Tednik Gladilo Socialistične zveze delovnega ljudstva PTUJ, 1. marca 1968 Št. 9 Leto XXI. Izvod 0,50 Ndin, 50 S din danes ¥ tedniku Xalijmo si čistega vina Manjše zaposlovanje v tujini — stran 2 Vso skrb za lep videz mesta pisma uredništvu — stran 3 Dravinja, Pesnica, Polskava... Krajevna skupnost Cirkulane — stran 4 Janez Mežan — likovni poet — stran 5 Zgodovinksi sestavki — stran 6 Za vsakogar nekaj — stran 7 S VČERAJŠNJE SEJE SO PTUJ OBČINSKE TAKSE \ torek, 5. marca 1.1., bodo esperantisti podali obračun svo- jega dela v preteklem letu ter sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Za redne člane esperantske sek- cije je udeležba obvSzna. Izred- ni člani in prijatelji esperanta prijazno vabljeni. Sestanek bo ob 18. uri v sejni dvorani občine. -o- Včeraj je bila seja skupščine občine Ptuj. Skepali so o pred- logu odloka o prispevkih in dav- kih občanov v občini Ptuj, v katerem je za leto 1968 predla- gano več sprert^emb. S spremembo zakona o komu- nalnih taksah je občinska skup- ščina pooblaščena uvesti poleg ostalih komunalnih taks še ko- munalne takse za cestna motor- na vozila v zasebni lasti. Splošni del odloka o komunalnih taksah je ostal nespremenjen, razprav- ljali so le o predlaganem dodat- nem členu, ki ureja plačilo taks za motorna vozila v letu 1968. Ker se v letu 1968 niso spre- menili predpisi o prometnem davku niti s strani zveze niti re- publike, tudi v ptujski skupščini niso predlagali večjih sprememb odloka o prometnem davku in davku od plačil za storitve. Na seji skupščine so razpravljali le o predlagani spremembi in do- polnitvi tarife, po kateri bi prodaje alkoholnih pijač v tr- po BijAHp E§3u;9UJOjd oCudo^s govini na drobno povišali od se- danjih 25 na 40 odstotkov. Na dnevnem redu je bil tudi pred- log, da se poveča stopnja pro- metnega davka na drobno od prodaje motornih vozil od 2 na 4 odstotke, in sicer glede na pri- poročilo republiške skupščine. Razpravljali so tudi o osnutku odloka o določitvi oriscevka, ki ga plačujejo gospodarske orga- nizacije v skupne rezerve go- spodarskih organizacij občine Ptuj. Na seji skupščine so razprav- ljali tudi o tem, kako zagotoviti sredstva za vzgojo in izobraže- vanje ter otroško varstvo v ob- čini Ptuj. Govorili so tudi o šti- pendiranju in o osnutku odloka o ustanovitvi sklada za štipen- dije in posojila za izobraževa- nje. Prihodnje leto bodo s števil- nimi prireditvami proslavili 1900-letnico Ptuja. Za vse prire- ditve so potrebna finančna sred- stva. Kako bodo zbirali sred- stva, so se dogovarjali na seji skupščine. Predlagali so, naj se ustanovi poseben sklad za fi- nanciranje proslav 1900-letnice ustanovitve mesta Ptuja. Na seji feo sklepali tudi o so- glasju k sklepom skupščine ko- munalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Maribo- ru in razpravljali o določitvi stopnje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo zavarovanci od dopol- nilnih dohodkov. Sklepali so tudi o ustanovitvi iniciativnega odbora za ustano- vitev temeljne izobraževalne skupnosti otroškega varstva in o imenovanju predsednika in članov odbora. Skupščina je sprejela več sklepov o prometu z nepremič- ninami. Na dnevnem redu seje je bil tudi odgovor na vprašanje od- bornika. ZR TE DNI PO SVETU ZKJ in konzultativni sestanek v Budimpešti Kot je znano, ZKJ niso po- vabili na konzultativni sestanek komunističnih partij v Budim- pešti. Dejstvo, da tega vabila ni bilo, zelo jasno izraža stali- šče, ki ni v skladu s splošnimi interesi mednarodnega delav- skega gibanja. Idejna razglabljanja med ko- munisti vsega sveta so v tem trenutku precej obremenjena z ostanki iz preteklih dob, ko je vse računalo z obstojem nekega centra in ko so vse akcije pla- nirali v določenem ožjem krogu. Toda časi so se spremenili. Pro- ces demokratizacije je zajel tu- di socialistične dežele. Čeprav je danes potrebna enotnost ak- cije v boju proti ostankom ko- lonializma in na področju sploš- ne fronte boja proti imperializ- mu, takšne enotnosti nikakor ni mogoče doseči na sestankih, ki kažejo tendence starih oblik v obravnavanju političnih in idej- nih vprašanj med komunisti. Pred sedanjim konzultativnim sestankom v Budimpešti je bilo mnogo govora o niansah in sta- liščih posameznih partij. Širina pogledov je prišla do izraza med drugim tudi v glediščih komu- nistov iz Romunije, Italije, Francije in iz drugih dežel. Po- membna je izjava Romunov, ki se niso strinjali s stališem, da se ZK.I ne pošlje vabilo na so- delovanje na tem posvetovanju. Ni dvoma, da se je sestanek v Budimpešti začel v popolnoma drugačni atmosferi od tiste, ki je vladala na posvetovanjih v letih 1957 ali 1960. To dejstvo kaže, da so procesi in gibanja zajeli mednarodno delavsko gi- banje v celoti, ki ni nikakršen izoliran politični forum, temveč del mednarodnega življenja, v katerem imajo napredne sile vse bolj vidno vlogo. V času pred sedanjim budimpeštanskim konzultiranjem je bil govor o vabilu na sestanek tudi večjega števila naprednih in osvobodil- nih gibanj v svetu. Dejansko je bil izražen interes za spremem- bo sestava bližnjega posveto- vanja. To je najboljša ilustra- cija širine procesa, ki je zajel celotno mednarodno delavsko gibanje. Ne glede na to, da kon- cept o širšem posvetovanju ni bil sprejet, predstavlja že sam pojav te idejo pomembno dej- stvo, ki ima lahko pozitiven vpliv na bodočnost. Vse tisto, kar po mišljenju ZKJ izraža doprinos boju za boljše odnose med komunistič- nimi gibanji v svetu, doprinos boju proti imperializmu in ostankom kolonializma, bo na- šlo najširšo podp>oro članov ZKJ. S tem v zvezi je potrebno še podčrtati, da so stališča ZKJ dobro znana, posebno ko gre za angažiranje Jugoslavije na pod- ročju protikolonialnega in proti- imperialističnega boja — za stvar napredka. MG EKSPLOZIJA V KLUBU JU- GOSLOVANOV V PARIZU Francoska policija še ni od- krila fašističnih atentatorjev, ki so pred nekaj dnevi izzvali eks- plozijo bombe v pariškem jugo- slovanskem klubu, zaradi katere je bil eden izmed Jugoslovanov ubit, 20 naših državljanov pa je bilo poškodovanih. Bomba je eksplodirala nedeljskega večera, ko je bilo pred televizorjem in v kino dvorani okrog 200 ljudi in je bila velika sreča, da niso bile polsedice še hujše. Nas v Jugoslaviji preseneča neefektnost pariške policije, ki je sicer prav znana po efektno- sti. Zdi se, da niso daleč od resnice misli, da se takšne stva- ri skoraj ne bi mogle dogajati, ne da bi policija zanje vedela. S tem pa pada odgovornost glede delovanja emigrantov na pariško vlado, ker vendar ni mogoče, da ne bi poznala zlo- činske dejavnosti fašistične emi- gracije. OBČINA LEMART Nekaj o proračunu občine za leto 1968 Proračun občine Lenart za leto 1968 je bil v razpravi ns zborih volivcev ter na skupni seji svetov skupščine. Končno sta v zadnji fazi razpravljala c njem tudi oba zbora skupščine občine Lenart. Upoštevajoč ne- katere občinske odloke ter pri- čakovani razvoj gospodarstva občine v letu 1968 iev prenesena proračunska sredstva iz leta 1967, h\ v letu 1968 zbrali v ob- činskem proračunu 4,173.897 di- narjev dohodkov. Od tega bi le- tos zbrani dohodki znašali 3,891.150 dinarjev, prenos iz lan- skega leta pa znaša 282.747 di- narjev. Navedeni prihranek v lanskem letu je bil dosežen za- radi varčevanja in omejitve ko- riščenja pri vseh izdatkih, kjer je bilo to mogoče. Največji pri- hranek je zabeležen pri tekoči proračunski rezervi. Skupna sredstva občine, upo- števajoč tudi sredstva, ki se ne- posredno stekajo na temeljno izobraževalno skupnost, pa bodo v letu 1968 znašala 4,502.597 di- narjev, kar predstavlja nasproti zbranim sredstvom v lanskem letu po\'ečanje za 2,12 odstotka. Predvidena proračunska sred- stva za leto 1968 (brez sredstev za TIS) v že navedenem znesku 4,173.897 dinarjev, se bodo raz- poredila takole: v komunalni in cestni sklad se bo razporedilo 70.000 dinarjev namensko zbra- nih sredstev iz naslova prispev- ka za uporabo mestnega zemlji- šča ter komunalnih taks. V obvezni rezervni sklad bi se odvedlo 42.198 dinarjev. Za kritje proračunskih potreb b» neposredno iz proračuna ostalo še 4,061.699 dinarjev. Kultumo-prosvetna dejavnost Tako je za kulturno prosvet- no dejavnost predvideno 171.840 dinarjev ali za 49.088 dinarjev več, kot je bilo porabljeno v lan- skem letu. Največja postavka v tem namenu, ki se tudi najbo^lj povečuje, je predvojaška vzgoja. Druga pomembnejša postavka, ki se prav tako znatno poveču- je, je matična knjižnica v Le- nartu. Ker je knjižnica po- membna pridobitev za občino, je predlagan znesek pravzaprav minimalen, ker bo treba znatno izpopolniti knjižni fond in or- ganizirati poslovanje. Druge po- stavke so manjše in so v okviru lanskoletne porabe. Socialno varstvo Za socialno varstvo predvide- va občinski proračun skupno 586.600 dinarjev sredstev ali za 188.809 dinarjev več, kot je zna- šala poraba v preteklem letu. Povečale se bodo vse postavke, na novo pa bo uvedena postav- ka — prispevek zh otroško var- stvo — o čemer sta že sprejeta tudi zvezni in republiški zakon. Povečanje sredstev za socialno varstvo je ob upoštevanju iz- redno nizkih podpor, zvišanju vzdrževalnin v domovih itd., nujno. Kljub temu bo za reši- tev navedenih perečih vprašanj na socialnem področju še znatno premalo sredstev. Zdravstveno varstvo Za zdravstveno varstvo je predvideno za 1968. leto 138.030 dinarjev, ali za 55.725 dinarjev več kot v letu 1967. Na novo so v letošnjem letu uvedene na- slednje postavke: kritje stro- škov dispanzerja za borce NOB, prispevek za zdravstveno zava- rovanje kmetijskih zavarovan- cev, ki sami iz objektivnih raz- logov tega prispevka ne morejo plačati in stroški fluorografira- nja vseh občanov nad 24 let sta- rosti. Vse postavke so omejene na najnujnejše potrebe in v glavnem na že prevzete obvez- nosti. Komunalna dejavnost Za to dejavnost so predvidena sredstva v višini lO.OOO dinar- jev, to je za 1035 dinarjev manj kot v lanskem letu. Navedena sredstva so predvidena za pla- čilo urbanističnih načrtov za individualno zazidavo ter za ur- banistične storitve, ki jih oprav- lja zavod za urbanizem Maribor. Kot je znano, izhaja pretežni del sredstev za komunalno dejav- nost iz komunalnega in cestne- ga sklada. Delo državnih organov Za glavni namen delo dr- žavnih organov — je predvide- no 1,835.056 dinarjev ali za 166.898 dinarjev več kot je zna- šala poraba v lanskem letu. V tem namenu je najpomembnej- ša postavka dejavnost državnih organov, to je občinske uprave, ki znaša 1,182.560 dinarjev in se giede na lanskoletno porabo po- višuje za 6.5 odstotka. Skladno s sredstvi za dejavnost uprave se povečujejo tudi sredstva za osebne dohodke voljenih -»rga- nov. J S. (Nadaljevanje prihodnjič) S seje SO Siov. Bistrica Znižane dajatve Po sprejetju resolucije na seji skupščine občine Slovenska Bi- strica v petek, 23. februarja 1.1., o usmeritvi razvoja občine v letu 1968 so razpravljali odbor- niki o odloku o uvedbi in stop- njah občinskih prispevkov in davkov v občini. Vsi so pozdravili znižanje davčne osnove v občini ter so menili, da bo s tem v kmetij- stvu v občini storjen korak na- prej. Kljub temu da so na ne- katerih zborih volivcev predla- gali za četrti razred še nižji odstotek občinskega davka, od- borniki teh zahtev niso sprejeli. Sprejeli pa so tiste želje vo- livcev, ki zahtevajo novo kla- sifikacijo zemljišč. So primeri, da imajo kmetje isto klasifika- cijo zemljišč, čeprav je velika razlika v kvaliteti zemlje. Tem predlogom je skupščina ustregla tako, da bo imenovala komisijo, ki bo pregledala si- tuacijo na mestu samem in na- to izvedla novo klasifikacijo. Načelnik oddelka za finance Božo Strnad je sporočil odbor- nikom, da se pripravlja nova razdelitev katastrskih okolišev. V bistriški občini je spet kata^ strskih okolišev, kar povzroča velike preglavice pri določanju davčne osnove. Po izravnavi po- sameznih okolišev ne bo več takšnih razlik kot sedaj, ko se v istem razredu določa osnova od 180.000 do 280.000 starih di- narjev na hektar kmetijskih po- vršin. Skupščina je sprejela tudi predlog volivcev, da se zmanjša davčna osnova 20 odstotkov na sortimente listavcev na 15 od- stotkov, medtem ko ostane za iglavce 20 odstotkov. Soglasno so sprejeli tudi sklep o obdavčitvi zasebne , obrti, ki bi bila obremenjena po nasled- nji stopnji: dohodek do 1,500.000 starih dinarjev 15 odstotkov, do dveh in pol milijona 20 od- stotkov, do treh milijonov in pol 25 odstotkov, do štirih mi- lijonov in pol 30 odstotkov in nad štirih in pol milijona 35 odstotkov. K temu se prišteje še pet odstotkov republiškega davka. Kljub znižani kmečki davčni stopnji ^o odborniki izrazili bo- jazen, da bo kmet ostal še na- prej precej obremenjen. Tu so mišljeni predvsem razni samo- prispevki. Razen tega bo letos referendum za samoprispevek za šolstvo, kar bo še ena obre- menitev za občane. Vendar so odborniki izrekli priznanje ob- činski upravi, ki je z letošnjim znižanjean davčne osnove doka- zala, da želi pomagati kmečke- mu prebivalstvu. -b Z obiska predsednika skupščine, SRS Sergeja Kraigherja v Ormažu Kmetijstvo, gospodarstvo, družbene službe v soboto, 24. februarja, je obiskal ormoško občino pred- sednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, kjer se je raz- govarjal s širšim političnim in gospodarskim aktivom ormoške občine o kmetijskih, gospodar- I skih problemih ter o problemi v družbenih službah ormoške občine. Kako rešiti probleme v kmetijstvu? Kmetijstvo je najpomembnej- ša gospodarska panoga ormoške občine. Družbeni sektor ima 217» kmetijskih površin v u- Pravljanju. Postopno je ta sek- tor obnovil vinogradniško-sad- iarske nasade (le nekaj hekt- arov jih je potrebno še obno- viti). Sedanji problemi v kmetij- stvu so zelo pereči. Produktiv- f^ost dela se je povečala, ki pa, Izražena V denarju, upada. 81 "/o •^•Tfietijskih površin ali nekaj ^ad 11 tisoč hektarov je v or- moški občini v zasebni lastnini. ^ podjetjih je v ormoški občini ^^Poslenih 1900 delavcev. Vvo- Jlem pa je tudi ta, da so na •^i^etijskih zasebnih posestvih y Večini primerov ostali stari ^'^ bolehni ljudje, je podal uvod- komentar direktor kmetij- !/^ega kombinata Jeruzalem- "-•^^ož Matija Ratek. , Dejstvo je, da se dohodki v ^'■netijstvu manjšajo, izdatki pa ^.c-^jo. Rezerve v kmetijstvu so ^ifiirnalne, tako da še zdaleč ne ^^doščajo za korenito razreše- ^^^nje teh problemov. Pred leti ^oil za kilogram žive teže približno 600, danes dobiš le \ redkih primerih 500 starih di- narjev. Občuten padec lahk< zasledimo pri mnogih ostalil kmetijskih proizvodih (jajca pc 25 starih dinarjev). Nekatere uredbe, kot npr. uredba o pre- povedi klanja telet, so že pre- živele. Pri živini oziroma v ži- vinoreji je delo dolgoročno. Za- to se človek vpraša, zakaj sme mi v to vlagali. Nemočni sme pred italijanskimi carinskimi barierami. Vlaganja v privatni sektor kmetijstva so omejena, ker je na ormoškem kmetijskem področju v večini primerov zemlja razdrobljena. Zato so možnosti za čim večje pridobi- vanje kvalitete v kmetijski pro- izvodnji omejene. Eno izmed pomembnih vprašanj je tudi vprašanje agrarne prenaselje- nosti v občini. V nadaljnji razpravi so bili omenjeni še drugi problemi na področju kmetijstva kakor tudi vprašanje zdravstvenega zava- rovanja kmetov. Sergej Kraigher je v razpravi o tem vprašanju poudaril, da so bili nakazani problemi, ki so tipični za vso našo državo. V živinoreji smo v naši republiki šli zavestno in načrtno, ko so že obstajale regionalne mednarod- ne gospodarske skupnosti. Si- tuacija se je pričela zaostrovati v živinoreji v lanskem letu. Ce padajo cene, potem avtomatično tukaj nastopajo problemi. Ti □robiemi so še bolj pereči tam. ^jer sn se orientirali samo na (Konec na 3. strani) Sergej Kraigher in Franc Novak med sobotno razpravo NAGRADE za najboljše skupine na kurentovanju 1968 Komisija za ocenjevanje mask je ocenila naslednje karneval- s'ke skupine in ugotovila ter p>odelila naslednje nagrade: a) Šolske skupine 1. F. Osojnik — Kitajci in mušnice 400 dinarjev 2. T. Znidarič — račke........... 300 dinarjev 3. I. Spolenjak — koloradarji in ostalo..... 250 dinarjev 4. Šola Varaždin — razni pustni liki ...... 250 dinarjev b) POSAMEZNE skupine 1. Policija — Butale .......... i . 100 dinarjev 2. Policija — Interpol........... 100 dinarjev 3. Kurja farma — Rateče.......... 150 dinarjev 4. Mesarji....... 100 dinarjev 5. Kavboji iz Teksasa........... 150 dinarjev 6. Prleška Mica........... . . 100 dinarjev 7. Klovna — dva............. 100 dinarjev 8. Skupina — slivovka-pelinkovec-liker . » . . 100 dinarjev 9. Ribič................. 30 dinarjev 10. Fotograf — Tisnikar . '.......... 30 dinarjev C) MOTORIZIRANE skupine na VOZILIH 1. Računovodstvo (Agrotransport)....... 800 dinarjev 2. Reforma Jugobanke (Merkur)....... 800 dinarjev 3. Ptujski akvarij (Panonija) . . -...... 800 dinarjev 4. Grafikoni proiz. in trg. (Delta)....... 800 dmarjev 5. Gostilna pod velbom (Slovenske gorice) . . . 500 dinarjev 6. Grajski rizling (Tališ).......... 500 dinarjev 7. Kurentski biter in rum (Petovia)...... 500 dinarjev 8. Radio Ptuj — ansambel.......... 