KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 33	CELOVEC, DNE 14. AVGUSTA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Podravlje pozivajo slovenske kmete:
Prijavimo kmečke fante k obisku Kmetijske strokovne šole!
■v
Škofov poziv
Prvo nedeljo v avgustu je krški škof dr. Kostner naslovil na koroške katoličane posebno pismo, ki je bilo prebrano v vseh cerkvah. Najprej govori o težavah pri bogoslužju v jezikovno mešanih farah in nadaljuje:
»Vrsto obdolžitev proti duhovnikom na dvojezičnem ozemlju smo skrbno preiskali 'n smo ugotovili, da so bile neresnične ali Pa pretirane. Prav mi kristjani imamo dolžnost, biti s sodbami v tem občutljivem vpra-šanju zelo previdni. V ta namen imamo koordinacijske odbore v posameznih dekanijah, za celotno škofijo pa v Celovcu, da razsojajo v spornih primerih glede uporabe je-j^ka pri oznanjevanju verskega nauka. Ti od-oori naj na kraju samem posredujejo v razgovorih in skušajo pripraviti rešitev, oziroma |° tudi doseči, kar je seveda še bolj zaželeno.
Iz svoje dolgoletne izkušnje sem že kot ajnik pri škofu dr. Hefterju in dr. Rohra-cherju ter kot krški škof skozi 28 let mo-9el dobro spoznati težave južnokoroškega Področja pri številnih obiskih župnij in v °sebnih pogovorih; poznam želje vernikov °beh jezikov, bil sem pa tudi deležen ob-dolžitve z obeh strani doma in v inozemstvu.
se to pa me nikakor ne bo odvrnilo od te-9a, da se ne bi tudi v bodoče v ljubezni do Vseh škofljanov neutrudno in z vso močjo 2avzemal za njihovo miroljubno in bratovsko Medsebojno življenje.
Zato prosim vse, da sodelujete z menoj 'n 2 mojimi sodelavci v škofiji pri izpolnjevanju te od Boga nam naložene dolžnosti.
uh Kristusov mora zmagovati, in ne duh PrePira, nemira in brezobzirnosti v zahtevah °d katerekoli strani.
Saj poznate blagrovanje Gospodovo iz Pridi9e na gori (Mt 5, 9): „Blagor miroljub-n'M, zakaj ti bodo otroci božji". Prav v tem etu naj bi izpolnili voljo našega božjega Odrešenika, ko v vsej Cerkvi obhajamo „sve-0 leto sprave". Bog blagoslovi naše skup-n° Prizadevanje!"
AVSTRIJSKI LESNI SEJEM, KI TRAJA DO 18. AVGUSTA, BO KMALU ZAPRL SVOJA VRATA. ALI STE GA TUDI VI, DRAGI BRALCI, OBISKALI? GOTOVO STE GA OBISKALI, PA ČEPRAV JE BILO VEČINOMA VROČE KOT V PEKLU. VKLJUB TEMU PA SE JE SPLAČALO OBISKATI CELOVŠKI VELESEJEM. ZANIMIVIH STVARI VSEKAKOR NI PRIMANJKOVALO. VEČ O OTVORITVI BERETE NA 5. STRANI NAŠEGA TEDNIKA.
Strokovno znanje je poleg osnovnega in obratnega premoženja temelj za gospodarski uspeh in bodoči gospodarski obstoj sleherne kmetije. Časi, ko so pridne roke kmečkih ljudi ob podedovanem in na kmetiji pridobljenem znanju zadoščale za reševanje proizvodnih nalog, so za vselej minili. V današnjem svetu ekonomizacije odloča o u-spehu ali neuspehu, o biti ali ne biti, bolj kot kdaj koli poprej činitelj — strokovno znanje. Od strokovne usposobljenosti kmetijskega proizvajalca zavisi, kako bo izkoristil proizvajalna sredstva in kakšen bo sad njegovega gospodarjenja.
Breme pomanjkanja strokovnega znanja pritiska z vso težo na številne naše gospodarje in jih v brezupu sili v iskanje kruha izven kmetije. Pogostokrat so s tako odločitvijo soočeni celo kmetje, katerih gospodarstva bi z ozirom na velikost in tehnično opremljenost lahko nudila znosnejše pogoje za delo in zaslužek kakor zaposlitev izven kmetije.
Koroški Slovenci imamo v Podravljah lastno kmetjisko šolo, ki je s podelitvijo statusa javnosti pridobila vse javne pravice: mimo priznanja spričeval in s tem možnosti nadaljevanja šolanja na višjih šolah, predvsem tudi pravico učencev do zakonitih šolskih in internatskih podpor ter do povrnitve voznih stroškov na relaciji kmetija-šola.
Tudi v pogledu na učni program in kvaliteto strokovnega pouka podraveljska kme-
Zanimiva Koroška
Pred nedavnim je znana organizacija „Ka-tholisches Bildungswerk“ priredila v Vrbi skioptično predavanje o Koroški. Predaval je Othmar Wolbart.
Med drugim je kazal Bilčovs ter neko bil-čovsko družino; o njihovi govorici je vedel povedati, da govorijo „vindiš“.
Pokazal je sliko z rožansko narodno nošo iz časa plebiscita leta 1920; imel pa je k temu še nekaj sila svojevrstnega pripomniti:
z odličnimi ter s trdimi besedami je oznanil, do so se Rožani 10. oktobra 1920 odločili za nemško Avstrijo.
No, ob koncu je še enkrat obiskal Rož, hotel pokazati lepo rožansko nošo. Na žalost rožanske noše nismo videli. Videli pa smo tisti znani rjavi koroški „ancug“ z še bolj znanim koroškim križem iz plebiscitnega časa. No, v slovo pa je turiste še seznanil z znanim „Karnten frei und unge-teilt“...

Zakaj?
Mesečnik „Karntner Echo“ je v svoji zadnji številki med drugim objavil razgovor z glavnim kandidatom koroške svobodnjaške stranke, dr. Ferrari-Brunnen-feldom. V prvi vrsti je svobodnjak — kaj drugega tudi ni bilo za pričakovati — obravnaval vprašanje koroških Slovencev ter pri tem dejal: „Ne bojim se, da bi Ljudska stranka lahko svobodnjake levo prehitela. Z dr. Vospernikom v deželnem
strankinem predsedstvu si kaj takšnega tudi ne more dovoliti.11
Kaj pravi dr. Vospernik k tej Ferrarije-vi trditvi? „Nisem ter tudi nikoli nisem bil član deželnega strankinega predsedstva dVP. Ne morem si razlagati te Ferrarije-ve trditve".
Ob vsem tem nas zelo zanima, zakaj more glavni kandidat koroških svobodnjakov kaj takšnega trditi. Predvsem pa: zakaj sploh kaj takšnega trdi?
Ali mu dela sedanja politika NSKS preveč preglavic ali pa mu je koroška VP preveč nacionalna ... ?
tijska šola ne zaostaja za ostalimi kmetijskimi šolami. Nasprotno, spričo manjšega kroga učencev in podobnih pridelovalnih prilik naših kmetij je v stanju, da pri pouku strokovnih predmetov v največji meri upošteva značilnosti naše ožje kmetijske proizvodnje.
Ker je kmečki človek pomemben faktor našega narodnostnega hotenja in uveljavljanja, kmetijska strokovna šola za fante v Podravljah svoje napore razumljivo vlaga ne samo v posredovanje čim popolnejše strokovne izobrazbe, marveč predvsem tudi v pravilno vrednotenje kmečkega dela in v gojitev ljubezni do kmečkega poklica. Saj je živo zainteresirana na gospodarskem obstoju sleherne kmetije, ki ima za to potrebne proizvodne osnove.
PRIJAVE UČENCEV: Pogoj za vpis v prvi letnik Kmetijske strokovne šole za fante v Podravljah je dovršeno 9. obvezno šolsko leto (politehnično leto). V drugi letnik se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali prvi letnik katerekoli kmetijske strokovne šole.
Učenci, ki v redu zaključijo kmetijsko strokovno šolo, s tem hkrati zadostijo obvezi do obiska poklicne šole (Berufsschule).
Prošnjo za vpis, ki ji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, pošljite do najpozneje 15. septembra na naslov: Kmetijska strokovna šola za fante, 9241 Foderlach-Podravlje.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiii
Tako torej predavajo poznavalci Koroške v imenu katoliške organizacije „Katholi-sches Bildungsvverk". Da je tovrstno predavanje vse drugo kot objektiven prikaz resnične Koroške, o tem ni treba dolgo razpravljati. To, kar je katoliški VVolbart razkazoval, ni nič drugega kot ponavljanje nemško- nacionalnih litanij. Turistom se nekaj pravi, kar sanjajo koroški nestrpneži.
Čudimo se, da je takšno potvarjanje resničnih razmer na Koroškem možno v imenu katoliškega „Bildungswerka“. Pred kratkim je celovški škof napisal koroškim vernikom pastirsko pismo (izvlečke objavljamo na drugem mestu naše izdaje). Sinoda, koordinacijski odbori itd. so nam prav tako dobro znani pojmi. Veliko se je o teh institucijah pisalo ter govorilo in to zlasti v pozitivnem smislu.
Ne osporavamo dobre volje nekaterih zastopnikov koroške Cerkve. Vemo tudi upoštevati pomen sinode, koordinacijskih odborov ter raznih drugih cerkvenih institucij.
Kljub temu moramo vedno spet poudarjati, da s strani slovenskih vernikov ter duhovnikov pri realizaciji skupne Koroške ni pričakovati kakih posebnih komplikacij. Na žalost ne moremo kaj takšnega trditi o vseh nemških katoličanih. Mnogi so še preveč zapleteni v nemško-nacionalnih mrežah ter niso zmožni doumeti pomena dejanske skupne Koroške.
Kdor tega do danes še ni vedel, pa sta mu to povedala „Katholisches Bildungsvverk" ter njegov Othmar VVolbart.
Kdaj bo italijanska državna oblast končno ukrepala proti fašistom?
Ob cofai povedana:
Veliko se govori ali piše o potrebnem narodnostnem sožitju, ki bi moralo vladati na Koroškem. Da pa v resnici o tovrstnem sožitju ni ne duha ne sluha, nam ni treba posebno poudarjati — čeprav bi lahko v neštetih primerih prakticirali sožitje, ki temelji na enakopravnosti ter medsebojnemu spoštovanju.
Posebno dobra možnost se nudi na pevskem področju. Znano nam je, kakšno vlogo (lahko) igrajo pesmi. Prav tako pa nam je tudi znano, da so razna slovenska prosvetna društva (kot npr. v Bilčovsu) že povabila nemška pevska društva, da bi gotove koncerte priredili skupno, pa so naleteli le na gluha ušesa.
Tokrat vam lahko glede tega nekaj razveseljivega poročamo. Nemški moški zbor v Žitari vasi (MGV Sitters-
Samo začetek ali več?
dorf) je pred nedavnim praznoval desetletnico svojega obstoja. Ob takšni priliki se navadno povabijo razni drugi pevski zbori, da bi skupno z jubilantom praznovali »rojstni dan«. Imenovani moški zbor je poleg drugih nemških zborov tudi povabil domači pevski zbor »Trta«. Domača »Trta« se je vabilu seveda rade volje odzvala, ker vidi v takšnem povabilu priložnost za boljše medsebojno razumevanje. Tako je tudi pod vodstvom Jožeta Starca zapela nekaj slovenskih pesmi in za to žela bogat aplavz.
Kot izgleda, pa to ni bil prvi ter hkrati zadnji skupni nastop. Preteklo nedeljo je MGV Žitara vas v gosteh pri »Trti«. »Trta« prireja namreč skupno z MGV-om, SPD »Danico« ter ansamblom »Korotan« pri Rutarju v Žitari vasi kulturni večer. Moramo reči: Opisano sodelovanje med obema pevskima društvoma v Žitari vasi je sicer šele začetek. Upamo, da ne bo ostalo samo pri začetku.
...............................
Kako to?
Kot je našim bralcem gotovo znano, izdajajo koroške občine, ki si od tujskega prometa kaj pričakujejo, letno t. i. »Veranstaltungskalender«. Namen teh koledarjev je, seznaniti goste o posameznih prireditvah, ki jih prirejajo (večinoma) kulturna društva v sezonskem času.
Tudi občina Železna Kapla izdaja tovrstne koledarje. V tej občini pa obstoja več prosvetnih društev. Med drugim Slovensko prosvetno društvo »Zarja«. Ker torej v omenjeni južno-koroški občini deluje več kulturnih društev, so se le-ta pri sestavljanju prireditvenega koledarja zmenila, da naj se prireditve posameznih društev ne bi križale. Z drugimi besedami: na isti dan ne smeta obe društvi hkrati prirejati.
Pred nedavnim je SPZ »Zarja« priredila družabni večer s pestrim kulturnim programom; sodelovali so SPD »Trta«, plesna skupina iz Železne Kaple ter domače prosvetno društvo. Prireditev je bila v prireditvenem koledarju objavljena. Isti dan je tudi »Vellachtaler Trachtenkapelle« priredila koncert, nato pa še plesno zabavo. Vendarle po prireditvenem koledarju prireditev ni bila predvidena.
Zato bi nas zelo zanimalo: kako je prišlo sploh do tega koncerta. In ZAKAJ? Ali funkcionarji imenovane »blehmuzike« ne vedo, kaj so posamezna kulturna društva med seboj sklenila? Ali pa ne znajo brati koledarjev?
Obe prireditvi sta takrat bili slabo obiskani. Komentar nekega pristaša belske muzike: »Wir hoben oba ge-docht, da)3 die IVindischn zu uns kumman werdn, is oba kaner kum-man.« Zanimiva izjava, kajne?
Informirani ste o fašističnem atentatu na ekspresni vlak Rim—Miinchen, ki se je pred nedavnim dogodil pri Bologni. Samo dva meseca po strahotnem pokolu v Brescii, kjer je bomba zasejala smrt med množico, zbrano na protifašistični demonstraciji, smo priča novemu, še strašnejšemu zločinu. Bomba na vlaku pred Bologno je terjala dvanajst življenj — fašisti so se prekosili le še decembra 1969, ko je v banki na trgu Fontana v Milanu obležalo šestnajst življenjskih žrtev.
