Ta ^7 ffcsJHl *ij\fe^Q70qJg A!?»icTK »jisjrrvimr tec-nlebr}	v* oiU»
1 ’	-	-----	:	os!b oinuiljA ovoc^jr Lit th ihr<v do	*>n icita>hn -»*. »iUoinsv
:no umni
f ' 7Y .*.
»!!!&'! oni,s •'>(
sjjncHn/ii)'«ib sl liJui fii lofcsivi 5oissi nJiinil^V 17SERI :isrtot
' it
oal;'ori
f^oiu
OlasilO krščanskega delovnega ljudstva
oev sj JHi/J) -i'hAe Ssvjsft ,iJtonosoq
(Ukinil mak telHek pop.; » ilutelu prašnika II l>oaamezna »le»llko Dln »So- Cena lir.!lLm--. LlnMIana, Mlklo*!- II Din S-, za e*lrl leta Din 1»--, za poli« Ce»oP* - Nelnnklrana plimo ip ne ,pre|oma|o || Inoienutvo Din 7 - (raeteCnp) - Opla«;
■ V J s. OnVA.';
tov.
Ob 25 letnici	časnikarske	delovanja.
n: i »a O' .r.i. a
rSKi
• a! l~v 555 ts&£. jqy nss
K
Ob jubileja misleca
(Franca Terseglava ▼ opombo.)
Beseda časnikar nam danes navadno zaznamenjuje drugovrstnega, kvalitativno manj vrednega, rokodelskega kulturnega delavca. Zato smo pa v svojih ocenah njihovega dela pogosto krivični; mnogokrat preziramo in omalovažujemo iz enostavnega predsodka tudi resnične vrednote, ki nam jih ustvarjajo časnikarji. Tako bi prav gotovo zagrešili grdo krivico in nehvaležnost, če se vsaj z bežno besedo priznanja in hvaležnosti ne spomnimo enega naših največjih sodobnih mislecev, Franceta Terseglava, ki že 25 let posveča vse bogastvo svojega duha časnikarstvu. Njegovo delo, njegovo soustvarjanje sodobne kulture je tako važno, tako pomembno, da bi brez njega imel znatno drugačno podobo ne le naš časopis, marveč tudi naš čas in zlasti naš človek.
Osebnost
Kdo v Ljubljani ga ne poznal Md-gočna, nekoliko težka postava, r lepo urezanim visokim čelom, zagonetno zamišljenimi očmi, silno gibljivim obraznim mišičevjem, živa podoba silne gibčnosti in prožnosti duha. Ves njegov nastop od načina občevanja pa tja do obleke in čevljev te ob prvem srečanju prepriča, da je to še eden tistih redkih ljudi, ki ima in čuti v sebi dovolj moči in volje, da živi samo iz svoje človeške resničnosti, da lahko prezira vpliv in moč obleke ter priučenih manir. Toplota njegove besede razodeva prav tako neprestano snovanje duha, silnost prepričanja in čuteče srce. Nič ni v njej priučenega, nič zlaganega, nič ničemurnega lišpa, vse se stavlja v službo misli, ki pa je tako nedojetna, tako mnogostranska, da ji mukoma išče izraza.
Terseglav je eden tistih snovalcev, ki neprestano »grunta«, ki bi rad od-gonetal zamotano uganko življenja v poedincu in družbi, ki je vse življenje stremel le za tem, da pogleda resnici v obraz. Pa se mu je godilo kakor vsem globokim mislecem: vse človeško se mu je vedno pokazalo le relativno, nepopolno, tudi v najidealnejši zasnovi vedno pomanjkljivo, enostransko. Zato ni bil nikoli popolnoma zadovoljen, zato se ni nikoli na človeško delo zanesel z vso težo svoje vere, zato je iskal neprestano za boljšim. Spoznaval in cenil pa je ob tej človeški nedoganjivosti toliko jasneje in više božjo absolutnost, ki vso relativnost in begotnost našega početja zajema. To religiozno ozadje mu je nujna živ-ljenska podlaga, brez katere bi bil že zdavnaj izgubil svojo usmerjevalno in naravnavajočo silo pri presojanju dogodkov. Bilo mu je to ozadje nekako filmsko platno, na katerem je mogel jasneje motriti in analizirati dogodke vsak-danjega gajanja.
Zato ni bil nikoli povsem zadovoljen s Praktičnim delom, ne s svojim ne z onim drugih, toliko manj, kolikor jasneje je videl skozi svojo prizmo enostranost početja, kolikor jasneje je spoznaval nevarnost, da se odtrga od notranje resničnosti. Odtod oni njegov nemir, ona njegova faustovska nezadovoljnost s seboj m z vsem okrog sebe, odtod tudi njegov večni dvom nad vsem človeškim, ki je rasel seveda z življenjsko skušnjo, ki je njegovi jasnovidnosti malokdaj oporekla. Odtod tudi ona strašna borba s
Terseglavu
Tvoje besede so kakor vihar, tihi gozdovi pod njim zašume -— lučenosec si nam, neustrašen klicar, zvezde nebeške v očeh ti bleste.
Pa pride ura, ko srce vztrepeta, strela udari v sklenjeno skalo — pa se kriviš in krikneš do neba: O, da v prah bi razpalo!
Bog, iz prahu pognati daj cvetu velike božje ljubavi, da bomo vsi krog njega stali — da nam bo ves en božji smehljaj.
J. K. — 18. 7. 1927.
samim seboj, ko se je moral praktično udejstvovati kljub jasni zavesti, da je vse praktično delo v luči večnega le malo pomembno, da morda sam pomaga ustvarjati babilonski stolp, ki naj zajame nedojetnega Boga v slabotno, enostransko, minljivo človeško lupino. Zato mu je bilo časnikarstvo vedno težak, včasih naravnost zoprn posel. Saj se časnik premnogokrat stavlja bolj v službo trenutnega, človeškega, nego večnega, božjega.
In vendar je ohranil svojega duha nedotaknjenega, ga mnogokrat zaklenil pred vnanjim svetom, da je toliko bur-neje valoval za strašnimi zatvornicami. Vsa človeška preračunjenost in vsa sila javnega mnenja se ga je prav tako malo prijela, kakor različne mode njegove obleke in bontoni njegovega občevanja. Kadar zaživi sebi, prijatelju, Bogu — tedaj se razživi njegov duh v vsem resničnem bogastvu, v vsej pronicavosti, v vsej mladostni neugnani moči, ki se je je že mlad dijak v Pulju navzemal ob morju, »ki mi je neprestano pelo svoje mogočne in očarljive pesmi (veš, da grem, če le morem, vsako leto na »Punta Christo« pri Pulju, kjer so same čeri in je veden valomet), od bazilike sv. Na-zarija, od rimskega amfiteatra in portae
aureae«). Kadar dvigne zatvornico, da lahko pogledaš v neprestan »valomet« njegovega duha, tedaj začutiš v njem sorodnost z največjimi ruskimi misleci, zlasti z Dostojevskim. Širina njegove izobrazbe mu je samo opora, da se lahko spušča toliko globlje v razgonetanju življenja in človeka. Pri njem je vsa pridobljena izobrazba tako asimilirana, da jo komaj še razločiš; njegov duh je dovolj močan, da použiva le sebi in svoji rasti potrebno hrano, a izloča vse, kar bi mu duha le obteževalo, morilo. Zato ne napravlja vse njegovo ogromno znanje nikoli učenjakarskega vtisa, nikoli nimaš vtisa, da govori iz njega kdo drugi nego on sam.