500 dinarjev Nagrajenci bodo obveščeni po pošti, kdaj in kje bodo lahko prevzeli nagrade. Zavod Ptujske folklorne prireditve Strm 2 TEDNIK — petek, 1. marca 1968 Stran 2 IMali^no si čistega vina Ta Izraz se flaaviane&^to po- gosto pojavlja v narazličniejših iaesednih koakretoih dialogih ali »večbojih«. Pri zadnji točki dnevnega reda seje (finske skup^ine (>mož, ki je bila v po- nedeljek, 26. februarja, je bila na dnevnem redu skupščine razpra- va o soglasju k sklepu maribor- ske skupščine komunalne skup- nosti socialnega zavarovanja de- lavcev, po katerem bi znašal le- tošnji osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje 5 ®/o od bruto osebnih dohodkov zaposle- nih. Ta prispevek bi ostal takšen, kot je bil lansko leto. Nadalje se v sklepu govori o dodatnem pri- spevku za zdravstveno zavarova- nje zaposlenih, ki bi znašal 7,4"/» od bruto osebnih dohodkov de- lavcev, ki še opravljajo honorar- na dela in 4 "/o od neto osebnega dohodka zaposlenih, ki opravlja- jo tako imenovano popoldansko obrt. Ta prispevek bi se plačal od osebnega dohodka v delovnem razmerju. Razprava o tem vpra- šanju je bila brez materialov, ki bi se morali dostaviti odborni- kom pred sejo, saj je bila ta toč- ka dnevnega reda objavljena tik pred začetkom seje. Kljub temu, da je bila ura že 14.30, so odbor- niki krepko posegli v razpravo, v kateri so bili osvetljeni problemi v zdravstvu z zornega kota zava- rovancev. Po obširni razpravi so celoten predlog komunalne skup- nosti soglasno zavrnili s pripom- bo, da naj ta v najkrajšem času pripravi konkretno in argumen- tirano poročilo o upravičenosti dodatnega obremenjevanja za- varovancev. Obveznosti večje pravice (la B^anjše? Kdaj bodo zadostovala sred- stva za zdravstveno zavarovanje delavcev in kmetov? Zakaj nima zavarovanec pravice odločanja na uporabo sredstev, ki jih je sam prispeval? Zakaj ni efektne kontrole nad zdravstveno potroš- njo ...? Iz leta v leto lahko ugotavlja- mo večje izgube na področju zdravstvene potrošnje, hkrati pa zoževanje pravic zavarovancev. Z reorganJEacijo zdravstvene službe se je utemeljevala zmanj- šana potrošnja sredstev v zdrav- stvu in zboljšanje položaja zava- rovancev. Proračunska potrošnja v ormoški občini se je v tem letu v primerjavi s preteklimi leti znatno zmanjšala. Ce na primer v gospodarstvu nekaj ne gre, po- tem iščemo izvor teh gospodar- skih problemov, da se ti odpra- vijo pod lastno streho. Tudi soci- alno zavarovanje ima te možno- sti, ki jih vsak preprosti človek vidi. Pred leti so bili na področ- ju socialnega zavarovanja manj- ši prispevki, hkrati pa so bile večje pravice zavarovancev. V kmetijstvu je v ormaški občini povprečna plača 64 tisoč starih dinarjev, kar se z nagrajevanjem v socialno-zdravstvenih služlaah sploh ne more primerjati. Ce smo v poreformnem času ugotovili. da v določeni gospodarski orga- nizaciji nekaj ni v redu, se je za- čelo dejansko ugotavljati. Gospo- darske organizacije z 80"/o plača- mi so rasle in Se rastejo kot gobe po dežju. Vsekakor bi bilo po- trebno tudi v zdravstvu priti do racionalizacije sredstev. In kaj je sedaj boljšega v zdravstvenem zavarovanju po reorganizaciji? To danes ne ve nihče povedati. V kmečkem zavarovanju ugotav- ljajo, da bodo morali v letoš- njem letu odšteti za 50 milijonov starih dinarjev sredstev več (pri suficitu) kot v lanskem letu. Na ta način revnejši podpirajo bo- gate. Krivda v sistemu delitve osebnili doliodicov Predstavniki regionalne ko- munalne skupnosti zdravstvene- ga zavarovanja delavcev iz Ma- ribora so v razpravi med drugim trdili, da je služba včasih nemoč- na pred potrošnjo sredstev soci- alno-zdravstvenega zavarovanja Dokler bo zavest zdravnikov takšna kot doslej, se položaj bistveno ne bo izboljšal. Za vse- mi temi problemi pa stoji sistem delitve osebnih dohodkov v zdravstvu. Zdravnik ne more bi- ti plačan po sistemu delitve o- sebnih dohodkov v gospodarstvu, ker so v zdravstvu popolnoma drugačni pogoji. Dokler bo v ve- ljavi dosedanji sistem, bomo vedno govorili o primanjkljajih v zdravstvenem zavarovanju, kvaliteta zdravljenja pa bo pa- dala. Pri tem pa je še nolrebno omeniti, da služba socialnega za- varovanja nima nobene pravice posegati v delitev osebnih do- hodkov v zdravstvu. Ze zaradi navedenih vprašanj so se odborniki smelo odločili in z dvigom roke zavrnili sklep re- gionalne skup.ščine zdravstvene- ga zavarovanja delavcev Mari- bor o dodatnih obremenitvah za zdravstveno zavarovanje. -op Občina Lenart PREDLOG VREDEN POZOR- NOSTI o vprašanju nezaposlenosti in o možnostih zaposlitve v lenar- ški občini smo na kratko že po- ročali v prejšnji številki našega lista. Danes bi spregovorili ne- kaj besed o predlogu, ki ga je podala na zadnji seji SO Lenart predsednica občinske konferen- ce SZDL Lenart tovarišica Jel- ka Firbas. Predlagala je, da bi bila ena izmed možnosti za re- šitev vprašanja nezaposlenosti v občini tudi v tem, da bi neka- tere tovarne, ki so v industrij- skih središčih (Maribor) in na- meravajo razširiti oziroma gra- diti nove objekte, vendar nima- jo za to na razpolago primer- nih zazidalnih parcel, zaintere- sirali za gradnjo v Lenartu. Kolikor bi se katera izmed to- varn odločila za navedeni pred- log in bi želela v Lenartu gra- diti svoj obrat, bi lahko dobila na razpolago pod ugodnimi po- goji gradbeno parcelo s primer- no lokacijo, ki je v Lenartu ne bi bilo težko najti. Predlog tovarišice Firbasove je bil z odobravanjem sprejet in lahko pričakujemo, da bodo v zvezi s tem že v kratkem stor- jeni začetni koraki in organi- zacijske priprave za realizacijo predloga. Ob vsem tem še vedno ostaja odprto vprašanje, če so tovarne v Mariboru in drugih industrij- skih centrih v trenutnem stanju izvajanja gospodarske reforme sploh zainteresirane za razširi- tev proizvodnje in za novograd- nje, in za konkreten primer še pomembnejše vprašanje — če so zainteresirane za dislokacijo svojih proizvodnih obratov? Kolikor morda za vse to še niso dovolj zreU pogoji in to- varnam finančne zmogljivosti ne omogočajo večjih razširitev proizvodnje — ali še bolje re- čeno, da se za sedaj še izogi- bajo, da bi gradile svoje nove obrate tudi zunaj svojega stro- gega centra, bomo po vsej ver- jetnosti že v bližnji prihodnosti lahko doživeli v tem pogledu bistvene spremembe. Na drugi strani pa se mi zdi, da je že napočil čas, ko moramo misUti tudi na ekonomski razvoj manj- ših krajev, v katerih po vojni nismo koncentrirali ekonomske baze, ki je bila včasih vse pre- več usmerjena samo v določene centrr;. Ce hočemo, da bomo skladno razvijali vsa območja v republiki in končno tudi v zveznem merilu, bomo- morali temu vprašanju posvetiti v bo- doče več pozornosti. S tem ne bomo reševali samo vprašanja trenutno brezposelnih občanov, temveč bomo reševali splošno socialno-ekonomsko vprašanje naših delovnih ljudi. J. s. Občina Slov. Bistrica Skupščina zavrnila pripojitev lelcarne Kljub temu, da je bilo na zadnji seji skupščine občine Slovenska Bistrica v petek, 23. februarja, na dnevnem redu sprejemanje resolucije o usme- ritvi razvoja občine v letu 1968, je bila najburnejša razprava o pripojitvi zdravstvenega doma, lekarne in Kemocida k ustrez- nim ustanovam v Mariboru. 2e na zadnji lanskoletni seji skupščine so odborniki zavrnili pripojitev zdravstvenega doma Slovenska Bistrica k zdravstve- nemu domu Maribor. Vzrok, da niso glasovali za pripojitev, je bila premalo pripravljena do- kumentacija, kako bo novo združenje zdravstvenih domov v novi integracijski obliki de- lovalo in kakšne bodo samo- upravne pravice posameznih se- danjih zdravstvenih domov. Predlog predsednika skupšči- ne Mira KOLENKA se je glasil tako, da bi odborniki glasovali za priključitev s priporočilom, da bi naj bil zdravstveni dom Slovenska Bistrica samostojna delovna enota. Predsednik medobčinskega zdravstvenega centra, dr. Sreč- ko KOREN je pojasnil, da bo po združitvi nov samoupravni or- gan vseh združenih ustanov gla- soval o organizacijski obliki. Tudi razprava je potrdila želje Bistričanov, da si želijo zdrav- stveni dom kot svojo samostoj- no ekonomsko enoto. Tako je skupščina končno sprejela pri- pojitev s priporočilom, da osta- ne zdravstveni dom Slovenska Bistrica samostojna delovna enota. BISTRIŠKA LEKARNA NAPORE J SAMOSTOJNA Najbolj mučna razprava na minuli seji skupščine je bila pripojitev bistriške lekarne k združenju mariborskih lekarn. Predstavnica lekarne, občinska odbornica Erna Pristovšek, je povedala, da posluje bistriška lekarna s suficitom in da ima za dva odstotka nižjo maržo od mariborskih. Po priključitvi pa bi morali poslovati z isto maržo kot mariborske lekarne. Nada- lje je izrazila željo svojega ko- lektiva, ki se ne želi priključiti nikamor, ker tudi zakon ni ja- sen v svojem 65. členu, ko go- vori o lekarniški službi, ali se integracija mora izvesti po za- konu ali ne. Bistriška lekarna pa na zahtevo ni dobila odgovo- ra od gospodarskega sodišča SRS, ali mora biti pripojitev iz- vedena ali ne, če tega kolektiv ne želi. Ker tudi predstavnik maribor- skih lekarn ni mogel pojasniti, ali se integracija mora izvršiti, so odborniki glasovali proti pri- ključitvi bistriške lekarne k združenju mariborskih lekarn. Naslednja točka dnevnega re- da je bila pripojitev »Kemocida« k ustrezni ustanovi v Mariboru. Ker je bila ta združitev uteme- ljena, so jo odborniki soglasno sprejeli. -b Kdaj bodo LjutomerčanI zadovoljni? 6. septembra lani je pričelo ljubljansko gradbeno podjetje Gradiš z odkopom zemlje za gradnjo novega trajnejšega vo- dovodnega omrežja v Ljutome- ru. Dva dni kasneje je maribor- sko industrijsko montažno pod- jetje pričelo z delom na novi vodovodni trasi. Po pogodbi bi morala ta dela biti končana do 1. novembra lanskega leta. Gradnja vodovoda pa se je za- radi otežkočenosti nabave vodo- vodnega materiala, ki ga serij- ski ne proizvajajo, zaradi različ- ne sestave tal — od močvirnate pa do trde zemlje, zavlekla do letošnje pomladi. To so v glav- nem argumenti, s katerimi ope- rira industrijsko montažno pod- jetje Maribor (IMP). Na celotni trasi 1846 m so položili 420 vo- dovodnih cevi. Nad osnovno šolo Ivana Cankarja v Ljuto- meru so zgradili dva velika zbi- ralnika vode, ki skupno držita 600 cm' vode. Ko bo vodovod popolnoma gotov, kar bo kma- lu, ker so groba betonska dela na rezervoarjih oziroma zbiral- nikih gotova, bo Ljutomer ob veliki potrošnji za tri dni v primeru defekta lahko oskrbo- van z vodo iz zbiralnikov. To je nekaj splošnih značilnih podatkov iz kratkega historiata sodobne gradnje novega vodo- voda v Ljutomeru, ki bo lahko ta kraj oskrboval z vodo brez večjih popravil v naslednjih 50 letih. Sedanje vodovodno sta- nje pa je marsikateremu Lju- tomerčanu zavrelo kri, saj se je večkrat pripetilo, da je stari vodovod, ki ni zmogel prevelike potrošnje vode, kar na lepem odpovedal, in to ne glede na letni čas in vodno stanje. Te razmere, kot je videz, pa se bo- do kmalu uredile. -p Manfše zaposlovanje v tuilnl Zaposlovanje v tujini |e bilo v preteklem letu manjše kot v letu 1966. Nad 90 V. interesente v Z3 delo v tujini se jih je za- poslilo v Avstriji. V ZR Nemci ji še le minimalna zaposlitev. Največ delavcev se zaposli v g radbeništvu in gostinstvu. Po- vpraševanje po tekstilnih delav kah. Manj se je zaposlilo nekv alificiranih delavcev, več pa strokovnjakov. Podatki Zavoda za zaposlova- nje v Mariboru, ki obsega ob- čine Ljutomer, Lenart, Ormož, Ptuj in Sloveaska Bistrica, kaže- jo, da je bilo zap•o«^lov3nje v tu- jim v prefeklem letu manjše kot v letu 1966 za okrog 30 "/o. Tu so upoštevani delavci, ki so se za- poslili s posredovanjem zavoda, oziroma so pri njem legalizirali svojo zaposlitev v tujini. Ce pa uDoštevamc dejstvo, da so se v letu 196? zglssili pr! zavodu tudi mnogi delavci, ki bi ob pogojih, ki so veljali v preteklih letih, šli na delo v inozemstvo mimo zavoda, po^em je odstotek zmanjšanja še večji. Predvsem je skoraj popolnoma prenehalo zaposlovanje v Zvezni republik: Nemčiji, ki sprejema na delo le še nekatere profile kvalificira- nih delavcev. Nad 90'/o vseh za poslenih v tujini je odšlo v Av- strijo, kjer so se zaposlili največ gradbeništvu m v gostLnstvu. Povpraševanju avstrijskih firm po tekstilnih delavkah zavod ni mogel zadostiti, ker takih profi- lov ni odveč in ker se delavke zaradi sorazmerno nizkih plač v avstrijski tekstilni industriji ne želijo tam zaposliti. Med de- lavci, ki jim je zavod posredo- val ziposlitev v tujini, so v ve- liki večini taki, ki so že dalj ča- sa čakali na zaposlitev doma, a je nis^o uspeli dobiti. V gradbe- ništvu so se zaposlili tudi šte- vilni polproletard, ki jim sezon- ski zaslužek v tujini pocneni va- žen dohodek. V preteklem letu je zavod uspel orgainizirano zaposliti pr ve delavke tudi v švicarskih konfekcijskih tovarnah. Možno siti so tu še sorazmerno velike-, občutna ovira pa je sTvicarska zahteva, da se lahko praviloma zaposlijo le kvalificirane aH pri- učene delavke, ki so samske in stare največ 35 let. Emigracijski tok je torej še vedno usmerjen v zahodnoe- vropske države; struktiira po dr žavah je bila v letu 1967 nasled- nja: Avstrija 91,3 "/o, Švica 3.66 •/a, ZR Nemčija 2,40 »/o, Francija 1.04 »/o, Velika Britanija 0,?4''/o, posamične osebe pa na Šved- skem, v Italiji, Belgiji, Nizozem- ski, Maroku, ZDA in Uchteastei- nu. Značilno je, da je zelo malo skupinskih zaposlitev. Delovne pogodbe sklepajo za dobo 3 me- secev do enega leta in je torej zaposlitev v tujini le začasnega značaja. Glede na močan padec zapo- slitve nekvalificiranih delavcev pa je delež strokovnjakov rela- tivno narastel. Nekvalificirani delavci vedno težje najdejo za- poslitev tako doma kot v tujinL Iz posameznih občin se je s posredovanjem zavoda ali-z le- galizacijo pri zavodu zaposlilo v tujini: Občina 1966 196? indeks Ljutomer 429 21? 50.0 Ormož 79 98 124,0 Ptuj 1.044 516 49,4 SI. Bistrica 106 95 89,6 Poseben problem so povratni- ki, ki so odhaiali v tujino pred neka! leti. ko so delovne orga- nizacije še močno pogrešale stro. kovne delavce, ti pa so odhajali samovoljno, tudi brez posredova- nja zavoda. Sedaj se delovne or ganizacije branijo sprejeti te de- lavce, čeprav so »o mnogokrat kvalificira ali visoko kvali- ficirani delavci takšnih pro- filov, ki jih delovne organi- zacije iščejo. Toda tako stališče ni vedno opravičljivo, kljub »grehu«, ki oa je delaver Ntorii Z. R. Zaključna dela na zbiralnikih POPRAVKI Prosimo bralce, da popravijo v naši letošnji 8. številki pri ti- sku nastale napake: podnaslov v sestavku Organi- zirano obvešran.ie .javnost* na peti strani, ki se pravilno er'asi: Več prireditev, ki bodo posveče- ne jubileju; naslov sestavka v rubriki Or- mož skozi stoletja na šesti stra- ni, ki se pravilno glasi: PKFBI- VALSTVO VZHODNIH SLO- VENSKIH GOKIC PO URBAR- JU IZ LETA 1756; naslov sestavka na dnu dru- sppa stolpca na 8. strani, ki se nrt>«!in- "lasi: Lovrenc — 2n- pečja va&. Prostovoljno gasilsko društv( v Stojncih je imelo pred nedav- nim svoj redni letm uUčni zbor, kjer so razpravljali o lanskc;- letnem delu društva in spvep mali plan dela za tekoče leto. Lansko leto so zelo uspešno končali, saj je požarnovarno- stna služba gasilcev in občanov delovala tako uspešno, da nisi imeli v vasi niti enega požara Pri tem gre v veliki meri za- sluga gasilcem, ki so na tem področju storili vse potrebno, di je sama preventivna služba pre prečila, da bi lahko »ognjen petelin« uničil z veliko truda ii znoja postavljene domove tei drugo kmečko premoženje, ko so spravljeni pridelki, kmetijslc stroji itd..., Lansko leto so i prostovoljnim prispevkom na- brali okrog milijon starih dinar- jev. S tem prispevkom vaščanoi so kupili novo vodno črpalko ii pogon.ski motor za gasilski avto Še vedno pa jim primanjkiajeji tlačne cevi, vendar pa za naku! le-teh trenutno nimajo potreb nih denarnih sredstev. Društvo si prizadeva, da t vključilo v svoje vrste čimve mladine. Ta akcija pomladitvi društva jim je v lanskem leti zelo uspela, saj so vključi' okrog 40 mladih fantov in de klet, ki so že pričeli aktivno de lovati'. Društvo bo v kratket pripravilo tečaj za gasilce, v ka terem si bodo predvsem mlaji gasilci pridobili potrebno teor« tično in praktično znanje. Pred kratkim so preizkusi vse vodnjake, ki bi jih glede fl količino vode v primenj pnžai lahko uspešno uporabili. Ker enem zaselku niso imeli prime' nega vodnjaka, so tam zgradi novega. Tako so izdelali načf po katerem ima vsaka hiša ' gospodarsko posloole že vnaprf določeno, iz katerega studenca vasi bodo v primeru požara W pali vodo za gašenje. Kot je povedal Konrad Ja" žekovič, ki je član PGD Stojn' in je tudi občinski odbornik. ^ dru.štvo letos konec maja pf*' znovalo 45-letnico delovaoJ' Takrat bodo priredili veliko «^ selico s kulturno-zabavnirr, pt^ eramo.-n in nastopom svojih d« setin. Kot vidimo, s<.'> gasilci ' Stojnc zelo agilni in že ? Pf* ventivno dejavnostjo orenrpf"'' jejo, da bi v vasi lahko izbrulj vi pojar Kolikor pa bi ?p , vseeno zgodilo, so t^koi pravljeni in v stanju 'pos^^[ oziroma lokalizirati »r-^ petelina«, da se ne bi p tudi na sosedne strehe Nm delo lahko samo pohvalimo jim zaželimo veliko usp^h.