Št. 38 (2040) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 22. septembra 1988 Cena: 800 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
S
s
YU ISSN 0416-2242
IJMIUUUIHTTI V
raramurai m
ETJZIlilMi CC G
l«TTTT«IT?T,
IHiHHESi
■■FiMJI-MIfEil
immrmn
tm m ui i f i d j
5C HmMmi
JJj lil.!‘ll)H!tHai
||	> tMLMimi
Za varstvo Krke
Zavarovati Krko pa tudi druge (tudi pitne) vode
KOČEVJE — Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Kočevje ie na zadnji seji minuli četrtek razpravljal tudi o predlaganem samoupravnem sporazumu za varstvo reke Krke.
Udeleženci sestanka so sc v načelu strinjali, da je tak sporazum potreben, vendar so menili, da je potrebno predlog sporazuma pred podpisom obravnavati še z vsemi, ki vplivajo na onesnaževanje Krke oz. njenih pritokov ali pa so še posebej dolžni skrbeti za varstvo voda. To pa so tozd Prašičereja, Itas j (naslednik rudnika rjavega premoga), komunala, območna vodna skupnost in še nekateri.
V razpravi je bilo še posebej poudarjeno, da je potrebno pomagati Dolenj-j cem pri varstvu Krke, saj s tem, ko pomagajo drugim, pomagajo tudi sebi. Ob tem so menili, da je potrebno varovati tudi druge vode. To velja še posebno za vire pitne vode pa tudi na onesnaževalce voda izven kočevske občine. Gre za , vode, ki tečejo tudi skozi kočevsko občino, in vode, kijih v tej občini uporabljajo kot pitne.	j	p
I—
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Nesklepčni točno opoldne...
na 3. strani:
• Nič več enake ugodnosti za vse
na 4. strani:
• Polno težav ob prazni malhi
na 6. strani:
• Proti občinski politiki
na 11. strani:
• Ena roka na smrt, druga na revščino
TOVARNA BREZ TELEFONA
RADATOVIČI — Obrat metliškega Novolesovega tozda Tovarna kopalniške opreme v Radatovičih je velik izvoznik. Letos bodo kar 70 odst. od 34.000 kuhinjskih pomivalnih korit uvozili na zahodna tržišča. Seveda tako delo zahteva stalen stik s svetom, na tem področju pa so v Radatovičih še v srednjem veku. V tovarni in tudi v vsem kraju nimajo niti telefona. Radatoviška tovarna seje zato z velikim prispevkom vključila v akcijo za napeljavo telefona, za kar so dali dobrih 9 milijonov dinarjev. Radatoviči in okoliške žumberške vasi naj bi bile povezane s suhorsko telefonsko centralo.
Škoda ocenjena
Škoda zaradi suše znaša prek 4 milijarde din
RIBNICA — Občinska komisija za ocenitev škode po suši je končala delo in ugotovila, da bo znašal izpad pridelka na 5.231 ha kmetijskih zemljišč najmanj pri travnikih (okoli 20 odst.), največ pa pri koruzi za zrnje (do 60 odst.). Po grobi oceni bo znašala škoda 4 milijarde 206 milijonov din. Ves izpad pridelka bo torej prek 4 odst. družbenega proizvoda občine za lansko leto, kar pomeni, da bi bila občina Ribnica upravičena do pomoči zaradi naravne nesreče.
Občinski izvršni svet je na zadnji seji že sklenil, da bo uveljavljena tudi .posebna občinska pomoč prizadetim, in sicer v obliki odpisa za okoli 30 odst. davščin od kmetijstva. Te ugodnosti bodo deležni seveda le tisti, ki so utrpeli škodo in ki plačujejo davke. Kmetov, ki plačujejo davke od kmetijstva, pa je v ribniški občini malo.
J. P.
Bo socializem poiskal izhod?
Na sobotnem srečanju brigadirjev-veteranov pod Trško goro govoril Milan Kučan — Cesta je do danes častno služila namenu — Trdna, a nevarna!
NOVO MESTO — Minili so časi velikih akcij, ko dela ni bilo mogoče opraviti v kratkem času brez velikega števila delovnih rok. Vseeno se danes ne kaže vpraševati, koliko časa bodo še živele mladinske delovne akcije, ampak kakšne bodo te akcije, je dejal predsednik predsedstva CK ZK Slovenije Milan Kučan na sobotnem srečanju grigadirjev-veteranov pod Trško goro.