Italija je tokrat ponovno plačala račun za svojo politično nemoč. Ljudje se sprašujejo, zakaj ni mogoče zatreti spirale črnega nasilja, zakaj ni mogoče odkriti atentatorjev ter njihovih navdihovalcev. Italijanska demokratična javnost je prepričljivo dokazala, kje se skrivajo pravi krivci teh fašističnih zločinov. Kljub temu italijanske državne instance svojih fašistov niso pripravile do tega, da bi plačali račun bodisi politiki bodisi pravici.
Hkrati si demokratični Italijani ter ne samo italijanski državljani upravičeno in polni strahu sprašujejo, ali so tisti, ki razpredajo črne oziroma krvave mreže, res tako močni, da lahko nemoteno sejejo smrt prav v trenutku, ko se tudi s strani državnih organov,
OPOMBA UREDNIŠTVA: V prejšnji številki NAŠEGA TEDNIKA smo objavili prvi del razprave o turizmu na Koroškem ter z njim povezanim vprašanjem koroških Slovencev. Avtor te razprave je član predsedstva Narodnega sveta, Herbert Seher. Tokrat prinašamo drugi del ter hkrati zadnji del Seher-jevega prispevka.
Turizem zahteva kulturno odprtost
Trgovsko-gospodarski sistem tvorita denar in blago oz. zamenjava teh dveh faktorjev. Za denar, ki ga nam plačuje turist, mu moramo nuditi oddih, mir, zabavo itd. Bolj kot za naše sodeželane, pripadnike večinskega naroda, pa pomeni za nas navzočnost turista poseg v naše življenje, zlasti pa v jezik, kulturo in običaje. S tem, da nudimo turistom ustrezen servis, moramo žrtvovati vsaj en del naše narodne substance: Če hočemo gostu postreči, potem bo to večji-del samo v nemškem jeziku mogoče; če se nahaja tuj gost v domači družbi, potem se bo moral vršiti pogovor vsaj pretežno v nemščini. Naše kulturno ustvarjanje ne sme negirati prisotnosti tujcev, tako da moramo
(predvsem po pokolu v Brescii) vodi široka akcija proti prevratniškim centralam. Kako je to mogoče, da v petih letih, odkar je bomba eksplodirala v milanski banki, ni bil postavljen na zatožno klop (kaj šele, da bi ga obsodili) en sam atentator.
Pri vsem tem velja takoj kar pribiti, da se demokratične sile v Italiji zavedajo vse bolj, v zadnjem času pa še posebej izrazito, da so se tkalci črnih pletk (= neofašisti) izognili pravici ne zato, ker ta ne bi imela klešč, v katere bi jih lahko vkleščila, marveč zato, ker državna oblast v vsem tem času teh klešč ni hotela učinkovito uporabiti. Jasno je, da organizmi, ki bi morali zatreti črno oziroma rjavo spiralo, v tem oziru ne funkcionirajo. To se lahko vidi v sodstvu, ki še vedno kaže premalo odločnosti v nastopanju proti fašistom; to se lahko vidi v raznih policijskih telesih, ki še vedno — tudi po ustanovitvi nadzorništva proti terorizmu — delujejo premalo koordinirano; končno se to vidi v organih varnostne službe, ki prepo-gostoma ne opravljajo funkcij, ki jim priti-čejo v demokratični državi.
Nad vsem tem pa nedvomno obstaja politična odgovornost, ki pa jo merodajni italijanski krogi očividno prezirajo. V teh dneh, prav tako kot po zločinu v Brescii, se sicer
oblikovati svoje kulturne nastope tako, da bodo dostopne tudi letoviščarjem. Marsikatera navada in ljudska šega se bo morala opustiti ali spremeniti, ker manjka čas in primerno vzdušje. To hočem povedati o vplivu turizma na kulturno življenje slovenske narodne skupnosti. To pomeni, da je ukvarjanje s tujskim prometom s strani Slovencev tudi tesno povezano s problemom ohranitve zdrave narodne zavesti ter s skrbjo za narodni obstoj. Ekonomsko izkoriščanje turizma na eni strani — odprtost napram tujcem na drugi strani. Turizem ne sme pomeniti za nas povod za izolacijo, marveč previdno distanco in pozornost do vsega, kar je tujega. Zavedajmo se, da nam ni vse nenaklonjeno, kar je „tuje“!
slišijo z vseh strani številne in lepe protifašistične izjave. Opažamo tudi, da se v zadnjem času začenja oblikovati bolj jasna predstava o tem, kakšni so pomen, vloga ter obseg fašistične nevarnosti. Optimisti menijo, da se v Italiji nikoli doslej ni tako javno razpravljalo o neofašistih, njihovih načrtih ter njihovih agenturah v državnem aparatu kot v trenutni situaciji. Vendarle: čeprav čas neofašistom ne govori v prid — pomislimo samo na spremembe na Portugalskem in v Grčiji; spremembe se obetajo tudi v Španiji —, imajo prav omenjene spremembe v občutljivem sredozemskem prostoru običajno daljnosežne posledice. Atentat pri Bologni zato ni nujno dejanje, ki bi ga narekoval obup zaradi porazov v Grčiji ter na Portugalskem, temveč cilj črne (oz. rjave) internacionale, ustvariti novo oporišče v Italiji in tako dati oslabljenim fašističnim pozicjiam novega poguma!
Zavesa je padla
Velika ameriška drama, ki je zadnje mesece hudo vznemirjala tako domačo kot svetovno javnost, je končana. Zavesa je padla, še preden so dramatični zapletljaji dosegli svoj vrhunec, in tako rešili nosilca glavne vloge zares tragičnega konca.
Kajti kaj drugega spričo dejstev, ki so se vse bolj kopičila proti šefu Bele hiše in ga neposredno obremenjevala v „zadevi VVater-gate“, tudi ni bilo mogoče pričakovati. Osebnost, ki je na nedavnih volitvah zmagala s tolikšno večino glasov, je namreč na koncu ostala brez podpore velike večine Američanov in celo celotnega vodstva republikanske stranke, ki ga je svoj čas imenovala za svojega kandidata.
V trenutku, ko podpredsednik Ford prevzema po ustavi predsedniški položaj in izjavlja, da bo naprej vodil politiko svojega predhodnika — med drugim bo obdržal v kabinetu tudi zunanjega ministra Kissinger-ja —, je verjetno pomembnejše, kakšna bo razvojna pot največje svetovne sile v prihodnje, kajti na podrobnejšo oceno Nixo-nove osebnosti kot državnika in politika bo treba še počakati.
če ocenjevalci ameriške administracije pod Nixonovim vodstvom opozarjajo na velike zasluge, ki jih je dosegel v prizadevanjih za pomiritev v svetu, posebno pod vodstvom svojega zunanjega ministra, ter s tem odprl nove možnosti v mednarodnih sferah, mu hkrati upravičeno očitajo, da je zanemaril notranjepolitične in gospodarskoso-cialne probleme. Ali ga ni zunanji uspeh preveč omamil, da se je pustil v tvegano merjenje sil med izvršno oblastjo in zakonodajnimi organi konfederacije, zavedajoč se hkrati velike moči, ki ga ustava odmerja neposredno od voliicev voljenemu predsedniku in njegovim osebnim odločitvam?
Težnje, da bi že tako velike predsedniške pravice še razširili z dejanji, ki utegnejo po-(Dalje na 8. strani)
Visoko ceno za našo kulturno ponudbo!
Gotovo nam ne bo uspelo, uživati vseh u-godnosti in zavračati vseh negativnih posledic turizma. Zato se moramo odločiti za tem dražjo prodajo našega blaga! Seveda ne pri zaračunavanju hrane ali prenočišča, temveč tedaj, ko nudimo našim gostom poseben servis, ko mu omogočamo, dostop do naše besede, kulture ter slovenskega življenja. Otresti se je treba vsake manjvrednosti, ponižnosti in napačnega gledanja na lastne kulturne vrednote! Slovenci smo odprti in ponosni na svojo narodno pripadnost, zato se nam ni treba sramovati naše materinščine pred tujcem! Če smo pripravljeni, dokazovati našo gostoljubnost s tem, da ima-
NIKON, KI SE JE TAKO RAD IGRAL S POLITIKO OZIROMA OBLASTJO, KOT SO V DIVJEM ZAPADU RADI IGRALI KARTE,
JE „NAG“.
MORAL JE ODSTOPITI,
KAJTI BIL JE PREVEČ ZALJUBLJEN V OBLAST.
BIL JE TAKO ZALJUBLJEN,
DA KOT NAJOBLAST-NEJŠI POLITIK SVETA NITI NI HOTEL UPOŠTEVATI ZAKONOV.
........................................................................................................n................hiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiii..
Slovenci in tujski
Avtor članka: Herbert Seher
Zverinski računi
Kot veste, je pred nedavnim umrl znani pisatelj Erich Kastner. Prav tako je znano, da je pokojni pisatelj v svojih delih posebno rad ter ostro ožigosal nacizem, za kar je končno moral marsikaj pretrpeti. Ko smo prebrskali njegove knjige, smo m. dr. našli zanimiv spis o delovanju nacističnega „pravnega“ aparata. Naslov tega spisa se glasi „Eine unbe-zahlte Rechnung": govora je namreč o računu, ki so ga nacistični „pravniki“ napravili za usmrtitev ter smrtno obsodbo nacističnih žrtev; z drugimi besedami: sorodniki nacističnih žrtev so morali plačati za to, da je hitlerjanski krvoločni aparat „lahko“ usmrtil poštene demokrate.
Oglejmo si takšen račun, ki ga je E. Kastner ponatisnil v svojem literaričnem delu „Eine unbezahlte Rechnung":
Reichsanvvaltschaft
beim Volksgerichtshof Geschaftsnummer 4 J 777/44 — Staatsanvvaltschaft —
KOSTENRECHNUNG in der Strafsache gegen Erich Knauf Gebuhr gem. §§ 49.52 SGKG fiir Todesstrafe .... 300.— Postgebuhren gem. § 72,1 SGKG 1,84 Gebuhr gem. § 72,6 fiir als Pflicht-verteidiger bestelit gevvesenen Rechtsanvvalt Ahlsdorf . . .	81,60
fiir die Strafhaft vom 6. 4. 44
bis 2. 5. 44	............... 44.—
Kosten der Strafvollstreckung: Vollstreckung des Urteils . . 158,18 hinzu Porto fiir Obersendung der Kostenrechnung . . .	—,12
Zusammen:...................... 585,74
Zahlungspflichtig: Die Erben des Erich Knauf, z. Hd. von Frau Erna Knauf, Ber-
lin-Tempelhof, Manfred-von-Richthofen-Str. 13.
Tako so torej izgledali ti svinjski hitlerjanski računi. Erich Kastner piše o tej zverinski metodi m. dr. tole:
„Tausende und aber Tausende solcher Rechnungen sind vom nationalsozialisti-schen Staat ausgeschrieben vvorden. Rechnungen, deren Echtheit unbezvvei-felbar ist und die man trotzdem nicht glauben will.
Dem nationalsozialistischen Staat ge-niigte nicht, unschuldige Menschen auf-zuhangen. Er lielB sich auch, die aus dem Mord erwachsene Unkosten aufs Post-scheckkonto iibervveisen. Er war ein ord-nungsliebender Massenmdrder, dieser Staat. Gebuhr fiir den „Pflichtanwalt“, also fiir den Mann, der sanftmutig zu er-klaren hatte: Mein Mandant ist mit der Erdrosselung selbstverstandlich einver-standen, 81,60 RM. Ist das zu teuer? Und so genau! Die sechzig Pfennige waren vermutlich die Auslagen des Herrn Doktor fiir die StraBenbahn. (...)
O armer Erich Knauf!"
Čas j c, da se zavedamo važnosti slovenskih narečnih besed!
V skrbi za slovnično ureditev in poenotenje slovenskega knjižnega jezika so naši jezikoslovci posvečali v preteklosti glavno skrb slovničnim vprašanjem, abecedi (z zloglasnimi ..abecednimi vojnami" med njimi), izreki, in tako dalje. In ker jim je šlo zato, da bi čimprej „izobrazili“ slovenski jezik ter 9a napravili sposobnega za salonsko konverzacijo ter izpodrinili nemščino, niso imeli časa — tako se jim je vsaj zdelo — da bi izbirali besede iz narečij, temveč so si rajši kar sposojali neštete besede iz drugih slovanskih jezikov in iz starocerkvene slovenščine.
Vendar pa je zdaj, ko ni več strahu za enotnost slovenskega knjižnega jezika in s tem narodne zavesti, nastopil čas, da okrepimo slovenščino s slovenskim besedjem in ■"azširimo njen besedni sklad z besedami iz slovenskih narečij. Naša narečja so polna •epih starih besed, ki so ostale doslej izključene iz knjižne slovenščine. Med njimi je jnnogo takih, ki bi lahko nadomestile tuje izposojenke ali umetne skovanke, ki so po-9osto smešne in predolge, na primer »samokolnica". Dvomimo, da naši delavci ali kmetje kdaj pri svojem delu uporabijo to besedo, ki že od daleč diši po slavističnem kabinetu. Naši ljudje pa poznajo za isto pripravo več starodavnih domačih besed, npr. sajterga. Ena od teh bo prej ali slej gotovo 'zrinila samokolnico tudi iz knjižnega jezika.