-«« j. s- Zbor volivcev v Veliki ^ Nedeiji Volilci, prisotni na zboru, ki je bil v nedeljo, 11. t. m., so predlagali, da se naj katastrska občina Vičanci uvrsti v drugo skupino za obdavčitev, dokler ne bo izvedena klasifikacija zemljišč. Drugih predlogov in pripomb ni bilo. O predlogu odloka o prispev- kih in davkih občanov je glede na razvrstitev posameznih sku- pin razpravljal tudi svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri skupščini občine Ormož ter predlaga občinski skupščini: 1. katastrski občini Bresnica in Strjanci se naj uvedejo v drugo skupino s tem. da se prispevna stopnja v celotni druRi skupini katastrskih občin dvigne na 1 "/o od katastrskega dohod- ka; 2. prispevek za. preprečeva- nje metiliavosti naj znaša 0.50 odst.; 3. za sredstva, ki bi bila potrebna za organizacijo obram- be proti toči se naj uvede stop- nja y 1.259/0 od katastrskega dohodka s pogojem, da so v takšno obrambo vključene tudi občine, ki mejijo na to področ- je, -p ObčHia Letvart Inalidske zadeve in varstvo družine Varstvo mladoletnikov Na področju varstva mlado- letnikov je bilo v lenarški ob- čini v začetku lanskega leta za- jetih v varstvo 118 mladoletni- kov. Do konca leta se je to število zmanjšalo na 102. V ka- tegorijo mladoletnikov spadajo otroci do 18. leta starosti. Glede na ogroženost jih po osnovnih karakteristikah delimo v devet skupin. Največ je duševno defektne mladine, teh je 36, in telesno de- fektnih 16. Mnogo je tudi vzgoj- no zanemarjenih. Tu so mišljeni predvsem mladoletniki, ki so že storili katero izmed kaznivih dejanj in so bili zaradi tega ob- ravnavani na sodišču. Moralno in vzgojno ogroženih je v lenar- ški občini trenutno 13 mladolet- nikov. To so predvsem mlado- letniki, ki so moralno in vzgojno ogroženi iz različnih vzrokov in jih obravnava le skrbstveni or- gan. Glede na storilce kaznivih dejanj je opaziti, da število sto- rilcev, mlajših od 14 let, raste. Ker še niso dopolnili 14 let, jih obravnava le skrbstveni organ. Tem mladoletnikom bi morala socialna služba posvetiti več pozornosti kot do sedaj. Podatki kažejo, da prav iz njih izhajajo poznejši povratniki, ki jih prej ali slej, ko dopolnijo 19 let, ob- ravnava sodišče in ima družba znatno večje stroške in proble- me z njimi. Vzgojno zanemarjeni ali mla- doletni prestopniki so bili s stra- ni socialne službe zadovoljivo obravnavani. Čeprav jih je še sorazmeroma malo število, je z njimi mnogo vzgojnega dela, saj zahtevajo tudi vsestransko ana- litično obdelavo pri zbiranju po- datkov, potrebnih za izčrpno po- ročilo sodišču. Pravzaprav se z njimi prične šele pravo vzgojno delo po obravnavi na sodišču in po izreku vzgojnega ukrepa. Takrat so še posebej potrebni spremljanja in vodenja — vse do takrat, dokler vzgojni ukrep ne doseže svojega namena. Skrb in delo skrbstvenega organa ne smeta prenehati niti takrat, ko je mladoletnik oddan v vzgojno poboljševalni zavod. Referent za področje socialne- ga varstva je vodil v lanskem letu razgovore z mladoletniki, jih obiskoval na dorpu ter da- jal staršem nasvete pri vodenju in vzgoji mlajšega mladoletni- ka, ki mu je bil izrečen vzgojni ukrep strožjega nadzorstva. Po- magali so jim tudi pri vključitvi v uk in šolanje in v drugih po- moči potrebnih primerih. Za izvrševanje strožjega nad- zorstva bi bilo potrebno poiskati sodelavce, prostovoljne sodelav- ce, kakor jih imenujemo, da bi pomagali pri izvajanju vzgojnih ukrepov. Imeti bi jih morali q vsem območju občine, v nepo sredni sredini, kjer mladoletni ki živijo in delajo. REJNIŠTVO V reji imajo deset rejence^ To so predvsem mladoletnilj brez roditeljev (4), moralno j vzgojno ogroženi (4) ter eko nomsko ogroženi (2). Tudi n tem področju je referent opra vil več obiskov na domu, precj vsem, ko je pripravljal rejnišk družino na sprejem rejenc; Rejnikom je pomagal z nasvei pri vzgoji in vzdrževanju in ure jal razmere v šoli. Problemo glede iskanja rejniSkih družii nimajo in imajo vedno že vna prej zbrane ponudbe ljudi, |^ želijo vzeti otroka v rejo. Kg občina Maribor, ki ima rejenci na območju lenarške občin^ plačuje večje rejnine kot lenar ška, so se začeli lenarški rejnilj pritoževati nad nizkimi rejnina mi. Posvojene imajo tri otrok« Vsi so v dobrih družinah. Ke so posvojitelji izven lenarški občine, ne morejo natančni kontrolirati ravnanja posvojite. Ijev s posvojenci. Zato pa s( pred sklenitvijo posvojitvene^i razmerja dobro preučili razme- re posvojiteljev, sedaj pa kon. trolira socialna služba občinf posvojiteljevega bivališča. VARSTVO ODRASLIH Na področju varstva odraslU so v lanskem letu obravnavali 133 prošenj za socialne podpore in izdali prav toliko odločb. V preteklem letu je dobivalo stal- ne socialne podpore 128 oseb. pet oseb pa je dobilo enkratne socialno podporo. Za stalne so- cialne p(|dpore so porabili 57.748,00 din, za enkratne pa 239,10 din. J. S. (Nadaljevanje prihodnjič! Stran 1 TEDNIK — pefek, 1. marca 1968 Strnn 1 Vso skrb za lep videz mesta Delo krajevne skupnosti Ptuj bi bilo uspešnejše, če bi imela ^eč finančnih sredstev. Letos bo posvetila največ pozornosti pri- pravam na 1900-letnico Ptuja. Imenovana bo komisija, ki bo nadzorovala čistočo v mestu. Imenovan je štab za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V skladiščih Odpada so nevarne lioličine odpadnega materiala. Pristopiti bo treba k ureditvi graj- skega hriba. Hišico na desnem bregu Drave nameravajo podreti. Tudi letos »Ptuj v zelenju in cvetju«. Na seji sveta krajevne skup- nosti Ptuj so pred kratkim raz- pravljali o zaključnem računu za leto 1967, programu in o fi- nančnih načrtih za letošnje leto. Iz poročila zaključnega raču- na za lansko leto je razvidno, da je krajevna skupnost kljub minimalni dotaciji veliko nare- dila. Vsak dinar je morala »obr- niti trikrat«. Delo krajevne skupnosti bi bilo še bolj uspeš- no, kolikor bi imela več finanč- nih sredstev. Glavno delo kra- jevne skupnosti je bilo vzdrže- vanje krajevnih cest, na katere je navozila nad 1000 kubikov gramoza. Člani sveta so ocenili delo krajevne skupnosti kot zelo dobro. Ko so govorili o letošnjem planu dela, so bili enotni, da se bo treba vključiti v pripravo za praznovanje 1900-letnice Ptuja. Tudi program dela krajevne skupnosti za prihodnje je temu primerno sestavljen. Krajevna skupnost računa na pomoč ob- čanov, da bi res lepo uredili mesto, za tako velik jubilej. Imenovana bo posebna komisi- ja, ki bo nadzorovala čistočo mesta, predvsem čistočo na dvo- riščih, ob glavnih vhodih, kakor tudi ureditev zelenic in parkov ter čistočo ulic. Na balkone in okna bo treba namestiti čimveč cvetlic. Tudi v letošnjem letu bo organizirano nagradno tek- movanje »Ptuj v zelenju in cve- tju«. Ocenjevali bodo urejenost balkonov, oken, dvorišč... Za čistočo mesta bo moralo več na- rediti komunalno podjetje in turistično- društvo. S skupnimi močmi občanov bi akcija uspe- la. Svet je sprejel več sklepov. Med temi je tudi ta, da bi skle- pe sveta krajevne skupnosti ob- javljali v Tedniku in tako z nji- mi seznanjali občane v posebni rubriki. Sklenili so tudi, da bo treba hm prej porušiti hišo na des- nem bregu Drave pri mostu, ki kazi okolje. Potrebno je, da sta- novanjsko podjetje tamkajšnje stanovalce preseli. Člani sveta so nakazovali potrebo po čim prejšnji gradnji nove avtobusne podaje. Svet je imenoval štab za var- stvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za predsednika šta- ba je bil imenovan predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Cene. Stab šteje devet članov in ima enako število namestnikov. S programa dela štaba je raz- vidno, da obravnava predvsem preventivo. Večje nesreče je treba že prej preprečiti. Član; sveta so predlagali, naj bi gasil- ska služba organizirala raznt tečaje, predvsem za tiste, ki de- lajo ponoči (čuvaji) in jih se- znanila z varnostnimi ukrepi Posebno v nočnem času je ve- liko nesreč in požarov. Tako; so tudi ugotovili, da so v obel: skladiščnih prostorih odpada v Muršičevi ulici in na Bregu pre- velike zaloge odpadnega mate- riala, ki bi v primeru požare lahko povzročile večjo škodo Te količine bo treba omejiti m manimum. Člani sveta so se zanimali kako je z ureditvi.io grajskegž hriba. V letošnji pomladi bi mo- ral biti urejen, da bo v prihod- njem jubilejnem letu grajske okolje, kot je treba. Takoj bc treba pričeti s saditvijo lepotič- nega drevja in drugega zelenja Na seji so obravnavali še vr- sto stvari, ki jih bo treba urediti v prihodnjem obdobju. ZR Smetniee povsod Kamorkoli se v Ptuju obrneš, naletiš na smetnice. 2e res, da m.oTajo bibi, kajti smeti je treba zbrati iin odipeljati. Toda poglej- mo, ali morajo res stati na ploč- nikih v uJicah, pred stanovanj- sikiml bloki, tik ob vhodih. Več- krat so polne smeli in druge ne- snage, ki neprebavljivo visi iz njih, vse polno te robe pa je tu- di na tleh okrog njih. Veter raz- naša papir in smeti. Kot po navadi bomo iskali i krivca za tako stanje. Toda ali se ne bi vprašali najprej, kaj lahko storimo sami? Ali ne bi mogli postaviti smetaic vsaj za vogale poslopij, na dvorišča ali pa po možnosti v za to pripravne hodnike. Seveda je delavcem, ki jih praznijo naj'bolj pri roki, če so tako rekoč že na cesti. Ali ne ^1 bilo potrebno opozoriti pod- jetje, ki skrbi za čistočo, da je treba za čistočo in red do kraja poskrbeti in zato smetniico nesti par metrov al pa z avtomobilom malo obrniti na dvorišče in po- dobno. Vsako leto v Ptuju organizira- mo ted*n cvetja in podobno. To- da kaj nam pomagajo vsa okna in balkoni v cvetju, če bodo, po- sebno še tujc-i, ki na take stvari še posebej pazijo, bodle v oči te smetnice. Pa ne samo smelmice in nesnaga okoli njih, cele kupe odloženega materiala najdeš po ulicah. Približuje se jubilejno le- to mesta Ptuja, ko bomo morali posebno paziti na vsako malen- kost in vsako nevšečnost takoj odpravit!. Kaj, ko bi pričeli pri smefcndcah in naijprej te spravili v red? ZR Smetnice kazijo videz ulic in mesta □BCINA SLOVENSKA BISTRICA Odstopanja od srednjeročnegii načrta razvoja občine Srednjeročni perspektivni pla- ni razvoja občin in republik so bili narejeni v času, ko je kaza- la situacija ugodne možnosti hi- trejšega napredka in razvoja. Razvoj v letu 1966 je to tudi po- trdil. Toda sredi leta 1967 se je pokazalo, da so bile nekatere na- povedi prehitro izrečene. Gospo- darska situacija pri nas in v sve- tu je stagnirala, zato nas tudi ne more presenetiti dejstvo, da je proizvodnja v letu 1967 pred- vsem v industriji precej padla. Gospodarstvo Splošna raven gospodarske ak- tivnosti prvega leta srednjeroč- nega programa razvoja občine je bila kljub težavam, ki so se po- javljale v letu 1966, zadovoljiva. Večina gospodarskih področij v občini sicer ni dosegla povpreč- ne predvidene letne dinamike za- radi poostrenih pogojev poslova- nja. Vendar obseg proizvodnje in storitev v občini ni bistveno odstopal od dosežene dinamike v SR Sloveniji. Nekatera posamez- na področja pa so dosegla celo boljše rezultate. V tem letu je bi- lo pomembno povečanje produk- tivnosti dela ob znižanju števila zaposlenih. Tako se je produk- tivnost v industriji povečala za 8,5 in v kmetijstvu za 14,2 od- stotka. Kmetijstvo Srednjeročni perspektivni plan je predvidel rast industrijske proizvodnje po 13- do 14-odstotni letni stopnji. Kljub temu da ni bila dosežena tako visoka pro- izvodnja v letu 1986, smo lahko zadovoljni. Doseženi obseg indu- strijske proizvodnje v občini je bil v tem letu namreč višji od republiškega in zveznega pov- prečja. Obseg proizvodnje je bil večji v Impolu, Steklarni in v obratu Ingmaga v Cezlaku. V opekarni Pragersko, v obratih LIP in v to- varni olja pa je bila proizvodnja nižja kot v letu 1965. Leto 1967 pa je prineslo popol- noma drugačne rezultate v indu- strijski proizvodnji. Vključitev v mednarodno delitev dela, težja gospodarska situacija doma in v svetu, vse to je pripomoglo, da je obseg industrijske proizvodnje padel. Tako v letu 1967 ni bil do- sežen odstotek proizvodnje iz le- ta 1966, ampak je indeks doseže- ne proizvodnje glede na leto 1966 v 1967. letu za 2,6 odstotka manj- ši. Letošnje leto prinaša industrij- ski proizvodnji v bistriški občini nove svetle perspektive. V tovar- ni Impol predvidevajo, da bo le- tos začela z obratovanjem nova valjarna, v katero so v minulih letih investirali precej sredstev. Tako bi se naj v letošnjem letu povečal obseg industrijske pro- izvodnje za 25,5 odstotka glede na preteklo leto. To ogromno pove- čanje se nanaša v veliki meri na tovarno Tmpol. industrija v letu 1966 kmetijstvo ni dose- glo rezultatov, katere je predvi- del srednjeročni perspektivni plan razvoja bistriške občine. Saj je v tem letu zaostala kmetijska proizvodnja tudi za republiškim povprečjem za 1,3 odstotka. Ven- dar je več objektivnih vzrokov, zakaj je bila v tem letu proiz- vodnja manjša. Vzrok so bile predvsem prevelike količine pa- davin Veliko škode pa je povzro- čilo tudi veliko neurje. Tako so vremenske neprilike samo pri Agrokombinatu KZ Slovenska Bistrica napravile škode za več kot 66 milijonov starih dinarjev. Leto 1967 pa je popolnoma dru- gačno od prejšnjega. Ocene za minula leta pravijo, da se je kmetijska proizvodnja v tem le- tu dvignila za 8,9 odstotka. Ta- ko dober rezultat pa pogojuje predvsem dobra letina in pa prvi rezultati del na obnovi vinogra- dov in ostalih površin pri Kme- tijskem kombinatu KZ Sloven- ska Bistrica. Je pa minulo leto pokazalo dru- go slabost. Trgovska mreža na- mreč ni mogla odkupiti celotne- ga pridelka, predvsem sadja. Ta- ko bo kmetijstvo doseglo prvi re- zultat le takrat, kadar bo tudi za- gotovljen odkup proizvodnje. Za letošnje leto pa je predvi- dena zopet manjša rast proiz- vodnje v merilu z lanskim letom in to za 3,4 odstotka. Ze teh nekaj navedenih podat- kov je pokazalo, da bo letošnje leto prineslo bistriški občini no- ve možnosti razvoja. O tem govo- ri tudi podatek, da se bo izvoz v letošnjem letu povečal za 40 od- stotkov v merilu z lanskim le- tom. Ce bodo znali izkoristiti v bi- strišl-fi občini vse ugodnosti, ki se jim nudijo v letošnjem letu, ne bo tako hitro prišlo do tako slabih rezultatov kot v minulem letu. -b TUDI V LENARTU PREMALO STANOVANJ Stanovanjska vprašanja pred- stavljajo v občini, zlasti pa v Lenartu, poseben problem. V mesecu novembru 1966 so bile vse prošnje za dodelitev stano- vanj odstopljene takrat na novo ustanovljeni organizaciji za go- spodarjenje s stanovanjskimi hišami. Vse tozadevne proš.nje rešuje sedaj Komunalno stano- vanjsko podjetje v Lenartu. Po- trebe po stanovanjih so iz dneva v dan večje. Zlasti čutijo to po- trebo pri stanovanjih za stro- kovni kader, tako za potrebe u- prave skupščine občine Lenart, kakor tudi za druge javne služ- be kot so — šolstvo, prosveta in zdravstvo. Trenutne potrebe na- rekujejo, da bi morali samo v Lenartu zgraditi najmanj tri stanovanjske bloke po dvajset stanovanj, če bi hoteli zadostiti najnujnejšim potrebam. Naj- bolj pereč problem povzroča po- manjkanje stanovanj za pro- svetni kader, predvscn na šolah v Cerkvenjaku, Voličini in v Zgornji Sčavnici Za prosvetni kader v Zgornji Sčavnici že gra- dijo stanovanjski blok, tako, da bo še v tem letu vprašanje sta- novanj za prosvetne delavce v tem kraju rešeno. V letošnjem letu je predvidena tudi gradnja stanovanjskega bloka za pro- svetne delavce v Voličini. Pri- čela pa so se že tudi priprav- ljalna dela za gradnjo trgovsko- stanovanjske hiše v Lenartu. Na območju občine Lenart je ustanovljenih 28 hišnih svetov. Poslovanje teh je zelo pereče in narekuje nujne spremembe in ukrepe. Ugotovljeno je, da od 28 hišnih svetov — zadovoljivo posluje le 16. Nekateri hišni sveti sploh ne delujejo in ne od- igrajo vloge. Komunalno-stano- vanjsko podjetje Lenart v ce- loti vodi finančno poslovanje hišnih svetov. Tudi krajevne skupnosti bodo morale posvetiti hišnim svetom več pozornosti kot do sedaj in jih vključiti v aktivno delo na njihovem po- dročju. V letu 1967 so izdali 12 soglasij za dodelitev stanovanj, za katera si je občina obdržala razpolagalno pravico. Upajmo, da bo stanovanjski problem v lenarški občini v do- glednem času rešen in bodo do- bile stanovanja vse družine, ki se trenutno stiskajo v neprimer- nih in zdravju škodljivih pro- storih, ki bi jim lahko rekli vse drugo kot pa stanovanje. J. S. Ceste v ptujski občini Glede na to, da precej vozim po cestah 11., lil. in IV. reda ter se pogosto srečujem z državljani, ki mi očitajo stanje cest v ptujski občini, sem se odločil prenesti te očitke na papir. Mislim namreč, da bi jih morala slišati tudi širša javnost in odgovorni dejavniki, ker tako naprej več nt mogoče. Bencin se je trikrat podražil, ker je potrebnih več sredstev za vzdrževanje cest. V redu, naj se podraži! Pri registraciji motornih vozil plačamo cestni prispevek po kubaturi ali tonaži, ceste pa so v takšnem stanju, da moraš voziti po njih v drugi ali celo prvi hi- trosti, če nočeš razbiti vozila. Smo »Štajerci« res manj vredni Slovenci, da ni sredstev, da bi bi- lo vsaj za gramoz in cestarje, h{ bi pokrpali vsaj večje luknje? Ali zadošča izgovor organa cestnega podjetja Maribor, da »ni sredstev«. Je s tem opravljeno? Zakaj si republiški inšpektor za ceste ne ogleda ceste U reda Ro- gatec—Ptuj in ceste Ptuj—Senar- ska, nato ceste III. reda Vurberk —Ptuj, Ptuj—Juršinci, Ptuj—Po- lenšak, Ptuj—letale? "Njegova ugotovitev ne bo mogla biti dru- gačna, kot da je to gospodarski kriminal. Predsednik Tito je 28. julija 1952 v Glini med drugim dejal: »Promet — bodisi železniški ali cestni — je pri nas v slabem sta- nju. V naši državi moramo posve- titi in tudi bomo posvetili največ- jo skrb našemu prometu. Kajti, čemu nam bodo motorizacija m avtomobili? Res so nam neizogib- no potrebni, ker imamo industrijo! Toda. kako jih bomo vzdrževali pri takšnih cestah? Milijoni in milijarde bodo propadli, če ne bo- mo rešili tega zaostalega prome- ta!