Še ene stvari ne smemo pozabiti ob njegovi osebnosti:	njegova močna
življenjska zavzetost, njegova sila čuvstvenosti, s kakršno se zavzema za svoje ideje. Njegovo modrovanje ni nikdar samo sebi namen, ni nikdar neživljenjsko; tako svetu in življenju odmaknjeno modrovanje mrzi. In v tem tiči dvoje: njegova veličina in pomembnost pa tudi omalovaževanje njegovega dela. Zame ni prav nobenega dvoma, da bi Terseglav na kaki vseučiliški sto-liči lahko doživel čast in slavo velikega učenjaka. Prav tako gotovo je, da bi
ob tem imel njegov duh neprimerno .lažje; življenje in bi se laže spraščal. Še bolj4 gotovo pa je, da bi ne bil pri takem poslu nikoli pomembnejši za dejansko rast slovenskega človeka. Kakor je dozdevno škoda, da se taka miselna sila vpreže v časnikarski voz, tako je gotovo, da ga je časnikarska potreba po aktualnosti ohranila vedno v življenjskem, vrvežu, ker samo tam se da življenje urejati. Zato dihajo vse njegove razprave, vsi njegovi članki, zlasti pa še govori čudovito življenjsko silo, ki edina more vzbuditi soutripanje src.
Za značaj njegove osebnosti je zelo pomembno, da je žrtvoval filozofa uče-n)aka z vsem ugledom in priznanjem skritemu in malo cenjenemu časnikarju modrijanu. 2e v tej žrtvi )e nakazana ona osnovna pronicavost duha, ki se nikdar ne ustavlja ob zunanjem videzu Človeka ali dogodka, marveč mu motreč srce in obisti prodre do resnične človeške osnove. Zato mu mrzi vsaka krinka, zato ima v življenju eno samo neizprosno merilo, ki včasih pokaže čisto drugačne rezultate, nego si jih kdo želi, rezultate, ki mu jih marsikrat zamerjajo. Zato razumem, da so mu pri srcu zlasti tisti, ki brez krinke in hlimbe stopajo v življenje —■, delavci. Prav v tej globoki duhovni resničnosti vidim temelj njegovi brezmejni demokratičnosti, ki sta ji preprost delavec in najvišji urad-j nik, ubogi berač in milijonski podjetnik, neuki vajenec in največji učenjakar samo človeka, ki ju ceni samo po njuni človeški, večnostni vrednosti.
Ideološko delo
Z analizo njegove osebnosti sem v glavnem označil že tudi v velikih obrisih vse njegovo delo. Povsem razumljivo nam bo, da se je s takim duhom mogel uveljavljati predvsem kot ideolog. Ob prvih početkih mladinske organizacije ji je v »Zlati knjigi« podal sijajen katekizem osebnostne samovzgoje, brez kakršne ostane vsa vnanja moč in vest brezpomembna. Njegovi idejni članki v prvih letnikih »Mladosti« so obujali v mladih ljudeh resnično notranje prero-jenje. 2e tedaj se je predobro zavedal resnice, ki mi jo je zapisal kot aforizem šele pred letom dni: »Nobenega kosa površine kateregakoli stvora ni mogoče ustvariti drugače kakor iz najnotranjej-šega jedra.« Iz te nezlagane najgloblje osnove lastne osebnosti bi moralo rasti vse naše žitje in bitje, sleherno naše dejanje bi moralo biti plod teh osnov. Mladinska vzgoja, zlasti njeni odnosi do vere in življenja, kako spraviti v organsko zvezo pozitivne verske določbe in naraven človeški razvoj, so mu bila vedno srčna vprašanja, ki se jih je loteval z veliko ljubeznijo in obširnim znanjem. Prav zato je bil on najbolj poklican, da napiše mladini vodnika, ki je pomenjal in pomenja še danes pravo zlato knjigo. Prav zato je bil Terseglav ob Kreku najmočnejša sila v vzgoji dijaštva, prav zato so se ga dijaki s čudovitim spoštovanjem oklepali.
Da je človek, ki mu je bilo religiozno ozadje kot edini absolutum tako silna življenjska potreba ob strašni enostra-nosti in pomanjkljivosti vsega človeškega dejstvovanja, zastavil vse svoje duševne sile v njegovo obrambo, nam bo povsem razumljivo. Odtod cela vrsta obrambnih in bojnih člankov in razprav zlasti v »Času«, kjer je obračunaval s sodobnimi zmotami. Pa ne le to: boril se je prav
tako že tedaj za pristnost življenjske vernosti, ki se nikakor ne ustavlja ob vnanji pripadnosti, marveč je notranja resnična. Te je vedno pogrešal, se neprestano boril zanjo.
Terseglav pa ni čutil le disharmonije v poedincih, čutil je rastoč razdor in vedno bolj pereče razmere v družbi. Ni«) |« zlasti po vofai posvetil največ pozornosti, največ skrbi, čutil je vso zamotanost vprašanja« čutil Se jasneje, da je to prevažno življenjsko vprašanje, ki se tako tesno prepleta s celotnim življenjskim problemom, da so z napačno reiitvijo ogrožene tudi vse druge vrednote. Zato je smatral za svojo dolžnost, da na važnost teh vprašanj neprestano opozarja, da išče ljudi, s katerimi bi mogel skupno iskati in najti rešitev tej zamatani zagonetki. In kar je glavno:
ta vprašanja niso niti toliko filozofska, niti
svojega napornega dela Terseglav za« veda, da sta njegovo kulturno delo in vpliv tako globoko prodrla, da §» ne bo mogel prezreti nihče, kdor bo kdaj pisal zgodovino slovenskega duhovnega razvoja.	Jakob	Solar.
Dragi g, Terseglav,
pisem Vam kratko pismo, ker hočem gODoriti z Vami naravnost in od srca. Vi praznujete spomin na začetek svojega dela in se morda res spomnite monotonosti sooje nehvaležne službe. Toda to ni tisto, radi česar pišem te vrste. Čutim, da to nevidno slavje jemlje nase globlji pome*, da je postalo simbol ne-česg, ]*;#£ ostane večno l&kriig^neper-^
ijhnim. Tudi meni je do .ti
bližajočo se resničnost: Ljubezen Boga prihaja, kdo nam more vzeti upanje? Ko ste se dvignili s svojega loža in hiteli mladim nasproti, ne, saj Vas ni oenčalo le razumevanje do mladine, ampak ravno ta Prihajajoči, cilj, močnejši od samote in bratske izdaje, silne jši od same smrti. Zato Vam danes vračamo Vaš dragi bojni pozdrav in Vam kličemo: Avel A ve! Ave!
Vas
Edvard Kocbek
liko juridična, kolikor življenjska; -	W	se	jtifronudtiai	posebno	zššj,’
zato je vsako teoretiziranje m odločanje
v življenju dosti brezpomembno, če ne raste iz dejanskega poznanja resničnih delavskih razmer. Brezobzirna demokratičnost, tenkočutnost in visoka inteligenca so Ter-1 seglava dvignile v enega naših največ ji h delavskih prijateljev, ki je z vsemi sredstvi stremel za tem, da jim pomaga v njih položaju. Njegovo zadevno delo je naravnost neocenljivo v takem člančiču. Izpod njegovega peresa smo dobivali v e d rt o najsodobnejše rešitve perečih delavskih vprašanj, o n n a m j k spočel največ f e š’n i č*n o o d 1 i č ni h' zamisli V SbciVlnih vprašanjih. Njegova je zamisel »Socialne misli«, ki nam je več let načenjala ‘in reševala važne socialne in gospodarske-probleme'. Da 'rti imelo delavstvo njega, bi jim bilo krščanstvo mnogo -bolj tli j e nego jim je-'tako, kb so v veliki mefri po njegovi zaslugi spoznali^ krščanstvu moč, ki jih riibre rešili'.-Tudi s tem Spojim delom si' je nakopal nasprotnikov in klevetnikov. Naj ga bodri zavest, d& bo tudi to njegovo delo našlo v zgodovini pravično ocend, da bodo njegove ideje in misli še marsikomu, ki se danes vanje zaletava, koristile.
