! K?- - --
la k Bla	latrtak. Oaaa aa |a
IK aa lat«. (Za N*a«|o S K «0 ». aa Aaiarlka la draga tal« Win «KM*.)- Spisi la <•»!■■ •• pa-llllala i Oradalltva „Doa>ol|aka", k|akl|aaa. Kopitar)*** allaa Ita*. 1. ■aralalaa, raklaaiaall» la laiaratl pai Opra*Bllt*B „D*aol|*ka". kjakljaea. Capitolava alla* H. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO.@
laiaratl •• cprcjcmajo po t!» dallk **aaki Enortopna pctftvr. i dMtlaa „Domol|abora" IIHaa M ■a) itaa* laeakrat SO v. Frin' kratam ak|a*l|aa|a prlaiarca p pait pa <o(»ont. — Pombk. it**llk* predatalo po 10 v. f koval pronai poitno-taranllBllBCcL Brada IHt. 114.7*?. ———-
Ji
Stev. 45.
Krivice zemlilškesn davka.
L. 1896. so se v naši državi uredili naravnostni davki; takrat seje nekoliko prenaredil tudi zemljiški davek in nanovo se je vpeljal osebni dohodninski davek. V dotični postavi je določeno, da velja pravzaprav le do 1. januarja 1900; do takrat se mora skleniti v državnem zboru zopet nova davčna postava. „Domoljub" izpolnjuje samo svojo dolžnost, če že zdaj v zmislu svojih kmečkih bravcev pojasni, kaj mora kmet zahtevati od državnega zbora. Zlasti kmečke zveze naj ne prezro naših člankov, ki naj se obravnavajo pri shodih in po društvih. Danes pričenjamo z zemljiškim ali gruntnim davkom.
Zemljiški davek se plačuje od čistega katastralnega davka, to se pravi od tistega dohodka, ki ostane, če se od skupnega dohodka odštejejo stroški za pridelovanje in spravljanje pridelkov. Cenitev tega dohodka se zvrši tako le: Cela država se razdeli v cernine okraje, navadno je eno okrajno glavarstvo tudi en cenilni okraj. Vse zemljišče je določeno po tem, kar se na njem prideluje: polje, pašnik,
9 LJubljani dné 1 nouembra 1901
gozd i. t. d. Vsaka taka vrsta se pa razdeli v osem razredov po svoji dobrini; čim boljša je, v tem manjši razred se uvrsti. Potem se pa določi, koliko donaša v dotičnem okraju vsak razred vsake posamne vrste zemljišča na enem hektaru čistega katastralnega dohodka. Nato pa posebna komisija uvrsti posamne parcele vsako v svoj razred Koliko mora nesti ves gruntni davek, je v postavi določeno; za celo državo brez odbitka je naloženih 70 milijonov kron na leto. Potem se lahko preračuna, koliko odstotkov pride na čisti kata-stralni dohodek in koliko potemtakem na posamno parcelo Po odbitkih, ki so tako neznatni, da od njih ni vredno govoriti, znaša sedaj naš zemljiški davek 19 3 odstotkov; torej plača zemljiški posestnik od 100 kron čistega katastralnega dohodka 19 kron 30 vin. zemljiškega davka.
Zdaj si pa poglejmo krivice, ki se tega drže:
1. Pri malih in srednjih posestv;h sploh o čistem katastralnem dohodku ni govora. Za slabo dnino dela kmet od zgodnjega jutra do trde noči. Cena njegovim pridelkom je nizka, plače za posle in delavce pa vedno večje; vrhtega marsikje še delavcev dobiti |
uto xx.
ni, ker boljše moči pobere kasarna, tovarna in Amerika.
2.	Pri cenitvi čistega katastralnega dohodka se postava nič ne ozira na to, ali je dotični posestnik zadolžen ali ne. Zemljiški dolgovi ogromno rastejo. Od 1. i8ò8. do 1. 19u0 so se pomnožili samo vknjiženi dolgovi od 2800 milijonov do 5600 milijonov kron. Če prištejemo še osebne, ne-vknjižene dolgove, imamo gotovo nad bOOO milijonov. Po pet odstotkov znašajo samo obresti 300 milijonov kron na leto, ki jih mora spraviti skupaj posestnik s svojim potom in svojimi žulji. Pravzaprav dela zadolžen kmet samo za svoje upnike; suženj je svojih dolgov; samo po imenu se še šteje za gospodarja, plačati pa mora zemljiški davek, kakor vsak drug.
3.	Cenitev se tudi veliko premalo ozira na kraj, kjer je kako zemljišče. Ob dobrih cestah in ob železnici je vrednost vsa druga, nego v krajih, kjer ni pripravnih prometnih zvez.
4.	Pri rubežni in pri dohodninskem davku se gleda na to, da ostane dotičnemu človeku to, kar potrebuje za življenje nezarubljeno ali neza-davčeno. Pri kmetu se davkar na to nič ne ozira. Ce mu tudi nič ne ostane, če mora tudi za davke delati nove
dolgove, plačati mora, sicer gre na boben.
ö. Noben davek ni tako visok, kakor je zemljiški. Rentni davek, to se pravi davek od obresti, ki jih kdo dobi od svojega naloženega denarja, znaša samo en in pol do tri odstotke; samo od nekaterih državnih papirjev se plača po deset od sto. Pripomniti pa moramo, da večina hranilnic plačujejo same rentni davek, to se pravi : plačati ga morajo dolžniki, vlagavci dobe svoje obresti v celem znesku. Osebni dohodninski davek gre samo do štiri od sto in se pričenja šele pri tistih, kateri imajo več nego 1200 kron letnih dohodkov. Vrhtega pa kmet ne more nobene pedi svojega zemljišča skriti; vse je izmerjeno in popisano, medtem ko se mil j oni v denarju ali papirjih lahko skrijejo, da ostanejo neobdavčeni.
6. Na zemljiški davek se nalagajo deželne, okrajne in občinske doklade, ki so splošno vedno večje Od dohodninskega davka se doklade ne plačujejo. Tudi to je krivično.
Zato je umljivo, da kmet zahteva preuredbo zemljiškega davka. Po-samne nasvete v tem oziru priobčimo v prihodnji številki.
Ufnskl zakon.
D u n a i, 27. oktobra 1907.
Dobil sem od vinorejcev več vprašanj, kedaj stopi v veljavo novi zakon proti ponarejanju vina. Ker je ta zakon velike važnosti, zato je potrebno, da se ž njim natančneje seznanijo vinorejci in vinski trgovci.
Novi vinski zakon stopi v veljavo s 1. decembrom tega leta; isti dan pa je razveljavljen zakon z dne 21. junija 1880., ki urejuje izdelovanje in prodajo vinu podobnih pijač.
Bistvene določbe novega zakona so: Vino ie pi'ača. ki se napravlja iz mošta, kateri je iz svežih vinskih jagod. Ta zakon torej ne velja za vino iz sadja, drugih jagod in sladu. tudi ne za lekarniške pijače, ki jih zdravstvena oblast prišteva zdravilnim vinom (§ 2.)
Vina in mošta pa ne ponareja in v smislu tega zakona tudi ne zapade kazni, kdor vinu ali moštu, da je trpežen, primeša prav malo neškodljivih snovi ali do 1 % špirita. Kaz-njivo torei ni čiščenie vina z neškodljiv-mi fistili, žvepljanje, mešanje z ogl'ikovo k'slino in razbarvanje z očiščenim lesnim ali kostnim ogliem. Tud' ni kaznjivo mešanje z vinom ali vinskim moštom, zdravljenje vina z vinsko kislino in sicer k večjemu i gram kisline na I liter ali 5 gramov natrijevega bisulfata na 1 hektoliter vina: dovoljeno ie tudi barvanie vina s tropinami črnega grozdja ali praženim sladkorjem. Te določbe § 3. veliaio tudi za poslalena. peneča in dišeča vina. Za izdelovanje sladkega desertnega vina se sme uporab-
ljati sladkor, pa tudi rozine, toda le v toliki meri, da izdelek nima več ko 22 in pol odstotka alkohola. Kdor pa hoče izdelovati po-slajena. peneča in dišeča vina, mora to naznaniti okrajnemu glavarstvu, pa tudi prostore zaznamovati, kjer hoče ta vina izdelovati in prodajati.
Paragraf 5. določa, da se sme navaden sladkor primešavati vinu ali slabemu moštij. V vsakem takem slučaju pa ie treba dovoljenja na podlagi nekolekovane prošnje. To dovoljenje daje okrajno glavarstvo posameznikom. občinam in velikim pokrajinam, deželna vlada pa več politiškim okrajem skupaj.
Kdor pa brez dovoljenja politične oblasti premešava sladkor navadnemu vinu ali vinskemu moštu ali prodaja tako poslajeno vino in mošt, dobro vedoč, da je bil sladkor primešan brez dovoljenja, ta zapade kazni do 1000 kron in zaporu do enega meseca.
Vsako drugo ponarejanje vina se kaznuje po §§ 11. in 12., zakona o prometu z živili. Prepovedano je primešavanje sušenega sadja, rozin, fig. rožičev, raznih rastlin ali izvlečkov, saharina, glicerina, nečistega špirita, tamarind, sadnega vina in mošta, kaivil, soli, mavca, boraksa itd. itd.
Tudi zapade kazni, kdor zaznamuje vino ali mošt. ki je bil postajen s sladkorjem, za »raravni« ali »izvirni« pridelek. Prepovedano je za prodai delati, ponujati ali prodajati vinu podobne ali z vinom mešane pijačfc. izvzemši vino iz sadja, nevinskih jagod in sladu.
Z vinom pomešane pijače in za prodajo prepovedane so:
Petijot. razmnoženo vino (nijača iz vin-skeea mošta ali vina, razmnoženo z vodo), drožno vino ter zmesi iz vina s sadnim moštom. iagodnim vinom ali medico.
Dovoljeno pa je nanravljati petijot za dom. to le. za domačo družino, posle In uslužbence. če se to naznani nrlstoinemu županstvu In tudi množina petl'ota. Vse posode, v katerih se dela ali hrani oetiiot. morajo imeti napis, da je izključen vsak dvom.
Vsakdo mora imeti v svoji vinski kleti ali hramu, kier se izdeluie vino za prodaio. na vidnem mestu nabite določbe tega zakona. Vsak prestopek glede netiiota more politična oblast kaznovati z denarno globo do 200 K ali z zanorom do 14 dni.
Za vsako deželo se bode nastavil kletar-ski nadzornik, no nofrpbi tudi več. Ti kiparski al' vinski nadzorniki. ki bodo nodreieni deželni vladi, bodo imeli dolžnost, paziti na to, da se bode zakon izvrševal v prid v'noreicev in konsnmentnv. Ta zakon na dobi šp-1e nravo veliavo in korist, ko bode tudi oerski državni zbor sklenil enak zakon. kar |e že določeno v novi pogodbi z ogrsko državo.
Pnlflkl!
Podoisani rod^Hnbi vas vabi'o na važen shod. ki se bo vr?il v Llnbl'ani dne 11. no-vemhra t I. kot ustanovni ohfni zbor »Slovenske nodnižnire avs'rliske Pafaelove družbe za varstvo kaM'Skih 'zspliencev.«
Tzsel'evan'e naših rolaWiv v Ameriko In d nitre tire krale Ip mogoiVn rvlav. ki «?fa clohoko v po«nodarsko. dnižabnn in politično or<rani7apiio «'nvpnskoca llitffsfva Leto za 'ptom ra«te Število onih Slovencev ki za-
nu?fa'n domovino mladi. 7dravi. krpnH. dp-lavni In ki nosilo svo'e dtišnp In te'es"p m^PI nanrnda) ti'l^pm no «vptn Ako se Ì7ept| tnli-kn tflsoč na?ih lindi vsako leto. moralo nastati s^asnm v vrstah na?pca narorla vp'lkp vrzeli. ki lih bodo zasedli tulci. Po malem ra-
čunamo na leto 10.000 (reci deset tisoč) izseljencev iz vseh sloveriiskih pokrajin, od katerih povprečno vsak vzame seboj 500 kron vrednosti, kar znaša letnih pet milijonov K; to je vsota, ki mora kmalu znatno zmanjšati narodno premoženje. Izseljevanje je prava pijavka, ki pije kri in mozeg iz našega naroda. Večkrat je res Sila in revščina, ki jih mnogo žene na tuje, ker doma ne najdejo potov in sredstev, si pomagati. Kdo jim more zameriti? Se več pa jih izpelje želja, si hitro in izdatno pomagati do premoženja, ko vidijo, da si ta in oni prisluži v par letih v tujini denarja, ki pri nas doma velja že za bogastvo. Tudi to bi še ne bilo islabo, ko bi se pametno vršilo.
Vse hrepeni po denarju, po sreči. Ali pa res najdejo vsi, kar s takim trudom iščejo? Izkušnja nam odgovarja, da mnogo naših rojakov zadene na tujem prezgodnja smrt; drugi se sicer vrnejo čez nekoliko let domov, nekateri prazni, nekateri tudi z denarjem, pa so često telesno in duševno opešali; bo-lehni, pohabljeni se ne morejo veseliti sadu svojega trudapolnega dela. Le malo j? torei število onih izseljencev, ki jim je sreča mila, da si pribore zares dobro stanje ali v Ameriki. ali po vrnitvi doma.
Račun našega izseljevanja kaže na izgubo; kaj nam je storiti? Zabraniti in ustaviti se to veliko moderno gibanje sedanje dobe ne da; omejiti in urediti pa se da, in skrajni čas je že, da to storimo. To pa je težka naloga, ki se more uspešno izpeljati le z združenimi močmi.
Drugod po svetu vidimo državo, občine in sploh javnost, da obračajo vso pozornost na izseljevanje, ker čutijo važnost tega pojava. Naj li mi držimo roke križem? Ne. — Prav zato vas vabimo na ta shod, da se resno pomenimo, kaj je naloga države, dežele, občine, kaj dolžnost posameznikov v tej pre-važni zadevi, in da osnujemo podružnico Rafaelove družbe, ki naj bi bila moralno središče vsega tega delovanja.
. Pričakujemo vas sigurno na ta shod in računamo na vašo pomoč pri rešitvi te težavne zadeve.
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, na praznik sv. Rafaela, dne 24. oktobra 1907.
Dr. A. Gregorčič,
državni in deželni poslanec.
Franc Gralenauer,
državni in deželni poslanec.
Dr. Anton Korošec,
državni poslanec.
Fr. Povše,
državni in deželni poslanec.
Fran Demšar,
državni in deželni poslanec.
Jožef Gostinčar,
državni poslanec.
Fran Jaklič,
državni in deželni poslanec.
Dr. J. Ev. Krek,
državni in deželni poslanec.
Dr. V, Schweitzer,
deželni poslanec.
. Dr. Ign. Žitnik,
državni in deželni poslanec.
Dr. J. Janežlč,
za pripravljavni odbor.

Polititeli pregled
VELIKANSKI USPEH POSLANCEV S. L. S.
Kakor blisk je šla v sredo po vsej slovenski domovini vest, da se je našim poslancem posrečilo rešiti slovensko srednješolsko vprašanje tako, kakor si ga bolje v teh razmerah skoro ne moremo želeti. Vprašanje, o katerem so naši liberalci pač mnogo govorili, a nič delali, je sedaj rešeno. Naj na kratko zabilježimo ta uspeh, na katerega je S. L. S. po pravici lahko ponosna, uspeh, ki je našim liberalcem prišel tako nepričakovano, da jim je zaprl vso sapo.
Ravnateljem I. državne gimnazije v Ljubljani je imenovan Slovenec dr. L Požar. — Vlada se je odločila, štiri spodnje a-razrede na I. državni gimnaziji v Ljubljani pod samostojno učno vodstvo postaviti in jih premestiti v Waldherjvo hišo. Upravno vodstvo pa ima slovenski ravnatelj I. državne gimnazije tudi nad temi nemškimi razredi.
Vlada hoče I. In II. državno gimnazijo v LJubljani ter gimnaziji v Kranju in Novem mestu polagoma posloveniti, in sicer tako, da se razširi slovenski učni jezik tudi na višje razrede.
Na teh gimnazijah se bodo sprejemali kot profesorji le take učne moči, ki imajo skušnjo tudi v slovenščini kot učnem jeziku. Vse navedene štiri gimnazije naj veljajo odslej kot izključna slovenska posest.
To je uspeh, ki mora z veseljem in radostjo napolniti ves slovenski narod. Dočim nismo Imeli Slovenci doslej niti ene popolne slovenske gimnazl'e, dobimo sedaj kar štiri. Nemščine se bo podučevalo na teh gimnazijah le toliko, da se dijaki nauče tudi nemščine, ki jim je v vseh stanovih potrebna.
Vsak slovenski rodoljub bi moral odkritosrčno pozdraviti ta velikanski uspeh naših poslancev, saj je pomen teh pridobitev jasen na prvi pogled! Toda ne! Slovensjci liberalci so drugega mnenja; to pa seveda zato, ker tega uspeha ni dosegel Hribar, ampak poslanci Slovenske L.iudske Stranke. 2veplo in ogenj bljuvajo liberalni listi na naše poslance in jih pitajo z — izdajalci, ker so morali dovoliti tudi Nemcem nižjo gimnazijo. Stara pesem, kakor amen v očenašu, je moralo to priti! Naši poslanci gotovo najmanj zahtevajo hvale in slave od liberalcev, toda ti jih polivajo z gnojnico, ko bi morali vsled svojih neuspehov vsaj molčati — to je značilna poteza politike naših liberalcev.
DRUGI VELIKI USPEH NAŠIH POSLANCEV.
je dovoljenje slovenske trgovske šole v Ljubljani. Kakor nismo imeli Slovenci doslej slovenske gimnazije, tako tudi nismo imeli slovenske trgovske šole. Leta in leta so se že čule zahteve po taki šoli, in zopet so bili naši poslanci oni, ki so jo izvojevali.
V sredo se je poklonila deputacija »Slovenskega kluba«, obstoječa iz poslancev dr. Šusteršiča. Šukljeja in Jakliča ministrskemu predsedniku baronu Becku in naučnemu ministru Marchetti in jima predložila zahtevo, da se v Ljubljani ustanovi slovenska trgovska šola. Oba ministra sta se izrekla zelo povoljno in sta izjavila, da bo vlada s svojega stališča, kolikor je od nje odvisno, vse storila, da se zadeva tako požuri, da se more že s prihodnjim šolskim letom pričeti s pod-TfKom na slovenski trgovski šoli v Ljubljani.
Vlada je pripravljena, ako ustanovi tako šolo dežela, šolo izdatno podpirati z denarjem. Deželni odbor ima sedaj določiti, ali bo šola dvo- ali štirirazredna. — Kot tretjo lavo-riko na šolskem polju ima zabilježiti Slovenska Ljudska Stranka dejstvo, da je zagotovljeno
podržavljenje idrijske realke.
Ta zahteva ni nova. Mnogo korakov so v tem smislu že storili naši poslanci, pretečem teden je pa prinesel uspeh. V sredo se je oglasila deputacija »Slovenskega kluba« pri ministrskem predsedniku in naučnem ministru, in vnovič zahtevala podržavljenje idrijske realke. Na obeh mestih je deputacija dobila povoljen odgovor. Upravičeno je mnenje, da se podržavljenje idrijske realke zvrši že s šolskim letom 1909/10. Za tekoče šolsko leto je idrijska občina dobila od vlade podporo 5000 K.
nagodbena razprava.
