova pogovarjala, ker je to nečedna navada.
Spodletela gostija
Ječmenček in Jazbec sta kot dve mušici stopala ob dolgonogem Cenetu. Zdaj so bili že tako blizu, da so dečki lahko videli neko čudno, sivkasto gmoto, ki je bingljala s Ce-netovih ramen. Ko pa so se jim še bolj približali, so opazili Cenetove roke, ki so držale kot dve palčici tanke noge, zadaj po hrbtu pa mu je globoko čez pas udarjala neka pernata pošast z dolgim rumenim kljunom.
„Kaj pa zijate? Niste še nikoli videli čaplje, a?" jim je dejal Cene.
..štorkljo že, štorkljo, čaplje pa še ne," se je ojunačil Možganček.
„Ti si pa mozeg, ha, ha..." se je zasmejal Cene. ..Gotovo te je štorklja prinesla na svet, da imaš tako nakravžljane možgane."
..Štorklja že ne, pa tudi čaplja ne, sem bil pretežek s svojim mozgom ..."
„Kje si jo pa dobil?" je resno vprašal Nac.
„Hja, tristo kosmatih petelinov, ne boste mi verjeli. Fridlu sem jo speljal, da bi ga koklja brcnila! Cel popoldan sva lazila ob močvirju. Njemu je bilo lahko, bil je v škornjih, jaz pa sem bos capljal za njim. Kar naprej me je zbadalo po podplatih. In potem sva jo zagledala. Kot kraljica je stala med bičevjem na svojih tankih nogah. Počilo je in potem še enkrat. Na vse strani je letelo perje, pa vendar se je dvignila. Viso-
Naš zanimivi svet
#	Najkrajša vojna v zgodovini je trajala samo 38 minut. Dne 27. septembra 1896 je angleški admiral Harry Rawson poslal samozvanemu zanzibarskemu sultanu u hi ma t, naj pride takoj iz svoje palače in se preda. Ker ni dobil odgovora, je admiral ob 9.02 napovedal Zanzlbaru vojno in angleško brodovje je začelo obstreljevati mesto. Ogenj je trajal do 9.40 — sultan se je predal in vojne je bilo konec.
#	Z dolgimi raziskavami so ugotovili, da telesne moči človeka začnejo pojemati in se organizem začne starati že s 25 leti.
#	Večina življenjepiscev preteklih stoletij je opravljala svoje delo po naročilu in za plačilo svojih gospodarjev. Zato ni nič čudnega, če govore o ..velikanskih" vojskah, „slavnih" bitkah in „bučnih" zmagah. Zgodovinarji so pozneje ugotovili, da so stare kronike dostikrat zasnovane na popolnoma izmišljenih dogodkih.
#	Razen tega da je bil nesposoben in krut, je bil Kaligula tudi največji čudak med rimskimi cesarji. Med drugim je zahteval, da ga priznajo za ženina Lune in častijo po božje. Svojega konja Incitatusa jie imenoval za konzula in dal zanj zgraditi palačo, kjer je jedel oves iz pozlačenih jasli in pil falemsko vino. Tehniki so mu morali skonstruirati stroj, s katerim je lahko posnemal šviganje bliskov. Njegovo vedenje je povzročilo več vstaj in uporov, dokler ga ni leta 41 ubil tribun Chaerea.
#	Začetnik značilne maske cirkuških klovnov je znameniti italijanski artist Alberto Fratellini. V prvih latih našega stoletja je bil simpatičen mladenič devetnajstih let in ni hotel, da bi se mu pri njegovih cirkuških točkah smejali. Zato si je nadel umeten nos in se našminkal tako, da nihče ni vedel, da s<e pod masko „skriva" Alberto Fratellini.
#	Kljub prodoru plastičnih mas uporabljajo še danes les za več kot 10.000 namenov. Razen za kurjavo, gradbeni material, pohištvo in proizvodnjo papirja ga največ porabi kemična industrija, ki pridobiva iz njega razna olja, topila, mila, zdravila, umetna vlakna in mnoge druge izdelke.
^ Ptič, ki zaide v valove visoke frekvence nad močno radarsko postajo, se dobesedno speče.
# Čeprav je bil Karel Veliki goreč branilec krščanstva, sam ni živel ravno pretirano po načelih krščanske vere: imel je 5 žena, ki so mu rodile 12 otrok, hkrati pa je vzdrževal še harem, v katerem je bilo včasih tudi po 80 priležnic.
ko, visoko je letela, potem pa je nenadoma omahnila, spustila krila in se zapičila v umazano vodo. Fridl je bil ves iz sebe. Vsekakor jo je hotel najti in nagačiti. Kar naprej me je naganjal v goščo, jaz pa sem moral čedalje bolj gaziti v tisto blato. Ne bom je našel, sem sklenil sam pri sebi. Dovolj ima crknjenih krav in prašičev, da bi ga koklja brcnila! Sam pa se ni upal stopiti v tisto močvirje. Strah ga je bilo. In moral je odnehati.
Ko sva se vračala, me je kar naprej zmerjal in preklinjal. Da sem zanič, mi je dejal, da še za poštenega cucka ne zaležem, in to jaz, ki ga vedno zmažem iz kaše. Ti že pokažem, sem si mislil. Komaj sem čakal, da je odšel v vas. Jaz pa, smuk, po čapljico. Še nog si nisem pošteno zmočit, da sem jo dobil. Po drugi strani sem skoraj po suhem prišel do nje. Mar ni lepa?
„Lepa že, lepa!" so mu pritrjevali in ga občudovali. „Samo kaj bomo z njo?"
„Kaj bomo z njo?" se je začudil Cene. ..Spekli jo bomo in pojedli. Taka gosposka žival ima zagotovo slastno meso. Le dobro pripravite žerjavico, vse drugo pa prepustite meni, jaz že vem, kako se tem rečem streže."
Dečki so stekli po dračje in kmalu je visoko zaplapolal ogenj. Cene pa je medtem vzel čapljo in odšel k ribniku. Kaj kmalu se je vrnil z nekakšno glinasto gmoto.
„Kje pa imaš čapljo?" se je začudil Možganček.
„Glina jo je popapcala, glina. Tu notri sem jo zavil, boste videli, kako čudovito se bo pekla. Tako delajo Cigani. Tudi kokoš obložijo z glino."
„ln kar s perjem vred jo dajo na žerjavico?" je bil radoveden Debelinko.
„Kar s perjem. Potem se glina zapeče in perje se prilepi nanjo. In ko razbiješ glino, se z njo odvali tudi perje. To je najboljše čiščenje."
Žerjavica se je že dobro razgorela.
„Zdaj pa lahko začnemo," je dejal Cene in vzel zavito čapljo. Še najbolj je bila podobna podolgovatemu vrču, v katerega je pomotoma zašel rumeni in dolgi kljun. Peka se je pričela.
Dečki so se zbrali ob ognju in opazovali Ceneta, ki je vsake toliko časa preobrnil čapljo. Njen kljun je postajal čedalje bolj črn, glina pa je najprej cvrčala, potem pa dobivala vse bolj rumenkasto črno barvo.
„Hja," je dejal Cene, „takole bi lahko živeli kot Indijanci. Iz mravljinčjih jajčec bi si pripravljali juhe, pa tudi kače bi lahko pekli."
„Kače?" se je začudil Jazbec.