Kako naj’ žajafnem vso pisanost njegovega dela v kratek člartčič. Kdo ni užival 2e njegovih tako svežih, žiVih in pomembnih člankov v obrambo rtaše narodne biti, kdo ni požiral njegovih globokih misli o religioznosti modernega človeka, kdo se še ni naslajal ob njegovih govorih in predavanjih, kjer smo ob njegovi navdušenosti začutili že tolikokrat skoraj neposreden stik 'z idejo iz onostranstva? Samo še ene stvari ne morem infie lmtffl pozabiti: njegov odnos do današnje mladine, Njegov po absolutnem stremeči duh je še vedno enako svež in mlad. Zato čuti z vsakim resnično notranjim pokretom sorodnost in se mu brez oklevanja priključi. Zato se je tako razveselil mladih ljudi, v katerih je začutil nov življenjski pogon iz duševnih osnov. Razveselil med akademiki in med delavci. Terseglav je med nami največji duh, ki je najbolj življenjsko in najobsežneje pojmoval križarstvo in krekovstvo, ki mu nista bila nikakor dvoje različnih in raznosmernih pokre-tov; morala bi namreč tvoriti samo eno mogočno globoko človeško in krščansko utemeljeno družino rodu, ki pojmuje življenje kot celoto. Zato bi morali najti vsi po krščanstvu tisto jedro, po katerem sta si tudi estetika in delavsko vprašanje, tudi znanost in vsakdanje življenje v najtesnejši zvezi. S kakšno ljubeznijo in zanimanjem je zahajal med najmlajše in jih razvnemal s svojimi idejami 1
Vzroka imamo torej dovolj, da se tako odličnega kulturnega delavca, tako globokega misleca in tako resničnega ■človeka spomnimo vsaj ob njegovi 25 letnici, odkar polni naše časopise s svojimi članki. Njegovega razmetanega dela danes žal nimamo zbranega, pozabljeno leži po časopisju, zato tudi tako radi pozabljamo nanje. Pa bi bilo nam vsem v korist in čast, da zberemo vsaj najlepše njegove članke in razprave, ki so včasih res biseri bistre misli in lepe besede, v knjigo in jih otmemo pozabe. Nič manj pa ne želimo, da nam batjuška Terseglav še mnogo pove, še mnogo napiše; zlasti bi nam bili dragoceni njegovi spomini, ki naj bi nam podali njegove poglede na našo preteklost zadnjega stoletja. Prepričan sem, da bi nam nudili čisto novih in zelo zanimivih pogledov. Ob vseh težavah naj se ob 25 letnici
ni zgo
ravno
in tak
me ni
Vam niti
Pi ložaj
branje
ko nie vsega vedno bolj prepaju pr a-
stojim z rožo v rokah pred Vašim ložom in Vas hitim pozdraviti.
veste, da se v Ljubljani nič > in se tudi ne bo. Tako na-vsi potopljeni o to življenje veljavne se zdijo te f orlove, ki smo ujeti vanje, da se nič ne, čudim, da javnost ne prireja svojih praznikov Vam v čast, kaj šele, du bi praznovala Vaše lastne praznike. Zato smo sami z rožo pred Vami in v tem hipu smo celo prešerni rudi tega. Luč je j prestopila svoj lastni stožec in ni govora o meščanskem jubileju, ampak o poti, ki jo hodi nenavaden človek, neznan in zatajen. Mnogo bi Vam lahk$ povedal o V us, vse več od vztrajne sk-moniklosti, več od strašnega polnočnega neirfira, več od srca razdeljenega o hrano, Vveč od ogromne neizračunljivo-sti, oec? od nehvaležnega dela. Nuj Vam ne bo daleč Gorki ker m vedno paradi nica p,
Saj men. nega o veli niste ukroč< jali sk\
Vi nis
nja in stališča & drugih. Vi niste pro~M
izvajali le plodne napetosti med ljudmi, Vi ste marveč nenehno razvijali metafizičnost življenja, nadresnica kot resnično resnico. Vi ste usoden zastopnik preroške resničnosti, Vi ste utrip srca zemlje in neba, obojega, Vi ste prisluškovalec kaotičnih morij določenih za rojstvo dragocenih biserov v školjkah, Vi ste eden izmed duhovnov te skrite resničnosti življenjske hierarhije. Zame je veselje slavja združeno z veseljem nad tem spoznanjem. Vidim Vas v neviden vodilni ornat oblečenega, da ste kakor tujec med domačimi, toda to je danes veliko potrdilo, da ste zemlja naše zemlje, kri praslovansina, duh stoletnih viharjev, doma povsod in vsekdar, veliki ne preračunljivi nasprotnik sveta in njegovih prvakov. Ne bom se zdaj nasmejal vsem tistim računarjem, ki jim križate račune in onemogočate solidnost, ker bi mi Vi hudomušno zaprli usta. Molčim rajši nad grozo, ki je ne morem razumeti. Prepričan sem, da ste sprejeli znamenje in njega težo. Kdo me ne razume? Spoznal sem v jesenskem propadanju in v zamolkli večerni ljubljanski vročici, da so žrtve znamenje velikega bli-žanja. Veselo utešitev čutim v odkritju, da se nekaj pračloveškega razvija tako
 ___  -J_•	J..___:L _	j vv 1_____
Tovarišu Terseglavu
Tovariš Terseglav obhaja 25 letnico svojega delovanja kot časnikar in kot javni delaVec. O sedanjem časnikarstvu
imo pofT 2*1S
 	prepričanju bi moral
biti Časnikar oseDnost z vsestransko izobrazbo, značajen, globok, in neuklon-
dan večja velesila, ki more biti družbi človeštvu koristna. Prav tako pa
nosti, ki so je bilo ka v silnem ilog ■hke,
r nisem polh priloznost-, zdaj govorim o Vas f;ot tou, o resnici. Glejte, Vi le samega sebe i svoje ne-' Vi ste lf ičnost sve
stajajo
in
more na drugi strani vsled svojega podzavestnega, neopazljivega vplivanja biti tisk najpogubnejši uničevalec eiitnih in moralnih vrednot. Če niso namreč časnikarji značajni in pošteni, so na razpolago za vsako misel in idejo, neglede na to ali služi pošteni in pravični stvari ali ne. Tako lahko postanejo zavajalci in zastrupljevalci javnega mnenja in ljudstva. Zato moramo tem bolj ceniti one redke osebnosti, ki so vse svoje delo posvetile dobremu tisku.
Tovariš Terseglav je izvrševal vseh 25 let več kot svojo dolžnost, ko je pisal svoje globoke in lepe uvodnike, aato bi ne bilo prav, .{e ne bi ob tej priliki posebej poudarili tega, kar mu je dalo častno in v giftovem oziru nenadomestljivo mesto med nami.
•Terseglav ne spada k današnji' generaciji. Prištevati ga moramo med oseb-ojavile v dobi, v,kateri banje med Slovenci hitelo .'novim nišo bile jna in in po-»č čez
noč v poostrenih družabnih bojih. Sedanje žalostne družabne razmere zahte-
pravilno in da prihaja tako krščansko ponižno, odeto w neverjetno enostavnost, da sem dvakrat pretresen radi visoke užaljenosti resnice, kajti na njenih ustnicah vidim blažen smehljaj. Pustite me. mladega človeka, da izpovem: Čakamo dopolnjenja in blagor Ustim, ki nam ga z žrtvijo bližajoI Dobro vem, da mi ni treba vsega tega reči Vam v oporo ali v slavo. Zdi se mi celo, da sem pisal radi sebe in človeka svojih let, kajti podoba je, da smo pravkar napravili zavezo. Nam v oporo sredi sladke godbe, Vam v plačilo sredi osamelosti. Pa še vse več, vse več. Vidite, težko grebem iz srca, ki mora sicer reči, pa še ne zmore, kakor žene iz Betanije, ki so že čutile
nega staranja. Trdijo, da postane človek s štiridesetimi leti umirjen in kompro-misar. Terseglav jih ima skoro že 50, a ostal je mlad. Mlad zato, ker je iskreno prepričan o svojih idejah, ker Živi za te ideje in ker se tudi bori za te ideje.