Ker je o nagodbi govorilo že toliko govornikov, ni čuda, da noben govornikov ne ve povedati nič takega, kar bi še vzbujalo splošno zanimanje. Sicer pa še noben govornik ni prehvalil vladne predloge. To je pa tudi povsem naravno. Pogodba, ki bi uga-iala vsem željam in zahtevam, je sploh izključena. ker Mažari tudi niso padli na glavo. Govorniki govore večinoma le svojim ožjim tovarišem.
Večjo pozornost pa je vzbujal s svojim govorom ministrski predsednik Beck. Priznava, da nagodba ni popolna, zmagala ni ne avstrijska ne ogrska vlada, zmagale so le velike gospodarske koristi cele monarhije. Vendar more sedanja pogodba za desetletje zagotoviti državi in delavskim stanovom mir in delo! — Znamenit je bil tudi
dr. šusteršicev govor o nagodbi.
Označil je stališče »Slovenskega kluba« v tej zadevi. Konečno sodbo bode ta klub izrekel pozneje, presojali pa bodo to vprašanje s stališča Jugoslovanov in skupnih avstrijskih teženj. Neljub prizor se je vršil pri tej priliki s poslancem »Jugoslovanskega kluba« Tresič-Pavičičem, ki je zabrusil našim poslancem v obraz psovko »vladni hlapci«. In to samo zato, ker naši poslanci verujejo vladi glede Belokranjske železnice. Znano je, da je že kakih 40 inženirjev prišlo v Novo mesto, in vendar naši liberalci še ne zaupajo vladini obljubi. Poslanec Tresič je dobil od naših pa tudi čeških poslancev krepak odgovor. Susteršič je nato stvarno dokazal, da je gradnja Belokranjske železnice dognano dejstvo.	.
Koncem seje odobri zbornica dr. Suster-šičev predlog, da naj se nagodbeni predlogi nakažejo nagodbenemu odseku 52 članov. Naš »Slovenski klub« bodeta v odseku zastopala dvorni svetnik Šuklje in slovenski koroški poslanec Grafenauer. Ta sicer ni član »Slovenskega kluba«, toda klub mu odstopi mesto v važnem odseku, kjer bo mogel govoriti tudi o koroških razmerah.
nagodba v ogrskem državnem
Ogrski ministrski predsednik Wekerle je v torek govoril v ogrskem državnem zboru o nagodbi. Svoj govor je končal tako-le: Mi nismo nikoli trdili, da je nagodba sijajna, toda v teh razmerah se ni dalo boljšega doseči. Bili smo po dobrem prevdarku in iz gospodarskih in političnih razlogov za to, da se nagodba sklene. — Isto je povdarjal tudi Košut. Vendar je tudi v ogrskem državnem zboru mnogo takih, ki ne mislijo glasovati za na-godbo. Kakor se poroča, se pripravlja cela akcija, ki je naperjena proti nagodbi. Vendar ni skoro nobenega dvoma, da bo tudi pri Ogrih vladna predloga prodrla.
needinost v čežkem klubu.
Poročali smo, da sta oba češka ministra podala demisiji, in odstopila. Ker si Beck ni
mogel zagotoviti za nagodbo čeških glasov, je odobril mladočeški klub demisijo obeh ministrov in podal izjavo: Izvrševalni odbor se zahvaljuje češkima ministroma za njeno požrtvovalno delovanje in odobrava z zadovoljstvom njunim odstop. — Ti liudje so pravzaprav sami prisilili svoja ministra, da sta odstopila; in sedaj so veseli, da imajo proste roke nasproti vladi. Pozabili so samo na to. da so sedaj izgubili tudi vso svojo zaščito pri vladi.
Govori se, da vlada vsled zamotanih razmer ne misli vsaj do Božiča, morda še dalje, vzeti na znanje demisiji čeških ministrov; mnogi tudi mislijo, da Pacakova demisl'a sploh ne bo vzeta na znanje, marveč da ostane še minister, Fort .pa da dobi naslednika.
POLJAKI V DRŽAVNEM ZBORU.
Poljaki in Rusini se gledajo, kakor pes in mačka; zato ni nikomur všeč. če dobi drugi od vlade kako ugodnost ali dovoljenje. Tako ie sedaj vlada ugodila nekaterim narodnim zahtevam Rusinom, zakar so Poljaki užaljeni. PoPski minister rojak Dzieduszycki je zato podal svojo demisijo, ker se ne vjema z vsebino pogajanj med Beckom in Rusini. Drugi vzrok njegovega odstopa ie tudi to, da je konservativna stranka v poljskem klubu, kateri se prišteva grof Dzieduszycki, po novih volitvah v manjšini in da hočejo demokratje dobili krmilo v roke.
GOSPOSKA ZBORNICA
je izvolila pogodbeno komisijo in kvotno de-putacijo. Komisiia hoče natačno proučiti pogodbo kmečkih in gospodarskih uslužbencev ne le z gospodarskega stališča, marveč tudi s stališča glede na bodoči razvoj monarhije. Načeljuje ji baron Chlumecky.
SKLICANJE DELEGACIJ.
Delegaciji bodeta letos klicani na Dunaj dne 27. decembra. Kot prva točka bo pripadla delegacijam rešitev skupnega proračuna, glede katerega se je ministrski svet sporazumel. Zasedanje se bo raztegnilo na mesec januarij.
OBSEDNO STANJE V BELGRADU.
V glavnem mestu Srbije, Belgradu, ie zborovalo 3000 ljudi, ki niso zadovoljni z vladno politiko. Poslanci so naglašali, da je vladna politika pogubna, češ. da hoče ustavno svobodo zatirati. Nad Belgradom je razglašeno obsedno stanje. — Tudi socialni demokrati so nameravali prirediti poulične demonstracije proti vladi. Ko je te poizkuse hotela preprečiti policija, so se socialisti stepli ž njo.
Pogaianja o trgovinski pogodbi s Srbijo so se 28. prejšnjega meseca vršila na Dunaju. Pričeli so že s tretjim branjem pogodbenega načrta. Vendar ni pričakovati, da bi kmalu prišlo do uspeha.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
(Dalje.)
6. »Goričan, zidati morate!«
Potem ko je sivolasi župnik zapustil hišo. je divjal gospodar nekaj časa po sobi gorindol, nato je buril iz hiše. Pri hišnih vratih ga sreča dr. Liške z zardelim obrazom.
»Oh. to ie prav!« de priliznjeno pastor. »Ravnokar sem vas hotel iskati.«
»Mene?« vpraša Ooričan zmedeno.
»Da, vas . . . Zdelo se mi je, da potrebujete tolažbe in korajže po nevihti, ki vas je ravnokar zadela.«
»Hudo vreme sem že pometel iz hiše,« odvrne gospodar razjarjeno.
»O. kaj še!« se smeie pastor zadovoljno. »To ste storili prav!... No, pridite v verando. Dr. Kilbert čaka na vas, pripovedovati nama morate vse, kakor se je dogodilo.«
Ooričan ie šel rad. V verandi mu pride advokat nasproti in kliče:
»Peklensko pridigo ste poslušali. Ooričan. kaj ne?«
»Bilo je nekaj takega,« zaškriplje gospodar z zobmi.
»Ali vam ie omehčal srce?«
»Kaj še . . . pokazal sem mu vrata, ko mi je bilo preveč.«
jn med vednim smehom obeh tujcev je pripovedoval Ooričan dogodek z župnikom.
»Prepričan sem, da ga ne bo tako kmalu spet sem gori.« dé pastor; »kdo je neki na-šuntal tega starega fara, da je prišel rogovilit sem gori?«
»Nihče drugi, kakor Cilka,« pravi advokat.
»Župnik pa pravi, da ni z njo niti besedice izpregovoril,« zatrjuje Ooričan.
»E. kaj farju ena laž več ali manj!« se smeje advokat. Pastor pa. ki je zaslutil primeren trenotek, prične z važnim glasom:
»Ooričan. vi ne potrebujete župnika in tudi na sosesko niste navezani; na svoje noge se postavite! . . . Ako se pametni in imate količkaj korajže, potem lahko v par letih kakor grof zaničljivo gledate na bajtarje tam spodaj in na starega fajmoštra. Ce se bodete Ic znali prav lotiti stvari! Kakor bi dež lil, tako bo padal denar v vaše žepe. in zapomnite si: samo denar vam bo prinesel moč in veljavo !«
»Bi že bilo,« stoka Ooričan, »ali denar se veliko lažje kotali navzdol kakor navzgor.«
»Zapomnite si. Ooričan. kar vam povem sedai.» de pastor svečano; »vaše sedanje gospodarstvo ie otročarija. Veliko več denarja vam gre iz rok. kakor pa ie videti. Meriti morate z večjim merilom — zidati morate!... Pravim vam. Ooričan. vaša hiša ima veliko bodočnost pred seboj. Dobro poznam deželo, pa nikjer ne poznam tako lepe lege, kakor jo ima ta kraj tukaj. Saj ste videli sami. kako je ugajalo gospodi pri vas. Najrajše bi bili na vse večne čase ostali tukaj. — Zato pa. Ooričan, morate tamkaj na oglu postaviti veliko vilo s sobami za tujce in s primerno gostilno. Zagotavljam vam. vsak kotiček v njej bo napolnjen skozi celo poletje. Višje cene bodete morali nastaviti, kakor sedaj —• in če ne postanete v par letih bogatin, si dam odsekati vseh pet prtov na roki.«
Ooričan ie trepetal vsled razburjenja. Zidati, pričeti na drug način gospodarstvo — mu svetuje gospod, ki se je mnogo učil in mnogo popotoval. Zdelo se je ubogemu možu vse skoraj kakor sanje.
»Zidati bi že bilo prav,« vzdihuje potrto, »ali vraga, kje naj vzamem denar?«
»Kaj pa bo stalo to?« odvrne pastor; »kamenje in les imate pred nosom, to pa je pri zidanju glavna stvar; sicer pa lahko, ako bo treba, prodaste nekoliko polia in travnikov.«
»Povsod so dolgovi na njih, kvečjemu tisoč goldinarjev bi bilo še prostih,« razlaga Ooričan.
»Ali vaša žena nima nobenega premoženja?« vpraša advokat.
»Pač, dva tisoč goldinarjev,« odvrne kmet, »ali teh se dotakniti ne smem.«
»Lepa reč to,« se smeje advokat, »vi ste postavni upravitelj ženinega imetja; lahko ga
naložite, kamor hočete--bolj varno ga pa
ne morete naložiti nikjer, kakor pri takem podjetju.«
»Prva reč je, da se z zidanjem prične,« zatrjuje pastor. »Ce je enkrat začetek storjen, potem gre vse samo po sebi. Sicer pa, ako bi se vam kaj ponesrečilo, še zmiraj lahko računate na nas. V veselje bi nam bilo, ako bi smeli tako naprednemu možu, kakor ste vi, pomagati po svojih bogatih močeh. Prepričali se bodete. da mi luterani ljubezni do bližnjega ne oznanjujemo samo. ampak tudi izpolnjujemo v dejanju.«
»Predobri ste, dragi gospodje,« se zahvaljuje Ooričan ves srečen.
»Nobenih okolnosti, prijatelj! Glavo pokonci in urno na delo!« bodri pastor; »načrt vam bom dal napraviti na svoje stroške, v enem tednu ga lahko dobite; a z zidanjem morate pričeti že jeseni in prihodnje poletje mora biti končano. — Ali vam je prav tako?«
»Prav, prav!« zatrjuje kmet. »Ako mi bodete vi pomagali, potem mora stvar izpod rok !«
»To bo stari far zdolej v vasi škripal z zobmi.« jezika advokat; ». . . Goričan, zdaj se bodete lahko maščevali nad njim. On bi rad zaprl vso dolino pred tujci, a prihajali bodo k vam kar trumoma.«
Svit veselja je švignil Ooričanu čez obličje.
Še dalje so se razgovarjali o novem načrtu. Konečno so si možje podali roke in se ločili. Tujca sta krenila v gozd. Ooričan pa proti svoji hiši.
7. Zmaga ljubezni.
Goričan se je ustavil pri hišnih vratih. Cul je iz odprte kuhinje glasen prepir med dvema ženskama. Prva je bila Cilka, druge pa ni spoznal precej po glasu.
Druga je kričala: »Moja hči mora proč, proč mora! Ne pustim je v luteranski hiši.«
Goričan je spoznal žensko po glasu. Bila je Zefrinka iz vasi; njena najmlajša hči je služila za kravjo deklo pri Goričanu. — In slišal se je tudi glas Cilke. Bila ie zelo razburjena.
»Naša hiša ni luteranska!« je vpila.
»No, kaj pa je tvoj mož. ako ne luteran ?« zakriči Zefrinka.
»Ti glej na svojega moža! . . . Ako "bi bil vsakdo tak kakor je moj mož, bi ne bilo nič hudega na zemlji!«
»Lep mož. ki svojo ženo pretepa.«
»To ni res!«
»Kaj, to ni res? Saj si sama tožila Marinki.«
»Od konca do kraja zlagano!« kriči Cilka strastno. »Nobenemu človeku nisem zinila besedice ... Z Marinko že nisem govorila cele kvatre.«
»Potemtakem so pa ljudje videli, kako te briše tvoj mož.«
»Nihče ni videl. Hudi jeziki nas obreku-jejo ... In pravim ti. Zefrinka. z nobeno žensko v vasi bi ne menjala.«
»Zakaj si pa poklicala župnika, da so prišli mirit?«
»Nikdar nisem poklicala župnika. Zc dva meseca ali še več nisem govorila z njimi.«
Jurij je planil v kuhinjo. Potisnil je Ze-frinko skozi vrata in vpil za njo:
»Da ne prestopiš več praga naše hiše!... In tvoja hči naj precej pobere svoje cape in gre. odkoder je prišla!«--
Nato je šel Jurij počasi v svojo spalnico in je ondi zrl nekaj časa nemo pred se. Prišla mu je lepa misel. Ozrl se je v fotografijo svoje žene. Cimdalje je ogledoval mladi, lepi obraz svoje žene, tem mehkejše mu je postajalo srce. Čutil je, da je njegova žena plemenita
in velikodušna; zelo je razžalil njeno ljubezen. Ali vkljub temu se ie dolgo bojeval s 1 svojim napuhom. Konečno pa je vendar po-' tegi.il fotografijo iz svojegL žepa in jo položil predse.
Tedaj pa vstopi Cilka. Takoj opazi, du hoče mož nekaj skriti pred njo. Stopi bližje in zapazi podobo v njegovi roki. Žalostno in globoko mu pogleda v oči. stegne roko po podobi, in Jurij se ne ustavlja. — S tresočimi prsti vtakne Cilka fotografijo na prvotno mesto. Nato nasloni svojo glavo Juriju na rann, in vpraša sladko:
»Kaj-ne, Jurij, prav je tako?«
Jurij se ni mogel vzdržati. Objel jo je z r< kami in jo poljubil na čelo.
»Seveda prav!« dé on mehko, nato pa vikne glasno: »O Cilka, ali mi moreš odpustiti? --Zelo sem te razžalil ; ali veruj
mi, storil sem to v neumni jezi. Kesam sc svojega dejanja. Vso noč nisem mogel zatis-niti očesa zaradi tega.«
Cilka prime moža za desnico in dé:: »Vse je odpuščeno — Jurij, rada te imam!«
Ko sta si gledala srečno drug drugemu v oči, sta se spomnila oba dnij prve, čiste ljubezni. Cez nekaj časa prične žena prikup-Ijivo:
»Kajne, Jurij, kar je bilo v zadnjih dnevih, bova vse pozabila?«
»Ako boš ti mogla pozabiti. Cilka,« odvrne on.
»Rada, Jurij, in lahko bom pozabila... in odslej bova zopet združena v ljubezni in zvestobi.«
»In nič naju ne bo ločiti moglo.« pravi on ginjen. *
Cilka ga zopet prime za roko. pogleda ga gorko v oči in dé proseče:
»Kajne, Jurij, Gospoda Našega bova tudi zopet ljubila?«
»Kdo bi Gospoda Našega ne ljubil?«
»O Jurij,« pravi žena tiho, »ko ie prej Zefrinka rekla, da si ti luteran, ini je bilo, kakor bi mi z nožem prebodel srce — o Jurij, tako me ni še nobena stvar bolela. Kajne. Jurij, kaj takega ti ne sme očitati nihče? Kajne, svoji veri ostaneš zvest?«
»Oh, Cilka,« pravi on užaljeno, »ali me imaš za tako hudobnega, da bi mogel zatajit! svojo vero?«
»Nikakor, Jurij,« se brani žena, »ali ti tujci tukaj mi povzročajo toliko strahu.«
»Bodi pametna, Cilka! Marsikak lep kraj car nama prineso v hišo.«
»A imajo tako zaničljive govore,« odvrne žena; »večkrat ne vem, kaj pomenijo njihove besede, a da ne pomenijo nič dobrega, t*» dobro vem.«
»Naj govore, kar hočejo,« odvrne mož, »kar govore o veri. to se me ne prime. V gospodarstvu pa so mi že marsikaj dobrega svetovali in mnogo pomagali.«
Oba molčita nekoliko časa. Nato zopet prične žena:
»Jurij, v soseski je toliko razburjenja zaradi tebe.«
»Ljudem ni mogoče zavezati jezikov.« odvrne Jurii nejevoljno.
»Tako hudo mi je, ako slabo o tebi govore; . . . Jurij, nekoliko bi lahko storil proti temu.«
»Kako pa?« vpraša on.
»Jurij, ako boš hodil zopet pridno v cerkev. kakor prej, bo gotovo utihnilo obrekovanje. Kako bi me to veselilo.«
»Hočem hoditi,« zatrjuje on, »kadar mi bo mogoče — pa ne zaradi ljudi, ampak zaradi tebe, Cilka.«
»In zaradi Našega Gospoda, kajne Jurij?«
»Da. ker to tebe veseli.«
Stisnila sta si roke.
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Župnija Slavlna je podeljena č. g. Jožefu Lazniku, doslej župniku v Polhovem gradcu.
Slovenskih časnikov je 69, med njimi je pet dnevnikov, in sicer trije na Avstrijskem in dva v Severni Ameriki.
Legar se je pojavil na celjski gimnaziji. Nekaj dijakov je obolelo za to boleznijo.
Trgovska in obtrna zbornica Kranjska je na zahtevo svetnikov S. L. S. sklicala sejo za četrtek, dne 31. oktobra, radi Belokranjske železnice. Svetnik Kregar je stavil preje resolucijo v odsekovi seji, h kateri je prišel tudi Hribar. Ta se je polastil Kregarjeve resolucije in jo utemeljeval v zbornici. Kregar je ostro prijemal Hribarja radi njegovega nastopa v državnem zboru glede Belokranjske železnice. S tem nastopom, ko je potoval v Budimpešto in podpisal obstrukcijski predlog zoper nagodbo, torej tudi zoper železnico, je Hribar vsej stvari le škodoval. Hribar se je prav zvito, kakor zna le kak agent, izgovarjal. Po daljši debati se je sprejel predlog, naj vlada vse korake stori, da se zgradi Belokranjska železnica. Da smo prišli do tega predloga, je zopet zasluga svetnikov, ki zastopajo S. L. S. v trgovski in obrtni zbornici.