« Če pomislimo, da je tovariš Tito to poudaril v svojem govoru že leta 1952 in se do danes, vsaj na območju ptujske občine, na cestah 11. in III. reda ni nič izboljšalo, moramo pač verjeti, da nekje ne- kaj ni v redu in da so nekateri kraji zapostavljeni. Tujci, ki obiščejo neko državo, si ustvarjajo mnenje in ocenjuje- jo gospodarsko in politično stanje v precejšnji meri po cestah. Kak- šen vtis odnese tujec, ki prevozi vsaj eno od zgoraj naštetih cest? Ali res m mogoče stanja izbolj- šati? VEKO Ali res mora tako biti? v vašem Tedniku št * od 23. februarja 1968 sem v rubriki Pi- sma uredništvu pod naslovom ALI RES MORA TAKO BITI prebral za- nimiv prispevek pisca Č. N., ki piše v imenu potnikov, da bi jim bila ljubša avtobusna postaja pred go- stilno Horvat, kjer bi lahko našli primerno zavetje pred slabim vre- menom in temo. Da to ni tako, pripisujejo krivdo nekemu nepo- učenemu organu. Žal pa je zadeva drugačna, kot je opisana. Namreč žalostno je, da pisec — vaščan Gorišnice — doslej še ni opazil, da je prav pri gostilni križišče cest 1/3 in 111. reda Gorišnica—Mala vas—Bori ter opisana pešpot na sever proti Zamušanom. To križišče je, pred- vsem poleti, nepregledno. Druga objektivna ovira za avtobusno po- stajo na tem kraju pa je dolg, nepregleden ovinek, v katerem beleži Gorišnica že vrsto promet- nih nesreč, tudi z najhujšimi po- sledicami. Na to pisec članka ver- jetno ni pomislil. Je resna možnost, da bi imeli postajo pred gostilno Horvat tisti avtobusi, ki peljejo iz Ptuja proti Ormožu, nikakor pa ne v obratni smeri. Da je sedaj avtobusna postaja pred križiščem prometne ceste, je sicer res, vendar je to cesta IV. reda in vsaj 80^la manj prometna kot cesta, ki se križa pri gostilni Horvat. Da je sedanja avtobusna postaja v temi in blatu, je tudi res, ven- dar naj zainteresirani potniki ali krajevna skupnost to uredi s ti- stimi avtobusnimi podietji, ki imajo od'prevoza potnikov največ koristi. Ta tudi postavljajo čakal- nice in skrbijo za primerno raz- svetljavo. Pojasniti pa moram še, da po- stavitev ali določitev neke avto- busne postaje ni odvisna od »ne- kega nepoučenega organa«, tem- več je to delo dobro poučenih in za to pristojnih organov. S. V. Zboru nismo prisostvovali 18. februarja je bil v Drbetincih zbor volivcev za krajevno skup- nost Vitomarci, na katerem so obravnavali predlog davčnih obre- menitev za kmetijstvo v letu 1968. Na zbor so vabili volivce po šol- skih otrocih; ker pa večji del otrok iz Slavšine in Smolinc obi- skuje sosedne šole, so ostali vo- livci neobveščent o zboru. Tako jih je le malo prišlo na zbor, skratka Vavšina. Smolinci in (Konec na 5. strani) S seje SO Lenart družbene dajatve, vzdrževanje cest in ... Spremembe odioka o obč. prometaiem davku (Nadaljevanje in konec) Pri sprejemanju odloka o ob- činskem prometnem davku sta bili predlagani dve spremembi, in sicer povečanje stopnje ob- činskega prometnega davka od prometa z alkoholnimi pijačami vseh vrst, ki jih točijo v trgovi- ni na drobno, in sicer od 20 na 30 odstotkov, ter znižanje stop- nje prometnega davka od pro- '-■neta s kmetijskimi stroji in traktorji od 4 na 2 odstotka. Gostinstvo ob enotni stopnji prometnega davka na alkoholne pijače s trgovino nikakor ne more biti v enakopravnem po- ložaju. V trgovini namreč gre za izključno prodajo brez vzpo- rednih storitev in stroškov. Da bi do neke mere uskladili pro- dajo med obema dejavnostima, je bila predlagana sprememba, da bi bila stopnja prometnega davka na alkoholne pijače, pro- dane v trgovini, za 10 odstotkov višja kot v gostinstvu. S tem pa bi bile cene pijačam v trgovini še vedno znatno nižje kot v go- stinstvu. Vendar pa bi zgoraj navede- na pretirana razlika lahko tudi negativno vplivala na gibanje cen v gostinstvu. Bilo pa bi tudi neustrezno, če bi bile cene pijač ^ trgovini izenačene s cenami v gostinstvu. Znižanje stopnje prometnega davka od prometa z motornimi J^ozili, kmetijski.-ni stroji in traktorji pa je bila predlagana ^namenom, da se pospeši teh- nična opremljenost kmetijske Proizvodnje in se v tem primeru preide na sodobno tehnologijo 'spravljanja posameznih kmetij- skih del. To je še posebej važno v zasebnem kmetijstvu, kjer je orirenniienost p kmetijsko meha- nizacijo še vedno izredno nizka. Razprava o odloku o uvedbi komunalnih taks Občinske komunalne takse na cestna motorna vozila v zasebni lastnini uvajajo občinske skup- ščine na podlagi ustreznega re- publiškega zakona, ki skupščine pooblašča, da lahko te takse uvedejo. Komunalne takse so predpisane za vse vrste motor- nih vozil v lasti zasebnikov. Takse so predvidene samo za cestna motorna vozila, tako da jih ne bodo plačevali lastniki traktorjev, ki uporabljajo trak- torje izključno za kmetijsko proizvodnjo in niso registrirani za promet. Zbrane takse se bo- do stekale v dohodek cestnega sklada in bodo uporabljene za vzdrževanje in modernizacijo cest. Predvideno je, da bo iz na- slova taks zbrano letno okrog 40.000 dinarjev. To je približno toliko, kot je bilo doslej zbrano iz naslova taks na kmečke vozo- ve, ki bodo sedaj ukinjene. V razpravah, tako na sejah za družbeno načrtovanje in "finance kot na zborih volivcev, so bila že pred sejo skupščine sprejeta stališča, da se naj občinske ko- munalne takse uvedejo, zlasti pa je bil podprt predlog, da se ukinejo takse na vozove. Financiranje vzgoje in izobraževanja v I. 1968 Ko je skupščina občine Lenart v lanskem letu sprejela odlok o financiranju vzgoje in izobra- ževanja, je izhajala iz okoliščin, ki so bile nekoliko ugodnejše, saj je imela odobrena dopolnil- na sredstva republike. V teko- čem let'i pa se dopolnilna sred- stva občinskim proračunom ukinejo. Ta dopolnilna sredstva se bodo v prihodnje zbirala pri republiški temeljni izobraževal- ni skupnosti, ki bo po svojih osnovah in meriKh dodeljevala manjkajoča sredstva občinskim temeljnim izobraževalnim skup- nostim. Vendar pa mora občin- ska skupščina zagotoviti svoji temeljni izobraževalni skupnosti vsaj toliko sredstev kot v lan- skem letu oziroma za toliko več, za kolikor se povečujejo sred- stva občinskega proračuna. Iz bilance planiranih dohod- kov občine izhaja, da bodo sred- stva, zbrana za občinski prora- čun v letu 1968 dosegla le 99,02 odstotka sredstev, ki so bila zbrana v lanskem letu. Ce upo- števamo prenos presežka dohod- kov nad izdatki oziroma prihra- nek proračunskih sredstev iz leta 1967, bi se dohodki občinske- ga proračuna v letu 1968 na- sproti letu 1967 povečali za 2,12 odstotka. Občinska skupščina bo glede na to, da je planirano gi- banje proračunskih dohodkov nižje, zagotovila temeljni iz- obraževalni skupnosti za 6,5 od- stotka več sredstev, kot ji je zagotovila iz lastnih dohodkov v letu 1967. Upoštevajoč plani- rano gibanje osebnih dohodkov, prometa v trgovini in gostinstvu ter drugih osnov, bo potrebno za zagotovitev 6,5-odstotnega povečanja sredstev za temeljno izobraževalno skupnost predpi- sati 1-odstotno stopnjo prispev- ka iz osebnega dohodka iz de- lovnega razmerja, medtem pa bi od vseh drugih občinskih prispevkov in davkov pripadalo občinski temeljni izobraževalni skupnosti 7,12 odstotka zbranih dohodkov. J. S. Seja skupščsme občine Ljutomer Včeraj je bila v sindikalni dvorani občinske skupščine seja obeh zborov občinske skupščine Ljutomer, ki je obravnavala predloge svetov in komisij, sprejela odlok o komunalni de- javnosti posebnega družbenega pomena, sklepala o razpisu re- ferenduma za uvedbo krajevne- ga samoprispevka v občini ter obravnavala odborniška vpra- šanja. Po seji sta se oba zbora sestala na ločenih sejah, na ka- terih sta sprejela letni načrt razvoja ljutomerske občine za leto 1968, sprejela spremembe in dopolnitve odloka o prispev- kih in davkih občanov ter pro- račun občine za leto 1968. Vsa pomembna vprašanja in raz- pravo s seje skupščine bomo objavili v prihodnji številki. -P Kmetijstvo, gospodar- stv.o... (Nadaljevanje s 1. strani) živinorejsko proizvodnjo. Odnos kmetijska proizvodnja—trgovi- na je v zadnjem času zelo ne- mogoč, rešijo pa ga lahko samo kmetijski proizvajalci sami. Na- pačna je zavest, češ če sem pro- izvedel določeno kmetij.sko bla- go, potem nisem več odgovoren za njegovo realizacijo. Ce ne bomo celotnega procesa pripe- ljali do prodaje, uskladiščenja itd., potem bomo vsekakor mo- rali pričeti z drugačnimi obli- kami kmetijstva. Za to reševa- nje pa je potrebno širše povezo- vanje kmetijskih organizacij zu- naj občinskih meja. Na kmetij- ske sodobne probleme ne more- mo tako črno gledati. Dejstvo je, da so se razmere v kmetij- stvu v naši državi po reformi bistveno pozitivno spremenile. V razpravi Sergeja Kraigher- ja so bila omenjena še vpraša- nja davkov in druga vprašanja, ki se navezujejo na to temo so- botnega razgovora v Ormožu. (Nadaljevanje prihodnjič) TEDVTK petek, 1. mnrrn 1%S Stran 4 Dravinia. Poiskava in Pesnica eno najbogatejših naravnili drstišč v Evropi Za bralce Tednika govori J02E ERHATIC, predsednik Zveze ribiških družin Ptuj: — Kako so razdeljene vode ptujske Zveze ribiških družin? V Zvezd ribiških družin v Ptuju so vključene štiri dmži- ne: iz Ptuja, Majšperka, Ormo- ža in RD Studenčnica. Skupno imajo okrog 600 rednih članov. Vsaka družina upravlja vode na svojem območju, kjer čuva bo- gastvo naših voda in z vlaga- njem mladic skrbi za prirastek. Člani ribiške družine iz Ptuja lovijo v Dravi od Vurberka (Smartinskega mostu) pa do Zavrča (Formina). Z ribiško družino iz Varaždina so sklenili pogodbo, da lahko ptujski ribi- či lovijo še na desni strani Dra- ve do varaždinskega mostu, va- raždinski pa do borlskega mo- stu. Ptujsko društvo ima še del Pesnice, Polskave in Dravinje. Ormoško društvo ima del.Pes- nice in levi tok Drave, nižje od Središča. Društvo iz Majšperka ima Dravinjo od Makol, ribiška družina Studenčnica obsega iz- ključno vode Studenčnice, kjer so plemenite ribe (postrvi). — Kako variira število čla- nov? Ljubiteljev ribolova je vedno več, kar je opaziti po številu članov, ki venomer raste. Opa- ziti je celo močan priliv Mari- borčanov. V času letnih počitnic za tri mesece damo počitniške karte, ki se jih radi poslužujejo tudi mlajši. — Kako ocenjujete bogastvo voda in kako so ribiči zadovolj- ni z lovom? Naše vode so precej bogate. Uspeh lova v lanskem letu je bil zelo lep. Ribiči največ lovi- jo podusti, klene, ščuke, zeleni- ke, medtem ko se sulec seli iz teh krajev na vzhod zaradi močnega kolebanja vodostaja. — Kaj pa krivo lovstvo? Zal je na našem območju pre- cej razširjeno, posebno v mese- cih marec in april. V teh mese- cih se pridejo drstit podusti v Dravinjo, Polskavo in Pesnico. Te vode so najbolj bogato na- ravno drstišče v Evropi. V tem času moramo ribiči posvetiti vso skrb, da očuvamo nemoteno na- ravno drstenje. Krivolovci ima- jo takrat zelo lahek lov z mre- žami. Seveda moramo ribiči y tem času paziti, da preprečimo to početje. Pri preganjanju kri- vega lova nam pomagajo posta- je LM Ptuj, Gorišnica, Videm in Kidričevo. — Kako skrbite za zarod? Roleg naravnih drstišč, ki jih čuvamo, ima zveza štiri gojitve- ne ribnike: v Rogoznici, Pod- vincih, v Pacinju in Velovlaku. V teh ribnikih gojimo krape, li- nije in delno ščuke, s prven- stvenim namenom, da jih po- zneje ribiške družine vlagajo v vode na svojem območju. Po planu, ki ga redno dosegamo, vložimo vsako leto 26.000 koma- dov rib velikosti pet do sedem centimetrov. Družine vlagajc tudi večje ribe do 20 centime- trov, kar je ekonomsko bdj upravičeno. Te ribe ostanejo v vloženih vodah, ker ni večjega števila rib roparic in drugih stvari, ki bi jih odvračale s tega področja. Lani je bilo vzgojenih 4447 kg krapov, ki so jih vložili v od- prte vode. Le manjšo količino krapov so dali na trg. V prezi- movniku se hrani še okrog 30.000 mladic, ki jih bodo spo- mladi vložili v gojitvene ribni- ke. Krmili jih bodo do jesen- skega časa. Zveza ima svoje ma- tične krape, ki so osnova za pri- dobivanje mladic za lastne po- trebe. — Kakšne načrte imate pri vzgoji v prihodnjem obdobju? Ribiška družina Ptuj se do- govarja s KK Ptuj, da bi ta od- stopil družini ribnike v Turni- šču. Tu bi uredili lep turistični — jibiško športni objekt. Bil bi v neposredni bliži Ptuja. V njem bi gojili ribe in tako skrbeli za športno izživljanje ribičev in drugih turistov. — Se boste zopet udeležili ri- biških športnih tekmovanj? Teh se bomo zopet udeležili, saj smo v lanskem letu na re- publiškem tekmovanju dosegli tretje mesto. Udeležili smo se raznih tekmovanj v Varaždinu in tekmovanj, ki so jih prireja- le posamezne družine. Te bomo prirejali tudi v letošnjem letu. 7.R Jože Erhatiči Srečanje hrvatskih in slovenskih ribičev na tekmovanju Agiino gasi3slco društvc v Dornavi Gasilsko društvo v Dornav: je doseglo v minulem letu lepe uspehe. Ob podpori vseh vašča- nov je bil nabavljen nov agre- gat, ki pa je bil že tudi nujne potreben, ker je stari že dotra- jal. Društvo je v minulih letih so- delovalo na vseh požarih svo- jega območja ter na vseh ak- cijah ob poplavah reke Drav« ter je bilo voljno pomagat: vsem, ki so kakorkoli potrebo- vali pomoč. Delovalo je take na kulturnem, gospodarskenr kakor tudi na političnem pod- ročju. V svojih vrstah ima 72 izpra- šanih gasilcev, od tega enega častnika, sedem podčastnikov ter 52 operativnih članov. Društvo pa ima še veliko na- log, predvsem pri poglobitvi ci- stern, saj se je po regulacij Pesnice stanje vode tako zni- žaru bila pomoč zelo otežkoče- na. Veliko se govori, da se mla- dina vse manj vključuje v" ga- silske vrste. Zato bodo organi- zirali tečaje in vaje za mladin- ce in mladinke. Vse kaže, da je gasilsko dru- štvo v Dornavi na dobri poti tei pripravljeno prostovoljno po- magati vsem ob morebitnih ne- srečah. V-č. Pritegnili čim več članov v KO SZDL Markovci o težavah in uspehih množič- nih organizacij v Markovcih go- vori za bralce TEDNIKA Franc Kodrič, predsednik KO SZDL Markovci: KO SZDL Markovci obsega 7 vasi. V odboru dela 17 članov in 3 člani v nadzornem odboru. Na območju KO je 6 vaških odborov, ki so zelo aktivni. Zelo aktivna je izobraževalna sekcija, ki skup- no z DU skrbi za razna predava- nja. V tej sezoni smo imeli ciklus predavanj iz kmetijstva. Bila so dvakrat tedensko. Skupaj z mno- žičnimi organizacijami je KO SZDL organiziral nabiralno ak- cijo za mlečno kuhinjo, ki je ze- lo uspela. Va.ški aktivi se že pri- pravljajo na proslavo 8. marca, dneva žena. Proslavili ga bodo v vseh vaseh. Predvsem pa si or- ganizacija prizadeva, da bi pri- tegnila čimveč članov. Število članov je zadnja leta padlo. Krajevna skupnost Markovci šteje okrog 3760 prebivalcev. V lanskem letu smo slavili večji uspeh, saj smo z lastnimi srecstvi in pomočjo občine kupili nov brod za prevoz pridelkov prek Drave. V preteklem letu je KS dokončno popravila mostno teht- nico v Stojncih. Kolikor je bilo v naši moči, smo popravili ceste. Krajevna skupnost bi morala ime- ti nrmogo več sredstev, saj je po- treb na našem območju veliko. V okviru KS deluje kino. Vsako nedeljo sta dve predstavi. Zaradi vedno večjega števila televizor- jev v naših krajiJi je obisk kino- predstav vedno slabši. Nastaja vprašanje n'i bo lahko kino še imel predstave. O programu dela krajevne skupnosti za prihodnje in predlo- ge SO Ptuj bomo obravnavali na zborih volivcev, ki bodo v krat- kem. V Markovcih deluje popolna osemletka, ki jo obiskuje 560 učencev. Učni uspeh v prvem pol- letj uje bil 73 odst. Omeniti mo- ram, da je na šoli pet preštevil- nih oddelkov, ker primanjkuje prostora. Zaradi pre.številnih od- delkov je otežkočeno delo učite- ljev. Delovni kolektiv šole je za vzgojo in izobraževanje veliko na- pravil in ga moram pohvaliti. Soli primanjkuje denarja. Obe šolski zgradbi sta potrebni gene- ralnega popravila. Aktiv ZMS v Markovcih je zelo agilen. V preteklem letu je pri- pravil dve oddaji »Pokaži, kaj znaš!«. Člani pomagajo pri TVD Partizanu in drugih množičnih organizacijah. Markovško telovadno društvo Partizan je ono najboljših vaških društev v Sloveniji. Lansko leto je dobilo Bloudkovo plaketo. Dru- štvo skrbi predvsem za razvoj orodne telovadbe, atletike, šport- nih iger in folklore. Društvo se pripravlja za kurentovanje v Ptu- ju. V programu ima ureditev novo telovadnice v stari prosvet- ni (^orani. V območju KO SZDL delujeta dve organizaciji rdečega križa. Prva obsega vasi: Markovci, Nova vas. Zabovci; druga pa vasi: Bo- rovci. Sobetinci in Prvenci. Or- ganizacija skrbi za krvodajalstvo, nudi socialno pomoč najbolj ogroženim. Prostovoljni bolničar- ji nudijo pomoč potrebnim. Zelo aktiven je tudi podmladek RK na šoli. Skrbi za zc.ravslveno higien- sko prosvoto mladine na šoli. V zimskih počitnicah je podmladek organiziral tečaj za prvo pomoč. Odbor skrbi tudi za rekreacijo svojih članov. V preteklem letu ie organiziral tri izlete. Na našem območju deluje pet gasilskih društev. Društvo v Mar- kovcih si je v preteklem letu na- bavilo novo brizgalno pretežno z lastnimi sredstvi. Društvo v So- hetincih gradi nov dom Društvo v Borovcih je dobilo od gasilske zvo/e nov avtomobil. Društvo v Zabovcih jo zgradilo v preteklem letu svoj dom in stolp. V Markovcih deluje tudi AMD. Priredi letno dva tečaja za šofer- je amaterie. Z lastnimi sredsivi PO nabavili avtomobil in zgradi- li garažo. V prihodnjih dneh se bomo o mnogih problemih pogovorili na zborih volivcev. Upam. da bodo volivci nanje pri.