„Kaj pa misliš, tudi kače. Nataknili bi jih na palice in jih spekli."
„Nak, kač pa že ne bi jedel," je dejal drobni Venček.
..Mogoče pa so dobre," je bil previdnejši Možganček.
„Kaj prida že ne morejo biti!" je pribil Nac in pri tem je tudi ostalo
Ogenj je že skoraj popolnoma ugasnil, ko je Cene vzel čapljo in slovesno razglasil:
„Zdaj pa se prične gostija!"
Vzel je kamen in pričel udarjati po že razžarjeni glini. V nosnice jih je pričel drezati ostuden vonj po mrhovini. To ne bo nič dobrega, so si mislili dečki, na glas pa ni hotel tega nihče izreči, kajti vsak se je bal zameriti Cenetu.
S čaplje so leteli kosi gline. Toda bolj ko se je kazala notranjost, bolj so videli, da je perje še vedno tičalo v čapljinem trupu.
..Tristo kosmatih petelinov," je zaklel Cene. „Slabo se je zapeklo. Perje bo treba scufati."
Lotil se je dela, pa mu je šlo bolj slabo od rok.
„Tole pa smrdi," je končno spregovoril Možganček.
„Pa tvoja pamet tudi!" mu je jezno odvrnil Cene.
„Pa res smrdi," je dejal tudi Rihta.
„Saj ji sploh nisi očitsil drobovja," je ugotovil Nac.
„!n zakaj naj bi ga? Čaplje se pečejo scela!" je ugovarjal Cene, ki ni hotel priznati svojega poraza. Vzel je celo nožič iz žepa in si odrezal kos čapljinega stegna. Ponesel ga je k ustom in pomlaskal z jezikom.
Dečki ga niso mogli več gledati, nekaj trpkega in težkega se je dogajalo v njihovih želodcih. Drug za drugim so se raztepli po goščavi in z različnih koncev je bilo slišati neprijetno golčanje. Med vsem tem pa se je zaslišal Cenetov smeh:
„Ha, ha, ha ... navadna čaplja vam obrne želodce. To ste junaki, pa bi se šli radi Indijance, babe, pa ne Indijance!"
„Ti bom že pokazal Indijance," je tedaj gromko zagrmelo nad Cenetom. Ta se je zdrznil, kajti dobro je poznal Fridlov glas.
„Tak tako, strela jasna, čapljo si mi ukrade). Čapljar čapljarski! Te že naučim kozjih molitvic. Boš že videl, kdo je Fridl. Marš domov, bova tam orala."
„Stric ne, stric ne," je vpil Cene in vil roke. Toda nič ni pomagalo. Fridl ga je zgrabil za ušesa in ga kot nebogljenega kužka gnal proti domu.
Zaseda za medveda
Vzg77?f77:o
m grfTHO Mir /?r??š^o.
—	iV<2 ArK^o?
7??e^vedu/
V cej<?^ sedirrro
17? s/?7?e ceJ?77?o.
—	.%7?f?
OJvrŽfTMO pK%0, Ktrgg77?0 ArK%o . . .
—	/7? jo pojfTTTO?
.Sevrdg,
7?g77?MtO 77?fdvf
Miroslav Košuta
Zgodba o gumbku
Bil je gumb, ki mu je bilo ime Gumbek. In temu Gumbku je bilo neznansko dolgčas. Prišit je bil na dedkov suknjič in kamor je šel dedek, je moral tudi Gumbek.
Tako sta šla dedek in Gumbek nekoč mimo igrišča, kjer so se otroci veselo gugali.
Pa je rekel dedku Gumbek:
„Dedek, še midva sediva na gugalnico!"
Pametne misli
$ Brez krivice ne bi poznati naziva pravice.
#	Nihče ni povsem izobražen, preden se ne nauči moičati.
#	Edino ijudje brez izkušenj žive samo v sedanjosti.
#	Dosti je poti, da čiovek obogati, toda večinoma so siabe.
#	Ljudje najboij sovražijo tisto, čemur naj-boij zavidajo.
#	Dobro je vedeti, da je hrabrost vedno stepa, ker ne vidi nevarnosti in ne nezgod.
#	Hvaiisanje je začetek sramote.
^ Napuh in puhiogiavost rasteta na istem grmu.
#	Prijateijstvo je vino živijenja.
#	Nobena stvar na svetu ne opravičuje zavisti.
#	Zio čioveštva je strah.
#	Če greš po stopinjah kraija, naietiš na dvornega norca.
^ Za raziiko od pravega prijateija vam pravi sovražnik nikoii ne pokaže hrbta.
#	Uspeh se pogosto smatra za geniainost.
#	Čiovek je kot zrno riža, ki se kuha v ioncu: včasih je na površini, včasih na dnu.
^ Zdravje prihaja od srca, boiezen pa gre do srca.
V
Zir gre v
„V svet jo mahnem! Dovolj sem star!" se je nekega toplega jesenskega popoldneva odločil žir.
Sedel je na veter in odpotoval. Od navdušenja ni opazil mame bukve, ki mu je z najlepšo vejo mahala v slovo, kaj šele, da bi slišal bratce, ki so mu kimali za srečno pot.
Ko je priplaval mimo starega hrasta, je zaslišal glas:
„Kam pa kam, žir?"
Ozrl se je in videl, da ga ogovarja želod na hrastu.
„V svet, prijatelj. Greš z mano?"
„Seveda!" se je takoj nav-
„Kje pa! To je samo za otroke!" je odgovoril dedek.
Gumbek je bil žalosten in se je tako dolgo oziral za otroki, da se mu je utrgalo nekaj niti in je obvisel samo še na dveh nitkah.
Drugič je zagledal Gumbek na igrišču otroke, ki so se šli med dvema ognjema.
,,Dedek, pojdiva se še midva med dvema ognjema!" je predlagal Gumbek.
Dedek je odkimal: „Saj nisva otroka!"
In sta šla naprej. Gumbek pa je bil.spet žalosten in j.e spat tako dolgo stegoval vrat za otroki, da je obvisel samo še na eni nitki.
Tretjič sta šla dedek in Gumbek mimo otrok, ki so skakali čez vrvico.
„Dedek, še midva skačiva čez vrvico!" je prosil Gumbek.
„To se pa ne bo zgodilo!" ga je zavrnil dedek.
Gumbek je bil zdaj še bolj žalosten in je tako dolgo stegoval vrat za otroki, da se mu je utrgala še zadnja nitka in je padel na cesto.
Zdaj šele je bil Gumbek nesrečen. Nanj je sijalo sonce ali deževalo, Gumbek se je nemočno valjal po prahu ali po blatu in se zaman oziral za človekom, ki bi ga pobral. Vsi so hodili mimo, ne da bi se kdo zmenil zanj, še pohodil ga je kdo ali celo brcnil.
Dokler ni prišla mimo deklica v kavbojkah in s šolsko torbo na hrbtu. In ta deklica, ki ji je bilo ime Tina, je z desnico držala desno stran kavbojk, da ji niso zdrsnile s pasu. Prav ta dan, na poti v šolo, se ji je namreč utrgal na desni strani s kavbojk gumb in ni ga več našla. In ko je zagledala zdaj na cesti neznan gumb, ki ni bil nihče drug kot dedkov Gumbek, ga je pobrala in stekla domov.
„Mama, mama! Prosim, prišij tale gumb!" je prosila mamo.