Zanimiva pravda se je vršila pretekli teden v Gorici. Državni pravdnik je tožil pi-sača advokata dr. Treota, nekega Gilčverta, radi oderuštva. Sicer je sodišče tega človeka oprostilo, a prišle so stvari na dan, katerih se mora sramovati vsa liberalna goriška! stranka, katere pristni zastopnik je omenjeni Gilčvert. Zato ga pa tudi liberalci zagovarjajo. Ravno s tem pa kažejo, da so liberalci stranka kmečkih oderuhov. Oderuštvo je tisto zlo, na katerem boleha in umira naš kmečki stan. Kdor zagovarja to zlo, kdor zagovarja oderuštvo, ta je grobokop slovenskega kmečkega stanu. Naj bi se že naše ljudstvo zavedlo, naj bi že zapustilo svoje grobove, naj se reši gospodarske komande liberalnih oderuhov ter naj se poprime zadružne misli, ki edina bo rešila našega kmeta. Naše geslo naj bo: Proč s stranko oderuhov! Proč z grobokopi slovenskega ljudstva!
Županstva našim državnim poslancem. Razna županstva na Belokranjskem izražajo našim poslancem, osobito dr. Šusteršiču in Šukljeju, iskreno zahvalo, da se je jima posrečilo spraviti Belokranjsko železnico na dan. Obenem pa izražajo županstva ogorčenje nad Hribarjem, ki bi kmalu s svojo nerodno politiko preprečil to velevažno progo.
Ljubljanska gimnazija. Velikansko delo se je posrečilo poslancem S. L. S. Naši liberalci vedno zahtevajo slovensko vseučilišče. A da ne pridemo tako hitro do tega, je jasno, ker niti ene slovenske gimnazije nismo imeli. Naši poslanci so modri možje in zato so storili prvi važni korak, ki nas popelje bližje slovenskemu vseučilišču. Dosegli so s svojim neustrašenim delom, da se prva in druga državna gimnazija ter gimnaziji v Kranju in Novem mestu poslovenijo, in sicer tako, da se razširi slovenski jezik tudi na višje razrede. Vse te štiri gimnazije bodo veljale odslej kot izključna slovenska posest. Nemški razredi prve državne gimnazije se ločijo in premeste v Waldherjevo hišo ter dobe svojega voditelja, ki bo podrejen slovenskemu ravnatelju. Iz nemških razredov se napravi tretja nemška državna gimnazija, ki bo. pa morala, ker bo manjkalo učencev, polagoma usahniti. Ako se napravi nemška gimnazija, potem pa mora vlada ustanoviti v Ljubljani slovensko trgovsko šolo, ki bo velevažnega pomena za vse
Slovence. To je vlada tudi obljubila dr. Šusteršiču, Šukljeju in Jakliču, ki so bili v tej zadevi pri ministrih. Naši poslanci so dosegli, da je postal ravnatelj na prvi gimnaziji dr. Lovro Požar, na nemškem oddelku pa Aleksander Pucko. Oba sta krščanska moža in dobra vzgojitelja. »Slovenski Narod« se peni jeze, ker je o vseh teh spremembah zvedel šele iz Slovenca«. Dunajska vlada se namreč nič ne zmeni za ljubljanskega Hribarja.
Kaj da hočejo liberalci, so povedali javno v »Slov. Narodu« z dne 19. oktobra. Tam so objavili program, po katerem se morajo ravnati. Četrta točka se glasi tako-le: Stranka zahteva strogo ločitev cerkve od države. Zlasti stranka ne pripoznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo.« Po domače se to pravi: Napredna stranka se bo prejkoslej bojevala zoper katoliško cerkev. Kdor drži z napredno stranko, je tudi deležen njenega početja in dela ž njo vred na to, da se požene veronauk iz šole, da se cerkve zapro in vsa služba božja ustavi.
Dva človeka sta si prerezala vratova v Ljubljani pretečeni teden. V podstrešju na Emonski cesti št. 31 si je prerezal vrat Ignacij Pogačar, uradnik okrajne bolniške blagajne, in nato šel v svoje stanovanje, kjer je obležal nezavesten. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico. Pogačar je pisal svoji ženi pismo in pravi, da mu ni več živeti zaradi neozdravljive bolezni. Nesrečnež prosi v pismu svoje prijatelje, naj mu nikar ne zamerijo, kar je naredil. Pogačar je bil v bolnišnici operiran in kakor čujemo, ne bo umrl. — Na enak način si je prerezal vrat Fr. Oražem iz Švice pri Dobrovi. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tako delajo ljudje brez vere!
Izprememba v štajerski kapucinski pro-vinciji. Iz Škofje Loke sta prestavljena P. Hi-larij Perpar, tamošnji večletoii vikarij, v Ird-ning na Zgornje Štajersko, in P. Hugolin Rak v Celje kot bolniški pater. Na mesto prvega pride Ločanom že znani P. Ferdinand Stadler, namestu drugega pa P. Leo Crček iz Lipnice.
K zgradbi Belokranjske železnice. Inšpektor Opitz, dosedanji vodja jeseniškega gradbenega vodstva, je prestavljen v Novo mesto na Dolenjskem, odkoder se bo gradila nova železnica preko Metlike v Karlovec.
»Kmečka zveza« se je ustanovila za loški okraj.
V Šmartnem pri Kranju so imeli v nedeljo, 27. oktobra, političen shod, na katerem so govorili dr. Pegan, profesor Jarc in kaplan Traven.
- Shod perutninarjev se je vršil dne 27. oktobra v Ljubljani ob jako lepi udeležbi. Poslanec Povše je povdarjal. da je perutninar-stvo velikega gospodarskega pomena, ker ima zlasti mali kmet pri reji malih živalih lahko precejšnji dobiček. Sprejela se je resolucija, da se podpira reja malih živali in da se ustanovi v Ljubljani jajčja zadruga, da ne bodo tudi tukaj medkupci vtaknili največjega dobička v žep. Urednik »Perutninarja«, gospod Lehmann je govoril o dobičkonosnosti reje kuncev (domačih zajcev). Na Francoskem se iztrži za kunce na leto 180 milijonov kron. Na Dunaju imajo klavnice in prodajal-nice izključno za kunce. Dobro bi torej bilo, če bi se tudi pri nas začeli bolj brigati za to panogo.
Slovenka izginila v Aleksandriji. Osem-najstletna Adele Batistič iz Zgornje Vrtojbe je pred štirinajstimi dnevi zapustila službo v
Moharrembeyu ter prišla na stanovanje k rojakinji Ani Stepančič. Popoldne istega dne je šla, kakor je rekla gospodinji, k šivilji, pa je od tedaj ni več nazaj. Izginila je neznano kam. Vse iskanje je brez uspeha. Sumi se po pravici, da je prišla v roke brezvestnemu zlobnežu. Njena obleka in druga prtljaga je pri gospodinji Ani Stepančič.
Slovenska umrla v Aleksandriji. Marija Janež iz Tolmina, stara 54 let, je umrla dne 19. oktobra, previdena s svetimi zakramenti. Pokopana je bila v nedeljo, dne 20. oktobra, popoldne ob polu dveh. Za pogrebom je šlo veliko Slovenk. N. v m. p.!
Sežana dobi vojake. Listi poročajo, da dobi Sežana stalno vojaško posadko. Ondi bo nastanjeno poveljstvo dopolnilnega okraja pa en bataljon 97. pešpolka.
Zmešani ljudje. Gospod Mermolja je imel v nedeljo, dne 27. oktobra, v Šempasu na Goriškem zaupen shod. Nabiral je denar za svoj »Ljudski list«. Sliši se. da so agrarci iz Šem-pasa pa liberalci iz Vitovelj in Ozeljana segli v žep in postavili temelj Mermoljevemu listu, ki se ustanovi menda proti »Kmetskemu listu« dr. Frankota. Ako so agrarci prav poučeni, bo Mermoljev list izhajal pri Paternolliju, (dr. Frankotov pri Jugu. Zmešnjav ne manjka! Ubogo ljudstvo, kako te skuša varati in slepiti oderuška liberalna stranka!
Pod vlak je prišel nedavno zvečer na poti, ki pelje iz Gorice preko polja v Vrtojbo tovarniški delavec Avgust Pavlin, doma iz Gorenje Vrtojbe. Ponesrečenca so našli drugo jutro na licu nezgode mrtvega. Jedva so ga spoznali. Vlak mu je razmesaril vso glavo in tudi roke mu je odnesel. Vračajoč se ob šestih iz tovarne v Stračicah, kjer je delal, se je ustavil v neki krčmi v mestu ter tu pil pozno v noč. Po besedah krčmarja, kjer se je ponesrečenec ustavil, bi bilo sklepati, da se je zgodila nesreča okoli 11. ure ponoči. Ob tem času pa vipavski vlak ne vozi. Bil je to pa tovorni vlak državne železnice, ki je ob tem času prevažal nek materijal iz državnega kolodvora na južni po tej progi. — Omenjeni ponesrečenec je blizu 45 let star in zapušča za seboj revno družino. — Nagle in neprevidene smrti reši nas, o Gospod!
Za vodovod na Gočah je dovolilo poljedelsko ministrstvo 6200 K podpore.
Slovenska umetniška razstava v Trstu. Predsedništvo »Matice Slovenske« namerava sklicati zastopnike raznih ljubljanskih društev v posvetovanje, da si Ljubljančani ogledajo slovensko umetniško razstavo v Trstu.
Liberalci na Goriškem so ustanovili »Zvezo narodnih (?) društev na Goriškem. Nedavno je bil občni zbor pri »Zlatemu jelenu« v Gorici. Za predsednika je bil izvoljen gospod dr. Dinko Puc, za podpredsednika Fr. Kocjančič. Odgovor na to liberalno zvezo bodi: V vsako župnijo na Goriškem »Slovensko katoliško izobraževalno društvo«.
Zmešnjava med liberalnimi »agrarci«. Iz Gorice poročajo: Med liberalnimi goriškimi »agrarci« je zmešnjava. Pristaši dr. Franka hočejo izdajati »Kmetski list«, učitelji, ki za Franka ne marajo, pa »Ljudski list«.
Iz Rajhenburga. Na tukajšnjem shodu dne 27. oktobra se je sklenilo ustanoviti posojilnico za kmečko zvezo. Ustanovno odbor-ništvo je že določeno. Posojilnica začne v kratkem poslovati. Na tem gospodarskem shodu je poročal tudi gospod poslanec dr. Benkovič o delovanju zbornice, zlasti o nagodbi z Ogrsko. Stališče poslancev »Kmečke zveze« se je odobravalo.
Brežice. Bivši okrajni glavar pi. Vista-rini ie vpokojen. Po posredovanju poslancev »Slovenske kmečke zveze« pri ministru za notranja zadeve bodo prizadeti kmetje v kratkem dobili odškodnino.
Uboj v ljubljanski okolici. V nedeljo, dne 11. oktobra, okolu pol 7. ure zvečer, napadli s<i na občinski cesti pred šolskim poslopjem pri Sv. Lenartu, občina -Dobrunje, delavec .lakob Črne in tovarniška delavca Jakob Pivk iu France Zupančič, vsi iz Dobrunj, hlapca Janeza Zgajnarja iz Zadvora in ga tako pretepli. da je čez nekaj dni umrl. Umrli ima na glavi pet težkih okvar. Vsi trije so iz strahu pred orožniki zbežali. Ie Črne, kateri je Zgajnarja kot zadnji pretepaval in ga s kamnom po glavi do nezavesti obdelaval, se je drugi dan dopoldne, ko je izvedel o hlapčavi sinrti, prostovoljno objavil pri sodišču.
Most čez Savo pri Tacnu. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da .ie imel občinski odbor v Smartnem pod Šmarno goro dne 28. oktobra izvanredno sejo. Zupan je pojasnjeval razmere glede Lazzarinijevega mostu v Tacnu. Soglasno se je sklenilo naprositi cestni odbor ljubljanske okolice v Št. Vidu, da prej ko mogoče vse potrebno ukrene, da se okrajna cesta zopet zveže z mostom. Izvolil se je odsek, da zasleduje vse korake omenjenega odbora ter sploh pazi na to, da se bode vsa akcija poštenim potom izvrševala. Apeliralo se je na visoko deželno vlado, da se od županstva naprošena ladja prej ko mogoče pošlje na določeno mesto, da se bode promet vsaj nekoliko olajšal. Znano je, da sta gospoda državna poslanca dr. Šusteršič in Povše storila vse potrebne korake v tej zadevi. Izvedeli smo, da se je gospod državni poslanec Povše mnogo trudil v tem oziru ter da je bila država takoj pripravljena po po-vodnji prizadetim občinam dati izdatno podporo. Bodi mu na tem mestu izrečena naj-iskrenejša zahvala! Gospod Povše je res ne-utrudljiv delavec za zboljšanje kmečkih razmer. Opravičena želja vseh okoličanov je, da se oblastva požurijo in prej ko mogoče izboljšajo tako kritične razmere. — Obojestranski prebivalci savskega mostu.
Prašičja bolezen. V Vipavski dolini pod Cavnom je bolezen »pečica« pokončala precejšnje število prašičev. Proti tej bolezni pravijo, da je najboljše zdravilo čiščenje in puščanje na ušesih in repu.
V Kalabrlji na Laškem je bil strahovit potres. Več sto ljudi je ubitih in na tisoče jih prebiva pod milim nebom, ker so hiše podrte. Cele vasi in trgi so uničeni. Krasne cerkve in druga poslopja so razrušena. Sveti oče in laški kralj sta takoj poslala večje svote ponesrečenim krajem. — Iz Ferucana se na primer poroča ta strašna novica: Tu se je odprla zemska razpoka. Dve tretjini Ferucana sta razdejani. 165 oseb pogrešajo. Iz razvalin so privlekli 20 ranjenih. Vojaki stavijo barake za 500 oseb. Iz Ardora se poroča, da se je porušila ob potresu kmečka hiša in so se ljudje komaj rešili. 100 oseb je brez strehe.
Podirajoča se gora. — Junaški čin nekega francoskega župnika. Na južnem Francoskem razsajale so pretekli teden nevihte, kakoršnih ljudje v teh krajih sploh ne pomnijo. Zlasti v južno-vzhodni Franciji je zadnje dneve preteklega tedna pravi vesoljni potop napravil velikansko škodo. Kjer so vulkanska tla, je voda drla iz razjedenih gora ter se izlivala v reko Rhone s tako silo, da se je začela premikati cela gora. O tem slučaju poroča poročevalec lista »Figaro« sledeče: Poročati moram o velikodušnem činu preprostega župnika, o katerem se govori v celi okolici. Gospod Pashe, župnik v Olissas, je šel pogledat, kako nesrečo je njegovim žup-Ijanom napravilo deževje. Šel je ob železnič-nem tiru, kar zapazi, da je proga razdrta in
od svoje prvotne lege za kakih 30 metrov premaknjena. Ko svojo pot nadaljuje, zapazi naenkrat, da se bliža iz daljine vlak, kateri bi imel že opoldne priti, a je imel radi nevihte štiri ure zamude. Takoj je spoznal grozovito nesrečo, katera se mora zgoditi, ako vlak svojo vožnjo nadaljuje. Da bi to preprečil, postavi se sredi tira ter daje strojevodji znamenja, da naj vlak ustavi. Ta je menil, da je kak bedak, ki mu daje znamenja z rokami, ter ni ustavil. Sedaj je poizkusil župnik zadnje sredstvo. Vrže se na tir ter tako prisili strojevodjo, da ustavi vlak. Njegov junaški čin je zabranil, da se ni zgodila velika nesreča, ki bi gotovo zahtevala več človeških žrtev.
Nevarna podjetnost agentov banke »Sla-vije«. Pred leti, ko je še liberalcem prijazni baron Hein imel prvo besedo na Kranjskem, prišel je neki agent banke »Slavije« v gorsko vas nad Škofjo Loko s pretvezo, da se bo premija zmanjšala. Vzel je vsem vaščanom, ki so bili še za več let naprej zavarovani pri »Slaviji«. zavarovalne knjižice in dobili so zavarovanci v kratkem nove knjižice, katere pa niso kazale zmanjšanja plačila, nasprotno pa novo zavarovanje za deset, tudi za dvajset let, četudi ni nikdo kaj takega ponudil. Potovalec naše domače zavarovalnice je prišel temu nepravilnemu podjetju na sled. Ker pa so zavarovanci poslali banki »Slaviji« od prvega do zadnjega v isti vasi knjižice nazaj, vzdignil je generalni agent Hribar svojo vplivno besedo pri baronu Heinu z obtožbo, da se ljudstvo vznemirja in ščuva. Baron Hein je naročit hudo preiskavo, orožniki švigali so sem ter tja, da bi zasledili kako kaznjivo dejanje, a bilo je vse zaman. Generalni agent Hribar je podlegel in je moral gledati, kako so se vsa dotična ljudstvu vsiljena zavarovanja razrušila. Prav tako postopa banka »Slavija« zopet na Dolenjskem, in sicer, kakor se nam poroča, v šent-vidski župniji. Dotični agent pustil je oklicati javno ua trgu, da »Slavija« zmanjša zavarovalnino in je pozval dosedanje zavarovance, da naj prineso knjižice v popravo, oziroma da se jim zmanjša zavarovalnina. A glej čudo, zavarovalnina se ni zmanjšala ali le vi-dezno, zato so pa dobili naslovljenci knjižice, ki jim kažejo novo zavarovalno pogodbo za dvajset let naprej, in to ne da bi se bilo le enemu zavarovancu kaj tacega omenilo, oziroma da bi bil kateri zavarovanec izrekel svojo zadovoljnost z zavarovanjem na dvajset let. Slučaj je prav tak, kakor oni na Gorenjskem. Vse dotične knjižice so brez pomena in brez veljave, torej spadajo nazaj, od koder so prišle. Rojaki, čuvajte se krivih prerokov !
Sostro pri Ljubljani. Dobro smo zadeli z mislijo na ustanovitev izobraževalnega društva, ki je bilo nekaterim vrlim mladeničem že davno zaželena stvar. Spoznali so, da vino in ponočevanje še ne osreči mladega srca. Treba je višjih zabav, višjih smotrov: pre-kvasiti in preustrojiti vso našo mladino z živo krščansko socialno mislijo. Le vkup možje in mladeniči, ki vam je mar vaš lastni duševni in gmotni blagor. — V nedeljo 3. novembra je bil ustanovni shod dekliške Marijine družbe. Šestdeset deklet, smemo reči: cvet in veselje sosterške fare, je odalo svoje ime na zastavo Marijino. Nekatere pa stoje oddaleč in še premišljajo: Bi? Ali ne bi? Seveda, le pristopijo naj, če jim je drago ime dobrega krščanskega dekleta. — V nedeljo, 10. novembra imamo celodnevno češčenje sv. Reš. Telesa, kar se izvrši kar najslovesneje.