Zato pa deli usodo vseh neustrašenih
in idejno neuklonljivih mož. Doživel je že marsikako trpko razočaranje. Ker aa deniti pomen in vred*ost trpljenja, zlasti ker ga sprejema in nosi v luči vere, ga ne uniči, čisti ga in krepi. Po vsakem trpljenju veličina njegovega duha še bolj zažari.
Veselimo se prav iskreno srebrnega jubileja njegovega časnikarskega delo-kja, želiflM, da bi obhajal še več jubi-
r
Utrinki
Le tisti, ki so sami prazni, govore, da.se je treba #>*di^ti«sid«j; ,^pda ideje nisb ^tVari; 'katerin bi se Tfllo mogoče držati, ideje so nekaj enostranskega,
kar se nam odkriva v najvišjih trenutkih, potem pa zopet skrije; ‘
"V'‘; -
•injjlj • ; • btijloi (»nb v v
Kdor ,si hoče pnsvojjti pravo vsebino znanosti, ne da bi sam napredoval v življenjski modrosti, ravna prav tako narobe, ..kakor oni, ki si h<>če škornje obutj na golo nogo.	..	.
s V tem je upravičena estetska vzgoja r da nam -posreduje duhovnost tudi
religiozni svet.<
•	•	•<	t. in .H s i ■ > .
•»t^obenega^oea površine kateregakoli stvora ni mogoče ustvariti drugače* kakor iz najnotranjejšega* jedra.
Ali je mogoča ljubezen H r e' z 'sovraštva, o?ir o*in a or e z ljubosumja; to je ‘ sploh najgloblji problem življenja. Ali je sploh mogoča kaka strast jj|«e^--|$’«iift!rasti? Ali je mogoča ona harmonija yseh različnih inltrumetftbv "haše' duše,
vajo vedno odločnejše in os čitve. Socialni problemi njajo pred nami, življenja, ki ga gospodarstvo in . nami vsak dan novi! hočejo rešitve. Težo socialnih vprašanj najbolj občuti danes delavstvo, ko se mora boriti za svoje osnovne pravice, za kruh in za pravico do življenja.
Če smo iskreni, moramo priznati, da ima danes krščansko delavstvo manj prijateljev med slovensko katoliško inteligenco, kot jih je imelo kdaj prej. Delavstvo samo se je strnilo v vrste, da čuva in brani svoje pravice. Povojna doba je dala malo iskrenih prijateljev delavskemu pokretu, ki bi hodili po stopinjah rajnega dr. Kreka. Ostalo je le malo delavcev, ki bi požrtvovalno sodelovali in podpirali organizacijo krščanskega delavstva. Premalo »plodonosno« je to delo. In zdelo se je, da bo tudi dora-ščajoča slovenska katoliška inteligenca šla svojo pot in ne bo razumela potreb časa. Treba je bilo zbrati mladino okrog prapora krščansko-socialističnega delavstva. Treba je bilo vžgati nov ogenj med dijaško in delavsko mladino.
V tem oziru ima naš tovariš Terseglav neprecenljive zasluge. Bil je med prvimi, ki je opozarjal na važnost katoliškega mladinskega pokreta in na mladinska gibanja drugod. Temu pokretu je bil pravi buditelj in voditelj. Dajal je jasne smernice, obdelal celo vrsto perečih sodobnih vprašanj z njemu lastno globokostjo in genijalnostjo. Če danes moremo reči, da imamo zdrav in borben pokret katoliške mladine, zlasti akademske mladine, je v prvi vrsti sad Terseglavovega dela.
Da je Terseglav socialist, in sicer iskren, prepričan socialist, je vsakomur znano. Najbolj zadovoljen je med našim delavstvom. Veliko inteligentov se je že ustavilo pri našem pokretu, pa niso ostali. Pretežka pot. Naš Terseglav je vztrajal in še vztraja ter je med prvimi. In to po svoji notranji dispoziciji — ljubezen do trpečih, vnema za pravico in poštenost.
Pa še preko enega dejstva ne smemo iti. Terseglav je vedno mlad in borben. Nisem še opazil pri njem znaka dušev-
ideat vseh^krijižnih ' moralis nebesih?1 '
V jfe t
istov in
menda
bo v
Ko sem bil v Pulju v nižji gimnaziji, daleč od naše kulturne sfere, čisto sam zase, brez vpliva sošolcev ali profesorjev, mi je najbolj ugajal in se mi je najbolj vtisnil v spomin bajč-izrek Gregorja VII. na smrtni postelji: Ljubil sem pravico, sovraži! krivico, zato umiram v pregnanstvu. Zmiraj sem sanjal, da bi bil to moj nagrobni napis.
Krekova mladina.
Vojnik pri Celju. Naša družina ima redne sestanke. Največja ovira, da ne moremo tako redno delovati, je ta, ker nimamo primernih prostorov. Imeli smo že primerno društveno sobo, pa nam je bila odpovedana. Toda radi tega ne odnehamo.
Vrhnika. Naša družina ima redne sestanke vsak četrtek zvečer. V zadnjem času so se naše vrste razširile z novimi tovariši. Ustanovili smo pevski odsek in s tem bo naše' društveno delovanje še bolj živahno. Kdor ima veselje do petja in še ni pri nas, naj pride v nedeljo ob 9 k pevski vaji. Prav pa je, da pride že vsak sedaj, ko so prve vaje za petje in se poučuje teorija.
Delavska založba.
Agitirajte za Krekovo knjižnico!
To je naša najcenejša založba. Le z velikim številom članstva, bomo mogli nuditi še več knjig letna, kakor dosedaj! Zato vsi, ki ste že člani Krekove knjižnice — agitirajte in pridobivajte nove člane. Tudi Vi sami fooste potem zadovoljni z založbo!
Kdor ni še član Krekove knjižnice naj nemudoma pristopi! Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da je član!
Delavski koledarček.
Prosimo vse, ki ste prejeli »Delavski koledarček« v razprodajo, da nam sproti, kakor prejemate denar zanj, nakazujete " po položnicah, katere ste prejeli!
Pohitite z razprodajo in ne čakajte meseca decembra. Ako bi komu koledarčka zmanjkalo, naj nam to sporoči. Imamo ga še dovolj v zalogi.
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarski vestnik.
Več zavesti.
Delavec mora biti zaveden, se pravi biti ponosen na samega sebe, na svoje delo, na svoj stan in sploh na vse, kar je izrečno njegovega delavskega. Delavska zavest je obenem trdno zaupanje v združeno moč vseh svojih in sebi enakih ter v uspeh borbe za boljšo bodočnost le po delavski skupnosti. Taka zavest se mora porajati iz posameznika, ker je v njem trdno prepričanje, da je vsak, še tako reven ali umazan delavec enakovreden /lan človeške družbe in ravno zato, ker je delavec tisti, ki dela in ustvarja ter mu gre radi tega na prvem mestu pravica da živi človeka vredno življenje. Koliko se kdo čuti vreden samega sebe in svojih delavskih odnosno stanovskih sotovari-Sev za koristnost celotne človeške družbe, koliko se potem kot tak bori zoper krivice in se žrtvuje za svoj proletarski rod, tolika je potem vsa njegova prava zavest. Kdor pa svojega stanu ne ceni, ga sploh niti vreden ni. Merilo prave delavske zavesti so danes brezdvomno strokovne organizacije, kakor tudi v9e tisto, kar si delavstvo samo ustvarja za 2lboljšanje svojega položaja.