Poleg tega je ostalo besedje knjižne slo-Venščine doslej iz zgodovinskih in politič-n'h vzrokov (ker se je ta oblikovala pred-Vsem na Kranjskem kot osrednji slovenski deželi) omejeno le na osrednja slovenska Narečja. Mislimo pa, da je prišel čas, da tu-d' obrobna slovenska narečja doprinesejo
svoj delež k besednemu zakladu knjižnega jezika, v skladu z vedno močnejšim vraščanjem obrobnih dežel v slovensko narodnopolitično in kulturno celoto. Ta proces je nujen, če nočemo, da bodo dobili slovenski ljudje v obrobnih deželah, na Primorskem, Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Slovenski in Beli krajini občutek, da so kot Slovenci ..manjvredni" od prebivalcev osrednje Slovenije in da so njihova narečja manj slovenska. Razen tega je treba napraviti knjižno slovenščino bolj polnokrvno, življenjsko in ljudsko, ne pa da imajo ljudje občutek, da jim je odmaknjena, preveč u-metna in ..drugačna", tako da se je morajo učiti kakor tujega jezika. Dovolj je poslušati negotovo jecljanje naših ljudi, kadar so prisiljeni govoriti v knjižni slovenščini, in opazovali neprijetno zadrego, v kateri se znajdejo pogosto celo izobraženci v intervjujih po radiu in televiziji ali v javnih govorih, ker občutijo preveliko razliko med knjižno slovenščino in ljudskim govorom.
Zaradi vsega tega bi bilo dobro in potrebno, da bi začeli zbirati besedja naših narečij, da bi z njim prispevali k poživitvi knjižne slovenščine in k njenemu bogastvu. Poleg tega se skriva v narečnih besedah marsikaj, kar je ostalo doslej prezrto in kar bi osvetlilo mnoge stvari v slovenski jezikovni in kulturni zgodovini. Pomenilo bi lep doprinos k materialu, ki ga mora raziskati slovensko jezikoslovje. Mnogi poklici danes izumirajo, mnoga orodja so zaradi moderne tehnike že pozabljena ali zdaj tonejo v pozabljenje, enako besede za razne posode, opravila, kose oblek, hišno opremo, živali, rastline, vremenske razmere in tako dalje. Vse to bi bilo treba zbrati in ohraniti. Tega
dela ni mogoče prepustiti zgolj strokovnjakom, ker jih je premalo in ga ne zmorejo. Če pride kak jezikoslovec v kak kraj z namenom, da bi zbral staro besedje ali narečne značilnosti, se lahko mudi tam kvečjemu nekaj dni in pride v stik le z majhnim številom ljudi. Dejstvo pa je, da se narečja spreminjajo od vasi do vasi in da so vsa enako važna.
Stare narečne besede naj bi zapisoval vsakdo, kdor more, predvsem pa seveda dijaška mladina; a tudi kmetje in delavci, gospodinje in dekleta naj bi vrgli na papir v poseben zvezek vsako zanimivo besedo, ki se je spomnijo; in naj zraven napišejo, kaj pomeni, katero orodje, za kaj je služilo in podobno. Napišejo naj besedo tako, kakor so jo izgovarjali, ne v knjižnem pravopisu. Prej ali slej se bo našla ustanova, ki bo to gradivo zbrala in ga ovrednotila.
Samo tako bo postala in ostala knjižna slovenščina zares slovenska in ljudska.
DARUJTE
za tiikoiuii Slklad!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIUMIIIIIIIIIIIIIIMIIlMIIIIIIIMINIIIIIIimilHIIIIIIIIIIIIIIlIlMIIIIIMIIIIIIIIIIIimiU
ObiščiteWerner Bergovo galerijo v Pliberku
Odprta je še samo do 31. avgusta 1974. Obiščete jo lahko v času od 10,—12. ter od 16. do 18. ure.
iiiiiimimiiiiiiiiimiiiMiiiiiimiiiiiiiiMiMimimimiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Izšla je nova knjiga: „Meje spoznanja11
„Tako kot ima vsak narod svojo govorico, tudi vsak predmet in vsak pojav drugače govori. Pogosto bredemo v nerešljive zaplete, ker tega ne upoštevamo. Z govorico omejenega silimo v absolutno ali pa hočemo tisto, kar presega misel, ujeti v besedo. Z govorico enega predmeta hočemo spregovoriti o drugem, ne da bi se menili za posebnost vsakega, ki zahteva tudi posebnost besed. Koliko prepirov je že bilo na svetu samo zato, ker ljudje niso vedeli, kar ve vsak obrtnik, naj bo orodje primerno delu, ki ga hočemo opraviti.
Tudi misel in beseda sta tako orodje. Samo znotraj sebi primernih mej je orodje primerno in zares uporabno. Zato kaže najprej spregovoriti o mejah. Srečujemo jih povsod. Včasih so jasne in ostre, včasih pa tako zelo razblinjene, da se zdi, kot da jih ni. Vmes je neštevilno prehodov. Morda je še najbolj važno spregovoriti o njih takrat, ko se zdi, da jih ni. Takrat jih vse preveč radi spregledamo in nevede prekoračimo, ne da bi jih upoštevali. Prekoračitve so potem krive, da spregledamo posebnost pojavov in njihov resnični obseg. Večkrat ko tako storimo in bolj ko tako bredemo, bolj nas vabi v svoj svet zabloda, iz katere se je potem težko izmotati.
Značilnost pojavnega sveta sta njegova različnost in omejenost. Ni pojavov, ki bi nekako ne mejili drug na drugega. Ko gledamo nanje, se nam zdi, kot bi rastli iz neke notranje sile in v njej dobivali tudi moč za svoj obstoj, ki ga nenehno ožijo sosedje s svojo silo in razsežnostjo. V njih opažamo tudi nenehno težnjo, da bi se razmahnili čez vse, podrli vse meje in se uresničili, kot da bi bili absolutnost sama po sebi. To seveda nikdar zares ne uspe. (iz knjige „Meje spo-znanja“, ki je pred kratkim izšla v celjski Mohorjevi družbi. Zgoraj citirane stavke je napisal znani slovenski psiholog Jurij Zalokar, ki se iz psihološkega vidika bavi z vprašanjem življenjskih meja.) Knjiga meje življenja vsebuje več prispevkov. Razni avtorji skušajo iz različnih vidikov (tako npr. iz pravnega, filozofskega, psihološkega itd.) odgovoriti na to, gotovo zanimivo vprašanje.
r

„Gallus“ v Šmihelu in Ločah
lllllll|||i|iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|iiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
promet
N* del
m° tudi zdrave odnose do nemščine in da jo udi obvladamo, potem s tem nočemo podeljevati slovenskega jezika! In ko smo pri-^avljeni, pokazati tujemu gostu zaklad slo-enske besede, pesmi in ljudskih običajev, otem to nikdar ne samo kot folklorna sku-'na= marveč kot slovenska narodnostna u,P'na v Avstriji in del matičnega naroda, 1^1 ^iv' v Jugoslaviji. Našega kulturnega za-2ga ne smemo prodajati za vstopnino n " šil., temveč za ceno priznanja našega r°da, jezika in kulture!
Več informacij o našem položaju
nč?ato naj bi naši kulturni nastopi, ki so enjeni turistu, vsebovali tudi široko in-
formacjio o naši zgodovini in našem življenju, posebno pa o našem boju za enakopravnost. Spet in spet je treba tujcem povedati, da smo narodnostna skupina brez enakopravnosti, stalno podvrženi raznarodovalnemu pritisku ter načrtni diskriminaciji (tudi s strani javne oblasti), ker nam Avstrija noče dati vseh pravic! Tudi med turisti bomo našli precej demokratov in prijateljev, ki nas bodo razumeli, spoštovali in nam pomagali. Zlasti v tem smislu moramo gledati našo pripravljenost do odprtosti na-pram letoviščarjem in le tako nam bo uspe-io, dvigniti učinek naše kulturno-turistične dejavnosti nad folklorni direndaj!
Zavedam se, da pričujoča razprava ni izčrpna in da ni mogla obravnati dificilnosti vplivanja turizma na narodno skupnost kot smo koroški Slovenci. Načel sem samo nekaj vprašanj z namenom, ustvariti neko podlago za ovrednotenje posega turizma v življenje naše narodnostne skupine. Morda bo uspelo, sprožiti diskusijo o tem problemu, ki bi obravnavala praktične izkušnje ter bodoče izglede v zvezi s turizmom.
Pevski zbor „Jakob Peteiin-Gallus“ je preteklo nedeljo priredil dva koncerta in sicer v Ločah ter Šmihelu pri Pliberku. Naslednjo soboto bo nastopil v hotelu „Korotan“ v Sekiri, v nedeljo pa v Selah. S temi nastopi se hoče omenjeni zbor, ki ga vodi prof. Jožko Kovačič, pošteno pripraviti za svojo turnejo po Ameriki; začetek septembra bo namreč „Jakob „Petelin-Gallus“ gostoval v Združenih državah Amerike.
Kot se je pliberški dekan Kristo Srienc v svojem pozdravnem govoru izrazil, pomeni Gallusov koncert v Šmihelu (ter v ostalih krajih) neke vrste generalno vajo za omenjeno turnejo. Šmihelskega koncerta samega se je udeležilo lepo število domačinov, ki so bili z „Gallusom“ zelo zadovoljni. Tako mešani, kot tudi moški ter ženski zbor so poskrbeli za prijeten večer.
Mislimo, da o glasbeni ravni tega koroškega zbora ni treba zapisati posebne ocene. Večkrat je že NAŠ TEDNIK poročal o raznih koncertih, ki jih je priredil Kovačičev zbor. Prav tako dobro poznamo požrtvovalno delo njegovega mlade-
ga dirigenta, ki skuša v vseh ozirih nadaljevati začrtano Cziganovo pot glede glas-beno-kulturnega udejstvovanja. Vemo tudi, da pevke in pevci „Jakoba Petelina-Gallusa11 niso vsi Celovčani, temveč da mora pretežna večina hoditi na pevske vaje z raznih oddaljenih krajev. Kaj takšnega gotovo zahteva mnogo truda ter idealizma. Da se potemtakem te pevke in ti pevci vsakega uspešnega koncerta oziroma vidnega zadovoljstva s strani poslušalcev posebno veselijo, tega gotovo ni treba posebno poudarjati.
Kar se tiče koncerta v Ločah ter Šmihelu, bi še radi omenili nastop narodnozabavnega ansambla, ki ga sestavljajo Jožko Kovačič, Janez Tratar, Aleksander Kasl, Tonej Schellander ter neki nemški teolog, pojeta pa Magda Koren ter Jožko Kovačič. Omenjeni muzikantje so dokazali, da so narodno-zabavne melodije pri koroških Slovencih zelo privlačne.
Nadalje bi tudi omenili odlično povezavo univerzitetnega asistenta dr. Erika Prunča. O njej nočemo posebno poročati, pač pa priporočamo, da naj bi, dragi bralci, ne zamudili priložnosti, osebno prisostvovati tovrstnim prireditvam!
______________________________________J

Pliberk
•	»ODER 73« NA DOPUSTU. Znana pliberška igralska skupina (NAŠ TEDNIK je o njenem delovanju že večkrat poročal) se začasno nahaja na zasluženem dopustu. Izbrali so si jugoslovanski otok Krk. Morda se boste vprašali, zakaj kaj takšnega poročamo. Mislimo pa, da ravno dejstvo, da ta igralska skupina, ki jo večji del sestavljajo mladi delavci ter kmetje, skupno preživijo dopust, dokazuje tisto medsebojno povezanost, ki je za uspešne skupine nujno potrebna.
Mladim kulturnikom »ODRA 73« želimo pošten oddih ter upamo, da si bodo nabrali obilo energije za na-daljno delovanje v prid naše narodnostne skupnosti!
Sele
•	PRIREDITEV GASILCEV. Selška požarna hramba je nedavno jmre-dila poletno veselico. Toda na tej veselici se ni samo plesalo ter »lumpa-lo«, temveč so v okviru te prireditve nastopili tudi domači mešani pevski zbor (pod vodstvom Franceja čerto-va), folklorna skupina, ki jo vodi kaplan Matko, ter moški oktet iz Šmar-jete v Rožu. Za ples je igral »Obmejni kvintet« (vodi ga Otmar Artač).
Čeprav so se ljudje veselili in je veselica dobro uspela, pa nekateri Selani le niso bili čisto zadovoljni: pogrešali so namreč s strani selske javnosti eno samo slovensko besedo (ako izvzamemo nastop omenjenih kulturnih skupin!).
Dob
•	VESELICA DOMAČE POŽARNE BRAMBE. Domača požarna hramba, katere »šef« je Albert Messner, je preteklo nedeljo priredila tradicionalno veselico. Kdo ve, da so s požarno brambo povezane razne finančne potrebe, ve, da so tovrstne prireditve potrebne. S tovrstnimi veselicami pa je povezano tudi požrtvovalno delo. O tem vam, dragi bralci, vedo dobrovške gospodinje ter punce, ki še nameravajo postati gospodinje, marsikaj povedati. S svojim nesebičnim prizadevanjem, da bi poskrbele za čim boljšo kuhinjo, so se prav tako izkazale kot moški člani požarne hrambe, katerih geslo »Pomagati v stiski bližnjemu«, nam je dobro znano.
Lahko rečemo, da je veselica do-bovške požarne hrambe dobro uspela, pa čeprav je nekaj časa deževalo ter je marsikateri pesimist mislil, da bo tokrat preveč vode!
Žvabek
£ ŽALOSTNA NOVICA. Pravzaprav ta novica ne prihaja direktno iz Žvabeka, pač pa se hočemo v naslednjih vrstah spomniti žvabeškega domačina Janeza Mesjaka. Pred nedavnim se je namreč v štajerskem mestu Donaiuitzu poslovil ne samo od svojih tamkajšnjih svojcev, temveč tudi od žvabeških domačinov ter svoje Petrove žlahte v Dobu: Franc Kuež-nik, pd. Petrov v Dobu, znan slovenski rojak, je namreč njegov sin. Pokojni je v štajerskem industrijskem mestu preživel približno 50 let. Ko je zapustil svoj žvabeški dom, se gotovo ni z lahkim srcem odločil za Do-naivitz. Toda delo ga je vleklo v tujino, kjer je tudi, star 76 let, zapustil ta svet. Zaostalim izrekamo iskreno sožalje!