Na srečo je bil Gumbek prav tako velik in vsaj približno tako rjave barve kakor prejšnji gumb, tako da se je prilegal gumbnici na kavbojkah.
In potem ni bilo treba Gumbku nikoli več prositi:
„Tina, sediva na gugalnico!"
Ali: „Tina, pojdiva se med dvema ognjema!"
Ali: „Tina, skočiva čez vrvico!"
Gumbek je počival samo, kadar je deževalo. In seveda takrat, kadar je Tino z igrišča poklicala mama.
širni svet
dušil želod in skupaj sta krenila na pot.
„Poglej ju, kako sta zrela!" so se pocedile sline pujsu, ko ju je zagledal.
..Zdravo, prijatelja!" se jima je začel dobrikati. ,,Pridita na čaj!"
,,Z veseljem!" je odgovoril želod in se spustil na tla.
"Ne hodi! Kaj pa, če je pujs žirožer ali želodožer?" ga je posvaril žir, ker je bil precej nezaupljiv.
Toda bilo je že prepozno. Pujs je medtem že pohrustal želod. Zir je milo zajokal in se še isti trenutek odločil, da se vrne domov. Ko je veter
zapihal v nasprotno smer, je sedel nanj. Toda na poti domov ga je ujela temna noč. Prenočil je pod najbližjim drevesom. Drugo jutro ga je prebudil dež.
..Počakal bom, da se zvedri," si je rekel. "Potem pa domov!"
Čakal je teden dni in dež ni hotel prenehati. Zapihal je hladen veter.
"Zima bo," ga je zaskrbelo-In res, čez nekaj dni ga je prekril sneg.
Ko je sneg skopnel, žira nt bilo nikjer več. Na njegoverb mestu je vzklila svetlo zelena bukev.
Od Beograda do Ivanjice
Potovanje Koroškega partizanskega pevskega zbora po Srbiji
Piše Franci Rulitz
(AGcLz/jevdnje zz Z4^Hj'e
Po celem Dragačevem so raztreseni znameniti nagrobni spomeniki, največ jih je v Guči. Na njih ni samo napisano ime umrlega, temveč tudi, kaj je dotični v svojem življenju dobrega storil, kaj je bil po poklicu in povrhu so še njegovo podobo vklesali v kamen. Na ta način so ohranjene nekatere stare oblike srbohrvaškega jezika, a tudi oblike raznih zanimivih priprav in orodij, ki jih dandanes sploh ne poznamo več. Na enem izmed nagrobnih spomenikov v Guči pa je celo upodobljen trobentač (kako bi moglo drugače biti?) s svojo trobento.
Pri ogledu Guče smo prišli še v galerijo „udruženja samoukih slikara i vajara Dragačeva" in tam smo videli čudovite izdelke ljudske in naivne umetnosti. Ggledali smo si tudi še grafike Branka Štore, ki je v svojih grafikah in freskah vedno spet prikazal grozote druge svetovne vojne. Blizu galerije je tudi osnovna šola Gu-ce, ki se imenuje po narodnemu heroju Bogdanu Kapelanu. Pri obisku šole so nas pozdravili z žganjem in Značkami, a prejeli smo tudi likovna dela šolarjev, ki so jih bili naredili Po zgledu domačega združenja samoukih slikarjev. Zbor se je za vsa darila in prijazen sprejem zahvalil s poskočno pesmijo, katere besedilo je vsebovalo tudi nekaj besed o trobentah tn otroci so skoraj poskakali od veselja.
Ostali predpoldanski čas smo preživeli na poti do, v in na poti iz Do-ujega Dubca. Tam namreč obstoja že pd leta 1952 naprej zadruga žena, ki jo je ustanovila sestra Branka Šotre, Rajka Borojevič. V tej zadrugi dela okoli 900 žensk iz 15 vasi Dragačeva. Iz volne, konoplja, lubja, slame in bombaža tkejo in pletejo preproge, odeje, prte, šale, ovratnice, torbice, Zavese, stenske preproge in dekorativne prtičke. Vse to pa delajo z roko na starih statvah.
Z dobrinami iz bližnje trgovine smo se malo okrepčali in nato, ko smo prejeli obligatne značke, smo nadaljevali
pot v Ivanjico. Na razpotju, kjer smo se razšli z našim vodičem iz Guče (on nazaj v Gučo, mi naprej v Ivanjico), je zbor še enkrat zapel in vsi mimoidoči so se ustavili in prisluhnili petju. V Ivanjico smo prispeli ravno prav na kosilo. Po kosilu je bilo malo časa za oddih, nato smo se zbrali v konferenčni sobi našega hotela in ofi-cialno so nas sprejeli predstavniki občinske skupščine Ivanjice, nam izrekli dobrodošlico ter nam predstavili Ivanjico samo. Na primer smo zvedeli, da je Ivanjica pokrajinsko ena izmed največjih občin Srbije, da ima veliko tovarno preprog in številne druge industrijske kombinate. Potem so oni nam in v zameno še mi njim podarili razne knjige in sprejem se je končal s splošnim poljubljanjem.
Pevci so odhiteli na vajo in to že takoj v dvorano, kajti bila je oddaljena samo minuto hoje od hotela in tudi zaradi spoznanja akustičnih razmer je bilo najbolje, da so že kar vadili na licu mesta. Jožeta in Lipeja pa so zapletli občinski predstavniki in novinarji v pogovor, med katerim je včasih našim srbskim prijateljem kar dih zastajal. Na primer tedaj, ko je Jože začel na dolgo in široko pripovedovati o neofašistih in starih nacistih na Koroškem. Kako potrebni so taki informativni pogovori, je pokazalo vprašanje novinarja, ali imamo Koroški Slovenci dvojno državljanstvo, avstrijsko in jugoslovansko? Seveda mu je Jože nato celotno situacijo zelo točno razložil, nakar so se novinarjeve oči večale od minute do minute. Ta primer najbolj prikaže, kako nujna so taka potovanja, saj pridobitvata obe strani: potujoči — v tem primeru KPPZ — spozna deželo, skozi katero potuje in istočasno izmenjava informacije z domačini. Tako je zasluga KPPZ, da je cela vrsta naših južnih sosedov zvedela njim do tedaj neznane stvari iz koroške problematike. To je seveda nam v korist, če je čim več ljudi informiranih o stanju v zadevah koroških Slovencev. In čeprav Srbi o večini problemov niso poznali vseh podrobnosti, so bili še vedno bolje se-
znanjeni z našo problematiko, kakor je to večina naših sodržavljanov (na primer na Predarlskem ali kje drugje v Avstriji).
Solidarnostne izjave v ivanjici
Ko so se pevci vrnili od vaje, so bili čisto prevzeti od velikosti dvorane, ki ji na Koroškem ni para. O tem dejstvu smo se zvečer tudi mi lahko prepričali, ki smo prej bili zaposleni s "tiskovno konferenco". Edina hiba slike, ki se nam je nudila zvečer, je bil nekolikšen pomanjkljaj poslušalcev. Za pevce pa je štelo samo razpoloženje poslušalcev in to po govorjenih vložkih Jožeta (ki se je še ves vnet od popoldanskih razlaganj
pokazal od svoje najboljše dramaturške strani) ne bi moglo hiti boljše. Na končno vprašanje „Kaj naj storimo?" je namreč zadonelo iz dvorane ..Borite se!" in ^Živeli Slovenci!" S temi in podobnimi solidarnostnimi izjavami smo pravzaprav dosegli cilj tur-
neje in nismo si mogli predstaviti boljšega zaključka. To pa seveda samo na odru, kajti turneja, oziroma potovanje še ni bilo zaključeno, morali smo še nazaj v Beograd. Serija štirih koncertov pa je bila s tem končana in pevcem je globoko odleglo. Zdaj so se lahko brez skrbi posvetili uživanju potovanja. Prva možnost se je že nudila v hotelu, kjer je igral ansambel domače in tuje popevke. To noč smo praznovali uspešen zaključek turneje.