Vabilo na ustanovni shod »Slovenske podružnice Avstr. Rafaelove družbe v varstvo katol. izseljencev«, ki bo v ponedeljek, dne 11. novembra t. 1. v Ljubljani. Spored: 1. Sv.
maša za udeležence ob pol 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. 2. Slovesno zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Vhod skozi Frančiškanske ulice, a) Dosedanje Rafaelovo delovanje, b) Stik z zvezo ameriških duhovnikov, c) Rafaelova družba, opis pota in proge, d) Trst. e) Posta-vodaja o izseljencih, f) Varstvo deklic, g) Obramba v tujini. 3. Po slovesnem zborovanju ustanovni shod S. P. A. R. D. V V. K. I. — Pridite! Pripeljite i prijatelje in znance na zborovanje !
— Podeljeni sta župnljt: Preddvor č. g. Fr. Lakmayer, župniku pri Sv. Joštu nad Vrhniko in Studenec, č. g. Mih. Horvat, župniku v Turjaku.
Najstrupenejši sovražniki vere so socialni demokratje. Na Kranjskem še nimajo dosti moči. zato so tudi s svojimi napadi na vero bolj previdni, ker upajo s to zvijačo oslepariti delavstvo, ki je vendar še v veliki večini dobro in verno. Vse drugače pa nastopajo tam, kjer so v premoči. V Gradcu izhaja neki socialistični list. ki pravi, da imajo socialisti »sveto sovraštvo« do Boga in vere. Ta list je pred tednom pisal take bogokletne stvari, da še nismo nikdar kaj takega brali. Norčeval se je na nainesramnejši način iz apostolske vere in spočetja preblažene Device Marije. In odkod izvira to sovraštvo socialnih demokratov do katoliške cerkve? Skoro vsi voditelji naših ri.dečkarjcv so framasoni. Kot taki pa se morajo pokoravati framasonskim brezverskim postavam. Kakšne so te postave, si lahko mislimo. Belgijski voditelj framasonov se je izjavil tako-le : »Vsak framason smatra vero za nekaj hudega, zato jo mora pobijati najprvo pri sebi. jo izruvati iz srca in iz svojega spomina in v tem duhu vplivati tudi na svojo ženo in otroke. Svoje žene moramo predelati v franiasonke.« Po tem framasonskem receptu delajo povsod socialni demokratje. Zato kličemo slovenskemu delavstvu: Proč od brezverske socialne demokracije!
Družba treznosti bo imela po ustanovnem shodu Rafaelove družbe prihodnji ponedeljek 11. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« občni zbor. Spored: I. Poročilo o stanju družbe in treznostnega gibanja. 2. Dr. Vladislav Pegau poroča o alkoholizmu, kriminalistiki in "posta-vodajavnih reformah. 3. Dekan dr. Franc Knavs iz Cerknega na Goriškem o pijančevanju in krščanskem življenju. 4. Vekoslav Ravnihar o alkoholizmu in narodnem gospodarstvu. 5. Prememba pravil in volitev odbora. 6. Slučajnosti. Vljudno vabimo na ta važni shod. — Popoldne ob 2. bo v mali dvorani hotela »Union« protialkaholno zborovanje duhovnikov.
Romanje v Lurd. Vsako leto pohiti na stotisoče romarjev iz raznih krajev na Francosko v Lurd. kjer se na priprošnjo lurške Matere božje dogajajo mnoga čudežna ozdravljenja. Za prihodnje leto se že pripravljajo po raznih deželah verniki, da poromajo v Lurd, kjer se bo obhajala na najslovesnejši način petdesetletnica, odkar se je prvikrat prikazala nebeška Kraljica deklici Bernardki. Posebnih vlakov bo šlo na stotine na to božjo pot. Slovenci še nismo bili skupno v večjem številu v Lurdu. Zato se namerava prirediti poseben romarski vlak Slovencev za Lurd, ako se jih oglasi zadostno število. Zato opozarjamo slovensko ljudstvo, zlasti premožnejše osebe na ta vlak, ki bo odhajal prihodnje leto v mesecu maju. Nujno prosimo: oglašajte se že sedaj, da se bo vedelo ravnati glede romarskega vlaka. Oglase sprejema: Upravništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Velik shod S. L. S. se je vršil v nedeljo, 3. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Poročal je na shodu, kateremu je
predsedoval dr. Lovro Pogačnik, državni poslanec dr. Ivan Šusteršič o svojem in o delovanju »Slovenskega kluba« na Dunaju ter o nesrečni politiki Ivana Hribarja, ki nima na Dunaju nobenega vpliva in zato tudi za Ljubljano ničesar ne bo mogel doseči. Zborovalci, kateri so napolnili vso veliko dvorano »Unio-novo«, so gromovito pritrjevali izbornemu govoru našega voditelja, ki je omenjal važnih pridobitev naših jxjslancev pri rešitvi ljubljanskega gimnazijskega vprašanja in belokranjske železnice. Dr. Šusteršiču in poslancem »Slovenskega kluba« se je izrekla soglasno med velikanskim odobravanjem in živijo-klici zaupnica.
n Tifus v Postojni. — Ženin umrl na ie-garju. V Posto ni je dne 2. t. m. zjutraj ob 4. uri umrl na legarju Jožef Vernik, 27 let star. Bil je sluga pri c. kr. okrajnem glavarstvu. V bolnišnico js prišel pred devetnajstimi dnevi. Ko je bil že v bolnišnici, je bil prvič klican v cerkvi kot ženin. Ker se ni mislilo, da bo bolezen tako nevarna, je bil klican tudi drugič in tretjič. Mesto pred oltar Je bil poklican v večnost. — Pojavil se je nov slučaj legarja. Zbolel je Bizjak Andrej, učenec petega razreda. Skupaj so štirje slučaji.

Gorenjske novice.
Iz poljanske doline.
g Letina je v obče dobra. Sadja je obilo, posebno v hribih. Prodaja se slabše po 8 K. lepše po 12 K 100 kg.
g K. s. bralno in izobraževalno društvo
lepo napreduje. Priglasilo se je več novih udov. Le tako naprej! Možje in žene vpisujte se, družbena knjižnica vam nudi za dolge zimske večere mnogo zabavnega poštenega in poučnega berila. Knjižnica se bode še pomnožila.
g Kleklanje čipk v dolini od leta do leta lepo napreduje. Trgovcev-domačinov s čipkami je veliko, kot nujno potrebna bi pa bila čipkarska šola, ista bi čipkarstvo še mnogo povzdignila. Občine, požurite se za ustanovitev take šole.
g Velik naliv in povodenj dne 17. oktobra je tudi v Poljanski dolini naredila veliko škode. Potok Sora je širila svoje bregove, zlasti Dobravcem je odnesla veliko zemlje. V Podgori so dobili mrtvega konja, katerega je Sora prinesla nekje iz Zirov.
g Politični boj od zadnjih državnozbor-skih volitev v dolini počiva. Le nekateri bolj »ta hudi« liberalci se poredkoma še zaganjajo v njim neljube osebe. Sčasoma jim bo tudi to veselje pošlo.
g Liberalna neznačajnost. Dne 7. novembra bo štiri leta, ko so ti mogočnjaki slovesno z odločnimi besedami obetali gospodu župniku Iv. Cebašeku na Trati vpričo prevzvt-šenega knezoškofa obema zvestobo, ubogljivost in najponižnejo udanost. namreč v cerkvenih in političnih zadevah. Mož-beseda in značaj teh ljudi je bila silno kratka. Pri prvih volitvah vrg'.i so slovesne obljube pod klop in gospoda župnika pričeli sovražiti, a to jim še ni bilo dosti. Zaradi zvesto izpolnjevanje duhovskih dolžnosti v neki pridigi, tirali so gospoda župnika pred sodišče, katera pravda se vleče že od pomladi. Kako so pričah zoper gospoda župnika, to odkrije že prihodnjost. Krščanskim tratarskim faranom se tako liberalno početje studi in obsojajo kot grdo stvar.
g V Stari Oselici dobili so nove cerkvene orgije, delo bratov Zupan v Kamni gorici.
g V Tratarski fari se je pojavila bolezen legar. Konstatiranih je par bolnikov. V Poljanski fari pa razsaja pri otrocih davica, več jih je že pomrlo.
Bohinjske novice.
g Za napredek Bohinja. Pretekli četrtek, 24. oktobra, se je sešla ob Bohinjskem jezeru regulacijska komisija, obstoječa iz gg.: c. kr. okrajni glavar Detela, c. kr. oskrbnik versk. zaklada Januš, načelnik prometnega društva dr. Krisper, mesni inženir Koch, dr. Grego-rič, Prosenc, oba boh. župnika in župana. Na licu mesta smo občudovali krasni regulacijski načrt g. Kocha, in kolikor mogoče tudi ogledali mesta, ki so najbolj pripravna za prihodnje stavbe. K jezeru najbolj vabi vedna senca ob desnem bregu jezera, odtod tudi gotovo ob,len obisk slapa Savice. G. okrajni glavar opomni, da če verski zaklad koj ob cesti parcella svoj svet in ga strankam proda, da jezero silo na lepoti in obisku izgubi, ker bi lastniki vil les posekali in bi bil lepi senčnati iz-prehod ob jezeru za vedno izgubljen. Prav iz srca je govoril g. okrajni glavar, ko je rekel, da bi se naj za vožnjo napravila cesta skozi gozd 200 metrov nad sedanjo cesto, in stara ozka pot naj bi bila le pešpot. S tem bi verski zaklad prav nič ne izgubil, ampak le pridobil, ker bi se ob novi široki cesti lahko na obeh straneh stavile vile. — Veliko dobrega je že napravil g. okrajni glavar v Bohinju, če se mu še to posreči, si za Bohinj splete nepozabne zasluge. Prav iz srca so mu tudi posestniki Studorske občine hvaležni, ker je v »Domoljubu« omenjeno pravdo g. Stöhra in Cvetka, za slednjega odločil. — Izkopavajo se že pred par leti v »Slovencu« omenjeni starinski grobi. Koj prvi dan so odkril troje grobov, pri katerih se je dobilo več okroglih obeskov, trdi se, da so bili to gotovo slovanski grobovi iz 8. ali začetkom 9. stoletja. V soboto se je delo nadaljevalo, če je tudi deževalo. Odkrili so zopet tri nove grobe, našli so zopet obeske, tudi en prstan, male obročke, ki so jih menda stari Slovani nosili ob čelu; posebno zanimivo je kresalo, ki je. bilo v grobu. Pač so si izkresali ogenj, ker ni biio vžigalnic. Delo se še nadaljuje prihodnji teden, in ker je bilo tako srečno na takozvanih »Žalah«, hočejo poskusiti na »Podovnici«, kjer so pred več leti domačini pri kopanju naleteli na sta-rinsk estvari. Ce še kaj najdejo, vam takoj poročam.
g Novice iz Bohinja. 28. t. m. okrog pete ure je dobila Mina Arh svojega moža Loren-ca na hlevu obešenega. Vsled hudega vdarca na glavo že pred več leti je bil večkrat zmešan. Kar je wa letos mu umrl mlajši sin, je bil vedno nekako zamišljen. Bodi mu Bog mi-iostljiv! — Pri Stari Fužini je pa tudi stari Lazar nagloma umrl — nepreviden. — Zaradi ponočevanja in pretepa bo imelo mnogo fntaov nepotrebna pota v Radovljico. Skoraj bodo morali nekateri tam sedeti, ker nočejo ponoči pametno doma ležati. — Opozarjamo županstvo, da bi bolj pazilo na ponočne ure. — G dr. Šmid ima pri izkopavanju posebno srečo. 2e je izkopal 26 grobov, naletel na lepe okraske, prstane, morda nekatere srebrne, kar bo pokazala kemična preiskava. Pri enem je dobil tudi poseben železen obroč. Delo zelo ovira vedni dež. Vseh grobov so izkopali 26; 24 na Žalah, 2 na Podovnici. — Na Žalah so najlepši reči dobili v grobu pod starim drevesom. V Ptujem na Štajerskem so izkopali 50 sličnih grobov, pa se je tu v 26 več našlo, kot tam v 50. — Na Podovici so napravljali pesek za dve hiši in so takrat le nekaj dobili, drugo pa menda z zemlje zmešali, zato so zdaj dobili le dva groba. — O. Šmid misli, da so izkopani že bili kristjani, a le počasi opu-
ščali ajdovske šege. Pri zadnjih grobovih niso našli nobenih spomenikov, ker so bili že tudi v duhu pravoverni.
Iz kranjskega okraja.
g Popravek. Hranilnica ima nanovo prirejen prostor v škofiji. — ne v župnišču, kakor je zadnjič pomotoma poročal »Domoljub«.
g Velika tatvina. V Roossovi hiši ima podjetnik tržiške železnice, Chierici, svojo pisarno in blagajno. Ponoči med 30. in 31. oktobrom so vdrli v pisarno doslej neznani tatje in odnesli 33.000 kron, potem pa izginili brez sledu. — Manjših tatvin se ie tekom leta že več prigodilo, nekaj prav drznih. Zandar-merija vkljub vestnem preiskavaniu ne najde tičkov.
g Sv. Janez Nepom. pri mostu lepo prosi nove obleke in boljšega stanovanja za zimo, če ne, vsaj stalne vpokojitve. Hudomušni ljudje pravijo, da se mora kip pustiti kakor je, ker tako lepo označuje naš mestni parlament. Prst ima namreč na ustih in postrani v kotu leži; — kakor bi hotel reči: molčimo in spimo--
g Harmonika poje letos v Čitalnici pri plesnih vajah. Drugo leto pride »Kampel« na vrsto.
g Zelei je po cen. v Kranju. Po 3 vinarje glavo so prodajali kmetje že par tržnih dni. Ali bi ne kazalo ustanoviti zeljarsko zadrugo --?
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Tacenski most. V izvanredni občinski seji dne 28. t. m. se je soglasno protestiralo, da bi kak privatnik stavil novi most čez Savo in vpeljal zopet sovražno mostnino. Novi most mora priti v javne roke. Zakaj on je točka, ki veže okrajne ceste na vse strani. Na Šmartno, Gameljne in Vodice, je ena stran. Druga je Smlednik, Kranj in Pirniče. Vse te okrajne ceste vodijo čez Tacenski most na jjostajo Vižmarie, Št. Vid in Ljubljano. Na stotine voz in ljudij prehaja tod vsak dan. Zato je opravičeno sklenil občinski svet, da se obrne na slavni cestni odbor ljubljanske okolice, da on — kot edino poklicani faktor — sprejme most v svojo upravo ter vse ukrene, da se zgradi modem most, ki bo ustrezal občinstvu. Okrajni cestni odbor bo gotovo našel vsestransko podporo pri državi, deželi itd. — Zakaj njemu gre skrb, da se vsak napotek, ki ovira promet na cestah, odstrani, -j Zato se nemudoma vse potrebno ukrene za začasno občilo čez reko. — Vso akcijo bo nadzoroval izvoljen pododsek treh odbornikov z g. županom na čelu.
g Katoliško slovensko izobraževalno in podporno društvo v Mengšu vabi k veselici, ki o priredi v nedeljo, dne 10. novembra 1907 v veliki dvorani »Društvenega doma« v Velikem Mengšu. Igrale se bodo igri: Satan, Sv. Roza Limanska in Blagorodni gospod Knof. Sodeloval bode tudi pevski in tamburaški zbor. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
g Iz Železnikov. Da »Domoljubovim« či-tateljem ne bo treba jemati v roke umazanega »Gorenjca« prinašamo kakor zadnjič dobesedno dopis iz 43. št. »Gorenjca«. Tako-le piše: Iz Železnikov: Nov dokaz, da Marijine družbe vzgojujejo dekleta le k hinavščini in tercijalstvu, a zamoré v mladih dušah najna-ravnejše čute. smo doživeli zadnji čas v Železnikih. Sin neke premožne rodovine ni hote! iti v semenišče. Zato ni dobival od doma nikake podpore in po hudem pomanjkanju in trpljenju je dovršil študije. Pozneje je dosegel dobro službo, živel trezno, brezmadežno, vžival je velik ugled in bilo je upati, da bo kdaj zasedel važno mesto v našem javnem
življenju. Ker pa se njegovo globoko svetovno naziranje ni skladalo s tercijalstvom, imel je s svojimi domačimi še pozneje linde boje. To in pa trpljenje med študijami je potrlo njegovo šibko telo, da sedaj leži na smrt bolan. A ravno ta čas, ko leži brat na smrt bolan in čaka smrtnega boja in nima nobenega svojih, ki bi mu otirali pot s čela. šla je njegova sestra k ustniljenkam. Res lepo ime, ki ga pa ne zasluži, ker kako more imeti tak človek usmiljenje, ko ga nima niti za svojega brata! l ak je sad Marijinih družb, taka trda srca na-reja terc;jalstvo!« Tako piše »Gorenjec«. — Tako sodi o naših Marijinih družbah liberalen list! Kaj je resnica? Sin iz premožne hiše, znan tudi v javnosti, se je res bolan odpeljal na jug. a sedaj je že toliko okreval, da v najkrajšem času nastopi službo v Gorici, njegova sestra, splošno spoštovana Marijina dru-žabnica, pa je šla za svojim poklicem med usmilienke. In zato vzgajajo Marijine družbe le k hinavščini in tercijalst^u? Ali ni tako pisanje zlobno in neumno ob enem? Ce povemo. da je oče nevoljen, zakaj se »Gorenjec« vtika v notranje družinske razmere, ki drugim nič mari niso, je pametnim ljudem povedano dovolj. Se enkrat rečeno: Ubogi »Go-renjčevi« naročniki.
g Iz Špitaliča pri Motnlku. Danes se hočemo iz meje Štajerske v nam priljubljenem »Domoljubu« tudi nekoliko oglasiti, ako nam dovolite nekoliko prostorčka. Približal se je dan, katerega je že vsa župnija težko pričakovala, namreč blagoslovlienja »Špitališkega doma«. Hiša je namenjena v prvi vrsti za šolo, organistovo stanovanje, občinsko pisarno, in za namenjeno izobraževalno društvo, v katerem se bodo društveniki lahko skupaj shajali in prirejali igre, ker je v domu velika soba, tudi namenjena za igre. Zatorej mladeniči pogum! Veliko, veliko ie bilo nasprotovanja pri tei prepotrebni stavbi. Seveda nasprotovanje ni bilo od naših župljanov. Je v župniji neka osebica, (katera pa še domačin ni), in je hujskaia nekatere svoje pristaše, da se naj upirajo in pritožijo pri politični oblasti. Kakor povsod po lepi Kranjski liberalizem še nekoliko brca, tako je tudi nekoliko tega nebo-digatreba pri nas. V vztrajnost in odločnost našega priljubljenega in za vse dobro vnetega č. g. župnika Antona Mezeg, je premagala ves liberalni tabor. Kako so delali proti tej stavbi liberalci z vsemi sredstvi; a kaj so dosegli? To, da je bila stavba veliko lepša, kakor je bila prej nameravana. (Naj jim bode radi tega še zahvala.) Koliko so se trudili za to stavbo č. g. župnik, vedo le sami in Bog. Zato smo jim pa tudi vsi župljani iz srca hvaležni za njih obilni trud in skrbi. Dal Bog, da bi se pa še mnogo, mnogo let veselili med nami tega s takimi liberalnimi ovirami dovršenega dela. Liberalci naj pa le povsod tako nasprotujejo, kakor so pri nas. ker so mislili, da bodo to prepotrebno stavbo preprečili, a so nam pa še pomagali do veliko lepše. Blagoslovljenie je bilo na žegnansko nedeljo v sledečem redu : ob 2. uri so imeli domači č. g. župnik v cerkvi zbranemu občinstvu govor o »zidanju in blagoslovljenju te stavbe«, zatem so bile slovesne pete litanije. Po cerk. službi božji je bil sprevod med zvonjeniem k novi stavbi, katerega se je udeležilo okroglo 500—600 ljudi. Slovesno blagoslovljenje so zvršiii domači č. g. župnik in dovršiteli te stavbe ob asistenci čč. gg. Jerneja Zupanca, župnika hotniškega, in Janeza Štrukelj, župnika zgornjetuhinjske-ga, katerima naj bode na tem mestu izrečena presrčna zahvala. Po blagoslovljenju si je občinstvo ogledalo notranje prostore. Stavbo hvali vsak, ker je tako praktično, a vendar tudi moderno zidana. To je zasluga vsa našega č. g. župnika. Zato vam pa, prečastiti gospod župnik, še enkrat kličemo za vse pre-
stalo od liberalnih nasprotnikov, katere ste vse tako mogočno premagali in za vaše skro in delo. Bog vam bodi plačnik! - Hvaležni
župljani.	, „„.
g Gorenjski vinski mošt v Olševku pri Kranju. V Olševku je bila 17. okt. mala vinska trgatev. Pridelal sem mošta 90 1. od trte. k se vije okolu župnišča. katero sem zasadi pred 16 leti. Ko bi grozdje ne bil razdajal, bi ga bilo lahko 120 litrov. Nekaj grozdov je vagalo stari funt. Da trta tako dobro vzgaja, je vzrok, ker je pred vsemi vetrovi obvarovana. Letos bo veliko bolje vino kot lam, skoraj podobno dolenjcu.