šli in se vklju- čevali v razpravo. ZR Franc Kodrič Šmartno na Roiiorju KAKO PRIDOBITI POTREBEN PROSTOR? Ze dolgo časa se borijo v Smartnem na Pohorju za pove- čanje šolskega prostora. Osnov- na šola ima samo štiri učilnice, v katerih ima pouk osem raz- redov, ki se izmenjajo v dopol- danski in popoldanski izmeni. Pouk v dveh izmenah pa je na tem področju Pohorja zelo pro- blematičen. Ker je šolski okoliš velik, morajo učenci v šolo tudi po dve uri in več. To pa je po- sebno težko pozimi, ko so dnevi krajši, poti pa slabše. Posledica takšnega stanja je, da mora šola v zimskem času organizirati pouk po krajšem urniku. S tem pa se skrči tudi vsebina pouka. Razen štirih učilnic nima šola nobenih dru- gih prostorov, s čimer je orga- nizacija in izvajanje učno vzgoj- nega dela izredno težavno. (Konec na 5. strani) V SLOVENSKI BISTRICI USPEŠNA PUSTNA PRIREDITEV V torek je bil organiziran \ Slovenski Bistrici uspel pustn: karneval. Organizirali so gi društvo prijateljev mladine, ob- činski komite ZMS in osnovnE šola Slovenska Bistrica. Karne- val, ki je bil dolg skoraj po] kilometra, si je ogledalo mnoge Bistričanov. Najboljše maske so dobile nagrade, ki so jih prispevale obrtna podjetja in pa vse pvo- slovalnice trgovskega podjetje Planika. -b PREDSTAVUAMO VAM Marijo Selinšek iz Slovenske Bistrice, bivšo borko NOV, ma- ter desetih otrok, delavko KK Slovenska Bistrica, katere roke iA prsti, ki jih skoraj ne more čisto zravnati, pričajo, koliko mora narediti, pretrpeti in po- trpeti človek v njenem položa- ju, da bi s svojimi skromnimi dohodki zagotovil svoji družini primerno preživljanje. Marija je na videz pri svojih štiridesetih letih zdrava, vendar je prestala tri težke operacije in jo vedno znova kaj muči. Kljub temu pa iz njenih ust ne pride beseda: ne morem. Marija pra- vi, da gre vse z lahkoto, če le človek hoče in če rad dela. Ma- rija je skratka človek, vreden vse pozornosti, posebno pa po- zornosti delovne skupnosti, v kateri je zaposlena. Krajevna sicupnost Cirkulone Ceste, ceste... Krajevna skupnost Cirkulane obsega naselja: Brezovec, Cir- kulane, Dolena, Gradišča, Gru- škovec. Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Prista- vo, Slatino in Veliki vrh. Vsel prebivalcev v teh krajih j( 2560. Vsa naselja gravitirajo v cen- ter, ki mu pravijo »Varoš«. Od njega so oddaljena največ se- dem kilometrov. Mali trg res- nično združuje interese obča- nov. V trgu so šola, zdravstvena postaja, pošta, krajevna pisar- na, sedež vseh društev in orga- nizacij, trgovina, gostinski lo- kal, pokopališče in že od daleč! lepo viden svete Barbare tiiren- špic. Okoliška naselja so v gričev- natem spodnjem haloškem pre- delu. Zemljo obdelujejo večidel ročno s primitivnim orodjem — motiko, košem in puto. Kaj je pri njih novega, kakš- ne težave in uspehe so imeli in imajo v zadnjem času, sme zvedeli v razgovoru, ki so mu prisostvovali Vlado Stumberger predsednik KO SZDL, Franc Bratušek, predsednik krajevne skupnosti Cirkulane, Jože Klaj- derič, vodja krajevne pisarne, Homan Ledinek, Anton Gol, Jo- že Vaupotič, poslovodja, Miha Arbajter, eden najstarejših ko- munistov v občini, in sicer od leta 1939, Angela Žuran, Anton Kolcdnik in drugi. Kakor hitro smo pričeli z raz- govorom, so se že pošalili: »Ali ima občina res za našo šolo in ce- ste 90 milijonov starih dinarjev? No, pa povejte, po kakšni cesti ste se pripeljali v Cirkulane?« »Po zelo slabo vzdrževani,« sem moral odgovoriti, če sem hotel po pravici odgovoriti na njihova ne več šaljiva vprašanja, ampak vprašanja, ki so zanje pravi problem. Dejali so. da cesto Bori—Cirkulane cestno podjetje Maribor res preslabo vzdržuje. V deževnem vremenu je promet tudi za pešce nemogoč, saj jih avtomobili, čeprav so šoferji obzirni, poškropijo iz številnih luž na cesti. Dejali so, da bi razumeli cestno podjetje, če bi morali uvažati gramoz za devi- ze; a ker ga je Drava dovolj nanosila, ne morejo razumeti, zakaj vsaj večjih jam ne zasu- jejo. Najbolj so bile prizadete njihove ceste, ko je bil zaprt borlski most. Promet je bil pre-t usmerjen po njihovih cestah, ki jih kljub temu niso nič bolje vzdrževali. Za vzdrževanje svojih cest je uvedla krajevna skupnost samo- prispevek. V lanskem letu so z buldožerji popravili 12 km cest. V letošnjem letu jih bodo še 12. Buldožer je že na delu. Mostove popravljajo toliko, da so prevozni. Izdelali so eno brv, za druge, ki jih bodo postavili v tem letu, so že nabavili ma- terial. Naročenih imajo tudi več kanalov. Lani in letos so zbrali samo- prispevek za mrliški voz, ki bo izdelan v aprilu. Pošta je urejena zadovoljivo. Težave so le s telefonsko zvezo, ki je po delovnem času hi moč dobiti. Ce se kaj pripeti, je tre- ba iti k telefonu štiri kilometre daleč na postajo milice pri borlskem mostu. V prim.eru, da tam ni nikogar, pa je treba iti na grad Bori. Menda ni treba posebej pisati, kaj vse se lah- ko med tem časom zgodi s po- nesrečenim, posebno če upošte- vamo, da je prišel prosit pomoč kdo iz visokih, oddaljenilj hri- bov. Trgovina je v pretesnih pro- storih. Nameravajo jo renovi- rati. Povečane prostore bodo na novo opremili. Za razvoj turizma in gostin- stva v tem kraju bo pripomoglo čez mesec dni odprto preureje- no gostišče, ki bo imelo tudi sobe za tujce. Urejuje ga gostin- sko podjetje Grad Bori. Velika pridobitev za te kraje bo tudi še ena avtobusna zveza s Ptujem, ki bo uvedena po pr- vem marcu. Iz Cirkulan bo od- peljal avtobus pred osmo uro, iz Ptuja pa se bo vračal okrog 13. ure. Točen vozni red bodo še določili. Med drugim je na območju krajevne skupnosti potrebno re- gulirati in očistiti potoke, pred- vsem na relaciji Gradišče—Pri- stava, kjer je vse zamuljeno. Pogovorili smo se še o mno- gih drugih problemih, a vedno znova so izražali željo po boljši ureditvi cest, ki jim posveča krajevna skupnost -Cirkulane največ pozornosti, vsi drugi pa žal premalo. Velika večina pre- bivalcev je za asfalt od Borla ali vsaj skozi trg »Varoš«. Po- leti je zaradi večjega prometa trg poln cestnega prahu. / ZR V Cirkulanah še en neizkoriščen rentgen še ni dolgo tega, kar se je pole- gla polemika v Tedniku o juršin- skem neizkoriščenem rentgenu, Juršinčani so se upravičeno pri- toževali in vpraševali, kako je tc gospodarjenje z denarjem, ki ga zbirajo z davki in drugimi pri- spevki. Zakaj se kupi rentgen ki se pozneje ne uporablja? Ta- ko še vedno morajo hoditi na rentgenske preglede v Ptuj. Vpraševali so tudi, zakaj ljudje z medicinsko izobrazbo niso do- bro premislili, ali bo upravičeno in ali bo sploh lahko delal rent- gen v tem kraju, da ne bo nepra- vilno vložena investicija. Kljub temu da so -juršinčani upravičeno postavljali to in po- dobna vprašanja, se- je tedanji zdravnik v Juršincih čutil priza- detega, kako si upajo medicin- sko neizobraženi ljudje vprašati, ali je z rentgenom vse v redu ali ne. V Tedniku so mu Juršinčani odgovorih, da imajo vso pravico nadzorovati, kaj se dela z druž- benimi si'edstvi. Nisem hotel tja v en dan »po- grevati« stvari. Je pač tako, da novinarji opazujemo, poizvedu- jemo in skušamo opisati stanje tako, kot je. Tako sem zvedel .še za en neizkoriščen rentgen, in si- cer: v Cirkulanah. Pravijo, da so ga v tamkajšnjo zdravstveno po- stajo postavili že leta 1957. Pre- stal je samo poskusno delovno dobo. Od tistega časa pa lepo po- čiva. Cirkulančani pa se vozijo z napotnicami na rentgenske pre- glede v Ptuj; torej že iz dveh krajev, poleg dveh rentgenskih aparatov. Ali bomo še kje kate- rega odkrili, mislim neizkorišče- nega' Zadnje čase potekajo v ptujski občini zbori volilcev. Ni minil zbor brez ostrih kritik na račim slabih zdravstvenih storitev. Vo- lilci so se tudi spraševali, kam gre denar, ki ga z muko spravijo skupaj za razne dajatve, ki jih zahteva zdravstveno zavarovanje in ki z leta v leto naraščajo. Zah- tevali so. da se z denarjem bolj- še gospodari in da ne potrebno pokrivati izgub v socialnem za- varovanju. Ostane vprašanje, kaj storiti S temi rentgeni? Ali so »medicin- sko izobraženi« že kaj mislili na to, ali pa jih nameravajo kar pu- stiti neizkoriščene? Prav vesel bi bil. da se po tem sestavku ne bi pričela nekoristna polemika, am- pak konstruktivna kritika, ki bi se končala s pametnimi in ures- ničljivimi predlogi, kaj storiti. Na drugi strani pa ostane vprašanje, ali rešitev tega vprašanja lahko prepustimo njim, ki po tolikih le- tih niso ničesar ukrenili, da bi rentgeni služili namenu. Z. B- Občina Slov. Bistrica Samoprispevek za šolstvo Srednjeročni načrt razvoja bistriške občine predvideva, da bi bil v vsej občini enoinpol- izmenski pouk na vseh osnovnih šolah. V nekaterih šolah pa bi naj bil pouk samo v eni izmeni. Z enoinpoliamenskim po- ukom bi v bistriški občini pre- cej olajšali težave učencev, predvsem tistih, ki morajo ho- diti v šolo daleč, tudi po dve uri hoda in več. Z enoizmenskim poukom pa bi že omogočili daljše bivanje učencev v šolah in tako bi že bili podani osnovni pogoji na prehod na proste sobote v šoli. Toda srednjeročni načrt raz- voja občine Slovenska Bistrica je samo predvidel enoinpoliz- menski pouk na šolah. Lepo in prav, toda, kako priti do tako ogromnih sredstev, da bi lahko v bistriški občini izpeljali to pomembno nalogo v srednjeroč- nem načrtu razvoja občine? Bilo je več predlogov. Edini sprejemljivi predlog je tisti, ki govori o samoprispevku občanov, samoprispevku delov- nih kolektivov in o najemanju kreditov. Te dni so bili v bistriški občini prvi letošnji zbori volivcev. Če- prav sam.oprispevek za ureditev šolskega prostora ni bil na dnevnem redu teh zborov, je občane zanimalo, kaj in kako se hoče s tem samoprispevkom. Razveseljivo je predvsem dej- stvo, da občani, čeprav že precej obremenjeni z različni.-ni kra- jevnimi samoprispevki, niso bili proti. Nasprotno, strinjali so se s samoprispevkom in so ga na zborih celo potrjevali. Spoznali so, da mora njihov otrok obi- skovati sodobno šolo, če hoče napredovati in uspeti v življe- nju. V marcu bodo novi zbori vo- livcev, na katerih se bodo obča- ni med drugim odločali tudi za referendum o uvedbi prispevka za povečanje šolskega prost/>i*a. Prepričani smo, da bo akcija v bistriški občini uspela, saj so občani spoznali, da gre za bi- stvene koristi njihovih otrok. -b Snacl< bar v Slov. Bistrici Na zadnji seji skupščine občii ne Slovenska Bistrica so odbor- niki obravnavali probleme go- stinstva v občini. Ugotovljene je bilo, da v zasebnem kot druž- benem sektorju ni bilo poseb- nega uspeha. Kljub temu pa ji imelo boljše rezultate zasebne gostinstvo. Za sanacijo tega sta- nja so že dalj časa razprave s hotelom Planina, ki pa ne kaže resnih namenov za izboljšanje vsaj tako je bilo ugotovljeno m zadnji seji skupščine občine Slovenska Bistrica. Zato imajo v načrtu, da bi ene zagrebških turističnih podjeti; zgradilo v Slovenski Bistric: zraven bencinske črpalke snach bar. Občina bi preskrbela loka- cijo, medtem ko bi financiranje prevzelo to zagrebško turistične podjetje. -b ^ stran ? TEDNIK — pefek, 1. mnrm 1%S Sfrnn ^ I abčnega zbora E>PD Svoboda »Ivana Kavčiča" Ljutomer Eden drugemu ogen dajmo!" v letu pomembnega jubileja, jOO-letnice I. slovenskega tabo- ra v Ljutomeru, bo težišče kul- turnih prireditev slonelo na lju- tomerski Svobodi, ki je imela pretekli četrtek svoj redni obč- ni zbor. O uspehih tega društva celoti in njegovih sekcij smo v tem letu in v preteklosti ftinogo povedali. Odlična izved- koncerta ob stoletnici čital- niškega društva v Ljutomeru, recital Prešernovih pesmi ob glovenskem kulturnem prazni- j^u. v katerem so sodelovale vse sekcije Svobode razen šahov- ske; uspešna predstava igre Ar- thurja Millerja Vsi moji sinovi, l^j jo je v režiji Staneta Kralja predvajala dramska sekcija Svo- bode ... To je le neka] letoš- njih podatkov o aktivnosti lju- tomerskega kulturno-prosvetne- ga društva in nam zagotavlja- jo, da bo celoten program tega društva v tej sezoni realiziran tako, kot so si ga postavili. Žeieli bi več povedati drugim Na občni zbor so poleg pred- stavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organiza- cij, delovnih organizacij in dru- štev povabili še predstavnike drugih družbenih in kulturnih dejavnikov, vendar se je zbora udeležil samo predstavnik ob- činske .skupščine in ene delov- ne organizacije. Prav tako se zbora ni udeležil poslanec kul- turno-prosvetnega zbora repub- liške skupščine, čeprav so ga povabili. Naloga ljutomerske Svobode in vsakega kulturno-prosvetne- ga društva je v današnjem ča- su — še posebno v krajih, ki so nekoliko bolj oddaljeni od tako imenovanih kulturnih cen- trov, zelo velika. Za izpolnje- vanje teh nalog pa je potrebno več moralne in materialne po- moči. V razpravah so bila ome- njena tudi vprašanja vključe- vanja mladine v kulturno-pro- svetna društva. Zato pa sp po- trebna nova iskanja, nove me- tode, manj deklarativnosti in več konkretnega, oprijemljive- ga. Program, ki temelji na (astni aktivnosti Ljutomerska Svoboda je ena redkih, katere program dela v glavnem temelji na lastni kul- turni amaterski dejavnosti. Do- polnilno dejavnost bodo še na- dalje razvijali (pod tem se ra- zumejo gostovanja poklicnih kulturnih ansamblov), kolikor bodo dopuščala materialna sredstva. Vloga ljutomerske Svobode v občini je zelo po- membna, zato ji bo potrebno tudi v bodoče zagotoviti priori- tetni red na področju kulturne občinske dejavnosti,.^saj njena kulturno-pi-osvetna dejavnost predstavlja kontinuiranost med preteklostjo, sedanjostjo in pri- hodnostjo. Z ustanovitvijo či- talnice februarja 1868. ieta v Ljutomeru praznuje ljutomerska Svoboda kot naslednik čitalni- ■'^kega društva oziroma kot na- slednik te dejavnosti 100-letni- co svojega delovanja. Ob praz- novanju 100-letnice tabora bo dramska sekcija Svodobe pri- pravila Veliko puntarijo, ki jo bo režiral avtor sam. Na pro- gramu so še številne prireditve l^ga^ društva, ki smo jih že in 3ih še bomo obravnavali. 'Realisti in zorni kot »kuSturnih centrov« Letos bo 5. kongres Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, na katerem se bo potrebno pogovoriti o ustvarja- [^ju sodobnega nacionalnega Koncepta slovenske kulture, vprašanje je, ali imamo sloven- sko nacionalno kulturo osredo- točeno v Ljubljani, ali naj ta predstavlja celotno nacionalno kulturno politiko Slovenije? ... Ali ni na primer ljutomerska, ormoška, ptujska in tako dalje Svodoba del nacionalne kultu- re? Na tem kongresu bo po- trebno prikazati dejstva, da so ti kraji kljub slabši kupni moči sposobni kreirati kulturno po- litiko na svojem območju. Skratka, v bodoče bo potrebno vključiti v celoten slovenski kulturni prostor tudi pri »reza- nju republiškega kruha« vse amaterske kulturne punkte, ki v današnjem času predstavljajo zelo pomemben kulturni in vzgojni dejavnik. Ce smo že na- čelno razčistili vprašanja pome- na kulture za našega delovnega človeka, bodisi amaterska ali profesionalna, je potrebno ta vprašanja uskladiti. Sredstva pa se naj dodeljujejo po pro- gramu, kot so za občinsko me- rilo zahtevali nekateri disku- tanti. Pihalni orkester, oktet, dram- ska sekcija, mešani pevski zbor, recitacijska, šahovska sekcija ... vsi ti dejavniki predstavljajo ljutomersko Svobodo. Vse te dejavnosti pa ne bi živele, če ne bi bilo takšnih kulturnih idea- listov, kot jih ljutomersko kul- turno življenje ima; Franjo Stebih, Avgust Loparnik, Stane Kralj, Julka Bezjakova, Zinka Faričeva, Zalika Novakova, Ma- tija Brezovar, Ivo Znidarič, Alojz Domanjko... in še mno- ogen dali«, kot je z besedami, napisanimi na Linhartovi pla- keti, ki jo je Zalika Novakova dobila za 20-letno amatersko gledališko dejavnost ob premie- ri Vseh mojih sinov, končal poročilo dosedanji in novi pred- sednik DPD Svobode Ljutomer Avgust Loparnik. -pp I Prvi sestanek osrednjega odbora za proslavo 100-letnice tabora v Ljutomeru Nacionalni pomen ;.00 letnice tabora Na seji občinske skupščine Ljutomer decembra lanskega leta je skupščina imenovala osrednji odbor za proslavo 100- letnice 1. slovenskega tabora, ki je bil 9. avgusta 1868. leta v Ljutomeru. Centralna pro- slava ob letošnjem jubileju bo 6. oktobra v parku 1. slovenske- ga taboru v Ljutomeru. V osrednjem odboru za proslavo so poleg predstavnikov ljuto- merske občine vidni republiški družbenopolitični, kulturnL go- spodarski in znanstveni dfflavci, med njimi Janez Vipotnik, pred- sednik republiške konference SZDL, podpredsednik skupščine socialistične republike Slovenije, dr. Jože Brilej, predsednik kul- turno-prosvetnega zbora repub- liške skupščine, Miloš Poljan- šek. Zoran Polič, Žiga Kimovec, dr. Vladimir Bračič, dr. Sveto- zar Ilešič in drugi. V četrtek, 20. februarja, se je ta odbor pr- vič sestal v Ljutomeru. Na tem sestanku so obravnavali pro- gram prireditev ob 100-letnici tabora ter dmaga vprašanja, ki se nanašajo na proslavo jubileja v slovenski nacionalni, politični, gospodarski in kulturni zgodo- vini. Edvard Kardelj - pokrovitelj proslave Na sestanku so za predsedni- ka osrednjega odbora izvolili člana republiške konference SZDL, CK ZKS in zveznega poslanca Zorana Poliča, za pod- predsednika predsednika občin- ske skupščine Ljutomer Iva Šumaka, za sekretarja pa taj- nika ljutomerske občinske skup- ščine Franja Štebiha. Pobudnik taborništva na Slo- venskem kakor tudi prvega slo- venskega tabora je bil Fran Levstik. Prebivalci v okolici Ljutomera so bili pred sto leti oziroma v času avstro-ogrske monarhije najbolj izpostavljeni avstrijskim vplivom. Napredni možje so februarja 1868. leta ustanovili čitalnico v Ljutome- ru, katere naloga je bila boriti se proti tujim vplivom ter obu- jati med prebivalstvom nacio- lalno zavest. Program, postav- ljen na prvem slovenskem td- boru, v katerem se poudarja, 3a se naj v šole, cerkvene in >blastne urade uvede slovenski iezik, in potreba po zedinjenju /seh Slovence^ v enakopravno skupnost itd., je bil praktično uresničen v času narodnoosvo- bodilne vojne. 