V petek zjutraj smo morali zgodaj vstati, pot v Beograd je bila še dolga. Štiri dni smo potovali od Beograda proti jugu, zdaj pa smo morali isto pot prevoziti v nekaj urah. Izbrali smo si nekoliko drugačno progo, namreč ob reki Moravici do Požega in nato dalje preko Ljiga v Beograd. Kljub časovni stiski smo se nekajkrat ustavili, prvič že malo izven Ivanjice pri satelitski postaji ^Jugoslavija", ki je edina v celi deželi. Otvorjena je bila štiriinsedemdesetega leta in služi za telefoniranje ter oddajanje in spre-
jemanje televizijskih sporedov (npr. zimska olimpijada v Sarajevu) preko satelita INTELSAT IV, ki se nahaja 36 000 m nad Atlantikom. Satelit in postaja (maksimalna kapaciteta je istočasno 60 telefonatov in 2 TV-kanala) povezujeta Jugoslavijo v de-
setinkah sekunde z Južno in Severno Ameriko, z ostalo Evropo, z Afriko ter z Bližnjim in Srednjim Vzhodom. Vsem zainteresiranim je inženir Tonči pozneje v avtobusu razložil princip delovanja satelitskih postaj in nato so še dalj časa razpravljali o drugih problemih tehnike in fizike.
Polaganje venca na Titov grob
Ker smo se stalno peljali ob vodi — številne rekice so spremljale našo pot — ni bilo čuda, da smo videli nekaj elektrarn in tudi svetovno znane monasterije (samostane) iz 14. stoletja (seveda samostani, ne pa elektrarne!), na žalost pa se iz časovnih razlogov nismo mogli več ustaviti, da bi si ogledali te „manastirje". Čudno hitro je minila vožnja do Beograda in že se je avtobus ustavil pod bregom, na katerem je postavljena Hiša cvetja, kraj, kjer počiva Josip Broz Tito. Kar ob cesti so se preoblekli pevci za zadnji nastop v okviru te turneje in nato smo stopali po dva in dva proti Titovem grobu. Medtem ko je večina pevcev šla okoli groba, je tričlanska delegacija zbora položila venec prav pred grobom. Po tem pretresljivem doživetju so pevci slednjič zapeli na stopnicah pred „Kučo cveča", kjer jih je slikal celo fotograf Tanjuga.
Po teh mirnih, dostojanstvenih minutah pa se je začela nekakšna hek-tika, ki je svoj višek dosegla s tem, da smo od kosila morali odhiteti na kolodvor še preden smo dobili desert. Razumljivo, da je poslavljanje od vodiča in šoferja potekalo na eni strani zelo prisrčno, na drugi strani pa v precejšnji naglici, saj se je vlak začel že premikati. Končno v vlaku smo se spet malo oddahnili, vroče pa je še zmeraj bilo.
Med vožnjo, ki je spet trajala osem ur, smo se pogovarjali o vtisih s potovanja, igrali šah in nekateri „izprijenci" so celo kartali. Vožnja z vlakom je sorazmerno hitro bila pri kraju in na kolodvoru v Ljubljani nas ni samo čakal že avtobus podjetja Sienčnik, temveč tudi mrzli jesenski veter. Še pred polnočjo smo bili spet v Celovcu in vsak je nesel s seboj domov poleg prtljage tudi še izredno lepe spomine s potovanja, ki ga v tej ohliki doživiš le malokdaj v življenju.
(Konec)
Koroški partizanski pevski zbor je zapet pred hišo cvetja, kjer je grob maršaia Tita.
R A D i O —
TELEViZtJA

ORF - KOROŠK) RADtO Siovenske oddaje
PETEK, 19. 10.: 14.10 Obzornik — Kar po domače.
SOBOTA, M. 10. 9 00 Od pesmi do pes-*"i, od srca do srca.
"EDEMA, !1. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — VoSčiia.
PONEDELJEK, M. 10.: 14.10 Obzornik — -.Glasba ne pozna meja" — avstrijski skla-dateiji v izvedbi siovenskih poustvarjai-^sv(l. Dekleva).
TOREK, !!. 10.: 9.50 Domača zabavna Slasba — 14.10 Obzornik — Otroci, poslušajte!
SREDA. !4. 10.: 14.10 Obzornik — Ljud-sKe pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK. JS. 10.: 14.10 Obzornik — Mladinska oddaja.
A V S T R < J A 1
gg
PETEK, 19. 10.: 9 00 Poro-čila — 9.50 RuSčina — 10.00 Ogenj in luč — 10.50 Halo 'slevizija — 11.20 Risanka — 12.15 Inozem-report — 15.05 Poročila — 17.00 Potočilo — 17.50 Risanka — 17.55 Otrokom lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.50 fužinski obzornik — 19.00 Avstrija danes " 1T.50 čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.15 ^odna revija — 21.20 Uradne pomote — ^ 05 Šport — 25.05 Poročila
SOBOTA, 20. U).: 9.00 Poročila — 9.05 An-š^sSčina — 9.55 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10 55 Svet brez sonca — 21.05 ^ačni studio — 15.10 Poročila — 14.55 Rač-pozvoni ob pol osmih, fiim — 16.00 Iz Parlamenta — 17.00 Poročila — 17.05 Roč-"o dela — 17.50 Zgodba o delfinu — 17.55 Urokom za lahko noč — 18.00 Tedenski
Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v *°boto želi Heinz Conrads — 19.00 Avstrijo danes — 19.50 čas v sliki — 20 00 šport
___ 20.15 Zdaj se prične, zabavna oddaja
z Joachimom Fuchsbergerjem — 22.00 Junaki danes — 22.45 Šport — 25.45 Poročila.
NEDELJA, 21. 10.: 11.00 Vzhodni studio —
12.00	šport — 15.00 O stanovanju — 14.50 41 stopinj ljubezni, film — 16.15 Ena, dve dl tri — 17.00 Poročila — 17.05 Izlet v vesolje — 17.15 Aliča v čudežni deželi — 17.40 Prometna vzgoja za otroke — 17.45 Seniorski klub — 18.50 Družinski obzornik — 19.00 Deželnozborske volitve na Predarlskem — 19.50 čas v sliki — 19.50 šport — 20.15 Domači prijatelj, prenos iz Lowingerjevega gledališča — 21.50 Nočni studio — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 22. 10.: 9 00 Poročila — 9.05 Umetnine iz lesa — 9.50 Pogled v lonec —
10.00	šolska oddaja — 10.15 Vloga ženske v družbi — 10.50 41 stopinj ljubezni, fiim
—	11.55 Risanka — 12.00 Iz parlamenta —
15.00	Poročila — 17.00 Poročila — 17.50 Mojster Eder in Pumukl — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Ljudje in živali — 18.50 Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes
—	19.50 čas v sliki — 20.15 šport — 21.15 Na cestah San Francisca — 22.05 četrta vrsta materije — 25.05 Poročila.