Dolenjske novice.
Iz Tržišča pri Mokronogu.
Nesreča. Dne 26. m. m. se je ponesrečil lOletni Vincencij Dolenšek iz Gabrijel. Skočil je z visočine kjer se koplje cestni gramoz (šota) in si zlomil nogo v stegnu, dne 27. m. in. so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico č. g. usmiljenih bratov v Kandiji.
Sentjanški premogokop v Krmelju je vsled pričetih del, za napravo sejanja premoga, pri katerem se bo uporabila električna sila zaprl ves promet po občinski poti, ki drži iz Krmelja čez Gabrijelske hribe na Veliki hr-nik. Pot je prekopana nad dva metra globoko ter spravljena v tak stan, da ako gre človek ponoči po ti poti ni svest si življenja. Zatorej so opravičene razne pritožbe od strank, ki pot rabijo vsaki dan. Naj bi slavno županstvo v Dvoru (St. Janžu) poskrbelo, da se spravi imenovana občinska pot v stan, da se ne ovira promet. Cemu naj občani trpe škodo v korist tujemu kapitalu, ki bode žel dobiček.
Gradnja loka.ne železnice Trebnje-Kar-mel lepo napreduje brez večjih nesreč. V kratkem času bode ves svet dovolj nasut ter se prične z razpeljavanjem šote.
Vsled zadnjega deževja je Mirna hudo pokvarila brv, katero rabijo prebivalci vasij: Gabrijela, Polje in oziroma tudi Spodnje in Gornje Mladtiče. Nevarnost je velika zlasti za otroke, ki hodijo v šolo, ker se vsak čas lahko kedo ponesreči. Radovedni smo kako pot bo zavzelo županstvo, ker ko se je brv zadnjič popravljala, ni hotelo naše županstvo nič prispevati, in so morali le nekateri posestniki iz Gabrijel in Polja popraviti brv katero rabi skoro tretjina občine. To pa vendar ne gre. Občina pobira občinske doklade, zato naj tudi skrbi za varne brvi čez potoke, da ne bo v nevarnosti življenje občanov. Ako ne bo ta opomin pomagal, povemo še katero.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Umrla je v Mali Slivi pri Velikih Laščah za legarjem Ivana Zabukovec, edina hčer zelo premožnih starišev v 19. letu. Bila je članica Marijine družbe in izobraževalnega društva. Ranjka bila je ena najmarljivejših deklet v Marijini družbi, pristopala je pogo-stoma k sv. zakramentom, bila je skromna in tiha duša, in je dajala vsem lep zgled, posebno usmiljenje je imela do revežev. Za njo žaluje posebno Marijina družba in njena žalujoča oče in mati, ker sta izgubila pri tolikem bogastvu edinega otroka. Bodi ji žemljica lahka!
d Iz Novega mesta. Gospod je dal. Qo-spod je vzel. Njegovo ime bodi vekomaj če-ščeno. Te besede Jobove obračam na našega nepozabnega preč. gospoda Fran. Sai. Watzla, kateri je kot kapiteljski vikar tu med nami deloval celih osem let, dne 16. septembra pa nas je zapustil, ter odšel na svojo no-
vo službo v Kočevje. Velike so njegove za sluge, katere si je tu pridobil s svojo neumorno gorečnostjo v vinogradu Gospodovem. Nai omenim le našo Marijansko kongregacijo katero je preč. g. s toliko navdušenostjo vsta-novil in tudi 6 let z očetovsko ljubeznijo za njo skrbel. Njegov spomin ostane vedno živ med nami, njegova dela pa bodo z zlatimi črkami zapisana v knjigo večnega življenja. In obračam začetne besede: Gospod je vzel. Gospod je dal. Njegovo ime bodi vekomaj češčeno. Dobili pa smo vzglednega naslednika preč. g. Ignacija Zaplotnika, kateri se nam je že v prvih dneh zelo priljubil. Bog ga živi in nam ohrani!
d Št. Lovrenc ob Temenici. »Domoljub« je že poročal, kako se je izvršila občinska vo-rtev za Veliko Loko. Liberalci so se pritožili. Deželna vlada je priziv zavrnila v vseh osmih točkah in s tem pritisnila pečat na liberalne laži. — Mislili so, da bodo lažje ustavili delovanje mlekarne. Pritožili so se torej na glavarstvo, da pridejo pomije iz mlekarne v Temenico. Voda se vgnjusi; včasih kar smetana po vodi plava (čudno je le. da jo niso učene glave šle lovit, saj se jako dobro proda). Nastati mora kužna bolezen, legar ali še kaj hujšega. Pritožbo so podpisali mnogi izmed posestnikov, ki imajo vso gnojnico v vodo izpeljano. To seveda ni nečedno; gnojnica je dobra pijača; mlečne pomije so pa hudi strup. — Višji zdravnik je pa izjavil, da se vsej napravi iz zdravstvenih in higijeničnih ozirov ne dà ugovarjati. Saj pomije od mleka itak niso škodljive. — Vsled te razsodbe je županstvo pritožbo nasprotnikov zavrnilo. Proti tej razsodbi je narekoval nadučitelj Potokar pritožbo na deželni odbor, dasiravno je glavarstvo določilo, da se sme pritožba zoper odlok županstva napraviti le na občinski odbor. Pravijo, da je občinski odbor klerikalen! V pritožbi se očita županstvu falzifikacija, to je ponarejenje zdravnikovega zapisnika, torei naravnost sleparstvo. To je bilo preveč. Celo k to smo mirno prenašali zlobne in lažnjive napade v »Narodu« in vse hujskanje doma, zdaj je bila mera polna. Nadučitelju Potokarju in tovarišem je bila v torek, 29. oktobra, dana pred sodnijo v Trebnjem priložnost, dokazati tesnico svojih trditev. Državno pravdiuštvo je sestavilo sledečo obtožbo: »Državno pravdništvo toži v zmislu paragrafa 312. kaz. zak. J. Franc Potokarja, nadučitclja v Št. Lovrencu, Jožefa Kolenc, posestnika in gostilničarja. Mali Videm, Alojzija Bukovec, posestnika sin v Veliki Loki. Frančiška Go-renc, posestnica. Mali Videm. Frančišek Gr-movšek, posestnik. Mali Videm in Alojzija Slajpaha, posestnika v Veliki Loki. Tožem so vsi znani liberalci. Iz obtožnice posnamemo: Mlekarska zadruga v Št. Lovrencu je prosila pri županstvu občine Velika Loka za stavbno oblastno odobrenje nekojih naprav, ki so jih uvedli, oziroma sezidali pri mlekarskem poslopju. Županstvo je razpisalo v to svrho komisijski ogled na dan 17. avgusta t.l. h kateremu je pritegnilo kot zdravstvenega izvedenca g. dr. Vavpotiča. c. kr. višjega okr. zdravnika v Novem mestu. Pri tej priliki je podal g. višji okrajni zdravnik sledečo izjavo: »Notranja oprava mlekarne je čista, tlak ce-mentiran in v sredi tlaka je izpeljan cementi-ran kanal, na zunaj pred mlekarno, kjer se nahaja približno dva metra globok s kamenjem napojen filter, kateri je pokrit s plastjo prsti; odpadki mlekarne, oziroma pomije pridejo torej v filter, kjer ni žive vode. Iz zdravstvenih ozirov se ne more proti sedanji napravi nič ugovarjati, ker pomije, ako so v filtru, gotovo niso zdravju škodljive. Pri vsej tej napravi je treba skrbeti, da se posoda v mlekarni snažt in ne zunaj : zraven se mora tudi pomisliti, da na ta način narejen filter le nekaj časa dobro
deluje in se mora večkrat premeniti; v to svr-ho bi bilo umestno, da bi se dobro cementi-rana in dobro pokrita greznica napravila, v katero bi se pomije iz kanala odcejale; s se-salko bi se potem lahko vsebina greznice pri, lično odstranjevala. To mnenje je gosp. višji okrajni zdravnik sam narekoval in konečno tudi po pregledu lastnoročno podpisal. Ta zapisnik je bil Josipu Koleneu opetovano prebran in predložen v podpis, a on je to odklonil, rekoč, da bo zapisnik podpisal, ko bo napravlicna greznica. Dokaz: uradni zapisnik, župan Josip Kek, ki je bil zapisnikar, Anton Oblak, župnik v St. Lovrencu in tudi gosp. Vavpotič sam. Iz gorenjega mnenja zdravstvenega izvedenca je torej razvidno sledeče: 1. da proti napravi mlekarne, kakršna je zdaj, ni higijeničnih pomislekov; 2. da je filter dober in higijenično brez pomislekov, ker ni zraven žive vode; 3. da je zdravstveni izvedenec svetoval kot umestno — tedaj ne zahteval — naj se napravi v prihodnje namesto filtra greznica. Iz teh razlogov je izdalo županstvo občine Velika Loka dne 22. avgusta 1907, pod št. 726 odločbo, glasom koje se mlekarski zadrugi dovoli vporaba mlekarne (vpo-rabni konsenz). V razlogih pravi določba do-slovno sledeče: »C. kr. nadzdravnik gosp. dr. Vavpotič je izjavil, po zapisniku, da se iz zdravstvenih higijeničnih ozirov proti sedanji napravi ne more nič ugovarjati. Vzel se je torej ta stavek doslovno iz zapisnika. Dokaz: dotična določba, ki so jo bili dobili vsi prizadeti v roke. Zoper to odločbo se je pritožil Jožef Kolenc, in sicer z drugimi obtoženci vred — izvzeinši obtoženega gospoda nad-učitelja — na deželni odbor v Ljubljani. V tej pritožbi, ki jo ie spisal in sestavil g. nadučitelj Potokar, je sledeči odstavek: »C. kr. okrožni zdravnik gosp. dr. Vavpotič je po preiskavi odločno zahteval, da se mora napraviti iz mlekarne cementna cev, ki se izpelje v cementno jamo, oziroma greznico, ki mora biti tako visoka, da je povodenj nikdar ne poplavi. Ta greznica mora biti zaprta in je nesnago takoj po sesalki odvažati. Naravnost osupnil nas ie odlok tukajšnjega župana z dne 22. avgusta 1907, štev. 726, ki pravi, da po izjavi gosp. dr. Vavpotiča ni nikakih ugovorov proti tej napravi in da je proti razsodbi prosta pritožba tekom 14 dni na občinski odbor, kojemu sploh nikdar nikake pritožbe vposlali nismo in so se dotičniki, kakor že zgoraj omenjeno, le osebno pritožili pri c. k r. okr. glavarstvu. Tako izjavo je smatrati kot falzifikacijo od strani županstva, komisijskega zapisnika z dne 17. avgusta. Dokaz: Dotična pritožba. Nadučitelj Potokar je sestavil pa še drugo pritožbo in jo je podpisal Jožef Kolenc. Medtem, ko se je prva pritožba odposlala na občinski odbor. V tej drugi pritožbi je zapisan sledeči odstavek: »Oosp. dr. Vavpotič ie stavbo in mlekarno pregledal in izjavil tako-le: V enem mesecu ima načelništvo mlekarne napraviti cementno cev za odtok nesnage, ki se ima izpeljati v cementno, dobro zaprto jamo, greznico, in je vsebina po sesalki (pumpi) odvažati. Zahteval je tudi, da se morajo posode znotraj mlekarskih prosiorov snažiti. Kako pa pride županstvo ravno do nasprotne razsodbe, da ni po izjavi gosp. doktorja v zdravstvenem, oziroma higijeničnem oziru proti sedanji mlekarni nikakega ugovora? Kie je torej resnica? Ali ni smatrati take izjave županstva kot falzifikacijo zapisnika?« Dokaz gori navedena pritožba.« — Zagovor je bil klavern, junaki so obmolknili. Potokar je bil obsojen na 30 kron, Kolenec na 40 kron, A. Slajpah in Al. Bukovec na 20 kron kazni. Sodmjsko je torej potrjeno, da se g. Potokar in tovariši vojskujejo z lažjo in obrekovanjem. Vsled odločnega postopanja naših mož je vzbesnela
nasprotna banda. Pri nas se godijo reči, ki so le še med divjaki v navadi. Ponoči podijo s kamenjem ljudi, ki so bili v cerkvi in jih bi-jeio z vejami. Okoli cerkve rjovejo cele noči. Zadružnega mlekarja so na Loki s kamenjem napadli. Sajetov hlapec je mladega fanta, ki še ni nikomur nič žalega storil, z velikim kolom dvakrat po hrbtu vdaril iu ga zopet v nedeljo po maši napadel in začel pretepati. Ponoči napadajo mirne ljudi, ki minio gredo; kradejo kolesa, možejo kočije in izpuščaji) gospodarjem prešiče iz hlevov. Spomnimo se, da je »Narod« pisal spomladi o župniku, ko je odstavil Potokarja od orglanja: »Tone, Tone, ko bi ti vedel, kai te še čaka!« Torej to je »Narod« mislil z onim grožnjami? Toda, teh divjakov, nad katerimi se zgražajo prav vsi pošteni ljudje, je jako malo. Kmalu pride tudi nad te roka pravice.
d Mlekarna v Št. Lovrencu krasno uspeva. Pretekli mesec smo dobili za maslo nad 2200 K- Mleko prinašajo od vseh krajev. Iz Stehanje vasi ga pripeljejo vsaki dan. Vrli Trebanjci so postali glavni steber mlekarne. Vsaki dan ga pripeljejo s konjem na treh vozeh. V Čatežu tudi izvrstno delajo. Eni imajo društveni posnemalnik in pošiljajo smetano doli. Zdolaj je mleka nad 700 litrov na dan. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu vse plačano. Kar bo pa dobička, je pa tako last vseh udov. Drugo leto ga znamo imeti do 2000 litrov na dan.
d Iz Velikih Lašč. Hranilnica in posojilnica zelo hitro napreduje. V letošnjem letu je imela do konca oktobra en milijon kron prometa. Ob ustanovitvi njeni ustanovitelji niti slutili niso, da se bo v tem kratkem času tako razvila. Vsako leto se je promet skoraj podvojil. Lansko leto je imela prometa nekaj nad šest-stotisoč, letos pa ga ima že zdaj nad en milijon. — Ta hitri razvoj kaže, kako veliko zaupanje ima ljudstvo do nje. Pa vendar še nekateri nosijo svoje denar tja, kamor bi bilo boljše, da bi ga ne. Naj ta napredek naše hranilnice in posojilnice odpre oči tudi zadnjim dvomljivcem, da ne bodo mislili, da denar, ki je v njej naložen, ni tako varen, kakor drugje. Sčasom naj se ves denarni promet našega kraja združi v njej. Kdor ima denar, naj ga v njej naloži; obrestuje se mu po 4'/»%. Kdor potrebuje posojila, naj se oglasi pri nas. Dobil ga bo proti vknjižbi ali proti poroštvu zelo po ceni. namreč po 5 %. Ko je letošnjo pomlad revizor »Zadružne Zveze« pregledal našo hranilnico in posojilnico, se je o njenem stanju jako pohvalno izrazil ter pristavil, da bo kmalu med prvimi denarnimi zavodi na deželi, ako se bo tako razvijala kot sedaj.