Viničarjem, rečeno tako na splošno, Se mnogo manjka do prave stahovske in delavske zavesti. Ako bi bilo več žave-stT, več samostojnega duha in volje, bi ne imeli še tolikega števila tistih, ki se radi svojega viničarskega poklica čutijo ponižane in se Že sami po sebi smatrajo iMt marij^tocfita^afci ne zaupajo niti v svojo lastno mo?K kaj' Šele v' stanovsko skupnost; taki pač čakajo, da bo za njih boljše Že iamo prišlo tako, da njinf samim nd bb treba’ prav nič storiti; nič trpeti in nič žrtvovati, samo da bi'le imeli in uživali. To se pa nikdar ni zgo-dilb ih se tudi ne bo, zšrto pa jih vidimo v popolnem oblipu in razdvojenosti. Izgovarjajo češf »Ravno zategadelj, ker smo reveži defetvci in viničarji nič ne bomo dos~<%li.i' Velikega usmiljenja je vreden vsak tak človek; saj je potem njegovo življenje le ena sama obupna brezkončnost brez najmanjše smeri in upanja v bodočnost. Vzrok temu je gotovo pomanjkljiva ■ vzgoja' In Sptoina nevednost, kolikor pri tem rite nosijo krivde tisti, kateriifi je na tem, ta se viničarski in kmetsko delavski proletarijat vzdrži za vedno v takem pomanjkanju zaupanja v setve. Besede, kakor tudi dokazi o lastnem ustvarjanju borbenosti in stanovski organizaciji, so takim kot nekake §anje, katere se spečemu sicer vrstijo ena pred* drugM, postajajo Jope in prijetne. Nič se pa ne zganejo za dosego tega lepega hi dobrega, ostanejo le sanje, nikoli pa resnica in dejanje. Nič ne pomaga gledati,
_	_	v*e	že iiaaj^
drugi delavski stanovi; <ra so' boljše' ža svoje delo plačani, da so tudi drugače socijalno preskrbljeni. To imajo le sami in to zato, ker so si sami brez naše pomoči ali katere druge, sami priborili in ustvarili.
Zganiti se moramo tudi mi, ako hočemo v resnici doseči to, kar nam kot delavskemu stanu gre. Zagrabiti moramo za delo vsi do zadnjega, nikakor pa ne le nekateri. Gre za nas, za vse viničarje in ne morda le za nekatere med nami. Prva naša naloga bodi, da vzbudimo se tisoče tistih brezskrbnih za naše delo tako rekoč spečih tovarišev, da se tudi ti pridružijo čimprej k nam in tako krenejo na pravo pot. Zato nam ne sme manjkati močne nikdar uklonljive volje, ttajvečje požrtvovalnosti ta prave delavske zavesti. Predvsem zavesti bi ne smelo manjkati prav nobenemu naših po-kretašev širom skupin. Naš cilj in naša zmaga ni odvisna od množic Članstva organizacije, ampak le od tistih, ki to članstvo vsak v svojem kraju vodijo. Tako je ves naš strokovni in zadružni pokret le mogoč po voditeljih skupin; ne morda samo po predsednikih, marveč po vseh, ki so izvoljeni, da posamezno skupino vodijo in za njen razvoj delujejo. AkO|fel teaai kdfl.pa takem položaju ne Plazil fisfc^pfave zavesti do pok reta v dejanju ter svojih, cjplžnosji ne bj izpolnjeval in bi se tako sam nahajal v razdvojenosti,, kako bi naj mogli Česa več pričakovati od navadnega člana. Zato tudi vidimo, da vse tiste naše skupine'stoje trdno in napredujejo,‘kjer je vsaj nekaj dobrih vodivnih mož. Tam tudi ne izostajajo uspehi. Očitek, da nismo vsega dosegli, ne drži. Vse to, kar imamo viničarji. že danes .skupnega, to sq pripravili le maloštevilni nekateri in kolilio bi danes že lahko napredovali, ako bi vsi znali biti vztrajni in zagrabili za. delo, nikakor^pa ne samo gjedati, in se zana$ati eden “na druzega, kakor se to dogaja'] prpv' danes. Tukaj je pravi
vzrok.	‘	.	' '	,	’
n_ . sisa jonao v*	tji • in 1
Tovariši! Ti;eba je, da vsi skupaj temeljito pregledamo vse nase dosedanje delo in se pri ten) vprašamo, koliko je morda pstalo še. nestorjenega v našem pokretu in to baš radi malodušnosti in pomanjkanja prave zavesti. Pri tem vprašanju bo gotovo vsakemu vest pitala, kaj ni bilo Brav in Jiaj vs« je zanemaril,, taka	tykp	vrteljem	aku-
pi^ Kakg/^;^0».alalj^e,<d0 na|e flgjg-
Koliko si storil za porast organizacije ali zadruge v svojem kraju, bodisi letos ali v tem mesecu? Si pridobival povsod pri svojih stanovskih prijateljih in znancih novih članov tako organzaciji, kakor za-^ drugi? Si plačal redno svojo članarino;*' ali ,pa jeJilagajiiik sainp radi tebe jnora£ čakati in si b- tako kriv 'zastoja v red-
n   i
fSJf 1
i	WMk	š.	•
iin n
Nagrade v vrednosti po
50.000 dinarjev prinese
(Ki
« -'n u/*>c
nagradna
onim, ki
bodo rešili nalogo
lifli
Pojdite takojj^ k svojemu
> j . h t iluruxit*> *	4
trgovcu, da Vam da karto
r »KMi ■ ii •• m •	■!'	ai.ir ITT
za sodelovanje^pri nag rad-ni nalogi in točne pogoje!
. privoščijo h... sl&nega Kropa. In po-etaši, zaupniki jtfr odborniki! Kako
.n^,p^fevaniu?,. g i 'j	1 jlSD!
Kako si zagovarjal £ast svoje organP
*ac^:	PMft
■ila, aa 'pa Svbjfcga to-s variša pred raznimi očitki tistih, ki naš pokret sovražijo in ga ne razuftiejo. Si razumel vselej, da te (baš taki hočejo odvrniti od tistega, v čemer je baš zapopa-dena ,vsa tvoja rešitev in zaščita? Ker ti
ne’;
krofciM,, _ ..... .	.
ste izpoLnjevan svoje voditeljske dolžnosti?- Kako Je bilo » rednostjo aej? Kako
vse drugo? Ste se držali vedno navodil svoje centrale? Koliko storite za razmah zadruge pri vaši skupini*-koliko ia, izvajanje v|pičarojtega xe4a, *plika za razr širjanje,n^ega tiska nied^ viničarji? -m pa se morda pustite voditi o<i drugih?
Kdor je storil vse, kar je mogel, ta 'lit s) m i rat* Ve$t, > »Ha žfr jtthko	vfljj
uspehe in ga np zadene najmanj očitek,
tass&
organizacija v njegovem kraju in s tem ^flifelotni pokrat. Tum lsak tisti med nami,
ki bo pri tem vprašanju toliko pošten, >da prizna svojo krivdo in hedostatke ae
bo odslej potrudil, da popravi kar je zamujenega. Kličemo mu prav od srca. Ne obupaj, ne kolebaj, ampak pojdi kar na-
"T*
prej po Malti poti, ki eno si jo začrtali v
začetka, i--	. •»	-	t -f> s,;*
ŽA izvedbo našega načrta in- borbe potrebujemo le jeklenih značajev, agilnih ‘ta tleustraSenlh tovarišev. Kdor pa Ri bil le radi lepšega ali osebnega pro» fita v naših vrstah, nikdar pa ne iz prepričanja, to je'iz prave stanovske cavesti, da viničarji z ozirom na sedanjost In bodočnost moramo biti združeni, tak je prav za prav coklja vsemu našemu delu,
- P°
banje oslabljeno in^zapisano propasti.
t^iktatftfSfeaf
oe je n^ :pe-
trebno, da se skoraj združimo vsi vim-
čarjl v fctrokovnij oTganrapoi^,' da,u*nv*
rimo vse svoje gospodarske sile k svoji kreditni zadrugi i®, to le še zateguj, ker je to naša ustanova, ker ima svoj delavski izraz in nosi naše viničarsko Ime. Predvsem pa delajimo zato, ker so
Boj za petrolej.
(Nadaljevanje.)