TOREK, 2!. 10.: 9 00 Poročila — 9.05 Umetnine iz kovine — 9.50 Angleščina — 10.00 šolska oddaja — 10.50 Bolnišnica na robu mesta — 11.20 šport — 12.15 Slike iz Avstrije— 12.40 Volilni boj v Ameriki — 15.15 Poročila — 17.00 Poročila — 17.50 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Holmes & Yoyo — 18.50 Družinski obzornik — 19 00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.45 Podobe v ogledalu — 22.50 Poročila.
SREDA, 24. 18.: 9 00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.50 Francoščina — 10.00 Polnoletni potrošnik — 10.50 Argumenti —
15.00	Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Malizmaj — 17.50 čebelica Maja — 17.55 Otrokomza lahko noč — 18.00 Pisarna —
18.50	Družinski obzornik — 19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki — 20.15 O Mal-ley, javite se) film — 21.50 Patrlotlčni pogovori— 22.55 Sport.
ČETRTEK, M. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Umetnine iz kamna — 9.50 Dežela in ljudje— 10.00 šolska oddaja— 10.30 OMal-ley, javite sel — 12.05 Možje, brez živcev — 12.15 Seniorski klub — 15.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.50 Potepuh — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.50 Družinski obzornik
—	19.00 Avstrija danes — 19.50 čas v sliki— 20.15 Kugy,avstrijsko-slovenski film
—	21.25 Noč rock'n rolla — Arhitekturna vizija 1984 — 25.50 Poročila.
		A V S T R [ J A 2
n		PETEK, 19. 10.: 16.15 !z par-tamenta — 17.30 O stanova-
nju — 18.00 Slike iz Avstrije
—	18.50 Bela hiša — 19.50 čas v sliki — 20.15 Umiranje gozda — 21.15 čas v sliki
—	22.05 Neslišno v vesolju — 25.55 Poročila.
SOBOTA, 20. 10.: 15.45 Jesen v Tesinu —
15.50	Tedenski pregled sporeda — 16.15 Dunajski ..Heuriger" praznuje 200-letnico
—	17.00 Ljuba družina — 17.45 Živali iščejo dom — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Nogomet — 19.00 Za prijatelje filma —
19.50	čas v sliki — 20.00 Novo v znanosti
—	20.15 Vsakdanji zakon, film — 21.45 Poročila — 21.50 Podobe v ogledalu — 22.10 Strahovatec, italijansko-španski film —
25.50	Poročila.
NEDELJA, 21. 10.: 9 00 Svete gore ob izviru Gangesa — 9.50 Le passe Muraiile,
francoski film — 11.00 Koncert ________ 14.50
športno popoldne — 17.00 Poročila — 17.05 Križanka — 17.45 Folk-festlval — 18.30 Mladinski revija — 19.50 čas v sliki ______ 19.50
Zadeva za odvetnika — 20.15 Vsakdanji zakon, film — 21.45 Poročila — 21.50 Colum-bo — 25.05 šport — 25.25 Poročila.
PONEDELJEK, 22. 10.: 17.00 Allahu akbar, Alah je velik — 18.00 Slike iz Avstrije —
18.50	Bela hiša — 19.50 čas v sliki ____ 20 15
Bolnišnica na robu mesta _______ 21.15 čas v
sliki — 22.05 Lahek plen, nim _____ 25.50 Po-
ročila.
TOREK, 2!. 10.: 18.00 Slike iz Avstrije [Koroška)— 18.50 Bela hiša— 19.15 Srečanje z drevesi — 19.50 Čas v sliki — 20.15 Dallas — 21.00 Kabaret — 21.15 čas v sliki — 21.45 Klub 2.
SREDA, 24. 10.: 17.50 Dežela in ljudje —
18.00	Slike iz Avstrije — 18.50 Bela hiša
—	19.15 Srečanja z drevesi — 19.50 čas v sliki — 20.15 Wagner — 21.10 Novo v kinu
—	21.15 čas v sliki — 21.45 Kulturne vesti
—	22.50 Izgubljeni svet Josepha Rotha — 25.10 Orgle barbarstva — 25.55 Poročila.
ČETRTEK, 25. 10.: 17.00 Nogomet — 17.45 Avstrijska zgodovina — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.50 Bela hiša — 19.15 Srečanja z drevesi — 19.50 Dali-dali, zabavna oddaja z Hansom Rosenthalom — 21.00 Kabaret— 21.15 čas v sliki— 21.45 Draku-la, ameriški film — 25.50 Poročila.
		LJUBLJANA
K		PETEK, 19. 10.: 8 50 TV v šoti — 17.20 Poročila — 17.25
Domači ansambli —	17.55
Jack Holborn — 18.25 Obzornik Ljubljanskega območja — 18.40 Mura — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik — 20.00 Manjšine bogastvo Evrope — 20.55 Ne prezrite — 20.50 Proti vetru
—	21.40 Dnevnik — 21.55 Razseljevanje ulice Angel.
SOBOTA, 20. 10.: 8.00 Poročila — 8.05 Pedenjžep — 8.55 Tillove dogodivščine — 8.55 Smogovci — 9.25 Mali princ — 9.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — 10.20 Zmaji, dinozavri in orjaške kače — 10.45 Manjšine- bogastvo Evrope — 11.25
Poročila — 16.50 Poročila — 16.55 Nogomet
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik — 20.00 Policijska pištola 557 — 22.05 Zrcalo tedna — 22.25 Kronika borštnikovega srečanja — 22.55 Poročila.
NEDELJA, 21. 10.: 9 20 Poročila — 9 25
Otroška matineja — 10.15 Jack Holborn — 10 45 Morco polo — 11.55 Oddaja za stik
z gledalci — 12.15 Kmetijska oddaja — 15.15 Poročila — 14.50 čez tri gore: šent-jernejski oktet — 15.20 Poročila — 15.25 Nepremagljivi — 17.50 športna poročila — 18 05 TV kviz — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik 20 00
Kugy nadaljevanje in konec — 21.15 športni pregled — 21.45 Nogomet — 22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 22. 10.: 8.50 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Smogovci — 17.55 človek in stroj — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Rekreacija — 18.45 Video šola
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik — 20.00 čas čistokrvnih psov — 21.55 Dokumentarec meseca — 22.15 Dnevnik — 22.25 Kronika borštnlko-vegasrečanja.
TOREK, 2!. 10.: 9.00 TV v šoli — 16.55 šolska TV — 17.55 Poročila — 17.40 Ciciban teče v zeleni dan — 17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci — 18.25 Gorenjski obzornik — 18.40 Rudnik in njegova okolica — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik
—	20.00 A. J. Cronin: Citadela — 20.55 Aktualno — 21.55 Dnevnik.
SREDA. 24. 10.: 8.45 TV v šoli — 18.05 Poročila — 18.10 Ciciban, dober dan —
18.25	Zasavski obzornik — 18.40 Antična
kedoniji^— 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik — 20.00 Filmska delavnica — 21.50 Majhne širrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.55 Dnevnik — 22.05 Kronika borštnikovega srečanja.
ČETRTEK. 25. 10.: 8 50 TV v šoli — 16.50 šolska TV — 17.50 Poročila — 17.55 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba —
18.25	Dolenjski obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.50 Dnevnik — 20.00 Tednik — 21.05 šogun — 21.50 Dnevnik.