23. januarja le- tos je delegacija ljutomerske občinske skupščine obiskala člana sveta federacije in pred- sedstva CK ZKJ Edvarda Kar- delja ter ga ob tej priložnosti seznanila s pripravami na pro- slavo 100-letnice tabora ter ga Iv imenu osrednjega odbora za- prosila, da prevzame pokrovi- teljstvo nad proslavo. Edvard Kardelj je načelno soglašal. Osrednji odbor je na seji raz- pravljal o tem vprašanju ter ob koncu te diskusije sprejel sklep, naj vodstvo odbora oseb- no izročf Edvardu Kardelju pi- smo, v katerem ga naproša, da prevzame pokroviteljstvo^ nad proslavo, na kateri bi imel — kot eden najboljših poznavalcev slovenskega nacionalnega vpra- šanja — tudi govor. Ob obisku je Edvard Kardelj predstavnikom ljutomerske ob- činske skupščine med drugim povedal, da je potrebno ob praznovanju osvetliti predvsem politična stališča oziroma druž- beno življenje v predtaborniški, taborniški in potaborniški dobi. Začetki delavskega gibanja na Slovenskem sovpadajo z dobo taborništva. Umik takratne li- beralne buržoazije s prizorišča naprednih bojev; družbeni pro- cesi in tokovi na Slovenskem itd. Uresničitev taborniških za- htev v NOB. To je le nekaj vprašanj, ki se navezujejo na jubilej, ki ga je potrebno pra- vilno, stalno in kontinuirano osvetljevati pred vso slovensko javnostjo. -p (Nadaljevanje prihodnjič) SLABŠE KOT LANI Občina Slov. Bistrica Uspeh v osnovnih šolah v bi- striški občini je letos za več kot dva odstotka manjši kot v istem obdobju lanskega leta in znaša 71.4 odstotka. Boljši učni uspeh kot v lanskem prvem polletju imajo, šole v Makolah, Tinju in Laporju. Zanimivo pa je, da je uspeh na osnovni šoli Šmartno na Pohorju za enajst odstotkov slabši kot v lanskem prvem polletju. V letošnjem letu predvideva zavod za prosvetno pedagoško službo nekoliko ostrejše krite- rije. Pričakuje pa se tudi, da bo zavod učinkoviteje analiziral stanje in predvidel ukrepe za ustalitev normalnih režimov ocenjevanja in pedagoškega vodstva na šolah. Po učnem uspehu v petih ob- činah, kolikor jih zajema peda- goški zavod Maribor, je občina Slovenska Bistrica na četrtem mestu. Maribor je prvi s 75.5 odstotka, Ormož je drugi s 73.2 odstotka, tretji je Lenart z 72 odstotki in peti Ptuj z 69,8 od- stotka, -b O delu ptujskih radioamaterjev Skromno, kot v.sako leto doslej, so '»Uijski radioamaterji tudi letos "Pravili pregled dela v minulem [eiu. Dejstvo, da je, glede na uspe- he. Radioamaterski klub Ptuj znan Ji cenjen po eeli naši domovini ''Olj kot v nai5em mestu, potrjuje "Vodno trditev. Hadioamaterski klub Ptuj šteje članov. Od teh je 24 operaterjev, 'o je takili. ki ima.io dovoljenje za ^'-'o na radioamaterskih oddajni- kih. 13 je operaterjev I. in II. raz- ^•^fla in uporabljajo tudi lastne od- "ajiie postaje, ostali pa so opera- III. razreda in lahko delajo na klubskih oddajnih napra- ^.nV'^'" kluba se je odvijalo v treh l^iicijah: kratko- in ultrakratkova- ter konstrukterski. V prete- ^'Pm letu so člani obeh oddajnih vzpostavili nad 2000 kratko- ^rj^^nih in 300 LKV zvez z radio- -fnaterji eelega sveta. S rem so iz- niPrt"' P"soje za številne domače m ^POnarodne radioamaterske diplo- Ip..: so. poleg števila zvez in ude. HosK "'^ tekmovanjih, dokaz aktiv- sg^^' in kvalitete operaterjev. Klub Ponaša z desetimi novimi diplo- ;^-„^'' medtem ko je na naslove T)pt^^"'^'h operaterjev prispelo še l^a "'t)lom rian kluba .Alojz Po- "^ek je prejel tudi posebno pri- znanje za delo v radioamaterski or- ganizaciji — bronasto plaketo Ni- kole Tesle — ki jo vsako leto po- deljuje Zveza radioamaterjev Ju- goslavije. Konstrukterska sekcija se Je lani nekoliko bol.i razživela kot prejšnja leta. V gradnji je novi klubski 100- vatni kratkovalovni oddainik, ker sedanji, katerega izhodna moč je samo 30 \V, ne zadošča več. Zgraje- na sta bila še dva elektronska in- strumenta in sprejemnik za »lov na lisico«. I.ani so organizirali tudi tečaj te- legrafije in osnov radiotehnike. Pred posebno komisijo, ki jo je po- stavila Zveza radioamaterjev Slo- venije, je sedem mladincev opravilo izpit za operaterje III. razreda. Novi sedemčlanski upravni odbor kluba si je postavil nalogo, da bo delo kluba tudi letos tako uspešno potekalo. Člani kluba bodo sodelo- vali na vseh UKV in nekaterih kratkovalovnih tekmovanjih. Ce bodo skromna finančna sredstva do- puščala, bodo poživeli delo UKV sekcije, s tem da bodo pregradili sprejemno-oddajno UKV postajo, postavili nove antene in zgradili nekatere nove instrumente. Predvi- deni so tudi novi tečaji telegrafije in radiotehnike za vse ljubitelje radioamaterskega športa. —TUJEC— »Mi vas smem prositi za po- govor med tremi očmi?« »Kako — med tremi očmi?« »Erto oko sem namreč vrgel nc vašo hčerko.« »A tako ste to mislili? Potem pa bo verjetno bolje pogovor medi, dvojimi očmi.« \ »Kako pa vi to mislite?« »No. ker bom morala zamižati m eno oko.« Janez Mežan — likovni poet OB RAZSTAVI V ŠOŠTANJU V počastitev slovenskega kul- turnega praznika je Napotnikova galerija v Šoštanju pripravila sa- mostojno razstavo 70-letnega ju- bilanta prof. Janeza Mežana iz Ptuja. Svečani otvoritvi je pri- sostvovalo precejšnje število lju- biteljev likovne umetnosti iz Šo- štanja in Velenja, med njimi vidne osebnosti kulturnega in političnega življenja občine. O pomenu slovenskega kultur- nega praznika je spregovorila Zofija Vrhovec, nato pa je reciti- rala svoji dve pesmi Maja Natek, dijakinja iz Šoštanja. V programu je sodeloval pri- znani Šaleški oktet in gostja Maj- da Fuks. ki je recitirala Prešer- nove pesmi. Profesor Janez Me- žan, ki ga je občinstvu predsta- vil upravnik Napotnikove gale- rije Viktor Kojc, se je ves ginjen zahvalil za toppl sprejem in izra- zil zadovoljstvo nad kvalitetnim programom v počasitev kultur- nega praznika. Razstava slikarskih del Jane- za Mežana v Šoštanju sicer ne more nuditi obiskovalcu prereza jubilantove ustvarjalne moči. pač iz razloga, ker so njegove slike raztresene po vsej Sloveniji. Ja- nez Mežan so je rodil leta 1897 v Spodnjem Brniku pri Cerkljah. Slikarstvo je študiral na akade- miji v Zagrebu, kjer sta mu bila učitelja profesorja Rjibič in Kriz- man. V razdobju od leta 1920 do 1926 so se šolali na zagrebški a- kademiji še Niko Pirnat in Mira Pregelj ter nekateri drugi, ki so si nadeli skupno ime »četrta ge- neracija«. Čeprav je mojstei menda bolj v šali kot zares dejal da od članov četrte generacije nihče ni imel posebne sreče al: uspeha, je vendarle jasno, da j€ ta skupina slovenskih slikarjev doprinesla slovenski likovni kul- turi precejšen delež, čeprav je bila bolj prehodnega pomena Mo.ister Mežan je služboval v Novem mestu, kjer mu .le na gun- naziji drugova! prof. Branko Ru- dolf, sedanji ravnatelj maribor- ske umetnostne galerije, ki je hkrati tudi kot pesnik in publi- cist. Iz tako imenovano novome- ške dobe je precej akvarelov, ki jih je naslikal mojster ob Kolpi, Otočcu in zasanjani idilični Krki. Leta 1936 je razstavljal v No- vem mestu in so na tej razstavi prikazali tudi dela prezgoda.1 u- mrlega kostanjeviškega slikarja Joža Gorjupa. Čeprav po rodu Gorenjec, se je slikar Janez Mežan po prihodu v Maribor in kasneje v Ptuj kaj hitro privadil lepi valoviti vzhodnoslovenski pokrajini. U- podobil je mnoge zanimive ma- riborske motive. Posebno znan je lesorez Kužno znamenje, ki ga sestavlja skupina kipov na ma- riborskem Glavnem trgu — le-ti so danes zaščiteni kot kulturno- zgodovinski spomenik. Po vojni se je mojster Mežan zlasti uve- ljavil kot freskant z upodobitva- mi viničarjev na gradu Borlu. Vsekakor je Mežan kot slikar in grafik zelo mnogostranski in ploden. Na razstavi v Napotniko- vi galeriji v Šoštanju je obisko- valcu na ogled 39 del, pretežno akvarelov in risb, nekaj pa je tu- di študijskih skic z rdečo kredo, barvnimi svinčniki in ogljem. Na tej razstavi je predstavljen pred- vsem kot figuralik. Na hitro ski- cii'ani portreti v oglju dajo slu- titi izredno rutino in poznavanje^ anatomije človeškega telesa. Po- krajinsko motive in dvoje tihoži- tij pa je naslikal s tal^šnim kolo- ritom. da človeka pritegnejo in ga očarajo s svojo lepoto ter sli- karsko občuteno pristnostjo v barvah. Morda so pokrajinski motivi tu pa tam tudi nekoliko idealizirani, kar pa daje slutiti slikarjevo iz- redno čustveno naravo. Kot že rečeno, prevladujejo na razstavi pretežno portreti. Posebno ljub- ki in obiskovalcem blizu so de- kliški in otroški portreti, v kate- rih je i7redno občuteno izražena otroška igrivost. Vsekakor je starodavni Ptuj lahko ponosen, da so v njem u- stvarjali slikarji kot Kazimir, Oeltjen, Mihelič in Mežan, ki mu v imenu Napotnikove galerije želimo še mnogo let plodnega ustvarjanja. Viktor Kojc fCAKO PRIDOBITI POTREBEN PROSTOR? (Nadaljvanje s 4. sitrani) Kljub vsem tem težavam pa je postala v lanskem letu osnovna šola v Smartnem na Pohorju popolna osemletka. Skupno je vpisanih na šoli v zadnjem šolskem letu 247 učen- cev. Predvidevanja kažejo, da se bo v prihodnje število učen- cev povečalo, ne pa zmanjšalo Ljudje namreč ne odhajajo vei v dolino, ampak so se začeli in- tenzivneje ukvarjati s kmetij- stvom in turistično dejavnostjo Da bi lahko šola v Šmartneni opravljala svoje normalno delo bi potrebovala še vsaj štir učilnice, telovadnico, delavnico šolsko kuhinjo z jedilnico ustrezne kabinete, upravne pro- store z zbornico in igrišče ot šoli. Vendar, če bi bilo zadovo- ljeno večini njihovih zahtev, b bilo osnovno šolstvo v Smart- nem na Pohorju rešeno prece; skrbi. Zaradi tega se šolski kolektiv že precej časa ubada z vpraša- njem, kako urediti nastalo sta- nje. Najhitrejša rešitev bi bila najti obstoječe prostoi-e, ki bi jih postopno spremenili v šolske ali dograditi in razširiti sedanje šolsko poslopje. Ker pa je druga možnost predolgotrajna, bi pri- šla v poštev le prva rešitev. S pridobitvijo zadružnega do- ma bi našli rešitev, s tem da bi zadružne prostore spremenili v učilnice. Za takšno preureditev pa bi bila potrebna tudi mini- malna sredstva. S pridobitvijo teh prostorov, ki bi jih postopno preurejevali, bi šola pridobila še potrebna igrišča, ki bi jih uredila na prostoru okoli po- slopja. Pozneje bi bilo možno obe po- slopji, to je sedanjo šolo in za- družni prostor, zemljiško zdru- žiti v en kompleks. Zadružni dom je last kmetij- skega kombinata KZ Slovenska Bistrica, vendar ne služi več ;vojim namenom, za katere so ?a zgradili zadružniki Smartne- ?a. Kmetijski kombinat je pro- ial tudi skoraj vse premičnine n nepremičnine v Smartnem, ia zadružni dom sedaj propada n bodo kmalu potrebne večje nvesticijc, če poslopja ne bi ;akoj uredili. Zelja prebivalcev in vseh iružbenopolitičnih organizacij e, da njihovo delo ne bi tako propadalo, ampak da bi ga lah- co uporabljali vsaj njihovi )troci. Zaradi tega je tudi zadnji ;bor volivcev v Smartnem na ^ohorju potrdil zahtevo šolske- ;a kolektiva, da preuredijo za- Iružni dom v šolske prostore )bčina in kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica naj tako; izvedeta ta sklep, da bo jesen: leta 1968 že mogoč pouk v novih prostorih. Vsi v Smartnem pričakujejo, kako bo kolektiv kmetijskega kombinata KZ Slovenska Bi- strica upošteval njihovo željo. -b Osnovna šola v Smartnem na Pohorju Zboru nismo prisostvovali (Nadaljevanje s 3. strami) Rjavet niso bile ustrezno zastopa- ne. Ne glede na to pa so na zboru določili te vasi v drugi okoliš, čeprav so to hriboviti predeli in ne zmorejo tolikšnih bremen kot ravninski. Tako se je zgodilo, da je okoli 20 ljudi iz Drbetinec sklepalo o obremenitvah sosednih krajev, česar seveda volivci tega območja ne morejo odobravati. Glede na to mislimo, da je potrebno skli- cati za območje navedenih treh vasi nov zbor volivcev, da bi pred- log o davčnih obremenitvah uskla- dili z realnostjo. Alojz Šalamun NASA MUCA Naša muca rada miši lovi, vsak dan si po eno preskrbi, včasih še po dve ali tri, kot se ji le sreča nasmeji. Poleti muca na vrtu čepi in med rastline upira oči. naenkrat pa skoči in krtlco ulovi. Našo muco vsi hvalimo in jo po dlaki gladimo. Čeprav mleko kupujemo, ga mucki vedno nalijemo. DR.\GA ALENKA: Danes ti pošiljam pesmico o naš muci. Želim, da bi bila dobra in t< pozdravljam.. Anica Meško, VII. razred. Velika Nedelja ANICA! Vaša muca je res vredna tvoj« pesmice. Na pomlad ji želim vsa; pet mladih muckov, prav tako prid- nih ni lepih, kot je ona. Ko bode toliko odrasli, jih boš ti, Ahica, raz- nosila po vasi in razširila njene dobro mačjo sorto. Ali ne bi bile to pametno? ALENKA MAniJICA, ANICA, JANKO I> MINKA! Hvala vam za piseinca. Pazljive sem jih prebrala in se razveselila, ker sle mi -ih napisali. Ne prenehajte s pisanjem! Opa- zujte bližn.io okolico, berite mladin- ske knjige. zanima.Ue se za nauk o materinskem jeziku! Pri pouku slovenskega lezika bodite pazljivi in prizadevni. Na ta način si boste pridobili sposobnosti, ki so potreb- ne za pravilno in lepo pisanje spi- sov in pisem. ALENKA DRAG.\ ALE.NKA: Ze dolgo bi ti rada pisala, samo nisem vedela kam, ker TEDNIK.'^ nimamo naročenega. Vsak četrtek rečem mami. naj naroči TEDNIIC Rada bi pisala v rubriko NASA PI- SMA. Prejmi lepe pozdrave! Marta Jurčinec. Trgovišče SPOMIN NA ZIMSKE POČITNICE Te počitnice so bile prijetne. Za nas otroke le zapadlo toliko snega, da smo se lahko sankali :n delali snežene može. Po hribčkn ravzdol smo valili velike keof snesa. Dve največji smo porabili za snežakovo debelo telo. Iz manjših smo mu na- redili glavo in roke. Obraz je imel smešen kot vsi sneženi možje. Za klobuk sem mu prinesla star lonec. Tudi staro brezovo metlo iz našega hleva je držal v roki. Otroci smo se prijeli za roke in zaplesali okroc? lepega sneženega moža. Zraven smo peli pesmico: :'Zima, zima bela, vrh gore sedela.« Ko smo se tega naveličali, smo ga začeli kepati. MARTA! Iz tvojega pisma vidim, da bi rada dopisovala v NASA PISMA. Naj ti ne zmanjka črnila in piši! Tvoj sneženi mož pod hribčkom, vem, da je že davno vrgel lonec z glave in metlo z rok ter pobegnil v mrzle severne kraje. Veš zakaj? Kurentove zvonce je zaslišal in se prestrašil. ALENKA DRAGA ALENKA! Zbrala sem toliko poguma in ti napisala par vrstic. Oglašam se ti prvič. Sem učenka .sedmega razreda osnovne šole Franca Belšaka v Go- rišnlci. Lep poz-drav in mnogo uspehov pri delu ti želi Majda Ambrož MINUTE PRED SPROŠČENOSTJO 20. januar 1968. V razredu je po- polna tišina. Sliši se le rezek glas tovarišice razredničarke, ki deli spričevala. Nihče ne posluša. Vse oči so zamaknjene v daljavo. Se dvajset minut in počitnice so tu. Minute so dolge. Šolski zvonec za- zvoni. Pograbimo torbice in že smo na prostosti, na prostosti počitni- ških dni. Lepo je v šoli, še lepše pa je, ko si sproščen kot ptica pod nebom. MAJDA! Zanimivo si mi odkrila svoje raz- položenje, ko ob prvem poUetju šolskega leta prejemaš spričevalo. Nobene misli o uspehu ali neuspehu ni v tvoji glavi, nobene radosti in nobene tegobe ni v tvojem srcu. Prevzema te edina misel na prostost počitniških dni. Privoščim ti jih, Majda! Užij jih še mnogo, mnogo! Pa še to: vsake tvoje počitnice bodo tem lepše, čim boljši bo tvoj učni uspeh, čimveč znanja si boš nabrala, čimbolj boš osrečila svojo mamo in očeta. To ti gotovo najbolj želim. ALENKA Stran 6 TEDNIK — petek. 