Most čez Savo pri Kranju bo gradilo podjetje E. Gärtner na Dunaju. Lokalno nadzorstvo bo imel c. kr. stavbinski adjunkt deželne vlade g. Karol Orel.
d Gostilničarjem en pivcem boštanjske občine. Letošnji vinski pridelek je jako izbo-ren, bodisi glede kakovosti, kakor glede količine. Zalibog le, da ljudstvo po krčmah in drugod Bogu v zahvalo nezmerno pije, preklinja, kvanta in se tudi pretepa. Gostilničarji v Boštanju in drugod v občini pa itak ne poznajo nobene policijske ure. Opetovano smo prisiljeni klicati, po v to pooblaščenih faktorjih in prositi, da preskrbe policijsko uro tudi krčmarjem in šnopsarijam boštanjske občine — pa ne samo za par nedelj; želeti je, da se ne bi tako hitro potrla. Čudno je, da c. kr. žandarmerija nič ne stori kljub temu, da pijanci mnogokrat rogovilijo od krčme do krčme, vsled česar nima počitkaželjno ljudstvo cele noči pokoja. Osobito pa se nam čudno zdi, da se nekateri možje, ki so res možje na svojem mestu, vzgledni gospodarji, ki delajo trdo od zore do mraka in še ponoči,
ki dobro vse preudarijo in skrbijo čez teden, da niti vinarja ponepotrebnem ne izdajo, da otroci in posli pridno delajo itd., dajo od priliznjenih jezičkov pregovoriti, da po cele noči jxidpirajo in plačujejo pijansko kvakanje v gostilni — kljub temu, da imajo doma v svoji kleti vina za |X)trebo. Za razne potrebe si vsak vinar dobro ogleda predilo ga izda, v krčmi za igro in pijačo pa ni škoda petaka ali desetaka. Ko sedi naš mož v gostilni pri veseli družbi, se ne briga za svoje domače. Posli in otroci so mogoče v še slabši družbi kakor on sam. Res je, to moramo priznati, da človek potrebuje včasih razvedrila; toda tudi to mora biti le do prave meje in v pošteni družbi. Kakšna je pa družba, ki se navadno nahaja po gostilnah zlasti ponoči? — Pri pogovorih ne pozabijo na »farje« in zabavljati čez cerkvene obrede in vero. Je-li čudno, če se sicer dobri možje napijo z vinskim duhom vred tugi brezverskega duha? Kar pa ugaja očetu, se-li sin ne bo oprijel očetovega zgleda! Ali je čudno, ako bo sin rajši zahajal v slabo družbo, nego k službi božji in sv. zakramentom!! — Dragi krščanski možje! Le eno besedo naj Vas še resno in odločno vprašam: »Ste-Ü Vi od svojih prednikov tudi take zglede dobivali?« Upam, da mi morate splošno pritrditi — ne. Ljudski prijatelj.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Redka slovesnost. Dne 24. oktobra je bil ves vipavski trg v zastavah. Kaj pa je l ilo? Vipavski gospod dekan Matija Erjavec je obhajal 25-letnico svojega dekanovanja v vipavski dolini. Kakor znano, je bil pred kratkim imenovan od presvetlega cesarja za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapite-lja. Torej dva važna vzroka, da je cela Vipava vesela in ponssna na svojega cerkvenega glavarja. Gospoda dekana-kanonika ljubijo vsi dobri Vipavci, spoštujejo ga pa tudi nasprotniki. Kaj torej čuda, da je tekmovalo skoraj vse, da pokaže spoštovanje njemu, ki ga je odlikoval sam presvetli cesar. — Na večer je bil vipavski trg s prav malimi izjemami prav lepo razsvetljen; slovesno zvone-nje pa je oznanjalo celi vipavski dolini imenit-nost prihodnjega dneva. Prikorakali so vrli pevci in zapeli nekaj prav lepili pesmi slav-ijencu na čast. Na drugi dan pa je bila napovedana konferenca vseh vipavskih duhovnikov. Prišli so tudi gostje iz sosednih dekanij. Pred začetkom konference je nagovoril gosp. župnik iz St. Vida Janez Demšar jubilarja s prav prisrčnimi besedami, v katerih je po-vdarjal slavljenčeve zasluge, ki so našle priznanje celo na najvišjem mestu; zahvalil se je za skrb in ljubezen, ki jo je vedno gojil gospod dekan-kanonik do vipavske doline in zlasti še do svoje duhovščine, ter ga zagotavljal tudi nasprotne ljubezni duhovščine in ljudstva. Na to so se jubilarju slovesno izročili znaki stolnih kanonikov ljubljanskih, ki mu jih je duhovščina podarila v znak priznanja in ljubezni. Ginien se ie zahvalil slavlje-nec za vse to, vesel je omenjal sloge, ki vlada med dekanom in duhovščino in želel, da bi taka sloga vladala med vsemi duhovniki ljubljanske škofije. Na to je vodil g. kanonik-de-kan konferenco nadet v kanoniški ornat. Po konferenci smo se podali med slovesnim zvo-nenjem v cerkev, kjer je g. slavljenec opravil v ornatu kanoniškem slovesne litanije in zapel zahvalno pesem ter podelil blagoslov. Pri litanijah je bil navzoč tudi visokorodni
gospod grof Lanthieri. Ljudstva pa se je nabralo vse polno, ki se kar ni moglo nagledati svojega dekana oblečenega kot kanonika. Na to smo se podali nazaj v župnišče, kjer smo bili prav veseli kot otroci svojega predobrega očeta. — Zaslug g. kanonika za vipavsko dekanijo ne bomo tukaj naštevali, saj so splošno znane in sedaj tudi priznane na najvišjem mestu. Samo to rečemo, da bo vipavska dolina šele tedaj prav vedela, kaj ji je bil g. kanonik M. Erjavec, ko ga več imela ne bo. Gospodu novemu kanoniku-dekanu pa želimo čvrstega zdravja, da bi še mnogo let uspešno vodil svoj dekanat kot do sedaj. Gospod kanonik! Kaj ne, mnogo ste trpeli v teku dolgih 25 let, marsikatera grenka skrb je šla v tem času čez Vašo sedaj že sivo glavo, veliko fcrižev je prišlo nad vas, pa vse ste vdano in junaško prenašali, zato vas pa zdaj diči zlat križ, ki naj se še dolgo sveti na vaših zvestih prsih, po smrti pa vam želimo vsi — zlato krono tam gori, kjer ni nobenega križa več!
n Občinske volitve v Ložah pri Vipavi so
se, kakor čujemo, dobro obnesle. V tretjem razredu se liberalci niti vdeležili niso volitev, pa tudi v drugem razredu ic zmagala S. L. S. in s tem je, kakor upamo. — Majerjevega pa-ševania konec, s tem pa tudi njegove slave. Ce ga lastna občina vrže ob tla. kai naj ga vzdigujejo tuje?!
n Na Slapu še sedaj ni volitev. Rekurz zoper volitev smo vložili že v začetku ie-bruarja, pa še sedai ni rešitve od nikoder. Samo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni prosimo, naj jih vendar razpiše, naj se usm.li g. Punčuha, če ne si bo strgal vse podplate, kajti na Erzelj iz Vrlipolja ie le daleč.
n Kupci! Ako hočete izborne vinske kapljice, pridite k nam na Vipavsko. Cene zmerne, roba dobra. Svoji k svojim, Kranjec h Kranjcu!
n Budanjc-Dolga poljana. Naše »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« namerava prirediti v nedeljo, dne 8. grudna, veselico. Pri tem opozarjamo vsa naša sosednja bratska društva, in tudi one, kateri še niso društveni ud.e, ter tiste, ki se zanimajo za društvene prireditve. Natančnejši spored se naznani z vabili. — Sedaj bližajoči se jesenski in zimski čas nas kliče k živahnejšemu društvenemu delovanju. »Izobraževalno društvo« hoče v ta namen zastaviti vse svoje moči. Ciani in članice, ne pozabite, da je prava izobrazba v društvih. In sedaj v hladnih jesenskih in mrzlih zimskih večerih ter ob nedeljah in praznikih, ko ne veste, kam bi šli, pridite v društvo prebirat časopise! Ravno tako se lahko poslužujete knjižnice, zlasti sedaj, ko je izpopolnjena.
n Pozor! Pozor! Dne 17. novembra, v nedeljo popoldne, priredi »Slovensko izobraževalno društvo« na Slapu pri Vipavi veselico z bogatim sporedom. Nastopil bo moški in mešani društveni zbor. Igrali se bodeta dve igri, v eni nastopijo dekleta, v drugi pa moški društveni člani; igrali bodo igro, ki se še ni igrala do sedaj na nobenem društvenem odru. Nazadnje boste tudi srečo lahko lovili, samo če jo boste znali vjeti. Pridite torej vsi prijatelji petja in poštene zabave. Vabijo se vsa bratska društva prav posebno. Skupaj držimo, v združevanju je moč. Le tako bodo mogla naša društva rasti in se razcvitati in roditi obilno sadov. Spoznavajmo se med seboj, da se bomo mogli ljubiti in ravno veselice so najlepša prilika za to. Zatorej pa dné 17. novembra vsi na Slap, sprejeli vas bomo z ljubeznijo in z bratskim objemom. Povabila z sporedom se dopošljejo pravočasno. Na svidanje torej!
Iz reške doline.
n Listič »političnih tepcev«, »Notranjec«, nie je spravil danes, gospod urednik, v tako izboruo razpoloženje, da Vam pišem mesto kratkih novic v izpremembo kar celo pismo. Shoda »neodvisnih kmetov« v Postojni dne IU. novembra ne bo. »Nepričakovane ovire« so ga onemogočile. Primaruha, pa ne da bi ateju Zužamaži jezik naenkrat otekel, ali se pa še niso navadili na pamet govora o izbor-nein postojnskem vodovodu! Zakaj niso te nepričakovane ovire pač sporočili knežkemu profesorju Zgagi; saj bi ta za vse lahko opravil. Smešen in domišljav je pa ta Cesnikov Körle. V zadnjem »Notranjcu« piše — strmite, da se je »cenila škoda vsled povodnji vsled prošnje, ki jo je odposlal Körle iz Kne-žaka na glavarstvo, katero se je takoj odzvalo prošnji« in prišlo cenit škodo. Čudno, Körle, da ni še zvedel ministrski predsednik za tvoj talent. Sigurno bi te bil napravil že za ministra notranjih zadev. Ceitiu ni v svoii vsegamogočnosti sploh preprečil še dež ir povodenj. Le bahaj se še naprej, »izvrstni dopisnik »Notranjčev«; koga drugega bi bilo v dno duše sram, če bi o njemu prihajala med svet taka budalost. Še gorostašnejša od te nadute domišljavosti je pa »Notranjčeva« zloba, s katero se igra z Belokranjsko železnico. Velezaslužnemu poslancu gospodu Sukljeju I očita, da bi bil podkupljen. Kakoršen je pač I »šutt«, tako sodi o drugih! Zato pa povedi »Notranjec«. kdo je tebe podkupil s tisočaki, da zamoreš prihajati brezplačno ljudem? Dokler tega ne poveš, nikar ne blebetaj o dostojnosti. Kar se tiče pa tožb, pa preberi Go-stinčarjevo in Jakličevo interpelacijo o porotnih sodiščih in liberalnih sodnikih, pa boš zvedel, zakaj noben poštenjak »Naroda« ne toži! Da je pa spisal to številko »Notrani-čevo« človek, zrel za norišnico, dokazuje sle-doče. V uvodniku pravi, da je nagodba »ne-vsprejemljiva in škodljiva« za Slovence. Med političnimi vesti pa se bere: »Sicer pa je tudi zdaj dovoljeno zvezo čez Metliko z veseljem jiozdravljati, ker je velika pridobitev«. Ali se ne obsoja iz lastnih ust »Notranjčeva« zloba? Radi »velike pridobitve« je nagodba »ne-vsprejemljiva in škodljiva«. Hudobija je pač sama sebi lagala. Pavlihe pri »Notranjcu« lahko vzamejo patent na tako pamet. V zabavo naj priobčim še eno prav pristno teh Salomonov! »Agrarna osrednja zveza« na Dunaju«, tako piše, »je sklenila na vso moč delati proti nagodbi, ker ne odgovarja agrarnim interesom«. V tej zvezi so pa razven agenta Hribarja vsi slovenski poslanci. V uvodniku pa piše, da bode dr. Žitnik, dr. Šusteršič in Povše, ki je celo v načelstvu te zveze, glasovali za nagodbo. Od smeha bi pač popokali »Domoljubovi« čitatelji, če bi jim še sporočil, kako silno pečejo zelene zavisti sijajni uspehi naših poslancev glede slovenskih šol. Eno hinavščino pa naj vendar le še sporočim. Pod naslovom »narodno gospodarstvo« v notici »Kako se podpira kmečki stan oziroma zadružništvo drugod«, pripoveduje postojnski Pavliha, kako izvrstno uspeva mlekarska prodajalna v Serdingu na Gorenjem Avstrijskem. Ko bi vedel ta oslovski osel, da imajo klerikalci v rokah deželni odbor gorenieavstrijski, in da je .velika večina poslancev klerikalna, bi gotovo ne pohvalil te mlekarne. Da, »kranjski kmet se pod nosom briše za vsako podporo, ki bi njemu koristila«, ker so ravno liberalci s svojimi kravjimi zvonci preprečili volivno preosnovo za deželni zbor, po kateri bi bila večina zastopnikov kmečkga stanu, in bi zastopala tudi njegove koristi. Zato pa je naš bojni klic za prihodnje deželnozborske volitve: proč z liberalni troti tudi iz deželne zbornice, proč z kravjimi zvonarji, proč z »neodvisnimi
kmeti«! Ti, o zanikani »Notranjec«, pa le še
»drzno zaupaj na nepoučenost« tvojih slepcev naprej. Um bolj jih slepiš, tem večje razočaranje bode zopet o priliki deželnozbor-skih, kakor je bilo po tvojih izmišljotinah ob državnozborskih volitvah, ker pene, votle pene, brez vsake cene so tvoje hinavske laži.
n Tatovi so okradli na Vseh svetih dan župnišče v Pograjali. Bili so tako drzni, da so ob belem dnevu med deseto službo božm pristavili lestev in pobrali večjo svoto denarja.	.	,
n Za ambulantno pošto ste vložili občini Trnovo in Jablanica prošnji. Skrajna potreba je pač ta prekoristna naprava za ljudstvo, kar pa baie ovira za občino Jablanica pošta-rica v Bistrici. Zakaj neki ne podreza znani »neodvisni oberkmet« Fadguc, ki tako rad gori z jezikom za ljudsko blaginjo, svoje so-rodnice. da se naj ne ustavlja ljudski koristi?
Idrijske novice.
n Obilna ie bila udeležba ljudstva pri zadnji veselici »Katoliške delavske družbe« dne 27. oktobra. Po igri je bil srečolov. Naši vrli telovadci so nabrali mnogo dobitkov in jih okusno razložili v pivarni. Srečolov je do-nesel telovadcem 161 K. za kar se imajo zahvaliti v prvi vrsti svojim naklonjencem.
n Shod socialnih demokratov je bil dne 28. oktobra. Kristan je hotel utajiti, kar ie »Naša Moč« pisala o slanini bratovske sklad-nice in o peticiji strokovnega društva za iz-bolišanje delavskih plač. Govori pa naš Ante tako. da bi mu moral vsak verjeti, kdor komedijantov ne pozna.
n Vneti za svobodo so naši rdeči bratje, seveda za svojo, ne pa za tujo svobodo. Zato delavcu, ki ie drugačnega mnenja kot sami. ne da;o besede. Dokaz temu ie njihov zadnji shod. Delavca Jakob in Janez Kavčič sta se oglasila k besedi, ko ie Kristan svoje zabavljanje končal. Toda nastal je takšen hrušč, da ne bi^govorila. Torej še pojasnila ne marajo, tako so zagrizeni.
n Lahek zaslužek ponuja rudar Jakob Kavčič tistemu, ki mu dokaže, da je on poslal peticijo po prvem septembru. En tisoč kron mu je obljubil. Najlaglje jih bo zaslužil menda Kristan, ki je na javnem shodu to trdil. Kristan, ali vam kronice nič ne dišijo? Le po nje, saj bi jih konsum rabil. Pa porečete: Druga stvar je trditi, druga zopet dokazati. To poslednje je čisto res.
n Lepo ozaljšani in razsvetljeni so bili grobovi na Vseh svetnikov zvečer. Ljudstva se je kar trlo po pokopališču. Pevci »Katoliške delavske družbe« so pod spretnim vodstvom gospoda Grudna zapeli ondi tri gin-ljive pesmi.
n Elestričnc luči po Idriji svetijo takrat, kadar je mesečno; kadar je pa oblačno, ne boš videl nobene luči na ulici. Tudi znak napredka!
n V Zireh ie umrla znana pobožna Polonca.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Ustanovni shod »Kmečke zveze« za logaški okraj se je vršil v nedeljo, dne 3. oktobra t. I., po večernicah v nekdanji šoli v Zgorniem Logatcu. Udeležba je bila tako velika, da je bila zborovalna dvorana natlačeno polna in tudi na hodniku je bilo polno ljudi. Gospod Maček je otvorih shod in dal besedo državnemu poslancu Gostinčarju, ki je v eno uro trajajočem govoru podal poročilo o delovanju državnega zbora. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli vest, da je ustanovitev ljudske zavarovalnice za starost v sedanji državni zbornici zagotovljena, da je stavila v državni zbornici S. L. S. po poslancu Go-
stinčarju nujni predlog za podržavljenje ceste Idrija-Logatec, z ogorčenjem pa so poslušali kozlarije poslanca Ivana Hribarja, katere uganja na Dunaju in v Pešti na škodo Belokranjske železnice in na veliko škodo nižjega ljudstva, kateremu bi se visoko podražil kruli, ako se uresniči ločitev Ogrske od Avstrije. Navdušeno so zborovalci pritrjevali svojemu poslancu, ko jim je razlagal, zakaj poslanci S. L. S. ne morejo na Dunaju sedeti skupaj z liberalnim Hribarjem, ki tudi ttt ne more opustiti svoje agentske nravi. Konečno pa je pozival navzoče, naj vsi do zadnjega stopijo v »Kmečko zvezo«, ki bo velike važnosti za kmetsko ljudstvo v gospodarskem in političnem ozirti. Poslušalci so bili vidno zadovoljni s poročilom svojega poslanca in mu burno pritrjevali. Za poslancem Gosti.lčarjcin je govoril gospod državni in deželni poslanec dr. Krek. V poljudni besedi je razlagal pomen in korist »Kmečke zveze«. »Kmečka zveza« ie za gospodarstvo velikega pomena. Gledati bo treba, da se naša živinoreja povzdigne, da se dobi nazaj paša. Na pašnikih naj se goji plemenska živina, v hlevih pa molzna. Povzdigniti je treba mlekarstvo, ki bo potem nosilo našemu kmetu mnogo dobička. Treba je gledati tudi na to, da se zboljšajo hlevi. Gospod poslanec je govoril potem o veliki škodi, ki bi jo imeli naši kmetje s tem, ako se izvede ločitev Ogrske od Avstrije. Cena živini bi res poskočila. Toda v Avstriji je premalo živine, ki bi zadostovala za prodajo mesa. Naši kmet e bi vsled visoke cene pri živini živino hitro po-prodali, nazadnje pa bi ne bilo niti živine v hlevih, tudi denarja bi ne bilo, a meje bi se morale vendarle odpreti. Zato pa moramo gledati, da se kruh poceni, kdor pa hoče jesti meso. naj ga pa plača. Gospod poslanec je govoril še o zavarovalnici za živino, ker se je sprožila misel, da se hoče ustanoviti taka zavarovalnica v tetn okraju. Pa tudi politične važnosti so »Kmečke zveze«, ker se zveza briga za vse politične zadeve in volitve. Priporočal je tudi za zimski čas domačo obrt, ki jo hoče vlada z veseljem s šolami podpirati in nese tudi lepe dobičke kmetovalcem.Med govorom so poslušalci burno pritrjevali. kar priča, da so besede našle zavedne pametne može, ki so v tem okraiu. Gospod župnik Lavrič je predlagal sledeče može, ki naj tvorijo odbor »Kmečke zveze« v tem okraju: Iz Logatca: Načelnik Istenič Fr., odborniki: Mihevc Jakob, Jelovšek Jakob, Lavrič Josip; Rihar Štefan, Planina; Zigon Janez, Gerčavc; Pctkovšek Janez, Hotedr-šica; Tomazin Fran, Gorenja vas; Sušnik Matevž, Rovte. Z velikim navdušenjem se je sprejela tudi zaupnica in zahvala »Sloven-skelu klubu«. Shod se je vršil lepo mirno, kar priča, da je v tem okraju dobro in izobraženo naše ljudstvo doma. Bog živi!
Iz raznih krajev.
Nova Štifta pri Gornjem gradu.