VESTNIK
Izdajale)] tn zatoin)K: Zveza slovenskih
organizacijnoKoroškem,
9020 Celovec, Gasometergasse 10.
Uredntštvo: 9020 Celovec, St.-Ruprechter-StroBe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 422086 sndk a
Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tel. (0 42 22) 52 5 50.
T)sK: Založniška in tiskarska družba z o. j Drava, Celovec - Borovlje.
Predsedstvo ZSM Jugostavije proti vsem obiikam germanizacije
Medtem ko so koroške mladinske organizacije začetek oktobra sprejele resolucijo proti napadom na obstoječe dvojezično šolstvo na južnem Kroškem (glej Slovenski vestnik štev. 41/84, str. 8), je pred kratkim razpravljalo o novih napadih na slovensko narodno skupnost tudi predsedstvo Socialistične mladine Jugoslavije. Predsedstvo ZSMJ, ki je bilo v stalnih stikih z Zvezo slovenske mladine na Koroškem dobro obveščeno o namenih nemškonacionalnih sil na Koroškem, je na svoji seji sprejelo obširno solidarnostno resolucijo, ki se odločno zperstavlja proti ločevanju otrok po narodnosti na Koroškem.
ozemlja, pospeševanju asimilacije in ojačenju nacionalnega fanatizma.
Predsedstvo ZSM v svoji resoluciji izreka popolno podporo koroškim Slovencem v boju za svojo narodno identiteto in za enakopravno uporabljanje materinega jezika. Prav posebno pa poziva napredne mladinske organizacije (Socialistično mladino, Komunistično mladino in visokošolsko zvezo), da naj se naprej upirajo reakcionarnim silam, ki zlorabljajo demokratične instrumente avstrijske družbe za nadaljnje zoževanje pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem in pripadnikov drugih narodnostnih manjšin v Avstriji.
V svojem stališču ugotavlja predsedstvo ZSMJ, da je zbiranje podpisov proti dvojezičnemu pouku v nasprotju s členom 7 državne pogodbe in da je bil to nov korak v vrsti pritiskov na koroške Slovence. S takimi akcijami se razpihuje nemški šovinizem in nacionalizem, se poživlja mednacionalna mržnja ter razbija koeksistenca ljudi in sodelovanje narodov. ZSMJ ugotavlja, da sedanja šolska kampanja ni samo v nasprotju z demokratičnimi načeli avstrijske družbe, temveč tudi z mednarodnimi normami, ki jih je med drugim podpisala tudi Avstrija, ker takšna kampanja vodi k zoževanju dvojezičnega
Dr. Luka Sienčnik - 80-tetnik
Včeraj je stavi) svoj 80-živijenjski jubiiej dr. Luka Sienčnik iz Dobrie vasi. Vsi ga poznamo kot razgie-danega, narodno zavednega in naprednega rojaka. Kot živinozdrav-nik iz Dobrie vasi je imel mnogo
Dr. Luka Sienčnik
stikov z ijudmi v Podjuni, vsepovsod je bii priznan in priijubijen.
Dr. Luka Sienčnik se je rodii 18. oktobra 1904 v Mokrijah pri Dobrii vasi. Po doboriski ijudski šoii in ce-iovški nižji gimnaziji, je v Ljubijani obiskovat višjo gimnazijo ter tam
Zmaga in vodstvo za SAK!
Po „škandaiozni" tekmi pred tednom dni v Weitensfeldu (1:2) sta se dva sakovca (Velik in igraiec-trener Jagodič) morala v sredo zagovarjati pred komisijo Koroške nogometne zveze zaradi prejetega rdečega kartona. Zagovor jte bil neuspešen, kajti oba „naša" igralca sta prisiljena na odmor: Velika so „zaprli" za tri, Jagodiča pa za dve tekmi. SAK trenutno preživlja zelo fbežke trenutke, saj še nikoli poprej ni izpadlo toliko ..standardnih" (ka-derskih) igralcev. Poleg tega so nedeljsko tekmo odigrali trije resno poškodovani in sicer Raczynski, Rataj ec in Zablatnik. Slovenska ekipa je torej proti Liebenfelsu nastopila z „železno" rezervo, to sie pravi z zadnjimi enajstimi nogometaši, ki še pridejo v poštev za člansko ekipo. Trener Jagodič je že pred začetkom prvenstva izjavil: ..Prvenstvo odločajo vsi (sedemnajst) igralci, torej celoten kader, in ne samo tistih enajst, ki trenutno igrajo." Kako prav je imei!
SAK : LIEBENFELS 4:1 (2:1) Koschatovo igrišče, 350, Haring Gole: Ratajec (4 ), Raczynski (40.) in Jovičevič (55. in 67. E) oz. Messner (44.)
Tekma se je začela izredno hitro in predvsem napeto, saj so si „naši" priigrali kar tri do štiri stoodstotne prilike — in to v prvih desetih minutah! Prvič je nasprotni vratar komajda branil na golčrti, drugič je
Gregorič z glavo poslal žogo na prečko, tretjič pa se je končno stresla mreža, ko je Ratajec odbito žogo posial v gol in postavil na 1:0! Malo navrh je Jovičevič zgrešil goi samo za centimetre. Po strašnem začetnem pritisku so slovenski nogometaši popustili in nasprotniki so postajali vedno bolj korajžni. Sredi prvega polčasa so zadeli najprej prečko in nato je po izpadu Naschenwenga
POLOŽAJ V VZHODNt PODHG!
V enajstem kolu je prišlo do nekaj nepričakovaneih izidov. Celovški KAC, ki je na repu lestvice, je presenetljivo porazil vodečo enajsterico iz Weitensfeida z 2:0 in tako pripomogel SAK u (4:1 proti Liebenfeisu), da je spet prvi. Seiani so zmagaii v Zretcu z istim rezuitatom kot Smiheičani v St. Andražu (1:0), kar je vsekakor senzacionaino! Volšperk je po izenačeni igri doma nesrečno izgubit derbi s St. Leonhardom (1:2), ostaii dve tekmi — Borovlje : Dobria vas in Velikovec : ASV — pa sta se končati brez goiov. Po-iožaj na iestvici je takšen: Prvi SAK (17 točk), drugi VVeitensfeid (16), tretji ASV (15), četrti St. Leonhard (13) in peti Sete (13); zadnji je še zmeraj Liebenfels, ki je iz enajstih srečanj zabeiežil skromnih pet točk.
maturira). Na Dunaju se je vpisai v veterinarsko fakutteto, kjer je teta 1930 promovira) za doktorja veterinarstva.
Kar po končanem študiju se je v Dobrii vasi posveti) svojemu po-kiicu. Že pred drugo svetovno vojno pa je pazijivo siedii poiitične-mu dogajanju, kol o tem pričajo ludi njegovi spomini na „juiijski puč" ieta 1934. Prav tako je kot narodno zaveden Siovenec bii vkiju-čen v narodno dogajanje na južnem Koroškem. Med drugo svetovno vojno se je prikijuči) partizanom in od jeseni 1944 bii sodeia-vec Znanstvenega inštituta (predhodnice inštituta za narodnostna vprašanja) pri predsedstvu SNOS v Kočevskem Rogu, kjer je napravi) pomembno deio. Zbrai in spisat je skupno seznam krajev s sioven-skim in mešanim prebivaistvom na južnem Koroškem, ki ga je dopoi-nii dr. Bogo Grafenauer in ki je iz-šei ieta 1945 v Ljubijani pod na-siovom: „Siovenska Koroška — se-
znam krajev in poiitično-upravna razdeiitev."