1. marca 1%8 Stran J Nad 2u tisoč gledalcev mi ktiranto¥«iniu v Pluju Po neuiapelem lanskoletnem kurentovanju v Ptuju so morali »požreti« prireditelji precej kri- tike s strani številnih domačih in tujih gledalcev, 6e jih lahko tako imenujemo, saj niso gledali zadnji trenutek odpovedanega karnevala. Prizadelo je tudi številne Ptujčane, ki so na to prireditev povabili številne so- rodnike in znance v dobri veri, da jim bodo pokazali, kaj nji- hovi rojaki »zmorejo«. V sončnem nedeljskem dopol- dnevu se je letos na ptujskem športnem stadionu zbralo mno- go gledalcev. Zasedli so stadion in ves prostor okoli njega. S precejšnjo zamudo so obhodile stadion v znak pozdrava vse nastopajoče skupine. Po obhodu je vsaka skupina zase prikazala bogate šege in običaje, ki so se ohranili na ptujskem in sosed- nih območjih. Nastopili so na pripravljenem odru sredi sta- diona. Najprej je zaorala za dobro letino skupina oračev iz Lancove vasi. Plug so vlekli orači z lepimi kapami, pokač je pokal z bičem, kurent je zaple- sal, jajčarica pa je prosila za jajca, krape, denar in podobno. Zatem- so nastopili lepo,okrašeni plesači s Pobrežja pri Vidmu. Za dobro letino (500 meclov pšenice, 500 meclov koruze, 500 meclov ajde ..., polno stalo ži- vine, dosti sena ...) so zaorali tudi orači iz Markovec. Pred vsako hišo so se nato orači, ko- rant, babš.e in drugi iz skupine zavrteli. Ko je dobila jajčarica svoje, korant pa veliko klobaso, so nadaljevali pot. Prikazali so tudi pestre ženi- tvovanjske obrede, posebno ti- ste, ki pridejo v poštev, če se v vasi dalje časa ne poroči de- kle ali fant. Tako so svatje iz Markovec peljali skozi »vas« kopanj o, osramočeno dekle, in jo ponujali za nevesto, trdeč, da ima »gorico, telico, prasico in sto jurjev za pešico«. Od oračev iz Markovec so se nekoliko razlikovali orači iz Podlehnika. Orači se razlikujejo po kapah, korant pa ima prave rogove in ušesa namesto perja Spored so popestrile nagajive in živahne ruse in gambele. Kdc ne pozna njihovega nerodnegs koraka, brcanja, vihtenja z re- pom in podobno? Posebno se smešne, ko se vržejo na tla. 2 njimi so korakali številni pi- ceki. Pravijo, da se kmalu po no- vem letu prične govoriti v va- si, kdo in s kom se bo poročil Baje se jih največ poroči za pu- sta. Iz tega časa je tudi največ običajev, ki so namenjeni ti- stim, ki se ne poročijo. Tako sc Cirkovčani prikazali tem name- njeno vlačenje ploha po vasi Vlečejo ga po vasi, v kateri S( od pusta do pusta noben fan ali dekle ne poroči. Na plohu ki ga vozijo na »"kolcah«, sed jokajoča nevesta, to je fant preoblečen v žensko, s pretira^ no poudarjenimi ženskimi obli nami. Zraven sedi sramotni že nin — nagačen s slamo. Po zdravni nagovor se glasi tako le: draga Micika, ker se kljul več ljubeznim nisi poročila, smi ti pripeljali fanta, poleg katere ga boš spala, a se boš zjutra kljub temu nedolžna zbudile Ploh sekajo spremljajoči drvarj in kosce ponujajo za ženite godnim dekletom, rekoč. ti imaš lesenega, 6e nisi hotela pravega. Smešen poročni obred so pri- kazali tudi Prekmurci z boro- vim gostiivanjem iz Prekmurja. Skupina maškar iz Turčišča (Medimurje) je prikazala pestre lesene maske, ki so jih mnogo odkrili in jih z zanimanjem raz- iskujejo zadnje čase. Te maske so bile: larfe, čaplje, lampe in druge. Skupino so spremljali ciganski muzikantje s cimbali in violino. Enega izmed ciganov so obsodili tatvine, ga obsodili in obesili na za to pripravljene gauge. Največjo pozornost in hrup pa so vzbudili številni koranti iz Markovec, Borovec, Bukovec, Spuhlje, Rogoznice in drugod, ko so pričeli svoj ples sredi sta- diona. Oblečeni v kožuhe, z ve- likimi kapami na glavi, z vihte- čimi ježevkami in ob strahovi- tem ropotu zvoncev, ki so jih imeli opasane, so plesali koran- tov ples in tako preganjali zimo. Pustni pogrebci iz Hajdoš so končali folklorni nastop. Zažgali in pokopali so letošnjega »fa- šenka«. Gledalci, ki jih je bilo veliko, so bili z dopoldanskim delom kurentovanja, to je s sporedom folklornih skupin, zadovoljni. Za to prireditev na stadionu so se potrudili tako prireditelji kot nastopajoči. Naklonjeno jim je bilo tudi vreme. ZR Ples kurentov na stadionu je navdušil številne gledalce Karneval naj bi bil iz lete v leto boljši V nedeljo, 25. februarja t. 1., kmalu popoldne, so bile vse mest- ne vpadhice, travniki bliže mesta in parkirni prostori polni avto- mobilov. Organi, ki so nadzoro- vali promet, pravijo, da jih je bilo okrog 6.000 Proti mestu so se po- mikale kolone gledalcev, ki so kmalu po drugi uri napolnili ptujske ulice. Karnevalske sku- pine so si pričele utirati pot sko- zi množico gledalcev, ki ni hotela in tudi ni mogla nikamor niti ta- krat, ko sta mednje zapeljala av- tomobila, da bi nastopajočim u- trla pot. Zgrešeno je bilo, da so karavano usmerili iz trga MDB v ozko Lackovo ulico, kamor so si lahko utrle pot skupine v veli- kih presledkih. Iz velike gneče nastopajočih in gledalcev so se končno izločili v kolono nastopa- joči. Na čelu kolone so bile fol- klorne skupine, ki so se že do- poldne predstavile gledalcem na stadionu med nastopom folklor- nih pustnih skupin. To so bili kopjaši. kurenti, pokači in kmeč- ke gostije. Med šolskimi skupinami so so- delovale šole: F. Osojnika, — pri- kazovali so »kulturno revolucijo« na Kitajskem, T. Znidaršiča — račke, I. Spolenjaka — kolora- darje in drugo, in šola iz Varaž- dina — razne pustne like. V ta- kem vrstnem redu so jih ocenili člani komisije za ocenjevanje mest in jim dodelili nagrade: pr- vi 40, drugi 30, tretji 25 in četrti 25 tisoč starih dinarjev. V karnevalski povorki so bile tudi posamezne skupine, ki jih je komisija uvrstila v naslednji vrstni red. policija — Butale, po- licija — Interpol, kurja farma — Rateče, mesarja, kavboji iz Tek- sasa, prleška Micka, klovna, sku- pina — slivovka-pelinkovec-li- ker, ribič, fotograf — Tisnikar. Vsi so prejeli nagrade od tri do petnajst tisoč starih dinarjev. Od motoriziranih skupin na vo- zilih je komisija uvrstila na prvo mesto -računovodstvo-, ki ga je prikazalo podjetje Agrotransport iz Ptuja. Vozili so koš zgrešenih predpisov za višje takse, a slabše ceste. Prikazali so urnik delavni- ka v administraciji: izpolnjevanje 100 nepotrebnih obrazcev, pitje kave in dnevna poročila. Vozili so tudi buldožer z desko za poriva- nje reforme v leto 1970 ... TP Merkur je prikazalo reformo Ju- gobanke, TP Panonija pa ptujski akvarij. »Delta« je prikazala gra- fikon proizvodnje in trgovine. »Slovenske gorice« so prikazale lepo — gostilno pod velbom. »Ta- liš« iz Maribora in »Petovia« iz Ptuja sta primerno uredila svo vozila in jih v kombinaciji' pustnim karnevalom uporabile; reklamo svojih izdelkov. Vre( nost nagrad je bila od 50 do i tisoč starih dinarjev. Sodelovali .so še lakomni ba bar z juga, reforma-mini, mai borski odlok, in kuhinja predp sov. Nagrajeni so bili skoraj vsi n; stopajoči. Kar je dobrega, se tako san hvali. Pa poglejmo, kaj bi so d lo izboljšati. Po izjavah mno^ gledalcev od blizu in daleč, ] tudi sami bi se morali zavoda da je za tako veliko število g\ dalcev. (trdijo, da jih je bilo n; 20 tisoč), to, kar je prikazal ka neval, mnogo premalo. Vem, ( bo marsikdo rekel, več denarj več muzike. Tudi tega bi lal)l bilo več. če bi organizatorji pn prireditvijo zaprli vse dohode mesto, pobrali vstopnino in pr dali značke ter spominčke. Tal bi dobili sredstva ža vedno bolj program, ki bi ga morali načrt pripraviti. Poglejmo na prin letos. Tu in tam je kak mladol ni prodajalec značk s strahi vprašal: ali želite značko? Pi malo je bilo karnevalskih mai Folklorne pustne skupine spac jo bolj na dopoldanski prog/i?.. saj so koranti, suličarji, kmečb gustuvanje in podobno folklot: skupine. Karnevalskih mask moralo biti v karnevalu več. T krat ni bilo prave pestrosti. Sar mesto je bilo zelo slabo okrase za to prireditev. Nikogar tudi bilo, ki bi pred karnevalom med njim prodajal kake man maske: nose, očala in podob Marsikateri gledalec bi si jih t pil in nataknil. Še in še bi lahko in bo tudi t ba razpravljati o stvareh, ki bo treba odpraviti. V inten vseh mora biti iz leta v leto bc ši karneval, ki naj postane osr< nja tovrstna prireditev. Mnogi so mnenja, dg^bo z ( pravo nekaterih napak in ] manjkljivosti in s tem, da gal do bolj popestrili, dopoldan nastop folklornih pustnih sku; še kar zadovoljeval. Ostalo vprašanje, ali bo Ptujčan kdaj uspelo prirediti dober k nevalski spored po ptujskih i cah. Z Tiidi letos so se ptujski godbeniki primerno maskirali za ka nevalsko povorko BREG (STARI) : KK DRAVA (41:37) — DOSLEJ NAJLEPŠA TEKMA Občinsko prvenstvo v košarki gre h kraju. Odigravajo se zadnje tek- me. Te so odločilne za končno uvr- stitev treh favoritov za prvo mesto: Breg — Old boys, KK Drava in Ro- .^goznica. Rogoznica je do nedav- nega, ko je izgubila s KK Drava, veljala za favorita. Ko je slednjič omenjeno breško moštvo premaga- lo KK Drava, je to postalo favorit. Brežane čaka še težka tekma z močno Rogoznico. Tako se je pri vrhu precej zapletlo in spremenilo, po tekmah v prihodnjem kolu pa bo že laže ugibati, kdo bo prvak. Najteže pričakovana in tudi naj- lepša doslej je bila tekma Breg — Old boys proti KK Drava. Prikazala je res najlepšo košarko, kar je »premore« občina Ptuj. Kot se je pričela, tako se je tudi končala v pravi športni borbi za zmago. Sod- nika sta predvsem v začetku sodila z manjšimi napakami, vendar na končni rezultat tekme nista vpli- vala. Posebno dobro je tekmo sodil sodnik Centrih. Brežani so takoj v začetku tekme igrali močno obrambo, a so kljub temu že po nekaj minutah igre po- vedli s tremi koši prednosti. To taktiko igranja močne obrambe in premišljenega hitrega protinapada so obdržali ves čas igre. Močna co- na je onemogočila Dravi, da bi se prebila do koša. Primorani so bili metati od daleč. Razen zadetkov so jim skoraj vse žoge, ki so jih metali od daleč, pobrali Brežani. Posebno v drugem polčasu jim je s hitrimi protinapadi uspelo držati zadovoljivo vodstvo. Brežani so bili zelo požrtvovalni. Vsak je na svojem mestu opravil svoje. Prav tako požrtvovalno je igrala Drava, ki je dala vse od sebe, saj ni hotela dopustiti, da bi izgu- bila. Tekma je bila res lepa. Bilo je nekaj lepih iger okoli cone, le- pih podaj in uspelih metov na koš. Tekma je minila z manjšim šte- vilom osebnih napak. Od Brežanov so se posebno izka- zali Božo Kuharic, ki je uspelo rea- liziral napade. Kari Zafošnik, ki je bil posebno dober v obrambi, v borbi za žogo pod košem in v igri, v obrambi se je prav tako izkazal Kmerik Weigl, ki je znal ujeti žogo pravi čas in jo uspešno podati. Po hitrih podajah okoli cone je naj- večkrat zadel koš Uroš Langerholc. Bruno Korošec je bil dober dirigent igre. Prava osvežitev za moštvo sta bila Tone Florjančič in Drago Pod- breznik. Pri Dravi sta se posebno izkazala Bil Curin, ki je prikazal izredno fair in lepo igro, ter Tine Hrašo- vec. ZR Z ormoškega Na pusta dan oziroma kot Prle- ki pravijo, »na sam fašenk«, je bil v Ormožu že tradicionalni pustni karneval. Lepo vreme je že zgo- daj pred drugo uro privabilo šte- vilne domače in tuje goste. Kar- nevalski spored, ki je trajal pri- bližno tri ure in se je nekoliko pričel z zamudo, je bil nekoliko drugačen od lanskega. Lovske družine v ormoški ob- čini so se v lanskem letu srečava- le z najrazličnejšimi pojavi divje- ga lovstva. Zato je tudi na čelu karnevalskih skupin prikorakala godba na pihala oziroma pihalni orkester, kateri godbeniki so bili oblečeni v divje lovce. Pojavili so se gusarji z občinsko blagajno, ptujsko podjetje Delta je iz avto- mobilov delilo oziroma metalo ženske hlačke med publiko. Po- javila se je tudi imitacija pralni- ce avtomobilov, ki jo v Ormožu že dalj časa pričakujejo in po- grešajo. Ptujski koranti so se po- javili v svojih tradicionalnih no- šah in gestah. Policija iz Butal je odigrala svojo pomembno vlogo in spravljala v smeh udeležence karnevala ... Po karnevalskem sporedu, v katerem so sodelovale poleg na- vedenih še druge karnevalske skupine iz Ptuja, Ormoža in oko- lice, se je pričelo pustno rajanje, ki/je trajalo pozno v noč, pope- streno s prleškimi specialitetami. Organizatorji karnevala pa se bo- do morali drugo leto bolj potru- diti, da se bo najavljen karne- valski spored pričel ob določeni uri in odvijal nekoliko bolj orga- nizirano, -p Občina Slov. Bistrica šola za idravje - nova cbSIka zdravstveno vzgojneg^a dela Rdeči križ Slovenije je po dolgih pripravah in preučeva- njih pričel z novo obliko zdrav- stveno izobraževalnega dela na terenu, ki naj bi z razliko od dosedanjih oblik zajelo vse sloje prebivalstva in ni namenjeno le določenim skupinam občanov, kot so bili dosedanji raznovrstni tečaji, ki jih je organizacija Rdečega križa organizirala vsa leta doslej z velikim uspehom. Ciklus predavanj z nazivom »Šola za zdravje« ima več na- menov. Predvsem pa želi iz- obraziti in vzgojiti slehernega občana, da si bo znal varovati in ohraniti svoje zdravje. Šola za zdravje obsega ciklus predavanj. Sestavljen je iz os- mih zdravstveno vzgojnih tem, ki v začetku obravnavajo pred- vsem tiste higienske norme, na katere največkrat pozabljamo. S to obliko dela bodo sedaj začeli tudi v bistriški občini. Občinski odbor Rdečega križa pa je za začetek organiziral predavanja šole za zdravje v Makolah, Tinju, Laporju in Zgornji Polskavi. Po dosedanjih pripravah je zanimanje na terenu za šolo za zdravje izredno veliko. Zelja občinskega odbora Rdečega kri- ža je, da bi jo vsi njihovi občani obiskovali v čim večjem številu in da bi si v njej pridobili zna- nje in željo živeti zdravo in za- dovoljno življenje. ZA SMEH »Očarljivi ste, draga gospa Ro- zi.(( »Nikar tako ne govorite, no! To bi rekli tudi sicer, čeprav ne bi bili o tem prepričani, ali ne?« »In vi bi bili o tem prepričani, tudi če tega ne bi rekel.« Iz ljutomerske zgodovin( y ^ ii w . u'^ SIO G113 XVI. Obmejno mestece na ogrski meji je žrtev pogostih turških napadov, splošnega obubožanja, ki je hilo po- sledica vojnih pustošenj in uniče- vanj. Ko so Turki po letu 1600 zavzeli večji del Ogrske, preživi mesto Or- mož hude čase zaradi požara leta 164G, proti koncu istega stoletja za- radi kuge in drugih nesreč; obrt je le komaj životarila in s svojimi izdelki zalagala obubožano podeže- lje, trgovina je v tistem času razen one z vinom skoraj popolnoma pre- nehala. Skozi stoletja je mesto Ormož vztrajno in uspešno čuvalo in bra- nilo pravice mestne samouprave kot tako imenovano patrimonialno me- sto proti lastnikom gospostva Or- mož. Ti so bili namreč tudi vrhov- ni gospodarji mesta tja do zatona 18. stoletja. MESTNU SAMOUPRAVA Vsako slovensko srednjeveško me- sto predstavlja sklenjeno naselbino trgovcev in obrtnikov, kf pa se delno ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Ti nastopajo na zunaj kot samostoj- ni ročni delavci In podjetniki. Po vrstah obrti in udejstvovanja se združujejo v posebna združenja — imenujemo jih cehe (Zunft) —, ki urejajo njihove delovne razmere in delo. Izdelke delajo za trg, vendar le toliko, da se morejo dostojno preživljati. Vsak ceh sprejme samo določeno število samostojnih moj- strov in samo ti so upravičeni opravljati javno obrt. Tako ostaja število cehovskih mojstrov za po- samezne obrti v določenih mestih skozi stoletja vedno enako. Za gospodarski razcvit mesta so razen primernega zaledja pomemb- ni predvsem tedenski in letni SEJ- MI. Tu neposredno izmenjujejo dobrine med domačimi in tujimi obrtniki in trgovci na eni strani ter med potrošniki iz mesta in oko- lice na drugi strani. V političnem življenju si meščan- stvo v borbi za svojo neodvisnost od mestnih gospodov ustvari MEST- NO AVTONOMIJO ALI SAMO- UPRAVO. Ta se izraža zlasti v sa- mostojni upravi ih sodstvu. Pravni položaj mesta določa MESTNO PRAVO ALI MESTNI STATUT (mestne pravice, svobo- .ščine ali privilegiji). Mestu Ormožu so podelili mestni statut Ptujski gospodje kot gospo- darji ormo.škega gradu in gospostva že leta 1331. Po statutu so meščani osebno svobodni, zato jim sodijo po posebnem pravu, imenovanem MESTNO PRAVO (Stadtrecht-ius civile). Zato ima vsako mesto last- no sodišče, ki sodi vsem meščanom in onim, ki bivajo na območju me- sta. To mestno območje, imenovano tudi »pomirje« (Bnrgfrid), sega na- vadno izven mestnega obzidja in je točno določeno z mejniki. Vsa- kih nekaj let so meščani v sveča- nem obhodu objezdili to pomirje in zlasti mladini točno pokazali, k.]e EO posamezni mejniki pomirja, da bi pozneje znala braniti pravice n3e- sta proti lastnikom gradu in oko- liške (podložniške) posesti. Le pravi meščani imajo pravico, da se ukvarjajo s trgovino in obrt- jo. V meščansko zvezo je sprejet neoporečen obrtnik ali trgovec, ki stanuje in dela v mestu ali se na- merava tam naseliti, če ima v me- stu lastno hišo ali jo namerava ku- piti. Ob sprejemu mora tak novi meščan opraviti posebno meščansko prisego in plačati določen denarni prispevek v mestno blagajno. Samostojnost in neodvisnost me- sta se torej izraža zlasti lastni UPRAVI in SODSTVU. Skupnost vseh meščanov (Biirgerschaft, Ge- main, Gemeinde — gmajna) voli svoje predstavnike v MESTNI SVET (Rat), ta na svoje uradnike ali funkcionarje. Najvišji od teh je MESTNI SODNIK (Richter), pone- kod tudi MESTNI ŽUPAN (Burger- meister) imenovan. Mestni sodnik je najvišji upravni in sodni uradnik mestne samouprave. Ta je vodja mestne uprave in predstojnik mest- nih uradnikov, obenem pa tudi sodnik mestnega sodišča. Mesta so imela navadno samo pravico do tako imenovanega niž- jega sodstva. To je zajemalo zaseb- ne pravde in nižje kazensko sod- stvo. Višje liazensko sodstvo (Kri- minalgericht) ali »krvava rihta« je bilo organizirano za območja enega ali več gospostev na povsem dru- gačen način in je spadalo pod oblast deželnega vladarja. Odtod tudi njihovo ime »deželno sodišče« (Landgericht). Razen sodne oblasti so imela me- sta še posebne pravice, ki jim jih je podeljeval vladar ali deželni knez. Od teh so pomembne zlasti MITNICE. MOSTNINA IN SEJMI. MITNICE SO bile na pomembnih prometnih poteh; od vsega blaja, ki SO ga prevažali ali prenašali sko- zi mitnico, je bilo treba plačati do- ločen znesek kot davek deželnemu knezu ali mestu, ki je smelo pobi- rati mitnino. Sprva so bili dohodki tega posrednega davka določeni za vzdrževanje cest (cestni prispevek), pozneje pa je ta denar, kakor pravi pravni zgodovinar dr. Sergij Vil- fan, »šel po svojih poteh«, kakor so marsikje še danes zbrana sredstva za vzdrževanje cest. AK. — Zgodovinski arbiv Nekatere vasi v okolici Bučkovec GODEM.ARCI. Ta vas meji na or- moško občino ter je svoj čas me- rila 607 hektarov. Obsega naslednje krajevne predele: Brumnovščak, Godemarce, Kranjšovčak in Marin- ščak. Leta 1445 so Godemarci po takratni klasifikaciji spadali pod videmsko župnijo. V tej vasi je bilo takrat enajst hiš. Leta 1480 so v listinah navedeni kot »Godemer- tzen, Godomerzperg, Godmerczen- perg«. Svoje ime so brezdvomno dobili po slovenskem plemiču Go- demaru. BODISLAVCI. Leta 1445, ko se je vas imenovala »Wodischlawczen«, je štela devet hiš. Obsega del Brum- novSčaka, Cerkvenjak, Ermanjščak, Vinščak in Bodislavce. Ime vasi je nastalo od osebnega imena Vodi- slav ali Bodislav. Imena Brumnov- ščak, Hermanščak, Komanščak. Ma- rinščak so najverjetneje nastala po imenih večjih posestnikov (Brumen, Herman, KoJman itn.). MORAVCI se razprostirajo jugo- zahodno od Bučkovec po vinorodnih hribih ter obsegajo Pekel, Kesov- ščak, Moravče, Moravski vrh. Novi vrh in Pistike. Ta zemliišča merijo skupno 425.5 hektara. Moravci spo- minjajo na Rastislavovo veliko Mo- ravsko ter so v starih listinah na- vedeni z naslednjimi imeni: 1443. leta »dorf Moreczen«, leta 1445, ko je vas štela 13 hiš, »Moraczen«, le- ta 149<) »Moreczen«, leta 1500 pa »Mo- ratzerperg«. Tudi v Prekmurju in v drugih krajih najdemo vasi s krajevnim imenom Moravci. R\DOSL.