Ob tem so se nekdanji brigadirji spomnili na leto 1958, ko je 53.323 mladincev in mladink 8 mesecev gradilo cesto Ljubljana—Zagreb. Med tovariši so v soboto znova obudili spomine
Ne le lastne slabosti
Novomeški železničarji še v težavah
NOVO MESTO — Železniška transportna organizacija Novo mesto je z vsemi tremi tozdi zabeležila v prvem polletju izgubo, ki je precej nižja kot v letošnjih prvih treh mesecih, vendar znaša 2.175 milijonov din. Sicer je poslovala bolje kot Železniško gospodarstvo Ljubljana, kamor spada, saj je imelo ZG Ljubljana v istem obdobju večjo izgubo kot v prvem trimesečju.
Izguba ŽTO Novo mesto naraste če upoštevamo še vse nepokrite revalorizacijske odhodke in obveznosti do skladov. Ob takem primanjkljaju so zajemali z manjšo žlico tudi za osebne dohodke in so s povprečnimi plačami v višini 422 tisočakov zaostajali za dobrih 7 odst. za občinskim in za 12 odst. za republiškim povprečjem. Sicer so imeli
TUDI DRAGEGA MESA NE BO
METLIKA — Preskrba z mesom je v metliški občini kljub težavam v zadnjem času še zadovoljiva. Seveda pa v mesnicah opažajo, da se kupna moč prebivalstva zmanjšuje, da ljudje kupujejo precej manj mesa, zlasti grejo slabo v prodajo dražje kategorije mesa. V zadnjih treh tednih pa se je močno zmanjšala ponudba goveje živine za klavnico in bojijo se, da čez mesec dni, tudi če bojo cene še tako visoke, ne bo več kaj klati oziroma bo šel ves zakol na račun zmanjšanja staleža plemenske živine.
v prvem polletju tudi za 4 odst. manj dela kot lani v enakem času. Ta upad gre zlasti na račun manj prevozov za gradbeništvo in lesno industrijo.
Obenem pestijo ŽTO Novo mesto še druge težave, ki jim že leta botruje nerešen položaj železnice v Jugoslaviji. Državne ustanove še niso zgladile nesorazmerja v cenah cestnih in železniških prevozov, ki gre po trditvah železničarjev v škodo prevozov z vlaki. Zato je slovenska skupščina že večkrat doslej z zakonom zagotovila širšo družbeno pomoč za plačevanje stroškov enostavne reprodukcije v ŽG Ljubljana. To pa jc le gašenje požara, zato bo treba poiskati denar za obsežnejšo posodobitev železnice.
• Za zdaj o prepotrebni modernizaciji v ŽG Ljubljana le razmišljajo, saj so investicije v železniške zmogljivosti ustavljene. Obenem pa so železničarji zmanjšali na najmanjšo možno mero tudi sprotna vzdrževanja.
Razmere naj bi si izboljšali med drugim z ukrepi za zmanjšanje stroškov z informacijskim sistemom in stroškov poslovanja, uvedli nove oblike transporta in ne nazadnje pretresli tudi število zaposlenih. Ukrepi ne bodo obšli ŽTO Novo mesto,ki sojo zaradi njenih zdajšnjih težav pred kratkim obravnavali tudi v občinskem izvršnem svetu.
L. M.
in občutja, povezane z udarništvom. Slednjega je bilo prav v letih gradnje hitre ceste v Novem mestu veliko in je neizpodbitno pričalo o veliki povezovalni moči socializma. Ali bo socialistična družba premogla tako moč tudi tri desetletja pozneje?
Danes mora socializem poiskati izhod iz krize, je menil Milan Kučan. Podoba socializma ter smisel in podoba skupnega življenja v Jugoslaviji je v današnji krizi eno glavnih vprašanj. Toda očitno je, da se socialističnim silam ni uspelo otresti se vsesplošne obsedenosti z nacionalno državo in nacionalno suverenostjo. Na dan prihaja tudi na protestnih mitingih, vendar ta zborovanja
niso nadomestilo za več materialne in duhovne blaginje in za več javnosti dela. So pa dokaz, da so pri nas strasti že marsikje zanetene, in to do tam, ko lahko na videz majhni ekscesi dvignejo njihove zapornice. V takih razmerah država in partija ne moreta biti glavni razsodnici, saj »komunisti niso oblastna sila in to nočemo več postati«, vendar pa bodo člani Zveze komunistov zastavili svojo moč in ugled proti tistim, ki želijo svoja hotenja uveljaviti na škodo drugih, je menil Milan Kučan.