Dr. Luka Sienčnik je bii po koncu vojne podpredsednik Pokrajinskega odbora Osvoboditne fronte in podpredsednik Zveze koroških partizanov. Srečamo ga pa ieta 1949 tudi kot prvega kandidata Demokratične fronte deiovnega ijudstva na voiitvah v državni zbor. Tudi v poznejših ietih se vkijučuje v poii-tično živijenje koroških Siovencev s pubiicistično dejavnostjo in z razpravo o manjšinskem šoistvu.
V domači občini je bii doiga ieta občinski odbornik, še vedno se vkijučuje v siovensko prosvetno in zadružniško deio. Še danes pa ima pomembno funkcijo v predsedstvu Avstrijskih žrtev fašizma in borcev proti fašizmu (KZ-Verband).
števiinim čestitkam, ki jih je siav-ijenec prejet ob visokem živijenj-skem jubiieju, se prikijučuje tudi uredništvo Siovenskega vestnika, katerega zvesti bratec in sodeia-vec je tudi še danes.
Pravzaprav presenečenje 1:0 v Št. Andražu
Setani šest točk iz treh tekem
Zrelec : Sete 0:1 (0:1) Zretec, 300, Fischer Got: Hobet (2.)
Woschitz rešil na liniji, toda že v protinapadu je Roman Raczynski, ki je igtral kljub težki poškodbi, iz prostega strela a la Panenka povi-
šal na 2:0. Ta drugi gol domačine ni pomiril in po serijskih obrambnih napakah so gostje v zadnjih sekundah prvega polčasa zmanjšali na 1:2. V odmoru je Urban zamenjal Lampichlerja, pozneje pa še Wieser odličnega Raczynskega. Takoj po menjavi strani so si nasprotniki bili enakovredni, dokler nista odločila dva klasična protinapada v korist domači enajsterici. Obakrat je zadel Mladen Jovičevič. Najprej po prodoru Ratajca in njegovi točni podaji v sredino, nato pa še po uspešno izvedeni enajstmetrovki. SAK-zmaga (4:1) je vsekakor zaslužena, pohvaliti pa veija tudi nasprotnika, ki je občasno nevarno ogrožal Na-schenwengov goi.
POSTAVA: Naschenweng. Sadjak, Stem, Woschitz, Lampichler (Urban), Raczynski (Wieser), Zablatnik, Jovi-čevič, Kreutz, Ratajec, Gregorič.
Šah neodiočeno proti favoritu
V drugem kolu koroškega šahovskega prvenstva je tokrat v tretjem razredu naietelo šahovsko društvo Slovenske športne zveze na šahiste iz Šentvida, ki so do tedaj vodili na lestvici.
Čeprav je bila tekma v Šentvidu, je bila ekipa ŠD SŠZ tokrat polnoštevilna. N:a prvi deski pri SCA Šentvidu je igral Heimo Thaler, ki je avstrijski viceprvak šolarjev (okoli 1960 Elo-točk) in je po 25 potezah primoral Živkoviča do vdaje. Prav tako proti močnemu nasprotniku je zgubil Ivan Lukan na drugi deski.
Ostali igralci ŠD SŠZ pa so dobili točke (Jože Lukan 0,5; Antonija Einspieler 1; Vid Sititer 1; Branko K citer 0,5) in s tem osnovali neodločen izid tekme (SCA Šentvid IV : ŠD SŠZ 3:3).	R.
Št. Andraž : Šmihel 0:1 (0:0)
St. Andraž, 200, Strnad Gol: Suler (56.)
Tekma je bila vse drugo kot razburljiva, napeta, hitra, kvalitetna . . . Domačini iz Labodske doline so nastopili brez kaznovanega Hanschitza, njihovega režiserja, ki jim je manjkal na vseh krajih in koncih. Ta izpad so šmihelski gostje hladnokrvno izkoristili. Čeprav so od vsega začetka igrali ie na remi (0:0), so takoj po odmoru po nasprotni obrambni napaki iz kota dosegli celo zmagoviti gol. Resda so domačini imeli več od
PRVI RAZRED
Kostanje : Toptitsch 4:2 (1:1)
Iz enajstih tekem so Kostanjčani dosegli tri zmage, pravtoliko porazov in pet remijev. Z enajstimi točkami in goldifer.enco 21:15 se nahajajo točno v sredini lestvice, namreč na sedmem mestu — od štirinajstih moštev. Pri nedeijski zmagi je M. Peter zadel trikrat, enkrat pa Tschemernjak.
Gospa Sveta : Bilčovs 7:0 (4:0)
Bilčovs je v sobotni tekmi proti sosedu na lestvici doživel hud poraz. Takšen rezultat ne zasluži na-dainjega komentarja.
Kotmara vas : Treibach 1:2 (1:2)
Treibach je premostil tudi „kot-mirsko oviro" in je slej ko prej brez pravega konkurenta. Kotmirčani so se borili do zadnje minute, toda izenačili niso. Vsi goli so padli že v prvem polčasu, za Kotmirčane je zadel Mrazek.
Smarjeta : Klopinjsko jezero
1:1 (0:1)
Jezerčanom (Klopinjsko jezero) trenutno ne gre prav „od nog". Po vodilnem goiu Novaka so sprva prejeli „sporen" goi, po reklamaciji pa izgubili še dva igralca (Berchtold in Gorenschek). Zaradi izgube točke se je Klopinjsko jezero po dolgem „zne-blio" vodstva na lestvici.
igre, njihov celoten izkupiček pa je bii en sam strel na prečko (Maier). S to dragoceno zmago so Smiheičani prekinili uspešno serijo Št. Andraža, ki je po sedmih tekmah (v katerih je zbral 12 točk) doživel prvi poraz. Na lestvici je Šmihel osmi, Št. Andraž šesti.
Prihodnji teden je na programu spet slovenski derbi, ko gostuje v Šmiheiu SAK. Prisrčno vabljeni.
POSTAVA: Guetz, Andrej, Suler, Lopinsky, Motschnig, Mačk, Pajenk (Britzmann), Mijatovič, Blažej, Krištof (Buchwald), Berchtold.
Globasnica : Železna Kapla 1:3
Kapelčani so Glohašane porazili na njihovem lastnem igrišču, kar ni tako enostavno. Globasnica igra v zadnjem času slabo, zato tudi ne točkuje in na lestvici drsi navzdol. Za goste so bili uspešni Sporn, igraiec-trener Jehrlich in Preschem. Železna Kapla je četrta.
Žitara vas : Šentpavet 1:2 (0:2
Presenečenje! Domačini kot veliki favoriti in tretji na lestvici so nepričakovano izgubili proti zadnje-uvrščememu iz Sentpavla. To polomijo Žitrajčani lahko popravijo že prihodnji teden, ko se bodo v derbiju kola borili proti vodeči Sinčl vasi.
Sinča vas : St. Stefan 3:2 (1:0)
Končno! Po hitri in trdi tekmi je Sinča vas le uspela. Zmagala je tesno, a zasluženo. Potemtakem j e prvič v letošnji sezoni na prvem mestu. No, bomo videli kako dolgo! Gole za zmagovalce sta dala Mtiller dva. in Prašnikar.