Venezuela je postala nenadno ena največjih producentinj petroleja. Sedaj je na drugem mestu, tik za Združenimi državami, potem ko je preskočila i Mehiko i Rusijo. Glavna konkurenta stu tudi tu ameriška Standard in angleška Dutch Shell. Prvotna nadmoč Angležev je premagana in 1. 1929. je bilo razmerje produkcije 40% : 60% za Amerikan-ce. Važnost teh vrelcev podčrtava ugodna lega ob Panamskem prekopu in pripravna zveza na vse strani.
Prvi je bil na mestu Deterding, Standard je prišla šele pozneje. General Go-mez je šc sedaj politični šef države, čeprav je 1. 1929. odložil 20 letno prezi-dentstvo. Ta mož vzdržuje režim, ki pravice delavcev omejuje, inozemski kapital pa je za protidajatve privilegiran. Boj za polja je bil prav isti kot v Mehiki. Tudi tu je Gomez izigraval eno stranko proti drugi — v svojo korist. Vlada je po daljših pregovarjanjih leta 1922. sklicala konferenco ameriških in angleških petrolejskih strokovnjakov, ki so sestavili načrt petrolejskega zakona po svojih željah, ki je bil nato z malimi izpremembami tudi uzakonjen. Od tedaj
naprej inozemski kapital kar dere v deželo.
Vendar se ameriški kot angleški kapital boji, da se bodo politične razmere kmalu tudi tu izpremenile in da bo vlada bolj posegla v petrol. produkcijo, poskušajoč dobiti iz nje za deželo večje koristi. Zato te študentovske in vojaške vstaje 1. 1928. in 1929. so predznak bodoče radikalne vlade. Delavske razmere postajajo očividno vedno bolj težke, čeprav se indijansko delavstvo, ki je v večini, dosedaj še ni strokovno ntganirira-lo. Produkcijo precej ovirajo tudi transportne težave, ker se mora petrolej prelagati z manjših na večje ladje. To pa pomeni oviranje produkcije, katero Standard kot Dutch Shell sila forsira.
V Venezuelo je prodrla tudi znana angleška vladna družba British Control-led Oilfields, ki je zapravila sila mnogo denarja za nakup zemljišč, ki jih pa ni izkoriščevala, ampak je to prepustila drugim družbam, celo ameriškim. — Oboji se tudi boje, napraviti v državi tovarne za predelavo petroleja. Angleži so jih postavili na bližnjem nizozemskem otoku Curacao. Kljub vsem oviram prav vse družbe sijajno uspevajo, donašajoč delničarjem celo več kot 60% dividende.
V	treh letih je premoženje teh družb narastlo za 600%.
Angleži imajo tu še vedno večino polj in čisto njihovi politiki odgovarja, če jih puste neizrabljena, dokler sedanji vrelci ne usahnejo. Mislijo namreč, da amer. družbe tudi tu prav tako kratkovidno ropajo kot so prej doma. Vendar tudi Amerikanci upajo, da bodo enkrat dobili koncesije za sedanja angleška polja, če bodo pri vladi dobro zapisani.
V	Kolumbiji grozi internacionalna petrolejska eksplozija zaradi prizadevanja angleške vladne družbe Anglo-Persian, da bi si pridobila koncesijo. Tu datira angleško-ameriško nasprotje že iz leta 1913., ko je angleški kapital dobil 10.000 kms obsegajočo koncesijo, med drugim tudi pokrajine v bližini panamskega prekopa. H koncesiji so tudi pravice, upo-staviti prometne zveze in prekope. Wil-son -je brž govoril o ogrožanju Monroejeve doktrine. Sledil je diplomatski pritisk v Londonu in v Kolumbiji, nakar je angleška vlada odpoklicala svoje agente iz Kolumbije in opustila koncesijo na meji, washingtonska vlada pa preklicala odredbo, da so ameriške ladje proste dajatev za plovbo po panamskem prekopu. Je pa seveda vprašanje, koliko je ta rešitev kupčija. Medtem tudi parlament v Kolumbiji ni dovolil Angležem koncesije, ampak sklenil zakon, ki močno omejuje koncesioniranje. Tedaj je postal petrolej v Kolumbiji šele pomemben.
Združene države pričakujejo, da bo stopila v bodoče na prejšnje mesto Mehike Kolumbija kot njihov rezervar za petrolej. Nihče pa točno ne ve, kakšne zaloge so sploh v Kolumbiji. Ameriške družbe s Standardom na čelu si mnogo prizadevajo, kako bi dobile najkrajšo in najboljšo izvozno pot. V ležišča mečejo silne investicije v nadi, da jim bo vlada v Kolumbiji tudi v prihodnje naklonjena. Da gotovo ne bo šlo vse po njihovih željah, dokazuje slučaj takozvane Barco-koncesije, za katero se je od 1. 1926 do 1928 vodila ostra diplomatska borba. To koncesijo si je pridobil sindikat ameriških petrolejskih družb pod vodstvom finančnika Mellona. Kolumbijski trgovinski minister pa je 1.1926. enostavno izrekel koncesijo za neveljavno. V nato sledečem diplomatskem pregovarjanju je podpirala Kolumbijo proti imperializmu Washingtona vsa latinska južna Amerika. Časopisna kampanja proti Yankee-jem po državah južnoameriških je bila tako ostra, da je moral Washington kloniti in se zadovoljiti s finančnim pritiskom. Pod vplivom tega se je nato kolumbijska vlada pogodila z ameriškim sindikatom za začasno izrabljanje polj te koncesije, obenem pa jih vpisala v seznam polj, ki naj se nacionalizirajo.
(Nadaljevanje.)
so v.vmn tem udejstvovane vse Baše najboljše moči in naša zavest. Tovariši, kvišku glave! Bodi zaveet, kakor stisnjena p^st! Hočemo! Moramo $n «6 ne udarno brezbrižnosti duha in pritiskom časa.
* f W 1- .4
Podporni sklad. Meseca septembra' Je bilo izpla(feodh 32 bolniških, 3 porodniške, j nezgodna in 2 posmrtninski podpori.« Najektvo centrale je odposlalo prošnjo kr. banaM upravi za eubv.encttp > Podpornemu skladu viničarjevi. Podporni sklad deluje že ves čas sem od ustanovitvi# ielo blagodejno in je veliko število viničarjev ravno v najbolj kritičnem trenutku našlo odpomoiS, zato je povsem opravičeno, da se ta sicer prostovoljna in {privatna ustanova podpira od merodajnih čaaiteijev. Naš podporni sklad je baza za zakonito socijalno zavarovanje viničarjev, ki mora priti v bližnji bodočnosti.
*
Kreditna zadruga. Promet v naši viničarski hranilnici in posojilnici lepo napreduje. Prihajajo vloge, dajejo se posojila. Tudi število članov je zadnji čas precej narastlo. Ko bi skoraj vsi viničarji sprevideli, kolikega gospodarskega pa tudi kulturnega pomena je zanje ta kreditna zadruga in bi kakor en mož vsi pristopili kot člani in prispevali malenkostni delež 20 Din. Kdor ni z nami, je proti nam, ta podpira kapitalizem in nobeden izgovor ne drži. Skupine, skrbite za porast članov in za to, da pridemo povsod do svojih poslovalnic zadruge. Vfi-ničarski denar mora služiti le viničarjem!
Rudarji.
Trbovce. Zadnjo »oboto je .priredila naša skupina sestanek, na katerem so se obravnavala vsa tekoča ifi pereča rudarska vprašanja. Tov. Križnik je razložil nekatere odredbe v obratih TPD, obenem pa naslikal sedanji težki položaj rudarjev in vzrok« tega položaja.
Tovariš Marinček je govoril o mednarodnih socialno političnih pogodbah, o njih pomenu, zlasti za rudarje, ter o stanju teh pogodb. Podal ie tudi nekatere smernice za bodoče delovanje ne samo rudarjev, ampak celotnega dela*» stva. Sestanek je bil dobro obiskan ih je trajal nad dve uri. Po sestanku 90 bili še razgovori o nekaterih notranje organizatoričnih vprašanjih. Sklenilo se je, da se bodo taki sestanki vršili vsak meaec.