Ledince
© ŽALOSTNA VEST. V soboto proti večeru se je hotel ohladiti v Baškem jezeru naš zdravnik dr. Wil-helm Himmel. Pri tem ga je zadela srčna kap in je rešitev bila prepozna.
Koroška tudi domovina Slovencev!
Na povabilo znanega koroškega literarnega interpreta in recitatorja prof. Hanesa Pettauerja in občine StraBburg je gostoval v nedeljo, 11. avgusta 1974, instrumentalni ansambel Trio „Korotan“ s pevci pod vodstvom Hanzija Kežarja v StraBburgu v Krški dolini.
Prireditev je bila zaključek cikla, ki se je odvijal skozi poletno sezono. Bila je namenjena v prvi vrsti za turiste in publiko, ki se ne zanima samo za zabavne koroške ali domovinske večere (Karntner- und Heimat-abende) organizirane iz dobičkaželjnosti,
Izlet celovške Mohorjeve družbe
V petek, 9. avgusta, smo se podali s Sienč-nikovim avtobusom na izlet v Stično na Dolenjskem. Med potjo smo obiskali najprvo božjepotno cerkev na Brezjah, kjer so štirje naši duhovniki koncelebrirali sv. mašo. G. predsednik Millonig je imel lep nagovor o brezjanski Mariji. Ko smo nadaljevali našo pot iz Ljubljane po Dolenjski cesti, nam je g. dr. Turnšek med vožnjo razložil nastanek in zgodovino vseh samostanov, ki jih danes le še deloma posedujejo beli menihi (Stična, Vetrinj, Heiligenkreuz itd.).
Ko smo dospeli na naš cilj v Stično, smo si najprej ogledali zgodovinske zanimivosti, nato pa so nas menihi povabili na lepo pripravljeno in izdatno kosilo. Tudi cvička ni manjkalo, ki nas je naredil dobre volje. Zapeli smo nekaj slov. narodnih pesmi, ki so lepo donele v dolgih samostanskih hodnikih.
Kar hitro je minil čas in treba se je bilo posloviti od dobrih in prijaznih menihov. Predno pa smo se podali na pot proti Ljub-
| V okviru kulturnih prireditev, ki jih pri-| rejajo naša prosvetna društva v poletnem | času ter ki so v prvi vrsti namenjene tu-| jim gostom, je preteklo nedeljo prire-| dila SPD „Trta“ pri Rutarju v Žitari vasi | „koroški večer". Prireditelj je zelo skrb-| no organiziral ta večer, o katerem naj-| bolj zgovorno priča nabito polna Rutar-| jeva dvorana.
| Kulturni del, ki ga je začel moški zbor | „Trte“ (vodi ga mladi ter požrtvovalni Jo-| zej Starc) je imel na programu sloven-| ske narodne, umetne ter eno nemško pe-| sem. Zbor je mlad ter številčno močan. | Za svoje kvalitetno izvajanje pevskega | programa je žel bogat aplavz. Zborovodji | ter njegovim pevcem čestitamo ter mu | želimo še veliko takih nastopov! Poleg | domačega zbora so nastopili tudi Šent-| vidčani s svojim mešanim zborom ter na-! rodno-zabavnim ansamblom „Korotan“.
Minulo soboto je Slovenski atletski klub gostoval v Žvabeku. V tej igri je skušal najti najboljšo „mešanico“ za bodoče prvenstvo, kar mu je pa več ali manj uspelo. Samo v prvem polčasu se je SAK prilagodil slabemu nogometu Žvabeka. To pa zaradi tega, ker je že po eni minuti vodil z 2:0 in nato podcenjeval domačine. Seveda se je to hitro maščevalo. Žvabeku je uspelo obrambo SAK premagati v kratkem času kar trikrat. Za polčas so vodili domačini z 3:2.
Šele drugi polčas je pokazal resnično znanje slovenskega moštva. Slovenski klub je igral tako, kot bi nasprotnika sploh ne bilo na igrišču.
Razveseljivo pa je, da so nogometaši SAK že pri izvrstni kondiciji. Zgleda pa, da je SAK postal močnejši, pa ne slabši, kot so to mnogi mislili, čeprav je zgubil z bratoma VValdhauser ter VVrolichom tri nogometaše. Toda morala se je zboljšala in vsak se bori za drugega. Tako lahko upamo, da tudi v bodoče uspeh ne bo izostal.
temveč tudi za bolj umirjeno ali bolj resno kulturo.
Ob začetku je pozdravil prof. Pettauer zbor Familienverbanda, Trio „Korotan“, vse navzoče literate ter prominenco, med njimi državnega poslanca in župana Gortona. Nato je razložil pojem „domovina“ — prireditev je bila pod geslom „Heimat in Wort und Lied“ — besedo, ki jo na Koroškem tolikokrat zlorabljajo, da ima že skoraj slab prizvok. Poudaril je, da na stičišču treh kultur tega pojma ne smemo jemati preozko, ker je ta ista „domovina“ tudi domovina Slo-
Ijani in domov, smo se oglasili še na Muljavi, si ogledali Jurčičev rojstni dom in farno cerkev, nato pa zasedli avto in se dobre volje odpeljali po lepi avtocesti mimo Višnje gore proti Ljubljani. Kratek postanek smo naredili še v Grosupljem (ogled nove cerkve), si nakupili vsa potrebna „zdravila“ za domov, nato pa preko Ljubljane, Črnuč, Trzina, Mengša, kjer smo mimogrede občudovali lepo kamniško ravnino, Kamniške planine z znanim sedlom in pogled je segel celo daleč do Limbarske gore, ki kraljuje nad Črnim grabnom, kjer so včasih rogovilili rokovnjači. Tam je tudi rojstni kraj znanih slov. pisateljev Kersnika in Podlimbar-skega.
V Kranju, mestu Prešernovega počivališča, pa smo zavili proti Jezerskem sedlu in že pod noč dospeli h Rutarju v Dobrli vasi, kjer so nas pogostili z izdatno zakusko.
Končno pa se je bilo treba raziti: Podjun-čani so odšli na svoje domove, ostali pa smo tudi nadaljevali pot do Celovca in nekateri celo dalje v Rož.
Vsem pa nam je ostal lep in hvaležen spomin na preživeti dan in na vse, kar smo užili in videli, v upanju, da bomo dočakali še več tako lepih izletov.
Kar nas je na tem koroškem večeru | zelo presenetilo, je bil nastop žitrajskega | moškega zbora „MGV Sittersdorf". S tem | je vrnil obisk slovenskemu zboru „Trta“, | ki je nedavno bil v gosteh nemškega ži- | trajskega moškega zbora (o tem poro- § čarno na drugem mestu naše izdaje!). Ta- | kih nastopov bi želeli v naših krajih več, | kajti o koristnosti tovrstnih skupnih pri- | reditev gotovo noben pameten človek ne | more dvomiti!	|
Kot smo že zapisali, je sodelovala tudi | SPD „Danica“. Nastop tako tria kot tudi § mešanega zbora je povzročil takšno na- | vdušenje, da so Šentvidčani morali ob | koncu dvakrat priti na oder, preden so § jih navdušeni poslušalci spustili domov. | Pri tem pa je še treba poudariti, da šo | bili večinoma navzoči tujci!	|
Povezovalne besede je imel v obeh | deželnih jezikih Stanko VVakounig.	|
Igrali so: Branko D rev; Vinko VVieser, Stanko Mečina; Lampichler, VVošic; Singer (Hobel), O raže, Marijan Pandel; Fera, Hanzi VVieser.
Žvabek: Hanzej Lampl, Hanzej Ran-der, Razdevšek, Gregor Liendl, Tevžej Nach-bar, Žepi Lampl, Lisnej Katz, Rajnej Srebotnik, Manfred Pistotnik, Albert Skubl, Štefej Srienz (Hanzej Pičko).
P. S.: Omeniti moramo tudi ravnanje nekaterih žvabeških domačinov, ker so plakati vabili s slovenskim imenom Žvabek. Domača označba za to južnokoroško vas je te nestrpneže tako hudo motila, da so se nekateri Žvabečani trudili, preprečiti nogometno tekmo; da, hoteli so žvabeške nogometaše prepričati, da naj ne igrajo proti Slovencem! Kljub temu so Žvabečani igrali, ker dobro vedo, da je politika eno, šport pa naj bi bil povsem nekaj drugega!
Horizont žvabeških nestrpnežev seveda ne seže tako daleč, da bi zmogli razlikovati med športom in politiko!
vencev in zato je povabil tudi slovenskega zastopnika „Trio Korotan".
Izmenjavajo se so nastopili literati, zbor Familienverbanda in Trio „Korotan". Tako je bila dana stalna sprememba med pesmijo in besedo, med resnim in veselim, med nemškim in slovenskim. Občinstvo je slovensko pesem navdušeno sprejelo. V imenu KKZ in Tria „Korotan“ se je zahvalil Stanku VVakounig prof. Pettauerju in občini StraBburg za povabilo, saj ravno takšne prireditve lahko pomagajo premostiti nacionalne bariere, ki se zdijo od časa do časa nepremostljive. Ravno pesem, ki gre v uho, lahko pomaga k zbližanju. Zato upamo, da bo prišlo še do nadaljnega sodelovanja, ne samo v StraBburgu, temveč tudi drugod na Koroškem.
Ajda cveti
Za Veliko gospojnico so bila najbolj značilna polja s cvetočo ajdo. Letos so ajdova polja postala bolj redka, lan pa je na Koroškem sploh zamrl. Lan z modrim cvetom in ajda z rdečkastim cvetom, sta razveseljevala oko vsakega ljubitelja narave.
Zadnja leta pa se je koruza izredno udomačila, saj so je v velikovškem okraju posadili skoraj na 3000 hektarjih. Ziljani in Ro-žani se bodo še mastili s koruznimi žganci in mešto, Podjunčani pa ajdovih žgancev kmalu ne bodo poznali več.
____Naše prireditve ====
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ praznuje
70-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA
v nedeljo, 1. septembra 1974, ob 14. uri na Radišah pri cerkvi
Sodelujejo:
Domači mešani in moški zbor Radiški fantje Društvena godba
Pevski zbori okoliških prosvetnih društev
Ljubitelji lepe narodne pesmi, gostje in prijatelji so na to jubilejno proslavo, ki naj bi bila izraz narodne življenjske volje in demonstracija za mirno sožitje v deželi.
Prisrčno vabljeni!
Vabilo na
VEČER IZRAZNEGA PLESA
Jasna Knez iz Ljubljane bo kot solistka plesala
v soboto, 17. avgusta 1974, ob 20. uri v hotelu Rožanski dom (Antonič) na Reki.
Slovensko kulturno društvo v Globasnici vabi na
VEČER IZRAZNEGA PLESA
Jasna Knez iz Ljubljane bo kot solistka plesala
v nedeljo, 18. avgusta 1974, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Vabilo na
koncert
mešanega pevskega zbora Jakob Petelin-Gallus iz Celovca
Dirigent: Jožko KOVAČIČ
Sodeluje: Gallusov instrumentalni kvintet
v soboto, 17. avgusta, ob 20.30 v hotelu KOROTAN V SEKIRI
v nedeljo, 18. avgusta, ob 20. uri v farni dvorani v SELAH
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ORGANIST (penzionist) z večletno prakso, išče faro. Naslov posreduje NT.
piiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!:i!iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiH!
I Uspeh SPD „Trta“ v Žitari vasi |
iiiiiimmiimmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifmiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii
SAK-Žvabek 8:3 (2:3)
celovškega velesejma
O otvoritvi
Preteklo soboto dopoldne so se pred ve-lesejemsko mestno halo zbrali številni povabljeni gostje, domači in iz inozemstva, in to iz gospodarskega, političnega, verskega, kulturnega in vojaškega področja, da prisostvujejo otvoritvi 23. Avstrijskega lesnega oz. celovškega velesejma. Že to je nemajhen dokaz, kako visoko je cenjena ta edinstvena koroška gospodarska prireditev doma in preko mej Avstrije. Dokaz temu je tudi to, da prisostvujejo njegovi otvoritvi in si ga potem ogledajo — vedno številnejši častni gostje iz Avstrije in inozemstva.
Kot prvi govornik je stopil pred govorniški pult sedanji velesejemski predsednik, celovški mestni svetnik VValter D e r m u t h , ki je častne goste deloma imenoma, deloma skupno pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v Celovcu. Poudaril je, da je treba Zelo pozitivno vrednotiti dejstvo, da je letos 6 % več razstavljalcev kot lani, med temi 49 % iz dvaintridesetih inozemskih držav. Ta gospodarska ustanova je še posebej pomembna zato, ker nekako ustvarja most in vedno večjo povezavo med različnimi gospodarskimi in družbenimi sistemi Zapada in Vzhoda. Avstrijski lesni strokovni velesejem v Celovcu je postal v teku let tako važen, da je nepogrešljiv na koledarju mednarodnih velesejmov.
V nadaljevanju je omenil posebno tri pomembne faktorje velesejma v Celovcu: najmodernejšo žago, mizarsko delavnico in oddelek strojev in naprav za transportiranje lesa. Posebno pomembna in veliko zanimanja vzbujajoča je prva, ki letos praznuje desetletnico svojega obstoja.
Ob koncu se je govornik zahvalil svojemu predhodniku, deželnemu svetniku A u s -Serwinklerju kot delavskemu vodstvu 'n nastavljencem velesejma, na čelu njim ravnatelju dr. Kleindienstu, za njihovo neumorno delo ter zaželel dober potek in veliko gospodarskega uspeha.
Kot zastopnik gospodarstva je govoril Predsednik Koroške obrtne in trgovinske zbornice, dež. poslanec Baurecht, ki j® na kratko osvetlil trenutni gospodarski Položaj doma in po svetu, češ da ga sicer ni treba gledati preveč črno, preveč r°žnato pa tudi ne; kajti precej predznakov nazadovanja razvoja je že na obzorju, in ti nam ne dovolijo, da bi kar brezbrižno šli mi-n^0 njih (padec dohodkov iz tujskega prosta, zelo zmanjšan izvoz lesa itd.). Treba b° skrbeti za nezmanjšano proizvodnjo in v konzumu bolj preiti k varčevanju!