\VrT. v stari Jugoslaviji je bi!a ta v^s naivefja nolitiCna občina v okolici Bučkovec in je ob- sogaln Kuršence. P-ecetince, Rado- slavce in Sit.irovre. Skupno je me- rila 1086 hektarov. Kuršenci se s Kuršenščakom raz- prostirajo po hribih od Bučkovec prek potoka Turje in Bukovnice proti vzhodu. Leta 1445 takrat ime- novana »Ku[e]rschawcz« je imela samo šest hiš. Kadoslavci so dobili ime od osebnega imena Radoslava, ležijo pa v ravninskem predelu ob potoku Turji. Leta 1445 je bilo v tej vasi le 19 hiš. V starih listinah so Radoslavci večkrat navedeni: na pri- mer leta 1441 »Radislacz«, leta 1443 »Radislag«, leta 1445 »Radischlauczen« itd. ŠE O LJUTOMERSKEM ŠOLSTVU LjutomerCani so se že v srednjem veku odlikovali z najrazličnejšimi trškimi pravicami. Zaradi tega so že takrat skrbeli za primerno šol- sko vzgojo svojih otrok. Premož- nejši tržani so brez dvoma pošiljali svoje otroke v bližnja ali daljna mesta, kjer so v srednjem veku zlasti v samostanih imeli šole. Lju- tomerCani pa so že v 16. stoletju ustanovili lastno šolo. Kdaj in kje je bila ta prvotna šola postavljena, nam sicer ni znano, vendar je za- gotovo že leta 1591 stala, kajti na- vaja jo z učiteljem Janez:om Ber- ličem nalstarejši zapisniki občinskih sej v Ljutomeru dne 25. januarja 1591. leta. (Zapisnik je shranjen v deželnem arhivu v Gradcu.) Vseka- kor pa je v dobi protestantizma v Ljutomeru nastala šola. Tudi kasneje so v raznih zapisni- kih omenjeni učitelji in šola v Lju- tomeru, ki spada med najstarejše v tem predelu Slovenije. Z leti je bila potrebna notranja šolska oprema skupno s poslopjem vsestranskega popravka. 10. junija 1672 se je učitelj Janez Leitner pri masristratu pritožil, da ni v šolskem poslopju niti mize niti klopi ter nobenega primernega prostora. Za- radi tega so sklenili, da je potrel vse navedeno oskrbeti. Prvotna šola je bila deloma les in je zgorela 7 maja 1G89 ob V kem požaru, ki je uničil skoraj trg. Vsesplošna beda je bila za' tega velika, vendar Ljutorneri šole niso pustili v razvalinah več drugih hiš, ampak so jo kio po požaru zgradili. 13 februJ 1690 je magistrat sklenil z Jane« Jurijem Flechsnerjem. tes.trsK mojstrom in meščanom Gradca, godlu), v kateri se je mojster vezal, da bo popravil celotno š" vežo in klet, napravil štiri tranif okna, tri podboje in vrata, za ' mu je trg obljubil 80 goldinar in tri goldinarje v naturi ali 70 t dinarjev gotovine in sod noV" vina. V tej šoli, ki so jo leta 170 3 Ivf znova opustošili. je imel uci' zelo tesno stanovanje. Zato s<> žani 21. junija 170.. leta so;;l^ sklenili, da se za učitelja in trs!*' pisarja postavi novo stanovanje se za to oskrbi potreben US- maja 1725. leta je ljutomerski ^ nik Matej Ozmec opozoril ma^'*«'' da je šolsko poslopje v zelo siaj stanju in bo potrebno zaradi " zt^raditi novo. S te prošnje P* nastal prepir, ker so trški svetoV odgovorili, da za gradnjo šole nt trg ničesar prispeval, ker žu^ brez pristanka maeistrata snreJ' in odstavlja učitelje. 20. septeto' 1725. leta je trg sklenil, da bO šolo prispeval 4000 kosov opeke- Iz tega spora se da razbrati-^ je prvotno učitelje sprejemal | puščal v Ljutomeru magistrat jim je dajal za to primerno P'^,-| na leto 35 goldinarjev, v 17, sto'* pa 43 goldinariev. Navadno P*., imel učitelj po vaseh tudi '^'l ali pa ie dobil še kak nriholiše»' (Nadaljevanje prihodujič) TEDNIK — pefek, 1. marca 1968 Strun 7] Kdaj cesta Ptuj-Lenart? občim mnogo razpravlja o as- faltiranju cest. Ena izmed cest, Iji bi jih bilo potrebno asfalti- rati, je tudi cesta Ptuj—Lenart, dolga 14 km. Ta cesta je bila vedno cesta drugega reda. Na njej je velik promet, zato je glede na svoj ustroj v obupnem stanju. Razen tega jo še zelo slabo vzdržujejo, čeprav so za to določene možnosti. Ob cesti so kupi gramoza, ki ga nihče ne razgrne v jame na cestišču, le vozila ga razmetavajo največ tja, kjer sploh ni potreben. Ta- ko vidimo v^ako jutro in vsako popoldne na tej cesti žalostno sliko: delavci ptujskih podjetij vozijo na tej cesti pravi slalom s svojimi kolesi in mopedi, da bi se izognili vsaj največjim mlakam, iz katerih pa jih tem- bolj izdatno poškropi težje mo- torno vozilo, ki pripelje mimo. Avtobusno podjetje je dolo- čilo za to progo le en avtobus, na prošnje prebivalstva za več zvez pa odgovarja, da tega gle- de na stanje ceste ne namerava storiti. Akcija za asfaltiranje te ceste je torej več kot upravičena. Na raznih sestankih in razgovorih so prebivalci območja ob tej cesti izrazili pripravljenost pri- spevati večje zneske za ureditev ceste, jviisnjo, aa Di Diio mogo- če rbrati v nekaj letih s tri- odstotnim prisp>evkom od plai delavcev in katastrskega dohod- ka kmetov znesek, ki je potre- ben, da bi ob soudeležbi občine in republike to cesto usposobili za sodoben promet. Cesto Ptuj—Lenart je mogo- če dobro urediti glede na to, ker je cesta že sedaj dovolj široka in ima sorazmerno dober spod- nji ustroj, na njej ni ostrih ovinkov in bi bila njena dokon- čna ureditev sorazanerno poce- ni. Glede na to, da bo v dogled- nem času odprt pri Cmureku mejni prehod, bo ta cesta tvo- rila direktno povezavo med Ptujem in Avstrijo, kar tudi terja ustrezno pozornost. Alojz Benko. Trnovska vas DOLOČENE NOVE PRISPEVNE STOPNJE Eno najpomembnejših vpra- šanj, ki jih je obravnavala skup- ščina občine Ormož na zadnji seji V ponedeljek 26. februarja, je bi- la razprava o spremembi in do- polnitvi odloka o prispevkih in davkih občanov ter ob koncu te razprave sprejetje odloka. O tem vprašanju so že razpravljali zad- nji zbori volilcev in decembrska seja občinske skup.ščine. V času po zborih volilcev je izšlo repub- liško priporočilo, ki obravnava povprečje prispevkov za posa- mezne skupine katastrskih občin. In to za prvo skupino 36 "/n, za drugo 21 "/o, za tretjo 13 "/o in za četrto 6 "/n. Tako je bilo potreb- no v predlogu odloka o spre- membah odloka o prispevkih in davkih občanov spremeniti 3. člen, in sicer tako, da znaša pri- spevna stopnja (po predlogu sve- ta za finance) 7,n 2. skupino kata- strskih občin 2S^'n, za vso ostale pa 19 Vn. Ta člen pa je bil pred- met številnih razprav, v katerih se je izkristaliziralo več predlo- gov o določitvi prispevnih sto- penj za posamezne skupine ka- tastrskih občin. Potrebno je tudi omeniti, da ie ravninski teren v ormoški občini v prejšnjih lotih bil kate.s^oriziran v prvo skupino katastrskih občin. S posredova- njem predstavnikov občinske skupščine pa so dosegli, da je ta predel kategoriziran oziroma kla- sifi-^iran v 2. skunino katastrskih obč^i. V prejšnjih letih se je tu- I di dogajalo, da so v razvitejših . občinah predpfsovali nižie pri- I spevne stopnje, ker praktično ni- so imeli interesa 7a izterjavo teh dohodkov. Republiško priporoči- ; lo tudi pravi, da bodo republiški organi v tistih občinah, ki no bo- I do vsklajevale davčne politike, pobirali sredstva za svoie potre- be. To ie tudi eden izmed faktor- jev izida republiškega priporoči- la, katerega glavni namen je vskladitev davčne politike v Slo- veniji oziroma enakopravno to-i vrstno obravnavanje. Davki in prispevki občanov predstavljajo glavni vir dohodkov ormo.škeg« občinskega proračuna. Poleg te- ga pa je občina kot manj razvi- ta še dotirana iz republiških sredstev. Da se zagotovi nadalj- nja stalna pomoč in skrb širše družbene skupnosti, jo potrebno polog zagotovitve določenih sred- stev za občinski proračun v skla- du 7. republiškim priporočilom določiti najvišjo prispevno stop- nio. Ob koncu razprave so odbor- niki sprejeli predlog predsednika občinske skun^ičine Franca Nova- ka, da se določijo naslednje pri- spevne stopnio: za 2. skupino ka- tastrskih občin 270/n. za 3. sku- pino 22 "/ft in za četrto skupino katastrskih občin l^^/<\. Ta pred- log ie bil spreiet s 26 .slasovi pro- ti 13. Četrta skupina katastrskih občin predstavlja pravzaprav 3. podskupino. Celoten odlok so na- to odborniki sprejeli s 33 glasovi proti šestim. Po sprejetju tega pomembnega odloka so na seii sprejeli še od- lok o komunalnih taksah v obči- ni, odlok o spremembah in do- polnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, od- lok o proračunu občine Ormož za leto 1968, odlok o sredstvih za vzgojo in izobraževanje v občini Ormož, zavrnili sklep skupščine komunalnega zdravstvenega za- varovanja delavcev Maribor o dodatnih obremenitvah zaposle- nih za zdravstveno zavarovanje ter razpravljali o finančnem na- črtu splošnega kmetijskega skla- da za to leto. Predlog občinskega proračuna, ki smo ga že obravna- vali v prejšnji številki, je bil v ce- loti sprejet, skupno s pripombe odbornika Karla Korena, da je potrebno družbenim organizaci- jam in društvom dodeljevati do- tacije na podlagi že prej realnih izdelanih planov dela. Torej do- deljevanje sredstev po aktivno- sti, -p MBmi ICOItČESC POLETNE SPOMLADANSKE OBLEKE: 1. Pletena obleka — zlato ru- mene barve, navadno pletena, edini okras je širok usnjen pas. 2. Pletena obleka — svetlo modra s črtami treh drugih od- tenkov, modre barve, pleteno levo-desno. 3. Pletena obleka — svetlo lila barve, spredaj dolga zadrga z obročkom. 4. Pletena obleka bele barve z zelenimi, rdečimi, rumenimi in modrim.i črtami. V žepu zgoraj je robec v barvi ene izmed barv črt. Modele kreirala Darja. za Drieškeaa Luizeks Se pred kak so se začele fašen- ske »norčije«, sta me eden večer dva koranta na Ptuji zgrabila, te pa sta na meni probala kak bič poči. Venda sta me spoznala, ka se jih po cajtingah in oštarijah Sinfa. Za fašeng pa so Udje noreli kak v štorih cajtih, saj je skoro vsakšemu žep bija prozen. KDO BODO POSTAVILI NO- VO AVTOBUSNO POCEPAL- NICO Pred ptujskin avtobusnim ba- non že precig cajta stoji vejka lesena kišta, ki predstovla avto- busno počepalnico. Pozimi sliizi za smeti, WC, za zaliiblene pore ... Spomlodi pa se okrog je cucki na- gajajo. Že por totih venegnv gu- či, keko je tota lesena kišta vred- na. ZAVOLO VAMPASTIH MAN- TRNIJ SEN PET VUR JOVKA Pri eni hiši sen poja por pošto- nih krofov. Za pol vUre sen mi- sla, ka me bode vrag vzeja, tak me je začelo po bleki šrajfati. Bi- ža sen v ptujsko ambulanto. V počepalnici je že čokalo precig Udi, ki so jomrali od raznih bete- gov in zavolo toga, ker še »ke- spod« doktor niso začeli ordinira- ti. Kdo se je počepalnica napu- nila od betežnikov, je administra- torka pozvola doktora, da je za- čeja Udi pregledovati. Tisti, ki so prvi prišli, so na to mantrnijo ča- kali štiri viire, ki so gnes din po reformi bol droge. Primojdiiši, kak se enin dobro godi'. ZAHVOLIMO SE LEHKO OB- CINSKIN ODBORNIKOM Bija sen med driigin tiidi na občinski seji v Ormožu Te kdo so se odborniki že precig zmontrali, so šteli marproški predstavniki »komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcav« sprevene- gati, ka bi ormoški občoni v toten leti še več plačali za zdrovstvo. Vsi odborniki pa so se temu tak proti postavili, tak ka sen misla, ka de marproške predstavnike kop zadela. Za premi duši! Tiidi meni so se lasje nagrbančili, tak ka sen v krotken caiti bija v žlohti s korantan. Če bi jin lehko, bi jin že poveda, ka so do zaj zado- sti narod pretrigovali. Bogi kmet se mantro cile dneve, pa bi moga nekoga driigega, ki mo vsega za- dosti, »podpirati«. Ki še je svit vida, da bi mogli siromaki gnes din bogatošen pomagati. Enkrat bomo mogli s tin tolanon penez hejati. ZAMUDA SEN PRILIKO Tati tjeden sen bia s totimi ptujskimi riisami tak zaposleni, ka sen ne ftegna pogledati, če so tiidi v Lenarti meli kakšnega ko- ranta. V civili sen jih fsaki den dosti vida — škoda, ka sen ne meja prilike, ka bi jih vida, kak zgledajo, gda majo larfe gor na ksihti. Krucifiks, zaj sen pa en- krat lepo predstavo zamuda. Bija sen tiidi na san fašenk na prlešken gostiivaji v Lotmerki, ki so ga pripravili Cvenari. Sti- mung je bilo precig, tak ka je malo deco stroh grotalo. Moga se bon posloviti. Bili so fašenski dnevi, ki so vsakšega še keko nebetežnega občana zdelali, tak ka so nan še por dni po fa- šengi bedarije šle po glovi. Pa ne zamerte. Pište mi na ad- resa: Uredništvo TEDNIKA, Ptuj, Lackova 2. Samo vaš Lujzek Prometne nesreče ter Imni red in mir v puslrjih dneh Kot lahko ugotovimo iz poročila postale milice v Ptuju, v nedeljo, 25. februarja, kljub pravi poplavi — po neuradnih podatkih je bilo tega dne v Ptuju okrog 6000 oseb- nih avtomobilov — ni bilo večjih prometnih nesreč, ki bi terjale hujše poškodbe in materialno ško- do. V veliki meri gre pri tem za- sluga organom milice, ki so, koli- kor jim je pač v takšnem »vele- mestnem« vrvržu uspelo, storili vse, da je promet potekal skorajda ne- moteno. Ke pa so nesreče skoraj vsako- dnevni pojav, je v nedeljo prišlo do nekaj lažjih prometnih nesreč. Na Cesti dr. Jožeta Potrča sta trčila voznik komblja MS 39-66 Štefan Pintarič iz Murskih Črncev in kolesar Anton Pauko (otrok) z Mestnega vrha, ki ie bil laže teles- no poškodovan. * V nedeljo ob pol deseti uri zjutraj sta na Ormoški cesti trčila voznik osebnega avtomobila zastava 750 MB 162-79, ki ga je upravljal Mirko Ojstršek iz Kidričevega, in voznik osebnega avtomobila MB 29-34 za- stava 1300, ki ga je upravljal Ervin Kuhar iz Budine. Telesnih, poškodb ni bilo. Na obeh vozilih je za okrog 900.000 starih dinarjev škode. * V nedeljo tik pred pričetkom kar- nevalskega sprevoda je na zbirnem mestu pri Mladiki padel z avtomo- bila, ki je bil pripravljen za po- vorko, Franc Horvat, delavec iz Petovie, in se laže telesno poško- doval. * V Rogoznici sta v soboto trčila kombi za dostavo kruha, last ptuj- skih pekarn, ki ga je upravljal Alojz Rebernak, ter voznik osebne- ga avtomobila Franc Vnuk iz Ki- carja. Kot smo zvedeli, so ta dan Slovenske gorice zaradi te promet- ne nesreče ostale brez kruha. V pustnih dneh ni hilo opaziti večjih neredov in kršilcev javneea reda in miru. Nekateri manjši iz- gredi so bili le izraz dobre volje in vroče krvi rekrutov. ki so v teh dneh zapuščali naše mesto. Med pustno povorko so organi milice s pomočjo gledalcev prijeli mladoletnika iz Maribora, ki je iz- koristil vrvež in kradel denar iz ženskih torbic. Najprej si .ie privo- ščil avstrijsko državljanko in ji od- nesel Iz ročne torbice okrog 1000 šilingov. Pri poskusu drnere tatvine so ga prijeli in ga izročili najbliž- njemu miličniku. aPnt je priznal, da v tem delu ni z.ačetnik in da ima na vesti že več tatvin. J. S. Osnovna šola Središče razpisuje prosto delovno me- sto RAZREDNEGA UČITE- LJA za 3. razred za čas od 15. marca do 30. junija 1968. Osebni prejemki po pravilni- ku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Osnovna šola Središče FILMSKI IN TV MOZAIK Richard in Liz Zakonski filmski par Liz Tay- lor in Richard Burton si stalno prizadeva, da bi bil v središču pozornosti. Tako sta oba igralca ob podelitvi Oscarjevih nagrad pričakovala, da bosta to nagrado prejela oba hkrati — skratka, pričakovala sta dva Oscarja. Toda samo Liz je prejela znani filmski kipec. Obema pa se je hkrati posrečilo, da sta dobila nagradi britanske filmske aka- demije za skupen uspeh v fil- mih KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF in VOHUN, KI JE PRI- ŠEL IZ ZIME. Naša fotografija prikazuje »srečni« filmski par v ospredju dveh britanskih pri- znanj in Lizinega Oscarja. Od poroke sta ta dva filmska zvezdnika nerazdružljjva. Sku- paj snemata, skupno hodita na izlete ... Tako sta pred kratkim obiskala Salzburg. Richardu je nemška majorska uniforma, ki jo je potreboval za nov film, kar pristajala. V odmorih med snemanjem se je igral s svojim psičkom in Lizinimi otroki, ki so se nanj že zelo naveiaU.