Hidijuu. Ulag« Jožef je bil skoraj 30 let rudar, zadnja leta pa nočni čuvaj pri tukajšnjem rudniku. V nedeljo 12. t. m. zve-
čer j« žel zopet v. službo, kamor pa ni
prišel, ker ga je med potjo zadela kap. Tako je celo noč ležal v nekem jarku, ter qiu je
voda tekla čez noge. Živel je š« tri dni, ne
. j.	i issa	se
da bi govoril ali mogel dati kak znak, zaveda. Ob raiftih prilikah je nosil rudarsko zastavo. Bil je miren jmačaj. Ni učakal zasluženega pokoja. Ppdeji pa naj iftu ga Vsemogočni.
Kamnoseško društvo.
Ribnica »a Poharju. V soboto dne 18< t. m. se je tov. tajnfkfc Maribora cel dan fnudil med nami. "Dopoldan sta se oglasila s tov. predsednikom Weissom pri g. ing, Lenarčiču ter initervilnirala radi zadev, ki ap>'v zadnjem čaeu tožile delavstvo. Predvsems-ife je začelo v radjem čara opažati, da se »plačilja vršijo zelo neredno, delavstvo je moralo takati na denar celo uro in še več, kilr je posebno »edaj-v jesenskem času zelo neprijetno. Dalje se je energično zahtevalo, da nai ee enkrat za vselej preneha zapostavljanje in šikaniranje nekaterih delavcev, ki gotovimi niso po volji. Poleg tega je bil razgovor o ureditvi akorda za cepilne stroje, ker nekaj delavcev pri tem delu zelo slabo zasluži. Po statistiki je bilo dokazano, da so t« šele začetniki, tisti pa, ki dmatfo nekoliko prakse pa pridejo na svoj prejšnji zaslužek. A ko pa produkcija ne bo v doglednem času pokazala izboljšanja, se bo o tem fte posebej razpravljalo. Omembe vredna je izjava g. Lenar® ča: »Kadar kaj ni v redu, pridite in povejte, mi bomo skušah kolikor bo v sedanjem težkem položaju mogoče vsako željo ugoditi in pomagati delavstvu. Mnogo ljubše mi je, da imam opraviti z organiziranim in izobraženim delavcem, kakor človekom, ki popiva in razbija po krčmah ter grozi ^ in zabavlja na vse mogoče načine. < Zelo važno za vso kamnoseško delavstvo posebno tiste, ki vedno delajo proti strokovni organizaciji.
Popoldan po izplačilu se je vršil v domu ctroikiowni sestanek, kateri je bil nad vse .pričakovanje dobro obiskan. Sicer je nekaj tovarišev odšlo, toda to ni motilo ostalih, ki so z velikim zanimanjem sledili govoru tov. tajnika. Kot edina točka dnevnega reda je bila: Ustanovitev podpornega sklada za vse kamnoseško delavstvo. V času velikih industrijskih kriz se vidi in tudi občuti, kako velik nedostatek je, da delavstvo nima ni-kakih podpornih fondov, brezposelna podpora se hitro izčrpa in potem1 ni ničesar več. Organizacija s tem malenkostno članarino tudi ne more pomagati. Torej je treba samopomoči. Resnica je, da so za delavstvo nastopili zelo težki časi, toda vsaj nekaj dinarjev mesečno se kljub temu še da prihraniti za čas bolezni in brezposelnosti. Ako bi se samo % tistega prihranilo, kar se brez vsake potrebe zapije, bi lahko vse to variše v vsakem slučaju podpirali, Živahna debata £e pričale, da so besede zadele pravo mesto. Upamo, da bodo dolgotrajne priprave enkrat le imele vsaj delen uspeh. Ob koncu je tov. predsednik še poročal o intervenciji pri pod jetniku, nakar se je lepo uspete se gtanek zaključil s pozivom na delo za strokovno organizacijo. Kamnosek.
Vsak zaveden naš tovariš in naša tovarišica mora biti član »Krekove knjižnice«
. ______
Žirovnica. V nedeljo 19. oktobra se je vršil članski sesetanek naše »kupim na katerem smo razpravljali o dosedanjem delu orgunizacje za ukrepitev službene pragmatike oi.'starostnega žaivafovanja vsega osluž-benstva- elektrarne.: Zastopnik Centrale: iz Ljubljane .je obrazložil možnosti in n^mož-jjosti za uvejjavljeaiie pragmatike in, starostne preskrbe. Pokazal je ‘ijasiio"' in "pravo' tp6t, katere se ftioramo 'uslužbenci v organizacji oprijeti, če hočemo, da bo delo in trud prineslo zaželjenih uspehov. V svojo sramoto in seveda, tudi v svojo, izgubo pa moramo omeniti, da je med nami še Vedno' nekaj tovarišev, ki s svojim nastopanjem ustvarjajo razdor in onemogočajo složno delo za
skupne interese. Tovariši, 'ta pot pa ne pelje ne	IM&šuaaiU	dfliiflpač pa
Hffvzdol,
.^iokler .ne.bpnio vsi skupaj spoznali veliko gmotno škodo nas vseh. Prav je imel naš centralni zastopnik, ki je izjavil na sestanku, (lik kai .takega »1 loga ja samo tam, kjer se irslmberisroi Še Ve<lno predobro
godi .i^kjerr. .vlada egoizem- .
I>« se razmere, in nesporazumlie^ja do-, cela razčistijo in., ti^.pndemo zopet do ^žiti vnega dela se je Ita Sestanku sklehilo," da se vrši v nedeljo’ 9. nbvembra ob-8. Uri p<v: poldan v gostilni M. Cop v Žirovnici izredni občni zbor naše skupine, članstvo kakor tudi vsi oju uslužbenci, ki želijo, pristopiti v organizacijo, se vabijo, d & se "občnega zbora v Čtfri večjem Številu udeležijo.	• .
Meščanska revolucija v Braziliji
»Metzer Journal« z dne 10. okt. prinaša zanimiva odkritja:
»Gospodarski krogi se niti najmanj ne čudijo nad obsegom, ki ga je zavzelo revolucionarno gibanje v Braziliji.
Kajti brazilijanska revolucija ni osamljen slučaj. Še ni dolgo,, kar je bil izvršen puč v Peru, kar so bili nemiri v Čile, kar je argentinski general Uriburu vrgel pre-zidenta Irigoyja in odkar je nastala diktatura na Kubi. Brazilijanska meščanska revolucija je namreč samo mala epizoda v boju, ki ga bijeta Amerika in Anglija za interesna ozemlja in siere v Severni in Južni Ameriki.
Revolta se je začela v najoddaljenejših severnih državicah, kjer je že dolgo časa lahko razvijala svojo agitacijo washingtonska vlada. Zdaj pa se je nenadoma razvila do Atlantskega oceana, kar priča o izredno dobri organizaciji vstašev in o velikih denarnih sredstvih, s katerimi jih zalaga inozemstvo.
Gibanje je predvsem gospodarskega značaja. Finančni položaj Brazilije je nestabilen, izvoz kave je nezadosten, Še pred kratkim so ogromne množine kave vrgli v morje ker so kurzi padli in je bila prodaja nerentabilna. Kajti */• bra-ziljanskega trga se danes nahaja pod protekcijo londonskega velekapitala in K pod nadvlado New-Yorka.
Da bi se torej rešili gospodarskega suženjstva in angleškega protektorata, ao brazilijanski industrijalci, zaslepljeni vsled obljub newyorških borz, započeli in podprli revolucijo.
In kadar bodo vstaii zasedli Rio-de-Janeiro, bo nad vso Jnino Ameriko zavladal new-yorški imperializem v imenu panamerikanizma in MonroCve doktrine.