Naslednji govornik celovški župan, dvorni svetnik Guggenberger je pozdravi navzoče kot predstavnik mesta-gostitelja 'n omenil, iz kakšnih majhnih zasnutkov je nastal današnji tako pomembni velesejem, ki je zadobil že tako velik obseg, da bo prej
ali slej treba misliti na njegovo premestitev na obširnejši teren, ki bo nudil še večji njegov razvoj. Hkrati je tudi omenil nujno zadevo glede čistoče vode zlasti v sosednjem Vrbskem jezeru kot tudi v ostalih, za kar bo nujno potrebno izvesti obširno kanalizacijo, če hočemo utrditi sloves Koroške kot prvorazredne tujskoprometne dežele.
Deželni glavar Wagner je častne goste pozdravil v imenu koroške dežele in se prav tako dotaknil sedanjega deloma negotovega gospodarskega položaja v svetu s posebnim ozirom na Avstrijo in Koroško. Posledice lanskojesenske svetovne bencinske krize so bile precej vidne tudi v Avstriji, vendar se je avstrijsko gospodarstvo že zelo opomoglo od nje. Seveda pa je tudi on priznal, da je tu in tam le opaziti nazadovanje, in da mora biti nas vseh skrb, da bo produkcija čim višja.
Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. ing. dr. W e i h s je tudi priznal delno gospodarsko stagnacijo oziroma nazadovanje zlasti na lesnem in živinskem trgu, da pa se vendar že kaže delno izboljšanje. Ministrstvo se peča tudi o posledicah vedno večje škode, ki jo povzroča divjačina v gozdovih na lesu. Pripravlja se tudi nov gozdarski zakon in hkrati kodifikacija vsega gozdarskega prava. Ob koncu svojega govora je prežagal drobno deblo pred vrati hale in s tem odprl velesejem.
Na zaključku naj še omenimo, da se je ob strani častnih gostov zbralo kakih petdeset kmečkih zastopnikov, ki so z raznimi napisi in deloma z vzkliki pojasnjevali krizo kmečkega gospodarstva in zahtevali od ministra čimprejšnje ukrepe za izboljšanje. Obljubljeno jim je bilo, da bodo pristojni organi zahteve proučili in skušali nedostat-kom odpomoči.
Postna bcalca:
Geschatzter Herr Herbert Guttenbrunner!
Gestatten Sie mir bitte eine kurze Be-merkung zu Ihrem Brief im NT vom 1. 8. d. J., in dem Sie an der Niitzlichkeit der Beschriftungsaktionen tvermutlich slowe-nischer Burger des Landes« ziveifeln. Die Niitzlichkeit dieser Aktionen mochte ich aujier Diskussion stellen, Ihr Gegenvor-schlag »Einheimische wie Sommergaste un-ermiidlich schriftlich und miindlich liber die bestehende Situation aufzuklaren« aber hdtte erst Geiuicht, wenn Sie auch die Fi-nanzierung dieser »unermiidlichen« Aktionen gekldrt hdtten.
Gewip wird es Einzelpersonen (sloiveni-scher und deutscher Zunge) geben, die da-fiir spenden ujiirden, bei offiziellen Stellen iviirde diese Kampagne jedoch auf taube Ohren stofien. (Die Broschiire y>Karnten — ein Alarmzeichen« hatte man in Kdrnten formlich in ein Wespennest geiuorfen). So-lange Aufklarungsaktionen nicht von Land und Bund aus Steuermitteln, zu denen auch wir Sloivenen unseren Teil beitragen, fi-nanziert werden, wird deren Breitenunr-kung eher bescheiden bleiben und Ihren Eriuartungen nicht entsprechen konnen.
Abschliepend bitte ich Sie, Ihrem »H. G., Kdttmannsdorf« auch die slozvenische Be-zeichnung Kotmara vas beizufiigen — zum Zeichen der privaten Erfiillung des Art. 7 des osterr. Staatsvertrages.
I iMMfU VlTMlTV	J-MZAK*. ,L
Ihr Franz Kattmg, Rosegg/Rožek
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
Na povabilo Kulturnega društva Beltinci smo se Selani v nedeljo, dne 11. 8. 1974, udeležili IV. mednarodnega folklornega festivala v Beltincih pri Murski Soboti v Sloveniji.
Ker je bil na našem programu razen tega še koncert v soboto zvečer, smo prispeli na Prekmursko že 10. 8. popoldne. Toda prav tako koncert kot tudi folklorni festival naslednjega dne je močno motil dež, ki je neprestano padal z neba. Medtem ko so organizatorji imeli pripravljen na prostem lep oder in mnogo sedežev, so morali koncert v soboto sploh odpovedati, folklorni festival v nedeljo pa se je vršil v kino-dvorani. Ta je seveda bila premajhna, da bi sprejela vse gledal-
i!
Ne samo ljubljanska, temveč tudi koroška dekleta štejejo k najlepšim na tem svetu. To se je jasno pokazalo pretekli teden v glavnem mestu Japonske, Tokiu. Korošica Elke Maria SKOTSCHIER, 16-letna gimnazijka iz Ladin v občini Bistrica v Rožu, je bila izvoljena med 45 kandidatinjami iz vsega sveta za „Mi6 Jeunesse11.
Z naslovom najlepše „tinežarke“ na svetu je dobila Koroška svojo prvo »svetovno mis“. Elka, z merami 80-60-80 si je že januarja priborila naslov »MiB Karn-ten“ in potem še zasedla tretje mesto pri volitvah za »MiB Osterreich“.
Elke Skotschier obvlada razen angleščine in francoščine tudi slovenski jezik.
NT čestita!
'''''''''''"luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiNiimimHNmultiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Gospodarski položaj sredi leta
EKONOMSKI SVETNIK MIRKO KUMER
Ob zaključku obračuna za leto 1973 je ^ela Kmetijska zbornica za Koroško svo bčni zbor. Na tem so podali sliko gospo-t arskega položaja v kmetijstvu. Ta se je le ,°8 sPet poslabšal, ker je država uvedla sta '?acijske ukrepe. Zaprli so kredite in zvi-a» obrestno mero. Industriji se to manj po ba, ker ima porast cen in dober odkup, do "rt je v kmetijstvu slab odkup in propac ®n. Cene živini so se znižale za 7—17 odst. n 'acija pa je prekoračila mejo 10 odst.
^metijski zastopniki so se žilavo borili za v| 0|išanje položaja. Uspelo jim je dobiti od ,.ade Podporo za izvoz pitane govedi v Ita-*0, in sicer šest šilingov pri kg. Za izvoz ®menske govedi so doslej prodajavci do-s'Va.li Podporo 1000.— šilingov za žival. Zdaj
0	jim to povišali. Za gorjance na 3000.—,
I a do,inske kmete pa na 2000.— šilingov. Za
80 v Bruslju Avstriji dovolili uvoz 30
pa, naj vredno-
_	„	, lesa.
mleku so kmetje izsilili, da dobivajo l. 1; 4. t. I. za liter 28 grošev več. Tudi 'Zni groš, katerega so morali plačevati do daJ proizvajalci sami, bo odslej do polovi-® Prevzela država. V krajih, kjer ne krmijo
1	lrane krme, bodo dobivali za mleko še 10 yr®šev dodatno.
uc glav plemenske 2VstrUa vzame iz EW< 1 tamkaj zmrznjenec
Komaj je mleko nekoliko dražje, že spet narašča proizvodnja. Bati se je ponovne poplave mleka, saj poraba dozdaj še ni narasla. Upamo, da bodo poletni gostje kon-zum zvišali.
Ker je tudi surovo maslo postalo za 10 odst. dražje, so ljudje močneje začeli uporabljati ceneno margarino, kar spet hromi prodajo surovega masla.
Ker je v Italiji gospodarsko stanje težavno, zahteva tamkajšnja vlada, da mora polovica izvoznega izkupička ostati naložena vsaj pol leta v italijanskih bankah. Še dobro, da to kavcijo zahtevajo le od mesa. Sir in les sta dozdaj tega še prosta. To bi avstrijske izvoznike še huje udarilo.
Statistika dokazuje, da smo iz Avstrije izvozili leta 1973 107.000 goved. Koroška je bila na tem udeležena s 12 odstotki skupnega izvoza ali pa s 14 odstotki vse pitane govedi. Vendar lanski izvoz ni dosegel predlanskega. Vidimo, da naše javne podpore le malo izdajo, saj države evropske gospodarske skupnosti vedno bolj otežkočajo uvoz govedi v njih prostor.
K tem težavam pride še to, da italijanski kupci plačevanje uvožene živine zelo zavlačujejo. Po mesec dni je treba čakati na obračun in denar. Da bi odkupu živine pomagali, so v kmetijskem ministrstvu sklenili,
naj se čim več domačega mesa predela v klobase. Namesto Italijanom, dajejo podporo domačim mesarjem, da bodo bikovo meso porabili za klobase in ne uvažali več zmrznjenega mesa za predelavo. Vendar hočejo imeti domači mesarji in mesna industrija še dodatno podporo za to, ker morajo živino sami zaklati.
Močno je naraslo tudi število svinj. Ugotovili so, da toliko svinj, po vojni še ni bilo v Avstriji, kot sedaj. Brejih svinj je kar za 21 odst. več kot lani. Dozdaj je bilo mogoče še vse pitance in tudi pujske prodati. Bati se je pa zastoja prihodnjo zimo, ko bodo poletni pujski prišli kot pitanci na trg.
Nastajajo pa še vedno nova pitaiišča, tako za svinje kot za piščance in to zlasti v Podjuni. Govori se o gradnji zadružnega pitaiišča v okolici Pliberka, ki bi pitalo 5000 svinj naenkrat. Tudi mnogi privatniki gradijo nove hleve za po 200 in več prašičev. Nastalo je dvoje pitaiišč za piščance, vsako za čez 10.000 pitancev naenkrat. Dozdaj je še zasiguran odkup, bati se je pa, da se bo tukaj ravno tako zamašilo, kot pri bikih.
Lesni trg je postal ogrožen, saj so zaloge hlodovine na žagah velike in je za 1 milijon kubičnih metrov rezanega blaga preveč na zalogi. Italija slabo odkupuje in so cene hlodovine že padle za 200 do 300 šilingov pri metru. Zato naj bi zaenkrat hlodovine ne sekali več. Lotili bi se rajši napravljanja brusnega lesa za papir in plošče, ki je precej poskočil v ceni. Splačalo bi se prečistiti mlade gozdne površine in drobni les prodati. S tem bi mogli nekaj zaslužiti.
(Dalje na 8. strani)
Selani že drugič na folklornem festivalu
ce, ki so prišli kljub slabemu vremenu v Beltince iz Slovenije in drugih krajev preko meja.
Na festivalu je sodelovalo 8 ple-sainih skupin iz Slovenije, Francije, Madžarske in Avstrije (Sele). Vmes pa so zapeli tudi selski pevci nekaj koroških narodnih pesmi takorekoč kot odškodnino za predvečer, ko zaradi dežja niso mogli nastopiti.
Letos smo Selani že drugič nastopili v Beltincih, ker smo na podobnem festivalu sodelovali že lani.
Na tem mestu naj omenim še našega g. kaplana Ivana Matka, ki je sam doma iz tega kraja in kateremu se imamo zahvaliti, da smo bili letos že drugič povabljeni na Prekmursko.
Nadalje naj omenim še važnost takih gostovanj. Saj razen tega, da negujejo kulturo posameznega naroda, služijo tudi kontaktu narodov med seboj, ki naj bi se gojil na vsakem področju.
STANKO O LIP
l_________________________________-J
»Grda novinarka" o tem, kako priti do lepote
^—Zanimivosti—
S 102 LETI V KANADO
Ko je David Cohen s 102 leti prispel v Kanado k sorodnikom, pri katerih je ostal, je bil najstarejši priseljenec, kar jih je kdaj prišlo v to deželo. Zdaj je s 108 leti najstarejši prebivalec Kanade. Po rodu je iz Maroka, listino o priselitvi je dobil, čeprav ne govori niti angleško niti francosko.
100.000	DOLARJEV ZA 7 KONCERTOV
Marlene Dietrich, 70-letna »pojoča babica«, ki so jo nekoč opisovali kot žensko z najlepšimi nogami, je dobila
100.000	dolarjev honorarja za sedem koncertnih nastopov v londonskem hotelu »Mayfair«.
OTROK MED NEBOM IN SVETOM
Dobesedno med nebom in zemljo je Egipčanka rodila prvega izmed dvojčkov. Letalo je bilo na poti iz Kaira proti Rimu, deček je privekal na svet v višini okoli 10 tisoč metrov. Po pristanku na rimskem letališču se je rodila še deklica. Stanje matere in otrok je zadovoljivo. Petintridesetletna Šahida Abdel je v letalu dobila popadke, stevardesa ji je pomagala pri porodu. Na rimskem letališču so pripravili vse potrebno za rojstvo še drugega otroka. Potem so mater in naraščaj odpeljali na kliniko. Nedonošenčka sta tehtala nekaj nad kilogram, zato so ju dali v inkubator.
NEKAZNOVANI SMRTNI STREL
Zdravnik iz Elkina v Severni Karolini je zalotil vlomilce. Ustrelil je dekle, katere materi je pred 18 leti pomagal pri porodu. Sherri Guyer je skupaj z dvema fantoma vdrla v ordinacijo 66-letnega zdravnika Ralpha Cooksa. Zdravnik je bil na straži, ker so neznanci že nekajkrat odnesli zdravila in denar. Vlomilci so hoteli zbežati, Cooks je nekajkrat u-strelil, ena izmed krogel je smrtno zadela 18-letno Sherri. Proti zdravniku, ki je na policiji opisal, kaj se je zgodilo, niso vložili obtožnice. Dekletov oče mu je po zaslišanju ponudil roko: »Verjemite, da svoje hčerke nisem vzgajal tako, da bi postala vlomilka ... Ko je nekoliko dorasla, je začela ubirati svoja pota.«
-----------------------------------A
TOK V SEDEŽU
Iz varnostnih razlogov hoče neki ameriški izumitelj preprečiti ljubimkanje voznika s sopotnico. Prijavil je patent za električno izolirane sprednje sedeže. Brž ko pride med voznikom in sobot-nico do poljuba, se sklene električni krog, ki izključi motor.