Pač marsikdo misli, da tukaj prav mirno spimo spanje pravičnega, ker zelo dolgo časa ni bilo od nas nobenega dopisa v cenjenem »Domoljubu«. Pa ni tako. Dasiravno se gibljemo bolj počasi, a gibljemo se pa vendarle. Posebno letošnje volitve so nam dale prilike dovolj da smo se tudi tukaj začeli zanimati za javno življenje, kajti pri letošnjih volitvah se je pa tudi tukaj pokazalo, da zrak ni več tako čist kot nekdaj, ampak da plavajo po njem pogubni trosi v podobi brezverskega liberalizma. Ker je liberalizem kuga za človeški rod, zato se ga moramo ogibati in koli-
kor mogoče zabranjevati njegovo razširjenje. Liberalci sicer kričijo, da so najboljši kristjani, a zraven pa udrihajo po veri in duhovnikih, kolikor jim je le mogoče, ter lažejo v svojem časopisu tako, da bi jim niti sam kljukec ne bil kos. Da, njihovo časopisje, to jim je največja podpora. Zato ga pa tudi razširjajo in usiljujejo kakor Žid svoje malovred-nó blago. Tudi v našo župnijo prihaja nekaj ljulike v podobi liberalnih časopisov, katera ne zasluži druzega, nego da se pobere in v ogenj vrže. Proč torej z liberalnimi časniki, kateri ne znajo druzega, kot sejati brezverstvo in netiti sovraštvo proti cerkvi in duhovnikom! Nasprotno pa razširjajmo dobro časopisje povsod, kajti to je naše najboljše orožje
Milostiva gospa,
■D vasta, z.ka] morato pri ■•kupovanju .ladn« kav« lir.óno po- | udarjati Im« »Kathrolnor« f
Ker se Vam sicer utegne primeriti^ <Ja dobite manj vreden po-snemekbrez vse h vrl in, s hat eri ml se odlikuje Kathrelnerjeva kava.
j» Zakaj I«
Kathreiner/eva Knelppova
s!ad na kava
Ima aprlöo po.abnaga načina avojaga proizvajanja vonj In okua zrnata kavo.
Zapomnit« si toraj natanko,milo-■tiva g"-<pa, da dobivat« priat.no Kathreiuerjevo kavo «go|j v »«-prtih iavirnih zavojih i oapigom: »Kathr-inerjeva Koeippova slad-nä kava« In » »liko iupnika
Kn«ippa kot Taratveno «namko
PrrP Paiolo«
označi
na podlagi točnih preiskav zdrav tek za najmogočnejšega zbujevalca sekretorsnih želodčnih živcev. Pr-v odlično pa zbujajo tek, krepe želodec in olajšajo bolečine prave Bradyjeve že* lodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odstranja,o telesnemu dobrobit ikodlji»o nnpenjan e, čezmerno tvo* ritev kislin, telesno zaprt|e, želodčne bolečine in drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah. C Br»idy, l-karnar, Dunaj I, Fleischmarkt ljBs7, razpošilja šest steklenic za K 5 - , tri dvoj-nate steklenice za K * dO franko.	2.1
ÀLEXIM
NAJFINEJŠA RA.STL1NSKA . : MAST ZA KUHINJE, CVRENJE IN PEKO, 25 % IZDATNEJE KOT VSAKA DRUGA. RADI LAHKE PREBAVE ZDR. PRIPOROČENA
PRISTNO LE S TO VARSTV. ZNAMKO
DOBIVA SE V VSAKI SPECER TROOV1NI.



VABILO
na
dvojno važno zborovanje
ki bo
v pondeljek, dna II. novambpa, v Ljubljani v hotelu »Union«.
I.
Ustanovni shod
„Slovenske podružnice Avstr Rafaelove družbe v varstvo katol. Izseljencev".
Spored :
1.	Sveta maša za udeležence ob pol osmi uri zjutraj v frančiškanski cerkvi.
2.	Slovesno zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Vhod skozi Frančiškanske ulice.
a)	Dosedanje Rafaelovo delovanje.
b)	Stik z zvezo ameriških duhovnikov.
c)	Rafaelova družba, opis pota in proge.
d)	Trst.
c) Postavodaja o izseljencih.
f)	Varstvo deklic.
g)	Obramba v tujini.
3.	Po slovesnem zborovanju ustanovni shod S. P. A. R. D. V. V. K. I.
Pridite! Pripeljite i prijateüe in znance na zborovanje!
11.
Občni zbor družba treznosti,
ki b UM
po končanem ustan. shodu R f .elove družbe, to je okolu 10. ure dop. na istem prostoru.
Spored :
1.	Poročilo o stanju družbe in treznost-nega gibanja.
2.	Dr. Vladislav Pegan: Alkoholizem — kriminalistika — postavodajne reforme.
3.	Dekan dr. Fr. Sai. Knavs: Pijančevanje in krščansko življenje.
4.	Vekoslav Ravnihar: Alkoholizem in narodno gospodarstvo.
5.	Prememba pravil in volitev odbora. Zborovanje bo trajalo do pol 1. ure (in se po
potrebi nadaljuje popoldne.)
Popoldne ob 2. url v mali dvorani »Uniona«
PROTIALKOHOLNO ZBOROVANJE DUHOVNIKOV.
Nujno vabimo vse Slovence, kateri se zanimajo za blagor našega ljudstva, na to dvojno važno zborovanje. Kdor ima oči, ta lahko vidi, da izseljevanje in pijančevanje glodata kakor rak na telesu našega ljudstva. To se ne sme več mirno gledati, mora se kaj storiti zoper to!
Povabljen in dobrodošel je vsak; posebej še povabimo izobraževalna društva in Marijine družbe, ki imajo smisel za potrebe bližnjega in za apostolsko delo. Tudi ženskam je vstop prost. Zdaj imate po kmetih že bolj čas. Pridite v velikem številu !
Pisma mladini.
I Priobčil je Ivan Podlesnik.)
VI.
Pozdrav »Zvezi telovadnih odsekov«!
Prihodnjo nedeljo se zbero v telovadnici »Slovenske krščansko-socialnc zveze« v Liubljani zastopniki dvanajsterih, v letošnjem letu ustanovljenih telovadnih odsekov, da se pomenijo še o tesueji organizaciji, da si skupno še jasneje začrtajo pot nadaljnemu svojemu delu in da se oh pogledu na skupne, lepe cilje še bolj navdušijo za plemenito delo. Prav ta mesec pa mineva tudi leto, odkar so ustanovili v Ljubljani prvi telovadni odsek. (Jotovo si niso mislili niti ustanovitelji niti vrli mladeniči, ki so prevzeli mlado organizacijo v krepke svoje roke. da bodo ob letu že prisostovali ustanovitvi zveze dvanajsterih takih odsekov kot je bil prvi v Ljubljani, ki sc je iz skromnega početka razvil v enoletni dobi do središča in voditelja mlade naše organizacije. Eno trdim lahko danes: blagoslov božji je počival nad našim delom. Hvala Bogu! Naj ne pozabijo mladeniči, ki bodo v nedeljo ustanavljali »Zvezo« enega: blagoslov bož.ii se razprostira samo tamkaj, kjer se zbira poštenost Neštetokrat. ob vsaki priliki, smo letošnjo leto povdarjali vsepovsodi, da je namen vseh namenov nam ta. da zbiramo, družimo, učimo in zabavamo pošteno našo mladino. Ker smo temu namenu dosledno sledili, zato uspehi, za katere hvalimo Boga. Naj ostane tako tudi v naprej! Ravno v zadnjem času se v naših organizacijah prav živo kaže, da se posamezni odseki tega namena jasno zavedajo, kajti iz nekaterih odsekov dobivamo poročila, da se je pričelo pri njih živahno gibanje v tem oziru, da radikalno trebijo svoje vrste od vsega, kar bi rastlo v plevel. Priznam, da so te operacije mnogokrat združene z neprijetnostmi, da so težavne, toda zdrave so. In to je glavno! Zdravje v duši. zdravje v telesu, zdravje v organizacijah. Tako bo zdrava tudi naša »Zveza telovadnih odsekov«!
Živimo v času ločitve duhov. Na eni strani dan. na drugi noč. Na eni pomlad, na drugi zima; tu ljubezen, tam sovraštvo, tu požrtvovalnost, tam egoizem; na eni strani vera. na drugi nevera. Val proti valu, brat proti bratu. Pot pa tako jasna, pot tako lepa, četudi težavna. Kaže jo srce. vodnik je razum, razsvetljuje jo vera. Kam? Na desno ali levo? Bratje! To vprašanje je prvo vprašanje. Tudi v naših telovadnicah si stoje nasproti vrste, tudi tamkaj se ločijo vrste na desno in levo. toda konečno se strnejo v eno. Pod spretnim vodstvom načelnika se združijo vrste in iz njih zakipi harmonija, iz katere se prične delo. Tako je tudi v življenju. Dan na dan hodimo svoja pota, ta desno, oni levo. kakor zahteva poklic, kakor kaže delo. Ko pa nastane potreba, pa se združimo vsi, ki smo enega duha in srca in iz tisočev in tisečev vzkipi harmonija po velikem in ple-monitem. Iz harmonije pa se rodi navdušenje za delo. za cilji. Val vzraste proti valu, moč proti moči. moč svetlobe proti moči teme.
Zato pa. brat. ko si med nami. ni več časa vpraševati kam? Si že v valu, ki se zaganja proti valu. si že na poti, ki vodi kvišku. Ce
Slabosti,
nerv^znostl krf.v w«,..,. J»r rabimo Frll« i« «„/j Be P0"»™, od-fluid- D..i,/,,„h'*V "u,d 1 znamko .Fisa. Naročile pTÉ v Ft|ùpP0""J'n'" 4 * »«„ko I«, (Hrvatsko; *",r|° » S'ub,e' trp pi,.
omagaš, te podpira ljubezen, če si truden, te poživi navdušenje, če dvomiš, te prepriča krepka beseda voditelja. Samo če ne nosiš v srcu svetlobe, samo če se bojiš teme, če si plašljiv in neplemenit in ne navdušen za delo iu boje — samo tedaj nisi več naš in naravno je, da moraš odpasti iz vrste, da moraš omagati. Naše vrste so bojna vrsta, naše čete so čete tiste prostovoljno združene ar iliade, nad katero se visoko dviga prapor lju bežni in dela in trdne vere. Ikimo li pustili kdaj onečastiti ta prapor, bomo li tnalodušni proti našim zasmehovalcetn? Nikdar! Ce zaničuje naš prapor sovražnik, ga premagamo, če pa vstane iz naših vrst samih kdo, ki pljuje pod tem znamenjem našega prepričanja, ga iztrebimo iz vrst. Pa gremo naprej! Pred nami pa visoko v zraku slovenska tro-bojnica, katere bela barva nam znači čistost naših src. modra moč dela. po katerem hrepenimo. rdeča pa ljubezen do domovine in ljudstva! Visoko gori pa stoji križ. znamenje globoke naše vere — zvezde vodnice.
In zato: pozdrav mladini, ki se bo zbrala prihodnjo nedeljo, da se pod tem praporom še tesneje organizira in da jasno izreče svoje globoko prepričanje, da bo v znamenju naše zastave zmaga mladine, za zmago mladine pa bodočnost naroda, čigar zvesti sinovi smo.
Pozdrav »Zvezi telovadnih odsekov«!
Na zdar!
Priitna le i to znam-ko- ribičem - kot po-roitvenlm znakom « SCOTT-o» način.
Prijateljica mater,
ki pričakujejo novega potomca in ki jih mučijo čuvstva velike utrujenosti in malo-srčnosti je SCOTTOVA emulzija Učinek SCOTTOVE emulzije je tako čudovit kakor zadovoljiv. g0ya m0( |d
novo veselje do življenja
se začutita kakor po ča-rovni pijači. Pa še bolj bo mladi zemljan, ko zagleda svet, razveselil starše z zdravim izgiedanjem in krepkimi oblikami, zakaj z materjo je SCOTTOVA emulzija okrepila in ojačila tudi njega izkratka pospeševala najugodneje.
Izvirna steklenica 2 K 50 h.
Naprodaj po vseh lekarnah. 2173 VI
Pri vsaki hiši se dogajajo pri različnih delih ranitve in tu je na mestu, da se varujejo rane vnetja in onečiščenja. Treba pa si je izbirati takih pomočkov, ki rane hlade in lajšajo bolečino, zatorej pospešujjo zaceljenje. Svetovnoznano in v skoro vsako domačo le-karnico uvrščano praško domače zdravilo iz lekarnice B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, je tako sredstvo, ki ima omenjene lastnosti in se dobiva tudi po tukajšnjih lekarnicah. — Glej inserat.
Inozemstvo. V deželah, ki so zaostale v gospodarskem in kulturelnem oziru, veljajo inozemski izdelki več. kot domači, med tem ko se v naši domovini vedno daje prednost domačim izdelkom. Schichtove tovarne izdelujejo n. pr. tako milo, kot nobena druga tvornica v inozemlju. S tem milom se lahko čisti tudi že rabljeno perilo.
Kašljajoči naj bero inserat o THY M0-MEL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Prihodnja številka „DOMOLJUBA* Izide dn6 14. novembra 1907.
25
45 23 5 36 34 30 43 74 71 49 27
Loterijske srečke.
Oradec, 2. novembra	33 49 68 84
Dunaj, 2 novembra	58 6
Trat,	26. oktober	64
Line,	26. oktober
Qlahntni v razvoiu aH Pri učeniu za~ «ItfUUIIII) ostali otroci, ter slabokrvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivi in zgodaj oslabeli odrasli rabijo z velikim uspehom dr. Hommola Haematogen.
Slast so «zbudi, duševne in telesno moči so dvignejo, vse živčevje so ojafti.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-ov Haematogen In ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 6—7
Najboljši čeikl Izvori
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobro skubljcnega K 2-—, bollleg. K t-40; I kg belega, aknbllenega K 1*60, patiattega i K 10 T. i kg prav finega, anežno- belega, iknb-Ifenega K 6 40, K S'—.
Pri naročilo 5 kg franko.
IZfttlTlieie postelje, "Jd'™eg""Kel'eng"^deč"a
vlinjevega all rnmenkastega nanklnga. I pernic« 170 ca dolga, IIA cm Uroka i novim sivim trpetnlm perjem 10 K. a finim puhastim sivim perjem 1} K, K, z najfl-nejilm sivim puhom K i» —: I vzglavnik SO cm dolg, 58 cm ilrok K 2 80, K J'40. K 4—.Pollila po povzetja K IS'- dalle franko.	l<44 lO-lo
Zamena dovollena, blago ae vzame franko nazaj in vrne denar za neprimerno blago
S. BENISCH. Deienlce 71, tarnava, Čeiko.
k e
i I I I I I
I »
» »
I I I

KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspelno
THÜMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava slez, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težko£e. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sredMva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kaliju in pri drugih vrstah kalija.
Vprašajte, prosimo, zdravnika!
1 steklenica 2*20 K. Po polti franko proti pošiljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B. FIUGNER-ja
2430	c. kr. dvorn. zalagatelja 24 — 1
"	Praga III., èt. 203 =====
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah ^ Pozor na Imo sredstvi - Izdelovatelja In na var-
ttveno znamko.
rtv», I
lU
Zatirala.
Dne 17. m. m. uaičil mi je pižar hiSno po-slopie, ki te bilo za- arovano pri ,,V*ajemni zavarovalnici v Ljubljani". Škoda, Easta.a po poiaiu, se je lakoj cjntla in tudi odskodn na takoj izplačala v mojo popolno zadovoljno>t, vsled česar izrekam „Vzajemni zavirovalnici" javno zahvalo in vsake«-u to solidno zavarovalnico najtopleje priporočam:
Janez Žerovnik.
Ivan Jeraj,	Janez Lužar,
priča.	priča.
-f- Fran Kranjc po J. Sajovicu,
priča.	2512 1 — 1
Za vedno!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter ie vel ka tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svoio zalogo z*olj proti majhnemu plačilu delavnih muči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam tor*j vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klimo ; 6 kom amer. pat srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom amer. pat srebrnih jedilnih žlic; 12 k m. amer pat. s»ebmih kavnih žlic; i kom amer. pat. srebrna zajemalnlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom ang Viktoria čašic za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. ced Ink za čaj ; 1 kom. najfin sipalnica za sladkor
42 komadov skupaj samo gld. 6*90. Vseh teh 42 predmetov ie poprej stalo eld. 40 ter jih je moči sedai dobiti po tej minimalni ceni (rld. 6 00. Amerlčansko pat. srebro je znano, je skoz in skozi bela kovina, ki obdrži buio srebra 25 let, za kar se garamuje. V najboljši d ka* da leta inserat ne temelji na nikakršni sleparlil, zave/ujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrnit brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjsko in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva te edino le v
A. HIRSCHBERG-»
eksportnl hlil amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 O. Telefon 14597.
Pošilja sc v provincijo rroti povzetju. >11 ie s» znesek naprej vpoilje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Prislno le z zraven natisn|eno varstveno znamko (zdrava kovina) Izvltiek iz p< hvalnih pisem : S pat. srebrno garnituro sem iako zadovoljen.
Tomaž Roianc, dekan Maribor Eksc. baronic« lidelsheim mi je najtopleie pri-porotil. Vašo garnituro, torej pronlm, pi iljite mi tako garnituro za gld. 6 90.
K o c aar d, oktobra 901.
Ilona Tisza, roj. grol. Degenfeld. Ker je Vaia garnit. v gospodinj jako koristna, prosim, da ml poillete ie eno St Pavel pri Preboldu
Dr Camllo Böhm, okr. In tov zdravnik
Največja, najboljla tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine. china srebra in dragocenih kamenov.	63» 21 — 18
Prodaja le I. vrate blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pollljam zastonj in poit-nlne prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
orar, Prešernove ulic« t Ljubljani
naaproti frančiškanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
Združene tovarne za volnini prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno Ia gld. 2-20 komad in a'd. 4-30 za
par 6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kom Ti debali, trajno trpeftni koči »o topli kot koiuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijejo oelega konja.
Razločno pisana naročila, ki se izvrSe le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na	2214 3
St«inar*jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboratraaaa 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja-
joče se zaveiem vrniti niprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tut*, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika Weicbbergerja, Ilosva, Grünwalda. Zor-kovak, Rotter Lichten, pi. Mroczkowski-ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnka umetnega mlina Fohringerja in dr
BRAZAY
FRANCO-ŽGANJEVO MILO
radi svojega izbornega higijeniSkega in kosmetiSkega učinka -Jfcr je ne do-eeie nobeno drugo milo.
Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo poit, krepi kite in učinkuje razku-ževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo. Cena komadu 70 v., 3 koil v elegantnem kart. K 2. Dobi « poviod, kjer ne, na| a« obrne na
Rrazay, Dunaj 111/8, Löweng. 2 a.
léòe ae
skladiščni hlapec
mlad, neoženjen, zdrav in močan. Plača dobra, po dogovoru s hrano in stanovanjem. Ponudbe sprejema iz prijaznosti upravniStvo tega lista. Istotam se sprejme tudi
uojenee za pek.ci>$Rc obrt
v starosti 15 -16 let.	2458 2-2
5noul zd most
popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju
Josip Racher
drožerija „pri črnem psu" _ Bruck ob M. -
Prospekte na zahtevo zastonj.
Odobrila c. kr. splošna presku-Sevalnica za živila v Gradcu.
2413 6—3
■MMMHHUH
Le najfinejše, pesujteo«
kokosove orehe
brez drugih primesi uporabljajo , Ceres" tovarne za izdelovanje znane „Ceres" masti, katero pri pravljajo v čistih aparatih.
se rabi za praienje, kuhanje in pecivo.

Povečuje ilail do jedi In teie teleta, odstranjuje kaielj, Umetavanje (noja, močno potenje.	2204 D 44 27
Priporoča)« vsak dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu kaSUu, $Kro- M fiilozi, influenti s s a ££
■RB|iitivilij priiuorji ii riwiiki.