To je gospodarsko ozadje revolucije, ki se kajpak skriva za drugimi političnimi in vojaškimi cilji. Revol. gibanje ho-
če namreč, upostaviti vojaško diktaturo, ki bo vdana gosp. interesom Združenih ameriških držav.	!v,.
Južna, pod angleškim vplivom se nahajajoča vlada, je izgubila vse pozicije. Zaprla je vse banke, hoteč s tem uničiti vse gospodarsko življenje, vpoklicala vse rezerviste, proglasila obsedno stanje do 31. decembra. Od 22 državic je že 20 zrevolucioniranih. Vstaši imajo 80.000 vojakov in pod vodstvom severnoameriških oficirjev junaško udarjajo na zadnjo angleško postojanko v Južni Ameriki, Rio-de-Janeiro.«
To je torej faktično gospodarsko ozadje brazilske revolucije. Ne gre za nacionalne »ideje«, saj največji narodnosti, Indijanci, ki štejejo 14,000.000, in črnci, 5,000.000, skupno torej 60% prebivalstva, itak nimata nobene besede. Tudi ne za kulturo in civilizacijo, ki je kljub 100 letnim vplivom evropskih držav na prav nizki stopnji; ne, tn gre samo in amerikanske in angleike žepe.
Brazilija producira mangan, bombaž, kavčuk, sladkor in glavni produkt — kavo. Kot producent kave je Brazilija prva na svetu, letno pridela 900.000 ton kave, ves ostali svet le 500.000. Kajpada jo je do danes uvažala največ v Anglijo in dala tako angleškim trgovskim firmam zaslužiti težke milijone. Istotako kavčuk, sladkor in bomhfJ.
Ali imperializem USA prodira nn i»g. tudi on rabi kavčuk in bombaž, tudi on bi se rad okoristil s kavo in sladkorjem.
In glavno: Jnžna Amerika je ogromno tršiiče s 100 milijonov kupci, ki bodo odslej konzumirali ne več angleški premog in petrolej, temveč sev. ameri-kanskega! Danes je boj za monopole, boj za trge. In angleški imperializem v tem boju propada tako na vzhodu kot na za-padu.	Feše.
Član konzumne zadruge je sam svoj trgovec. On kupuje in prodaja sam, po izvoljenem načelstvu. Zato je njegov tudi dobiček! Član konzuma, ki ne nabavlja svojih
potrebščin pri konzumni zadrugi odškoduje toref Schc tn Soctone!
Vabimo posebno na veliko izbiro zimske manufakture na Kongresnem trgu štev. 2 v Ljubljani.
Pierre 1’ Er mi te:	44
Kako sem ubila svo/ega otroka
Dolgo vse tiho... Lolita se obrne in počasi, prav počasi, kakor da še zmerom upa, odide po stopnicah.
Vsak hip je bila dlje od Dominika, njeni koraki,’ ki so odmevali na hodniku, so suvali v njegovo srce kot bi ga na živem zagrinjal s prstjo, ki jo je 6am v težkih kopah metal nanj, da bi bilo cimprej za vedno vsega konec, da bi to malopridno srce, ki tako koprni po življenju, za- vselej odmrlo podzemeljski ljubezni... Oh, ko ga ne bi več mučila in napadala ta nesrečna ljubezen, ko bi mogel zadržati svoje oči, da se ne bi več ozirale za njo, ki mu ne da pokoja in ga hoče odvrniti od njegovega vzora! Da bi bil že vendar sam in bi mogel mimo misliti edino na svojo dolžnost!
1 Niti zavese pri oknu se ni upal dvigniti, ker se je bal, da Lolita morda gleda nazaj in bi se srečala z očmi. Strašen srčni nemir, ki ga je na mah docela zmedel, ga je tako strl, da je omahnil na stol in nemo bulil v strop...
Ko se je zavedel, je odrinil omaro od vrat in odšel k vratarici, da pozve, kdo ga je iskal in zakaj — čeravno sam pri sebi ni maral priznati, da gre
zaradi tega!	. v
»Kako pa to, kaj ste bili doma?« se je čudila
vratarica. »Potem se je gospica najbrže zmotila in ni našla vaše sobe! Kaj je niste videli?«
»Oh, kako je bila revica prepadena! škoda, gospod Domin/ik, res škoda, da niste govorili z njo!«
»Toda, ali ni vam ničesar naročila ali pustila vsaj kakšno posetnico?«
»Saj res! Kmalu bi vam jo bila pozabila izročiti. Čakajte, tukaj je!«
Ime na posetnici je bilo Dominiku malo znano. Spoznal je, da ga ni iskala Lolita, ampak njena starejša, že poročena sestra, ki je bila Loliti zelo podobna. S svinčnikom je napisala na posetnico:
»Iskala sem Vas, da bi Vam sporočila nekaj novic od Vaše gospe matere. Zelo mi je šal, da Vas nisem dobila ...«
Dominik je bil silno zadovoljen, da se je bil zmotil. Kljub temu je bil nesrečen, oh tako neizmerno nesrečen!...
Kako je vendar mogoče, da ima ona mlada deklica še vedno toliko moč do njega, da jo vidi vedno in povsod in se je boji tak korenjak, ki se je povrh tega zatekel v železno trdnjavo popolne odpovedi in žrtve!...
Kakor divja zver, ki ogleduje mrežo svoje kletke, se je občutljivi in nežni mladenič oziral po stenah, ki so ga varovale pred svetom. Gledal jo samega sebe, svoje nezvesto telo in svojo nestanovitno srce, ki bi ga bil najrajši poteptal in strl, in v morečo gluhoto svoje sobice je kriknil:
»0 Bog, kdo me bo rešil te ljubezni, ki me venomer preganja^ kdo me bo rešil tega ničvrednega telesa, ki me zmerom izdaja?!...«
XII. poglavje.
Nenaden Dominikov odhod je silno vznemiril Iholdyjeve in Presvesove. Vsi so strmeli in se čudili.
Lolita sicer ni natanko vedela kako in kaj, vendar je slutila, kaj je moralo mladeniča tako užgati. Zato ni nikogar marala nadlegovati z vprašanji in se je skrbno izogibala, da je ne bi kdo česa vprašal. Ni verovala ne v Boga ne v ljudi in z nekim čudniim fatalizmom je pričakovala, naj pride kar hoče.
Dominikova mati je bila v prvem hipu tako potrta in zmedena, da ni vedela kaj početi. Nato pa se je začela togotiti nai župnika Firmina, češ, da ji je ugrabil sina in da je on vsega kriv. Ujec ji je taikoj prestrigel besedo z načelno mislijo:
»Ni mogoče, da bi bil volk sit in ovca cela! Sedaj se je vnel boj med Dominikom, Lolito in župnikom Firminom. Pri vsakem boju pa je tako, da se zmaga nagiblje zdaj na to, zdaj na ono stran, zato bomo morali biti pripravljeni na vse mogoče, četudi Dominiku in Loliti ne bi šlo vedno po sreči. Ampak župniku bomo pa že posvetili, le brez skrbi, ne bo nam ušel, ne!«
Ujec je hodil podolgem in počez po salonu, srdito mahal z rokami in neprenehoma ponavljal: »Bomo mu že posvetili!...« Ko se je potolažil, se je Obrnil k svakinji in jii začel razlagati:
»Gotovo je, da Dominik zopet prihaja na površje. Rožica, če vprašate mornarje, vam bo vsak odgovoril, da tudi utopljenci trikrat splavajo na vrh vode, preden za vedno stanejo na dnu. Prav tako je z Dominikom ... Za začetek sva izvrstno napravila, ko sva mu izbrala Lolito. Kmalu bi se bilo nama docelo posrečio, da bi bila s prvim mahom vse dosegla, a to bi bilo vendar malo preceno...
Reci tovarišu nai tudi on naroči „Pravico“ in podpira delavski tisk!
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Geč.
Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.