PRAVIJO, DA...
V kroniki rimskih listov je čedalje več govoric o lani ugrabljenem milijonarjevem vnuku Paulu Gettyju. Pravijo, da se bo 18-letni fant sredi avgusta poročil s 24-letno nemško manekenko Martino Zacher, ki da si je že priskrbela potrebne listine.
PIJANE PAPIGE
Žalostno čivkajoč so se štiri rdeče in rumene papige opotekale po točilni mizi v okrepčevalnici nekega hotela v Atlanti, potem ko so se nazobale z alkoholom prepojenih češenj iz raznih napitkov. Susan Gavalis, ki pri letalski družbi sprejema telefonska naročila vozovnic, je v kratkem času večkrat odložila slušalko, ker je bila zveza prekinjena zaradi pogovora. Nekaj časa je trajalo, preden so razvozlali uganko: glasovi pijanih ptic so imeli isto frekvenco kot signali za telefonski računalnik, s katerimi je mogoče prekinjati zveze. Poslovalnica letalske družbe je telefonske mikrofone opremila s posebnimi filtri.
URADNO PRIZNANJE
Poveljstvo tokijske mestne policije je dalo uradno priznanje 52-letni zavarovalni agentki Sonoki Hibino, ki je v minulih sedmih letih priskrbela sedemindvajsetim mladim agentom »poslušne zakonske družice« in je s tem — tako piše v utemeljitvi — «zboljšala moralo naših ljudi, ki opravljajo svojo službo mnogo vestne je kot prej«.
AH, TE PARIŽANKE
Američan, ki je v Parizu odprl poslovalnico, je zvečer telefoniral iz pisarne domov in rekel hišni pomočnici, brhki svetlolasi Parižanki: »Prosim, sporočite gospe, naj gre kar v posteljo. Pridem čez pol ure«. »Prav rada — je zagosto-lela deklica — in koga naj gospe napovem?«
___________________________________J
Da niste lepi?! Ne privlačni?! Prav gotovo ste za to sami krivi. Tako pravi žena, ki je, dasiravno objektivno nelepa, uspela postati v določenem smislu lepa in privlačna. Tej ženi je ime Susanne Mirt, po poklicu je novinarka in jo uvrščajo med žene, ki jih odlikujeta resnična inteligentnost ter uglajenost.
Kaj nam je storiti, če zares nismo lepi? Vsaka žena si želi to biti, vendar bi vsaka tudi morala vedeti, kar pravijo nekateri pametni moški, poznavalci žena, da, namreč, ni grdih žena, da pa so zagotovo neumne, ki tega, kar je na njih lepo, ne znajo poudariti. Razlika med lepo ženo in ono, ki to ni, je samo v tem, da mora druga porabiti več časa in truda, da to postane. Nič več.
Prvo, kar mora „nelepa žena" storiti, je to, da pred ogledalom kar se da objektivno preuči svoj obraz in telo. Potem naj se odloči za tip žene, ki ji bo najbolj odgovarjal. Nikar ne skušajte tekmovati s tistimi „lut-kastimi krasoticami", okrog katerih stalno brenče razni lepotci s športnimi vozovi in opičjim obnašanjem. Razumeti morate, da so to „prazne betice", ki jim je samo do zunanjosti in nič več. Ti niti tega ne vedo, kaj je pravi užitek.
Če se ukvarjate s kakim športom — ako se niste doslej, skušajte to čimprej storiti — se vsekakor potrudite, da okolico presenetite s kakim posebnim uspehom. Na primer: plavajte lepše in hitreje od svojih prijateljic, igrajte šah bolje od ostalih žena ipd. Pametna „neiepa žena" bo raje prebila uro
v telovadnici, kot pa v kaki odlični kavarni ob porciji sladoleda, žalostno razmišljajoč o tem, kako težko je biti — grd.
Bodite vedno čisti, sveži, dobro in pametno oblečeni. Pa nikar ne postanite sužnji mode, pokorni tepčki raznih modnih kraljev oz. diktatorjev, oblačite se po svojem okusu, tako, da bo prišla tudi tu do izraza vaša osebnost. Pazite se, da bi vas prav zaradi ..prismuknjenega" oblačenja ne začeli pretirano pogosto vabiti na razne zabave, ker bi to bilo zanesljivo znamenje, da se na vaš račun žele zabavati.
Predvsem pa upoštevajte to, da čas dela za vas. Pri osemnajstih vaš položaj ne bo lahek, toda že pri petindvajsetih bodo nastopale bistvene spremembe. Dobrodošli boste v družbi, veljali boste za dekle, s katerim se je vredno pogovarjati, mu celo marsikaj zaupati, skratka ljudje nasploh in tudi moški vas bodo radi gledali, kakor se temu reče, zanimali se bodo za vas in skušali skleniti tesnejše poznanstvo, iz katerega se običajno razvije še kaj drugega.
Najvažnejše pa je, na kar običajno večina žensk pozablja, da resda moški v ženski spočetka gledajo le žensko, kasneje pa se s tem ne zadovoljijo, več, v njej iščejo še nekaj, kar je samo njej svojsko, izrecno osebno njeno pa človeško opečateno z izključno njeno individualnostjo, skratka, ni jim več samo do lepega vrča, marveč bolj do tega, s čimer je ta izpopolnjen. Negujte,
(Dalje na 8. strani)
NEVARNA IGRA, KI JO IGRA NEKI
AMERIKANEC. NAD 4000 LJUDI JE BILO NAVZOČIH, KO JE TA
AMERIKANEC V VIŠINI 400 METROV USPEŠNO »TELOVADIL" NA VRVI, KI JE VIDETI NA NAŠI SLIKI.
ceeoooeeeeeeeoeoeeoeeeeeeoeoeoeeeeeeoeeeeeoeeeoeeooeeoeeeeeeoeeeeeeeeeeoooeeoeoeeeeeeeeeeeeeeeeoeoeeeoeeeeeeeeeooeeeeeeeoeeeeoeeeeeeaeoec
BORIS PAHOR :	40
„Na oglu me počakaj," je šepnil, ko je stopil na dež.
Šla je za njim in hodila po prstih, kakor da pazi, da si ne bi zmočila obuvala, a v resnici iz skrbi, da bi bila kolkor mogoče bolj neslišna. A hiša je bila tiha, ulica prav tako, samo ko sta stopila zdolž pločnika, se je s hitrimi koraki približala postava. A bil je Stanko z rokami v žepih dežnega plašča.
„Srečno,“ je zamrmral.
„Srečno,“ je bolj grknil ko rekel Srečko. In že je krenil na reber, ki se tam rahlo vzpenja v breg.
Rekel je, naj počaka na oglu, a ona bi najrajši šla za njim; pa nima pomena, saj se bo vrnil, ker mora še drugam. Ah, nekaj korakov bo vseeno stopila za njim, da bo vsaj enkrat slišala tisti šum.
Počasi mu je sledila, vendar je kmalu opazila, da postajajo njeni koraki hitrejši.
Tedaj se je Srečko ustavil pred majhno hišico z ob-svetljenimi okni. Trenutek je postal, da je obesil zavitek na kljuko, hitro za tem pa se je v dežju prebudilo kratko in močno trkanje. Da, bil je skoraj bolj sunek, bolj tresljaj kakor pravo trkanje. A že naslednji trenutek je Srečko odhitel naprej.
Hitro se je spet vrnila, v prsih ji je močno bilo, kakor da se je tisto sunkovito trkanje preneslo vanjo. Slišala je, da so se nekje odprle duri in kako je moški glas vprašal, kdo da je. Po nekaj trenutkih nerazločnega motanja pa so se vrata zaprla in spet je bil samo peket dežnih kapelj.
Stala je na oglu in si očitala, da je bila neprevidna, ker
ni ubogala, lahko bi moški prišel iz hiše in jo zagledal, mogoče bi kaj zaklical. A ni se mogla premagati. Če ne bi bila spremljala doktorja Pertota, bi jo mogoče zdaj že ta pomoč Srečku zadosti vznemirjala, a kjer se je njen nemir začel že pred enim tednom, je zdaj toliko bolj zahteven.
A zdaj se bliža po pločniku na drugi strani ulice moški, ki ni Stanko, ker Stanko ima iti v drugo smer.
Stisnila je komolce k telesu, da bi bila zavitka malo vidna, tistega, ki ga ima v roki, pa bo zakrila z dežnikom. A koraki se menda ustavljajo, da, počasnejši postajajo. Ne, ne sme se ozreti, ker potem se bodo koraki prav gotovo ustavili.
Ustavili so se kljub temu.
„Psst, psstl"
Njo pa je hkrati sram, da jo ima za eno od tistih, obenem pa jo skrbi, da se bo vse še bolj zamotalo, če bo zdaj odšla. A vendar se obrne in počasi stopa naprej po pločniku.
„Psstl" se sliši in hitreje stopi, tako da bo razumel, da da ne želi, da bi ji sledil. Ker tudi tiste ženske se tako obrnejo, videla je, in g rej o po pločniku, a one hodijo počasi, da se jim moški lahko približa in se, ob strani hodeč z njo pogovarja. In slišala je spet korake, a zdaj so se oddaljevali, tako da se je oddahnila, a je počasi, neslišno izdihnila sapo, da se je tudi s tem malo pomirila.
Polagoma se je vračala, vsak trenutek bo Srečko na oglu. In res, zagledala ga je, ko še ni bila tam.
„Je kaj zijal tisti, ki je šel pravkar mimo?" je vprašal.
„Je.“ In oddala mu je zavitke. „A se je hitro vdal." „Zdaj ti lahko greš," je rekel. In videti je bilo, da komaj čaka, da bi se spet odpravil.
„Nesla ti bom še dol na glavno cesto," je rekla.
„Hvala, bom sam."
In ker ga je naprej gledala, kakor da ne more verjeti, da jo zares pošilja proč, se je njegova nemirna postava premaknila in, medtem ko je z rokama držala zavitke pod plaščem, jo je poljubil na lice.
„Samo še tri bom imel," je rekel. „ln manj nas je, bolje je."
Tako se je odpravila po poti navzdol, čeprav jo je imelo, da bi spet šla mimo železnih vrat. Čutila je v sebi nerazločno ganjenost, ki je izvirala tudi od tovariškega poljuba, a je bila hkrati v tesni zvezi z zarotništvom noči, dežja, besedila tistega listka v zavitkih. Srečko je mlajši od nje, a prav zaradi tega in zaradi tistega neučakanega, na neki način vrednega premikanja njegovega telesa je njegova bližina kakor spodbuda in obenem kakor potreba po pokroviteljstvu.
Bila je na cesti, tramvaj proti mestu je ravno odhajal in metal pege svetlobe na mokri asfalt. Srečko bo v kratkem tukaj, si misli, in že tisti trenutek ve, da ga bo počakala, obenem pa je, kakor da bi ga hotela iz daljave varovati-
In stopila je čez cesto in šla proti čakalnici; če je tukaj, ji nihče nič ne more, čaka pač tramvaj. A vendar je naredila nekaj korakov skozi vrt. Drevesa so gola, tako da je videti čolne v portiču že od tukaj, vedar gre še naprej, da je prav na obrežju in sliši trkanje kancev na bokaporte in rahlo cepanje kapelj v vodo. Semkaj sta prišla z Danilom in takrat si ni mogla misliti, da se bo tako udomačila tukaj, še manj, da bo na božični večer sredi dežja opazovala ribiške čolne; in čuti, kako bo Danilova roka molče stisnila njeno roko, ko mu bo povedala o obisku po rtiča po obhodu z abecedniki za malčke.
Vrnila se je, zdaj bi se moral že prikazati Srečko.
V čakalnici ni nikogar, tudi cesta je ta trenutek prazna, avtomobilske luči prihajajo z miramarske strani; a te bodo kmalu mimo.
Zdaj, da, to mora biti Srečko, po hoji ga pozna.
Temna postava je počasi, kakor da drži roke v žepu, šla pod drevesi, prešla prazen prostor pred cerkvijo, se brez naglice pomikala naprej mimo hiš. Naenkrat pa se je ustavil, trenutek zatem je potrkalo, razločno je slišala.
Potem se je zabliskala svetloba in zarisala belo prog0 čez cesto, a Srečko je bil že senca, ki se je prelomila v oglu.
Dekla Anica
Pet otrok je ostalo brez staršev. Prišli so dobri ljudje in jih vzeli za svoje. Vsak izmed njih je na občini z debelo podčrtal: Otrok bo imel očeta in mater... Socialna delavka je zbrala petero otrok in jim venomer govorila:
„Zdaj greste k dobrim ljudem ...“ In so šli.
Anica je bila najstarejša. Hodila je v šesti razred in na pogled je bila močna in zdrava. Na socialnem so rekli:
„Ta pa naj gre na kmete."
Dali so jo premožnemu kmetu Osojniku, ki je že stokrat prišel na občino in zahteval:
„Dajte mi zdravo siroto, skrbel bom zanjo."
In so mu dali Anico, najstarejšega otroka Prerano umrlih staršev. Dali so jo kmetu, ki je sam imel tri otroke; najstarejši je bil večji od Anice.
„Otrok naj raste med otroki!" so rekli, ko so odkazali Anici sobico na podstrešju.
„Tu ti bo dobro," je rekla socialna delavka, ko je dopovedovala kmetici, kako naj ravna z otrokom; kmetica je ves čas zagotavljala:
„Pri nas bo kakor doma!"