F. Soffmaaa-LaRoche&Co.,
Baiai (ivloa>
Dobiva s« z idravn'lklm reccptos 4 K steklenica.
Ker a* ponnj«|o man| vredna ponarejanja, pro-limo ubtevajta vedno: izvirni zavitek .Recke*.
C -"i

Zabranite Izpadanje lasi
{ Odstranjujte prhljaje I
e >
a
u
■O a
J!
N
■
e
3
a
Ojačite rast lasi
Oživljajte ilvce I
Dr. Dralle=ja brezo' avodazalase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo In lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime .Dr. Dralle*, ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. D >biva se v lekarnah, parfumerijah, droierijah in brivnicah Glavna zaloga : M. Hoffmann & Co. TeSin v L.
5t>olcžnc5t
Vsakomur brezplačno naznanim, kako sva jaz in moja mati ozdraveli dolgoletne bolezni v nogi. Oo-pa vd»va Jent«ch
Niederwiesa b. Chemnitz, SaŠKO 2444 2-2
Čudež
e je godil nedavno v BudapeAti. ki )e i-di i te • rste Ta čude* je u 'x i, da del Ina zaloga euknenega blaga v Budapest! VII I. R tte bil erg razpo ilj« ^a
K 10 kupon 3 metrov
finega jesei skega biaga ali kamgarna v črni temno-viAnievt, sivi in rujavi barvi za popoln oblek« M goipode isukna. hlače in tul»vn>k) 073 15-8
Trtalnl a za platno
Emil Fuch Nachod i.
Češko, Krkonoši.
Ponuja svojo zalogo:
Oi tenki 8—20 m dolgi,
brez napake. Modn> barhend za domačo obleko in bluze, fanele za srajce in bluze, cef.r za obleko, nežni vzorci, okeford za srajce karirano. Kanafas v živih b.ir-v h, ooelj na tkanin« aa perilo. Vse v pristnih barvah, dobro blago. 2192 3 3
45 metrov izbranega 8 gld.
Pošilja po povzetju. Vzore, ostankov se i e pošiljajo
Aivalni atroj
lep in trpežen, že od 38 kron naprej. Cen'ki zast.
L REBOLJ zaloga šiv.strojev in koles, Kranj.
Stnnjo hranilnih «logi nnd 22 milijonov K.
Rezervni zakladi nnd 768.000 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
¥ lastni hiši v Prešernovih ulicah it. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po *'/c ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnlh obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Poioja se na zemljišča po 4 >/««/„ na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ti način ie ve» dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto b% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	1083 13 5
IIIIIIIIIIEIII
Kd<<r rabi traverse in železniške tino za ob.'KC, str Snu lepenko, bičje za -trope, plnčevho za s tehe, okove <a okra in vrata, pumreincevi za vodo vino in gnomico nbr-e naj se na trgovino z ieleznino
FR. STUPKÄ
v Llutiljani. Marije Terezije celta Itev. 1,
zraven „Figabi.ta", in VnlvnzorJ-v trg It. 6, nasproti Kriianske cerkve.
Edino tam se dobi vedno svež portland-In rumiD.rfmf.t iz slovečib tovaren di»»4ke in trboTllMke. Mreže In lica za otrraj-, tranlike brane, razni plugi. Štedilniki, tehtnice Čistilnice za Zito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki Izberi.
(;la.no in -dlno zaatnp.tvo za celo Kranjako na zadnji p Ijedelski rezstavi v Zagrebu . i-r.lm darilom odllk„faalb Hlamureznie, mutilale in
X'pellaof
mertkanski stroji •a košnjo vedno v zaloei.	7 8
SVOJI K SVOJIM I
Dcbrc ohranjen gremefen
posebno priporočljiv gostilničarjem, aa proda po nizki ceni. Nasiov: Karol Doleneo, Železniki.	2460 2-2-
Laaje so kras b ovekal
mtr Barin
je sedaj priznano najboljše in najuspešnejše
sredstvo
ki že v nekaj m'nutah po želji spremeni lase, brado ali brke. Na perilu ne pušča nikake sledi. Najboljše sredstvo proti
i «padanju laa n pia-* i ja Ella - ared*tvo
za laea. Cenik in navodilo zast. in franko. Provzroči naglo rast las in brade, čisti in krepi glavo. Cena mali steklenici K 3-60. veliki steklenici K 5* -. E la-Kreme za obraz odstranjuje vse pege na obrazu, pomladi in osveži polt. Cena po velikosti. I, 2 in « K. Ella milo R I. Ella lepotilo K I, 2 in
3. Ella-umivalna v da K I. Naročila naj se naslavljajo na BAROS GABOR tovarna kosmetških toaletnih sredstev Budim a «ta VII., Oohény uteza I Zaloga 49. Telefon 872. Tovarna: I. Varos-ir ajor uteza 42, lastna hiša, telefon 45—45. Razpošilja se 2 na dan po pošti po povzetju I j ali vposlatvl denarja.	1680 3-1
■aiu iluzija I ObiutTM
ifM H^JlepH kra« božičnega drevesca »-> ■ m £ m mhIi i«(r«iati Nkt» kriianska družini, J« moja libolJiiBO
MUiintni «igel zvonilo za božično drevo ii. 1
M Urta» 11 mM. ugeicl 30 em ris. Girutln s« u funkcljonlranje.
k« M*«j m aa)»«i|4 kil ujaujUdrovo s preprostim nssaienjem rostavljenenamizose
illilll. Pestavi)«». aa toplo pai fnnkcijonira tudi brez prižganih trai.
Gorki zrak treh prižganih »več vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljaioč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K J £0.
f-^ffi^ "t '

i koal 4 „ 6 kosov
. K 4*25 . .. 5 50 . .. 8 -36 košev 5o . tao .
9 k »a* K 12-
I» . • se IS-Si . . „
. K 43-50
• » 58--„112-
«
f ' i ■mmf^
~ O- ^•''"•""••^V—
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvišeno vsleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
5	koal 4 .
6	kosov .
K 5-50 „7 25 „ 10-50 M koaov
5« . loa „
9 koaov .	K 15-50
11 . .	„ 20-25
M .	„ 39*50 K 57 50 „ 7 50 „ 150--
—— Najnovejši ——
Ml. mlit ZiMi Ima
IX koa. sortiran ta, skrbno aavitih v kartona, po velikosti in itvrÄit.i p.. K —'40. -'60. —"70, — 80, !•—, I 20, 1*50. 2'- . fi os karton», po velikosti io izvršitvi po K - 75, 00, !•—, 1*20. Izmetu, angelski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —*10, iica za oretae 100 k"s»v K — 20, verilice iz steklenih krogljic. 1 m poi dr, 9 metra ti .Iga. po velikosti krog jic K — *00 -*05, I 20, 1-40. Mu 94 kosov » kartonu K—'50, večje là kosov v k.rtooo K - 58, driajci xa svece, .	tacat K -'SO.
Prosim zahtevajte katalog
pristna Roskopf patentna rt-montoirka na aidro Švicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikliasto okrovje z varstven» plombo in iarnirskim pokrovom, ovaln. robom, jöuridoia (ne gre samo i 2 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in tletni garan-ciiski list, kom. 6 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K.
Bogata izbora v mojem glavo. kataloga.
Peti lis s« p« povzeti* ali denar aapraj N.lpnpravneje a» aerar. aa odreska pesine o.k.mire Neobhodno je potreboo. da sa pri aa-
...	as _ aa_____ ■ ■ - - -'— -I- (. 1» J»«» «JsusaUa «n n.keemei Tnfii ia m knrial ves V ' m ri n|f^jt(|jg, d K
DStorijali ta
. dvorni dobavitelj v Mostu
Mčitvi opomni, ali naj poéli« blag« p* p«vx*tio »I« A« ja denar odposlan po nakaznici Tudi i« ▼ korist vsak -ma naroóitalju.
-	...	*	----w---n, kar p»«t> pa 15. 4*r»»mbro «arad- hadoga aavala ■
Naslavlja.)«* aaroéh* tatara; pravoöaano na bmIot :
éim la »ogoAo, klag« ia pra4 16 daoambrom, hitro. kahar aavadoom èaaa
— — tvornica ur v Mostu -— ^ ces. in kralj.
B JAN KONRAD : V — «
-—- it. 1941 na Čeikem
i maj
a «000 allkam!, kl vam |a taka) polljem zaatonj In poštnina proato.
Staro

železo
baker, svinec in mednino plačuje po najvi&jih cenah zz^i^^:
av Fr Stupica ^
v Ljubljeni, Marija Terezije cesta št. 1 in Valeazorjev trg št. 6. 718 8
wmmm Učenca
za bolarsko obrt sp.ejme l*aa Proanik, kolar na Vrhniki.	2456 3-2
prane Kos. trgovec
v Poljanah nad Škofjoloko
vljudno naznanja p. n. občinstvu, da je svojo že nad 8 let obstoječo trgovino, ki se nahaja ob državni cesti ki veže Žiri. Idrijo in Cerkno, zdatno povtčal. Obenem se priporoča za obilen obisk In zagotavlja točno m ceno postrežbo. 18.0 5-4
Samo 6dni

Št. 7>>3- Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, salian mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, no-tranja zapora na vzmet, nikcl-nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm širokosti K 1*50 ftt. 7909 Cena dobra denarnica is enega kosa. močnega, gladkega osnia zgtt-nena, 1. zaklopci is govedina, 4predali m vintie, 9 zapore, 9 cm del. 9 cm
in K 1-35. Boljše denarnice po K 1*83, 2*10, 2-80,3*10,3 50,3 80,4 20, n višje
»-III., s«sassaie#1 se Vsak a a. kapoe. h> ed I sept de 90 aev pisaieaoaaaakrat Barati aa numan. 40 K blaga, dobi sssloaj uOZlCnU nUylOuD. s» kotita. >V>1> lina» kadilk, et. 4949 e p. noči svetlečim se kaaalmkom in pa koledar la 1. 1901.
Zamena dovoljana ali danar nazaj, toraj braz rizika I
I
>41, po 15. decembra tarad> hodeg. asvala aa more dostavljati taka
Havrc New-York
Franooaka prekomorska družba. Odpotuje se Iz Ljubljane vaak torek. Vozno liato in pojaanlla daje aamo
Ed. Šmarda
obi. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska ooata *t. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26-6
Ohranitev zdra-ega
- želodca -
tifil največ v ohranitvi, pospeševanju in v ira v navi prebavljanja ter odstranitvi nadlet nega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najbolj 4ih in uspešnih zdravilnih zeli skrbno na pravlieno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajali'če domače zd" vilo ki ublaži in odstrani znane nasledkt no-tmernosti. slabe diete, preblajenja, in zoprt, ga raprtja, n. pr gorečico. napenjanje, nezmei.. tvoritve kislin ter krče je <Jr. Boae bnlmam aa ieinder i* lekarne B FRAGNhRJA v PRAGI
SVARILO !
Vsi deli embalaže jmajo postavni'depono ano var-stveno znamko
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-jo v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja
===== ,,prl črnem orlu" ===== fraga, »talé Struna, .ijei Nerudove ul.203 Po pošti rarpoillja se vsak dan.
Ceh 8tetlen'C 2 K. pol «t ki niče 1 K. Proti vpoilljaivl K l«i k pojlie mala steklenica in ia K ?*80 veliva steklenica, za K 4 "" 2 ve ilei steklenici, 't K 8 4 vel ke steklenice >a K 22 - " velikih steklenic poštnine prost" n< vse postale avstro-ngrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avtro-Ogerak». V LJubM-nl
se dobiv rn g*, lekarjih : G. Piccoli, U pl. Trn-kóczy, M Mardetsch iger, ). Mayr. 217<
Kdor kupuj« blago za jesenske in zimske obleke, naj se gotovo posluži dibro znano trgovine
„pri Škofu"
v Ljubljani, Pog»6arjov trg (sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev,
DoJlo je novo blago v veliki izberi in po zmerni ceni in sicer: sukneno blago za moške in ženske, perilni parhent, volnene, svilnate in pletene rute ikocke), Serpe in ogrinjalke, odeje (kovtre) domačega oela, koci, jagerske srajce in jagerske spodnje hlače za moške, ženske in otroke, kakor tudi nogavice za moške in ženske.	2289 8-4
in
dobra I
Izdelovame vseb pred metov za idr»v11 "t.o. posebno	219) 12-2
ki In ih
(bruh)
pasov
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levčeva hiša 5t 32, Ljubljana.
za mofUe, ženske in otrok« natančno po meri.
Pri poAtnih naroČilih mora naznaniti, ali je na desni ali levi ali pa na obeh straneh in nje velikost.
Za gg. zdravnike velika zaloga kirurg, in tnmdic. instrumentov in aparatov, kavčuk-predmetov, «la»tirnih nogavic td.f itdelo-vanje mod er cev.
Trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana^ Stari trglO
priporoča svojo veliko zalojo na>aznovrstnejSih klobukov, cilindrov in Čepic, k.kor tudi naj-trpelnejših t«r najfinejših čevljev.
ovana.	Vuko panarejan|e kaznivo
Edino pristen Jc 89 43
Thiorry-jov balzam
a zeleno znamko -redovnica". Cena II ma|hnih ali 6 dvojnatib ileklenlc all 1 velika ipecljalna steklenica s patent, zamaikom
K 5'— Irsnko
Thierryjevo centifolljako mazilo
proti verm le tako starim ranam, vnetfem, ra-nltvam, abacesom In oteklinam vaeb vrat. Cena: s lončka K 3-60 se poilje le proti povzel|n ali denar naprej. — Obe domači aredstvi ala povsod znani In slovita kot najboljil. Naročila se naslavljajo na :
■rtelntchrerSatsa« Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri .»^«w	Rogai kl Slatini.
ITMyy»» etif* Uroèara s tisoči orlginalnib pisem gratis la franko V zalogi v akoro vseb večflb lekarnah
S/V^

Poskusite!	Gotovo bodete zadovoljni I
Najboljie In najcenejše
kupite na drobno in debelo	-
v trgovini s papirnatim blagom
A. Škulj
v Ljubljani, Poljanska cesta 12,
zraven nove gimnazije 2268 6-5
ffitUni/tl t> »Jkm&rißco XuU-n lic/t/o óvbrv, po ceni in Msnesf/iVC- po/evu/i r tet/ se còrneo
rStmon^Mn eietx*
v SjtiNjtini 'Jfotaòvorshe ulice20. "Hir'kovrsùux CPvya. milu àeyvselreyi/aéne.
latetam sprejmejo aa dobri Ijivi zastopniki.
Seno.slama
vseh vrst se dobi pri 2611 4 1
Viljemu Löwbeer
Dunaj, II./3, GredUrstrasse 10.
,Kunnrd ZA»«* Trši N«tr Tot k
enajpripravnejfa, najcenejša in naj* boljéa pot is Ljubljane ▼ aevei no Ameriko, ker t d ni dolgotrajne
____________marne voime po
raznih železnicah, nobenega posredovanj», ne prenočevanja in spl>«h nobenih potranskih stroškov med potjo, l'arni ki so prostorni. zra< ni in snažni; vozijo viutke 14 dni. Hrana »n postrežba najboljša. Poj*s nila daje in karte prodaja glavni zastopnik	«JO* 79
Bliinji odhod iz Trsta: Slavonia. torek IS. novembra. Altooia. torek 19. novembra 1907. „Lusitania" is Liverpoola 30. novembra. ..Panonija1' 3. decemvrn.
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Za 5 vinarjev
si more vsak preskrbeti prednosti prt nakupu blaga ra obleko, kakorSmb sicer ni dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri valiki trgoviai bratja Leohaer v Gradcu, železna hiia. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmooernejie blago za damske obleke črno In barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati In potem kar najceneje Izvriiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2026 12-9
Oaebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit 1 Potovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osrednjem vodstvu uradn druMva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 i
Najcen nakup čeilcega
posteljnega p« ->ja
S kg nov , dobrega, sivega, skubljenega , brez prahu K 9 40! boljii K II 80| 5 kg dobregi napol belega K 16 i belo, mehko K23'50; 5 kg sneinobelo, mehko K 28 -. K 30- -, K 34 -, K 361 5 kg aneinobel ne-oskublj K 23- , K 26- -, K 29 -1 puh siv à K 340. bel d 4'- 40, sn>Jnobel a K 5-80 in K 6 40 pol kg. Pogiljatev franko po povzetju, Sme se zamenjatlin nazaj vzeti proti povračilu poiinine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov.
IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Ang.l 16 pri Klatovu, Čeiko.
I. kranjako po4JatJa za nmatno atrk laratvo In slikanje na atcklo
Aug. Agnolo,
Dnnajaka cesta I3a, poleg,Hgorca'
se priporoča prečastill dnbovičinl Ia p. a. slavn. občinstva ia napravo cerkvenih oknav a ametalm steklarstvom sli slikane ns slekla, stavbenih del, napravo okvirov, Itd Itd — Ima Indi v zalogi različno porcelansko Ia stekleno posodo ia namlzje gostiln In sa-sebnlke, svetilke, okvire Itd. po pa|nii|lh cenah - Narisi, ceniki In proračanl ns sa-btevo zastonj, mnogs spričevala is dovrieaa dela ao cenjenim odfema'ccm v ogled aa razpolago.	i9c7 5,_12
FLOW
je najbolße krepillo za želodec!
„Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „F I o r i a n*1 v 1 Ljubljani.	■
Mizarskega pomočnika
išče Fr. Erzar,
mizar v Cerkljah pri Kranju Službo' lahko nastopi takoj. Delo trajno 2514
CARLO GORTAN, Trat, Via Santa Catarina 13, prodaja
Lecer'**0 jedilno olje in namizno olje.
Cene : 44, 48, 52. 56, 60, 64. 68, 72, 80 vin. pol litra. Vzorec proti 50 vin. Za vsak vzorec naj se označi cena. i4S7 20-, 9
Dr. Kovacs-evo mazilo za roke.
V labi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonček I R SO *
„International14 odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetji lakarna pri Mariji Pomagaj, Budapest. Liszt Fe-
rencz-ter 20	^307 18 - 1
Käthe-jeva voda za lase
ali „Pomada", edino in najf»-tovejše sredstvo za močno in naglo rast laa in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Ctna steklenice ali lončka K 2 -, K 3 —, steklenica za poizkus K 1'40. Pošilja po povzet|U gospa Käthe Menzel, Dunaj, XVIII. Schulgasse 3,1 St g. 2342 iC-4
Učenca
sprejme takoj za mesarsko obrt Karol Černe,
mesar-ki mojster, Lju.ljana, Poljanska cesia 29.
2440 2 2
A. Sušnik
Zaloška cesta itev. 21, Ljubljana.
Trgovinn tpeoerijakeoa blaga, moke, špirita, žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kaljiva semena, kakor i detelja, Ira va, pesa itd. Zaloga raznovrstnega ialeza,
železnih iin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih kriiev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh v»a železnine pn najnižji oani. - Velika zaloga poljadelakih a troj evi mlatil-nic slamoreznic, plugov itd.	355 18 1"
Dobra postrežba, nizke cene.
Tiskala: .KatoUšks TIskarna*