NOGOMETNI TERMINI:
V	soboto 20. 10. 1984 ŠMIHEL : SAK ob 15.15 uri
v Šmihelu
V	nedeljo 21. 10. 1984 DOBRLA VAS : SELE ob 13.30 urt
v Dobrii vasi
Selani se sprehajajo še naprej po zmagoviti poti. Dvema 1:0-zmagam so dodali še tretjo — proti Žrelcu, ekipi, ki jo zdaj vodi nekdanji uspešni SAK-trener Rado Avdič iz Medvod! Ce kako moštvo trikrat zapored zmaga, potem na tem ni kaj posebno nenavadnega. Že bolj redek pa je siučaj treh zaporednih zmag z istim izidom. Takšne vrste „re-kord" je uspel Selanom, ki so že v tretje slavili z minimalno prednostjo od 1:0. „Zlati" gol je dal Martin Hobei že v tretji minuti ali drugače povedano po prvem selskem napadu! Setanii so zaigrali odlično. Potem ko so dali goi, so zadaj „zapr-li" in spretno branili prednost. To so zdaj že četrtič uspešno izvajali (Velikovec, KAC, Volšperk, Znelec), iz česar se lahko sklepa, da dobro obvladajo ,,italijanski sistem. Čeprav so na nedeijski tekmi izgubili v 22. minuti Nantija Olip zaradi izključitve, nikdar niso bili v nevarnosti. Obramba je igrala konsekventno tako, da domačini niso prišli do nobene zrele priložnosti. V začudenje vseh so bili gostje iz Sel z igralcem manj (!) znatno nevarnejši kot polnoštevilni Oelovčani. Predvsem Selški napadalec Travnik je popolnoma zmedel nasprotne branilce, katere je po volji preigraval. Toda v golmanu je našel mojstra, pa mu kljub izrednim možnostim ni uspet
POSTAVA: Užnik, Jakopič, Vrhovec, Dovjak, J. Certov, A. Certov, (Fera - K. Hribernik), Travnik, Olip, Oraže, Hobei, N. Hribernik.
BRNCA
.SVETI PLAMEN
(Igra v 3 dejanjih - kriminal, drama Prireditelj: SPD „Dobrač" na Bmci Cas: sob. 3. nov. 1984, ob 19.30 uri Kraj: kulturni dom na Bmci Predstavili se bodo domači igralci.
RAZSTAVA
žganih slik Kluba umetnikov Avstrijske zveze civilnih invalidov.
Kraj: mestna hiša v Krivi Vrbi Razstavljajo: Margit Erlacherin Ožbalt Hafner
Od petka 19. do nedelje 21. okt. 1984 od 14. do 20. ure
SPD „Rož" v Šentjakobu v Rožu GIMNASTIKA ZA MLADO IN STARO
s pričetkom v ponedeljek 22. 10. 1984 ob 19. uri v telovadnici glavne šole v Šentjakobu. Tečaj bo vsak ponedeljek ob istem času.
PLIBERK
ČRNA MAGIJA. ROKOH1TRSTVO. ČAROVNIŠKI IN DRUGI TRIKI
Cas: čet. 25. oktobra 1984 ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana v Pliberku Prireditelj: K atoliška mladina v Dobu in Katoliška prosveta Nastopa: žpk. Mirko Pihler Vstopnina: šil. 10 - za otroke šil 30 - za odrasle
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV
#	v nedeljo 28. okt. 1984, ob 14.30 uri v ljudski šoli v Zitari vasi.
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in SPD „Trta" v Žitari vasi
Nastopajo: Otroški zbor iz Skocijana, pev-sko-instrumentatna skupina 2vabek, Gias-bena šola KPD Šmihel, otroški zbor SPD ..Srce", tercet Sturm, otroška folklorno skupino SPD ..Trta" !z Žitare vasi, dekleta Glasbene šole SPD ..Trta" iz žitare vasi, otroški zbor iz šentprimoia, Ansambel treh planin.
#	v nedeljo 4. nov. 1984, ob 14.30 uri v Modestovem domu, Dr.-Richard-Canaval-StraBe 114, v Celovcu. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Modestov dom v Celovcu
Nastopajo: Mladinska skupina iz Ledine, otroški zbor iz Lot, otroški zbor ..društvo Naš otrok", tamburaši SPD „]epa-Baško je-jezero" iz Loš, otroški' zbor Sele, Marijin vrtec iz Šentjakoba, ansambel ..Skriti zaklad" iz Bistrice v R , mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence, otroška skupina iz šmarjete, tamburaški ansambel SPD v Šentjanžu, trio Oraže
DOBRLA VAS
V okviru posvetovalne službe EL-Dobrla vas Vam je na razpolago dr. Matevž Gnile
Cas: sob. 20. oktobra 1984 od 15. do 17. ure
Kraj: prostori posojilnice Dobria vas
PREŽIHOVA SOLA Predavanje o teoriji o avstrijski naciji (19 10.)
ODPADE
zaradi bolezni predavatelja.
Slovensko prosveitno društvo ,,Obir" na Obirskem
JESENSKI IZLET
v petek 26. oktobra 1984 (avstrijski državni praznik)
Odhod: ob 6.30 uri zjutraj pri Kovaču na Obirskem, ob 7.00 uri možen pristop v Železni Kapli.
Izletniška pot: preko Ljubelja v Tržič, ogled mesta Tržič, obisk tovarne obutve Peko. obisk Bombažne predilnice in tkalnice, kosilo v hotelu Grad Podvin, ogied Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah; vrnitev preko Trbiža (Tarvisio), ob 19.30 uri udeležba zborovanja obeh osrednjih organizacij v Celovcu.
Prijave sprejema društveni blagajnik Nuži Furjan na Posojilnici v Železni Kapli. Prispevek za vožnjo znaša 200 šil.	Odbor
Menjava denarja
Stanje v četrtek 18. oktobra 1984
Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev piačate Za 100 Ur dobite Za 100 ))r piačate Za 100 mark dobite Za 100 mark piačate
10.00	šil.
12.00	šit. 1.095 šit. 1.085 ši).
693.00 šit. 709.30 šii.
PoBo Posojilnica Borovlje otvarja v soboto 20. 10. 1984, ob 10. uri
NOVO POSLOVALNICO
v Šmarjah v Rožu.
RADOVLJICA
RAZSTAVA SADJE 1904—1984
Prireditelj: Sadjarsko društvo Slovenije v sodelovanju s Poslovno skupnostjo za sadje
Cas: od 26. do 30. oktobra 1984 od 9. do 19. ure Kraj: Graščina v Radovljici Otvoritev 26. oktobra:
Ob 10. uri prikaz deia sadjarskih strojev v sadovnjaku Resje
ob 12. uri kulturni program in predavanja v Graščini:
Benedičič Tine dipl. ing. agr.: Sadjarstvo na Gorenjskem dr. France Adamič dipl. ing. agr.: Urban Jarnik (1784—1844)
France Lomberger dipl. ing. agr.: Sadni izbor
IZLET KATOLIŠKE MLADINE NA GRADIŠČANSKO
Cas: 26 /27. oktobra, cena: 55(1 šib Prijave sprejema: Katoliška mladina'. Vikthinger Ring 26, Celovec tel.: 51 11 66