Tri mesece se res ni mogla pritožiti: prišla je pozimi in takrat je po šoli pomagala gospodinji v kuhinji. Le domači kalini so ji včasih storili krivico, takrat pa je gospodar dvignil desnico:
„Pobi, to je vaša sestra!"
Ko pa še le ni zalegla prva beseda, je rekla kmetica: „Pustite siroto pri miru!"
Pa je prišla pomlad in z njo delo na polju. Samo malo bo Anica pri delu pomagala, da se privadi, saj delo ne škodi. Toliko, da ji vcepijo ljubezen do zemlje in do vsega na kmetiji. In Anica se zaradi dela ni pritoževala. Saj je zdaj že tretje leto pri dobrih ljudeh in vsi so jo oblagali z delom; že mora biti tako, nikomur se ne more potožiti.
Ko pa je bilo na polju postorjeno, je v hlevu čakala živina. Domači kalini so šli na Potep, živina pa tudi ima svoje zahteve. Počasi jo je kmetica navadila krmiti tudi prašiče in kmet jo je vadil na koso. In komaj je trava dobro pognala, je kosila najprej za Prašiče, potem že tudi za krave. Zmeraj je gospodar domače fantiče oštel, gospodinja j® zažugala s prstom: „Anica vašo lenobo Podpira!"
Dokler ni bilo Ancie, takrat so pač morali delati! Starejši je imel opraviti s konji, sred-nii pri kravah, mlajši je pomagal v svinjaku, Sedaj pa imajo svoje ..opravke", vedno najdejo izgovor in odhitijo na vas. Anica pa je
vprežena v delo in mlado telesce se od utrujenosti kar upogiba.
Včasih je rekel gospodar gospodinji: „Kaj, če pridejo zdaj iz socialnega urada?"
Gospodinja je rahlo mežiknila: »Včeraj sem bila na občini...“
Vedela sta od socialne delavke, kdaj pridejo, in takrat je Anica ostajala doma. Oblekla je celo boljšo obleko, da je socialna delavka rekla:
»Anica, kaj malega pa res lahko pomagaš pri delu."
Potlej pa je kmetica kar sama hodila poročat na občino: Anici se dobro godi, vsega ima v izobilju, počuti se kakor doma. Verjeli so, saj je kontrola nekajkrat potrdila resnico, zato so kmetici obljubili:
»Preživnino bomo povišali!"
#
V šoli so najprej spoznali krivico. Anica je med poukom priprla oči in součenec je večkrat kar sredi pouka zakričal: »Gospod učitelj, Anica pa spi!"
Anica je hitro odprla oči in skušala slediti razlagi. Učitelj je vrtal v otroka:
„Si bolna?"
Anica je rahlo pordela: »Nisem . =.“
»Kaj pa ti je?“
»Nič mi ni, res ne ...“ je odgovarjala utrujeno.
Upravitelj pa je vseeno šel na socialno: »Stopite h kmetu in poglejte, kaj se z otrokom godi!"
Pa niso prišli, vse preveč so verjeli kme-
tici, ki je vsak mesec prihajala kar sama poročat; pa tudi na kmečke dobrine pri tem ni pozabila. In če je kdo izmed zlobnih sosedov rekel preveč na račun izkoriščanja, se je kmetica obregnila:
»Saj je naša dekla!"
Ob nedeljah so se domači po kosilu odpeljali z avtomobilom, Anica pa je zaklenila vrata v kuhinji in pomivala posodo. Potem je vse popoldne poslušala radio, stala pri oknu in gledala na cesto. Na vas ni hotela, saj je še niso sprejeli za svojo.
*
Tri leta je moralo preteči, ko je nekdo iz vasi kmeta Osojnika javno obdolžil:
»Vse, kar je prav. To je vendar izkoriščanje človeka po človeku!"
Precej glasno so tisti večer govorili o Anici. Pa je zaleglo. Prišli so iz socialne, ko so se domači otroci podili po dvorišču, Anica pa je bila z gospodarjem in gospodinjo na polju.
»Kje pa je Anica?" je vprašala socialna delavka domače otroke. In najmanjši se je rahlo namuznil:
»Naša dekla? Na polju pomaga pri delu."
»Zakaj pa vi niste na polju?"
»Mi smo vendar domači!" se je obregnil najstarejši; srednji pa se je izgubil za hišo ter tekel povedat na polje.
Padla je odločitev: Anico bodo vzeli in dali drugam. Kar naj jo! so se Osojnikovi opravičevali sami pred seboj in pred drugimi. S takim otrokom so pač same skrbi in izdatki.
Na občini so otroka zaslišali in dali zapisnik v poseben predal. Potem je socialna delavka privila Anico k sebi in rekla:
»Šla boš k drugim dobrim ljudem, tam ti bo dobro ..."	Drago
t	f
S	i>
| Sončne trate
\	<'
r	Hodil sem po sončnih tratah,	t
vprašal tičke, kje si ti,
|i	pa so mi zažvrgolele	<i
j|	in so rekle, da te ni.	j j
i>	Vprašal rože sem na gredah,	J
kjer doma bila si ti,	f
?	pa so se mi nasmejale	S
f	in so rekle, da te ni.	J
S	Vprašal sem srce še svoje,	S
)	ki kraljica si mu ti;	J
J	pa je v noči zaihtelo	f
f	in je reklo, da te ni...	5
Ko sem mamico vprašala, kako je z Miriam, je med jokom obupano rekla:
»Zdravnik je rekel, da je bolezen že pregloboko pognala svoje korenine! Zapisana je smrti.«
Ljudje so na ta dogodek pozabili, le njena mamica je trpela z njo.
Čez dva meseca so jo pripeljali v črnem avtomobilu. »Mrtva!« sem se zdrznila. Mi-riam smo imeli vsi iz srca radi. Bila je pridno, lepo dekletce. Še živeti ni začela pa se je že morala posloviti od življenja. Pospremit sem jo šla na njeno zadnjo pot do pokopališča. Pogreb je bil lep. Na pokopališču sem videla, da jo je na zadnji poti pospremilo mnogo otrok, ki so ji prinesli cvetje.
Od tedaj je minilo že precej časa. Toda male Miriam se spomnim vselej, ko so počitnice.	M. K.
Pretresljiv dogodek
V majhni vasici življenje teče svojo pot. Dnevi so topli in mirni. Vasica je polna vonja po senu. Otroci preživljajo počitnice. Nekateri so odšli na morje, nekateri so odšli k znancem v drugi kraj, a večina je ostala doma. Saj je doma najlepše. Po cele dneve jih ni doma. Le zvečer pridejo lačni iti utrujeni. Noč sladko prespijo. Saj si morajo nabrati moči za drugi dan. Kadar pa je deževje, ostanejo doma. Kadar jih gledam pri kakšni igri, se vedno spomnim na malo Miriam, ki je morala tako mlada umreti .. .
Počitnice so bile takšne kot letos. Le da so bile za malo Miriam usodne in zadnje. Preživljala jih je v postelji: kakšen dolgčas! Tako rada bi se igrala s sovrstniki. Le
malokdo se je spomnil nanjo ter jo obiskal. Miriam se je tolažila z mislijo: »Saj bom tudi jaz ozdravela. Šla bom z Zinko k potoku. Tam se bomo kopali. Joj, kako bo veselo!«
Toda zdravje se ji je slabšalo. Mamica je šla po zdravnika in zdravnik je ugotovil, da ima tuberkulozo. Ni povedal, kako hudo je že. Mamica je žalostno zajokala.
»Ali je zelo hudo?« je vprašala z glasom, polnim sočutja in žalosti.
»Takoj mora v bolnišnico,« je bil zdravnik kratek. Ni hotel še bolj žalostiti mame. Čudno se mu je zdelo, od kod tuberkuloza v sedanjem času. Poklical je rešilni avto in čez nekaj časa so deklico že odpeljali v bolnišnico.
Ko so se vrata zaprla, jo je prijelo, da bi še enkrat odšla ^ čolnom; in ni se temu uprla, ampak je zares odšla.
Hodila je počasi, kakor da okuša vsako stopinjo posebej; potem je zaprla dežnik in poveznila kapuco na glavo. Najprej je mislila na Danila, potem na Srečka in na knjige, Nazadnje se je zavedala samo, da ima za pričo široko, Neskončno in svobodno morje, in zmeraj bolj tesno je tiš-cala komolce k telesu, kakor da se bo na ta način najprej Pomirila.
S plošče, ki se je zdaj vrtela, je prihajal ritem zelo rah-'e9a tanga in tako je imel Srečko zadosti časa, da je lahko Počasi pripovedoval. Sicer je s težavo krotil svoje bežeče Q'be, a ta ujeta razgibanost je dajala njegovi suhi postavi, Pjegovi boljši glavi samosvojo mikavnost.
,,V Boljuncu je izpraševala šolarje učiteljica," je rekel 'n se nasmehnil.
Gledala ga je začudeno, kakor da si sproti izmišljuje, Zakaj njegovo pripovedovanje ima zmeraj tudi prizvok rah-le norčavosti. Da, morebiti je bil še najbolj zbran tisto noč, ^Sr takrat ni govoril in je bil ves prevzet od dejanja.
„,Kaj je bilo v zavitkih?’ vpraša torej učiteljica. ,Kaj so b'le knjige v zavitkih?’ In šolarke: ,Ne.’ In jo gledajo. .Knjig ni bilo.’"
In Srečko se smehlja, ona pa ga vprašujoče opazuje, ^oraj da jo draži ta njegova lahkotnost; če pa je res, kar bravi, in zna biti res, potem se ji zdi, da bi bilo bolj prav, Ce bi otroci odkrito, priznali, da so dobili knjige.
„Kaj si izmišljuješ," je rekla.
„Kako izmišljuješ? Otroci in pol, ti pravim, punčka. Saj e Miro natanko povedal, pa vprašaj njega, ki ima tam bra a- Viš, in prav hčerkico Mirovega brata je nagovorila uči-6|jica: ,Ti povej, Sonja, kaj je bilo v paketu?’ In Sonja Vstane v klopu; ,Tale sviter,’ pravi. In s prsti povleče volno na Prsih."
..Bolje bi bilo, da so povedali o knjigah."
Srečko se je ustavil, da so se drugi pari ozrli, Majda
je nasmehnila in se namuznila.
»Ti si mi čudak," je rekel in jo odmaknil od sebe, da bi jo videl v obraz. »Kakšni popadki so to?"
»Starši so bili kriti, lahko bi torej otroci povedali. Ponosno povedali."
»Kriti, kriti," je zamrmral in zganil ramena. Spet se je počasi predal ritmu, a kakor da prizanesljivo spremlja njene mirne takte. »Kriti! Internacijo bi jih veljala ta tvoja kri-tost. Tako pa so bili v paketih samo svitri in blago za krilce, pa dokaži, da ni res, če moreš."
»To se pravi zmeraj spet ista potuhnjenost."
»A čuj, saj vendar oblast ve o knjigah. Saj vsi besnijo od ihte, saj iščejo in vohajo vsepovsod. Kaj še hočeš? Otroci imajo knjige, ki jih ne bi smeli nikoli več videti, gospodarji pa bodo skočili iz kože od jeze. Kaj hočeš še?“
»To je res."
»Seveda je res. In pomisliti moraš še, da se hudodelstvo ni zgodilo samo v enem kraju, ampak se je razvilo v pravo pahljačo okoli mesta in v mestu samem. To ni en udarec, ampak venec udarcev, ti pravim."
Videti je bilo, da hoče zbrano plesati, ker je pazljivo približal lice k njenemu licu, a naslednji trenutek ga je spet umaknil.
»Zakaj pa ne neseš knjig pri belem dnevu, če si tako željna odkritega odpora," je rekel, in čutila je, da je tokrat ves pričujoč, kakor da se samo v trenutkih jeze zares zresni. In ve, da ima on prav, a obenem se zaveda, da je pravilno tudi to, kar sluti v sebi. Danilo bi hitro prisluhnil njeni misli.
»Ti fant ti," je pokroviteljsko rekel Srečko in jo mehko prižel, ker začel se je nov ples, ki je bil spet tango. In čutila je, da ji je prav zaradi te mladostne prisrčnosti, ki je obenem igriva in oglata, na poseben način všeč. Nekako sestrsko naklonjena mu je, a istočasno se ji zdi, da bi se, če ne bi imela Danila, utegnila celo navezati nanj. Tako vdano je ob nji, da se ji zdi, kakor da želi, da bi ga njeno telo sprejelo; in ji je žal, da se ne more odzvati ti neizgovorjeni, skoraj gotovo nezavedni prošnji. Videla je v njegovem pogledu, ko je vstopila, kako je presenečen, da jo
vidi. Saj, ker ni imela navade, da bi prihajala na ples; enkrat ali dvakrat je sicer prišla, ker se ji je zdelo nenavadno, da je dvorana na Korzu. Seve, gospodar je Jud, zato jo lahko tudi oni dobijo v najem. A potem je spoznala Danila in ji je bilo do plesa še manj. Nocoj je prav tako ne bi bilo, če je ne bi premagala potreba, da bi kaj slišala o odmevu božične noči. Lahko bi poiskala Roberta, a ni hotela k njemu, ker je imela občutek, kakor da išče priložnost, da bi govorila o dejanju, pri katerem je sodelovala. Nepotrebna zapletenost, a ni se mogla premagati. Upala je, da bo kaj zvedela mimogrede, iz pogovora drugih; tudi zato, ker bo pojutrišnjem zares odpotovala v Neapelj in želi, da bi mogla povedati Danilu o poteku dogodkov. Saj, pri Robertu se bo vsekakor zglasila prej, da bo videla, ali ima kakšno naročilo; a ni mogla strpeti, ni mogla počakati.
Ta čas je v majhni prednji sobi Jadran stopil od mize. Nobenega ne bo več nocoj, si je mislil, in bo šel malo tudi sam v dvorano, a prej mora pogledati, kako je na ulici. Prislonil se je k oknu, a tako, da je lahko videl skozi čipke zaves. Tramvajske žice in kabli, ki jih držijo napete, rišejo znano pajčevino, ki rahlo niha med tlakom in spoštljivimi obrazi starih poslopij. Tam, ob oglu, se Korzo oži in postane tesna struga med stavbami nekdanjega Trsta. Svetlobni napis trgovine Beltrame prši rdečkasto meglo okoli sebe, drugače je ta del Korza bolj temoten. Ne nikakor ni videti pred vežo. A počasi je približal zaveso k šipi in se vzdignil na prste. Pač. Temno sivo suknjo ima in rjavkast klobuk; po hoji sodeč mora biti mlad.
Jadran je vzdihnil in stopil v sredo sobe. Prav njega je manjkalo, tako da ni človek niti pet minut prost, niti plesa mu ne privoščijo. In obrnil se je, da bi spet pogledal, ali je še tam, a takrat so se vrata odprla in moški v temno sivi suknji je stal pred njim. Da, mlajši, kakor so tisti, ki jih vidiš po navadi, in nima rjavih čevljev. Vendar se mu na obrazu bere, kako in kaj, čeprav ima lepo rezane poteze in ni zelo poudarjena olivna južnjaška polt.
„Qui ci sta una sala da ballo," je rekel in približal prste k plašču, da bi si odpel gumbe.	(Dalje prihodnjič)
Celovec
NEDELJA, 18. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 19. 8.: 13.45 Informacije — Otroci igrajo za otroke. — TOREK, 20. 8.: 9.30 Koroški zbori (Mešani zbor SPD »Danica"). — 13.45 Informacije — Šport — Zvoki za mlade. — SREDA, 21. 8.: 13.45 Informacije — Zborovska glasba — Cerkev in svet. — ČETRTEK, 22. 8.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 23. 8.: 13.45 Informacije — Melodije za razvedrilo. — SOBOTA, 24. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — Od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 18. avgusta: 16.30 Za otroke od 6 let dalje: Sonce in vrtnica — 16.40 Za mladino od 11 let dalje: Projekt Z — 16.55 Calimero —
17.00	Za družino: George — 17.25 Svet znamk
—	18.00 Erna Mangold bere iz »Poljubček, poljubček" — 18.30 Leteči dragulji — 20.15 Hans Moser — pogled nazaj: Pisarniški svetnik.
PONEDELJEK, 19. avgusta: 18.00 Znanje — aktualno — 18.30 Zabava s Charlijem — 20.15 Ljudje na renču Shilu.
TOREK, 20. avgusta: 18.00 Kara Ben Nemsi Effendi: »Spet na sledi" — 18.30 Rožnordeči panter — 20.15 Skrivnost Santa Vittoria.
SREDA, 21. avgusta: 11.00 Program za delavce: Z železno pestjo — 12.50 Telešport —
16.30	Za otroke od 6 let dalje: Zvit Wastl — 17.15 Za otroke od 7 let dalje: Indian River — 17.40 Antena — 18.00 Stan Laurel in Oliver Hardy —
20.15	Kraj za živali — 21.05 Rok za premislek.
ČETRTEK, 22. avgusta: 18.00 Kara Ben Nemsi Effendi: »Miibarek" — 18.30 Športni mozaik —
20.15	Umor v župnišču — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 21.55 Šport — 22.05 Ptica Bum-bum in sonce.
PETEK, 23. avgusta: 11.00 Program za delavce: Pisarniški svetnik — 18.00 Orientacija —
20.15	Linija Onedin — 21.10 Politična dokumentacija — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.05 inšpektor Cloureau.
SOBOTA, 24. avgusta: 16.55 Za otroke od 5 let dalje: Hišica — 17.20 Calimero — 17.25 Za družino: Klub seniorjev — 18.30 Kultura — specialno — 20.15 Slučaj, vse slučaj — 22.20 Šport
—	22.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.55 Mož iz Leramija.
2. PROGRAM
NEDELJA, 18. avgusta: 15.55—16.20 Evrovizija z Dunaja: Evropsko prvenstvo v plavanju — 18.00 Tedenski magazin — 18.30 O Celtia — Pesmi Keltov — 18.55—21.30 Evropsko prvenstvo v plavanju — 21.30 Zgodbe, ki niso razložljive —
21.55	Vprašanje kristjanov.
PONEDELJEK, 19. avgusta: 11.25—12.30 Evrovizija z Dunaja: Evropsko prvenstvo v plavanju — 20.15 »Kot solza v Oceanu" — 22.15 Tele-reprize.
TOREK, 20. avgusta: 12.25—13.30 Evrovizija z Dunaja: Evropsko prvenstvo v plavanju — 20.15 Kot ena solza v Oceanu — 21.55 Telereprize.
SREDA, 21. avgusta: 15.55—17.15 Evrovizija z Dunaja: Evropsko prvenstvo v plavanju — 20.15 Kot solza v Oceanu — 21.40 Telereprize.
ČETRTEK, 22. avgusta: 15.55—17.15 Evrovizija z Dunaja: Evropsko prvenstvo v plavanju — 20.15 Svet in znanost — 21.00 Vesoljska ladja Enterprise — 21.45 Telereprize.
PETEK, 23. avgusta: 12.25—13.30 Evrovizija z Dunaja: Evropsko prvenstvo v plavanju — 20.15 Ženske delajo filme: Susan Sontag — Dvojčki —
21.55	Telereprize.
Naš tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. stari., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
SOBOTA, 24. avgusta: 12.25—12.30 Evrovizija z Dunaja: Evropsko prvenstvo v plavanju — 19.00 Tonoptikum — 20.15 Karl Bdhm: Za 80. rojstni dan — 22.05 Čas v sliki.
Ljubljana
NEDELJA, 18. 8.: 8.40 Legenda o divjem lovcu
—	9.40 W. S. Reymon: Kmetje — 10.35 Kmetijska oddaja — 11.25 Mozaik — 11.30 Otroška matineja — 12.25 Poročila — Nedeljsko popoldne —
17.40	Propagandna oddaja — 17.45 Poročila —
17.50	Kapitan Horatio Hornblovver — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TVD — 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.30 3-2-1
—	20.40 Znamenite pustolovščine — 21.35 Gola resnica — 22.05 Športni pregled — 22.30 TVD.
PONEDELJEK, 19. 8.: 14.55 Vaterpolo Jugoslavija : SZ — 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju — 18.15 Obzornik — 18.30 Po neznani delti — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade —
19.30	Kornati — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TVD — 20.25 3-2-1 — 20.30 Prva noč — 21.15 Ne prezrite: Arhitekturni muzej —
21.40	TVD — 21.55 Skoki v vodo.
TOREK, 20. 8.: 14.55 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska — 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v
plavanju — 18.15 Obzornik — 18.30 Pet pedi —
18.50	Mozaik — 18.53 Sejem — 19.15 Srečanje z Mariom del Monacom — 19.45 Barvna risanka
—	19.50 Cikcak — 20.00 TVD — 20.25 3-2-1 —
20.30	Pogovor o ... — 21.00 Whiteoaki z Jalne —
21.50	TVD — 22.05 Skoki v vodo; posnetek prvenstva na Dunaju.
SREDA, 21. 8.: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju — 18.10 Obzornik — 18.25 Družina Smola — 18.55 Mozaik — 19.00 Zabavna glasba — 19.20 Na sedmi stezi — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TVD — 20.25 3-2-1 — 20.30 Hladnokrvno — 22.35 TVD.
ČETRTEK, 22. 8.: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju — 18.05 Obzornik — 18.20 Svet v vojni — 19.10 Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TVD — 20.25 3-2-1 — 20.30 Kam in kako na oddih — 20.40 J. Mach: Mavrica — 21.10 Odiseja Miru: Sfinga iz gradu El Prado — 21.40 Likovni nokturno: Jože Spacal — 21.55 TVD.
PETEK, 23. 8.: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju — 17.45 Konzerva — 18.15 Obzornik — 18.30 Mozaik — 18.35 TV kažipot —
18.55	Barvna risanka — 19.00 Cikcak — 19.10 Dunaj: Vaterpolo Jugoslavija : Italija — 20.10 TVD — 20.35 Tedenski gospodarski komentar —
20.40	3-2-1 — 20.45 Dnevnik sobarice — 22.10 TVD — 22.25 Dunaj: Skoki v vodo.
Ravnokar je katoliška mladina izdala pesmarico »Naša pesem". Izdajo je pripravil g. Maks M i h o r.
Nova izdaja vsebuje pesmi prve izdaje, zraven pa še vrsto novih pesmi, posebno tudi ritmičnih pesmi.
Od 2. do 5. septembra 1974 prireja Katoliška mladina v domu v Tinjah
leden pesmi
Strokovno vodstvo: g. Maks Mihor
Na programu je predavanje dr. Erika Prunča: »Kulturne perspektive"
En dan je rezerviran za skupni izlet.
V uvodu k pesmarici beremo besede: Mi vsi si želimo, da bi naša pesem na Koroškem ostala živa, osrečujoča in z njo mi vsi, ki tako radi pojemo in slišimo Prešernovo zdravico: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak ...“
Vabljeni so vsi:
VODITELJI MLADINSKIH SKUPIN
VODITELJI OTROŠKIH SKUPIN
UČITELJI, KI IMAJO V ŠOLI TO LEPO NALOGO,
POSREDOVATI DRUGIM NAŠO PESEM
PRAV VSI, KI LJUBIJO PESEM IN RADI PREPEVAJO.
Cena: 380.— šilingov
Prijavite se do 18. avgusta pri: Katoliški mladini, Viktringer Ring 26,
9020 Celovec - Klagenfurt.

RUTAR-CENTER
© ugodno dobavi © in hitro na dom dostavi
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381
SOBOTA, 24. 8.: 15.55 Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju — 17.15 Nogomet Čelik : Dinamo — 18.45 Kaj počnemo ob nedeljah — 19.15 Kratek film — 19.45 Barvna risanka — 20.00 TVD — 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar —
20.30	3-2-1 — 20.40 Zabava vas Julie Andrevvs —
21.30	Barvna propagandna oddaja — 21.35 Co-lumbo — 22.45 TVD — 23.00 Vaterpolo Jugoslavija : ZRN.
Gospodarski položaj...
(Nadaljevanje s 5. strani)
Kmetje sami ne morejo v parlamentu zase ničesar izsiliti. Navezani so na kompromise večinskih strank in uvidevnost vlade. Ta sklepa v socialnih zadevah in hoče relativno edinemu otroku dati več otroške podpore kot pa otrokom številnejših kmečkih družin.
Izgled pa je, da bodo s 1. 1. 1975 končno le prilagodili kmečke dodatne rente kmečkim penzijam. Sicer še ne stoodstotno, za enkrat le do polovice. Na drugo polovico bo treba še nekoliko počakati.
Zakone o prometu z zemljo so spremenili tako, da bodo smeli tudi inozemci kupovati zemljo za stanovanja, če so bivali že vsaj 5 let v Avstriji. Predaje posestev in druge zemlje med sorodniki, odslej ne bo več treba predložiti komisiji za zemljiški promet v potrditev.
Letos bodo dali kmetom za sto milijonov več povračila za nakup dizelovega olja. Za celo državo bo 487 milijonov, na Koroško pa odpade 31 milijonov šilingov podpore.
Tudi letos je za agrarni investicjiski kredit kaj pičlo denarja na razpolago. Treba je s prošnjami pohiteti, računati pa moramo z višjimi obrestmi. Največ denarja potrebujemo za kmetijsko tehniko. Tu nam lahko pomagajo strojni krožki v katerih si stroje medsebojno izposojujemo, zato kmetu ne bo treba kupovati vseh strojev. Zbornica si je nabavila »mobilno delavnico", s katero bo učila kmete na domu in po vaseh vsega, kar potrebujejo za ohranitev in popravilo strojev.
Draginja je vedno večja. Gnojila in škropila so se v enem letu podražila za 8.8 milijard šilingov. Kmetijski stroji stanejo letos 700 milijonov več kot lani. Za to malenkostno povišanje cene mleka in pšenice tega ne more odvagati.
Statistika je pokazala, da so že lani v dobri legi ležeči kmetijski obrati zaključili z izgubo. Letos bo pa še slabše. Imamo pač politične cene in te hoče imeti vlada nizke-Prišlo bo do tega, da bodo kmetje produkcijo negativnih pridelkov opustili. Mladina beži iz kmetijstva, ker tam premalo zasluži-Romantike na deželi ni več, vsak gre pač v poklic, ki mu več nudi. To pa bo imelo slabe posledice za vse.
Masovni mediji naj bi na to nevarnost vso javnost še pravočasno opozorili.
Zavesa je padla
(Nadaljevanje s 2. strani)
stati kršitev ustave, so se pojavljale že pred Nixonom, vendar so se zelo jasno zrcalile prav v času njegovega predsedništva.
»Afera VVatergate" jih je samo hudo osvetlila in vzbudila prizadevanja, da jim posvetijo večjo pozornost. V tem je tudi primer Nixon zelo poučen in svarilen hkrati. ZDA so se v tem trenutku rešili strahotne more ki najbrž v mednarodnih odnosih ne bo zapustila prevelikih sledov; zato pa se bo zanimanje javnosti in tistih, ki jo predstavlja; jo, še bolj obrnilo navznoter, na notranji razvoj Združenih držav Amerike.
„Gida novinarka" ...
(Nadaljevanje s 6. strani)
potemtakem tudi svojo notranjost, ne samo svoje zunanjosti. Bodite razgledani, skušajte se seznaniti z življenjem in njegovim' problemi, segajte po dobrem čtivu, ki vart1 posreduje številne življenjske izkušnje, n6 živite v svojem okolju, kot da se vas ne tiče, bodite življenjsko angažirani, koristni’ Seveda vas s tem ne spodbujam k temu, da bi se spremenili v kako intelektualno možačo. Nikakor ne! Hočem reči le to, da je neka žena samo zaradi tega, ker je pametna in dobra, običajno v očeh ljudi tudi lepa.