Dejal je, da je cesta Ljubljana—Zagreb, čeprav je danes zakrpana in čeprav je videti kot od sveta in ljudi pozabljena Pepelka, častno služila svojemu namenu. Po trdnosti je zdržala skoraj stokrat večji promet, kot so ga napovedovali sprva, čeprav jo je žal v pogledu varnosti povozil čas.
M. LUZAR
ZA BRIGADIRJE — »Akcije so zmeraj našle prostor v družbi. Še bodo brigade, čeprav drugačne, kakor so bile naše, in za katere mislimo v svoji globoki notranjosti, da so bile najboljše,« je dejal v pozdravnem nagovoru Milan Kučan. (Foto: L. M.)
Beli krajini še delali
5T ne na mladinski de-lovni akciji, pa na taborih
ČRNOMELJ — Na seji skupščine republiške mladinske delovne akcije Bela krajina 88, kije bila pretekli teden v Črnomlju, so ponovno ugotovili, da se je dežela ob Kolpi dobro pripravila na akcijo. Žal pa se je je udeležila le polovica pričakovanih brigadiijev, a še od
• Postavlja se vprašanje, ali je mladinska delovna akcija s tako majhnim številom brigadiijev, kot je bila letos belokranjska — na njej je delalo le nekaj čez 130 mladih — še ekonomsko upravičena. To bo pokazalo tudi finančno poročilo, ki pa ga na seji skupščine MDA niso sprejeli, saj še ni dokončano.
teh je bilo več kot pol pionirjev. Z delom brigadirjev so bili zadovoljni, sicer pa bo Bela krajina še naprej potrebovala njihove pridne roke. Bojazni, da bi zmanjkalo dela, ni. Toda kako naprej?
Stane Šalamon, vodja centra za mladinsko prostovoljno delo pri republiški konferenci ZSMS, je pojasnil, da bomo imeli v Sloveniji zagotovo klasične mladinske delovne akcije do leta 1990, ker do takrat velja družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu, po tem letu pa le še, če bo med mladimi dovolj zanimanja. Tega pa je vse manj, zato že za prihodnje leto načrtujejo, da bodo v Sloveniji le 4 akcije, torej skoraj za polovico manj kot letos. Ali bo med njimi tudi MDA Bela krajina, bodo odločali spomladi. Zagotovo pa je, da bodo brigadirji v Beli krajini še delali, če ne na akcijah, pa v taborih. Program za popravilo jezov na Kolpi že imajo.
M. B.-J.
Metliška moka brez Žita
Vso odkupljeno pšenico iz metliške občine bodo doma zmleli in prodajali svojo moko tipa 500
BREŽICE — Nameravani posegi v prostor brežiške občine so prebudili dotlej skoraj uspavano ekološko zavest, ki se je najizraziteje pokazala na javni tribuni »Hidrocentrala na Savi — čista energija v čistem okolju«. Občani so na javno tribuni opozorili na vrsto ekoloških problemov in s tem tudi začrtali plan delovanja sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Brežice.
METLIKA — V letošnji izredno slabi pšenični letini je TZO Kooperacija pri metliški Kmetijski zadrugi od kmetov odkupila 320 ton pšenice, v družbeni proizvodnji pa soje pridelali 70 ton.
Niti kilograma pa je letosjz metliške občine ni šlo za ljubljansko Žito. Zaradi težav in nejasnosti glede odkupne cene v prejšnjih letih metliška zadruga letos ni hotela podpisati pogodbe z Žitom. Vso pšenico so posušili v novi metliški sušilnici in jo doma tudi uskladiščili.
Mesec dni po žetvi so se hoteli z Žitom dogovoriti za primerno odkupno ceno, a jim je ljubljanska organizacija za pšenico ponudila tako ceno, kot je veljala ob žetvi — 405 din za kilgoram, zadruga pa bi jo bila pripravljena prodati po 450 din. Kmetom so ob žetvi namreč plačali kot akontacijo po 390 din za kilogram pšenice, v mesecu dni pa so se njihovi stroški, predvsem gre tu
za obresti na zaloge, toliko povečali. Na Žitu na ceno niso pristali, Metličani pa po njihovi ceni pšenice niso hoteli prodati, saj bi si s tem priposlovali precejšnjo izgubo.
• Zato so se kot prva kmetijska zadruga v Sloveniji odločili, da bodo pšenico doma zmleli in potem trgu ponudili svojo belo moko tipa 500. Vzorec te moke so že dali v analizo, povsem ustreza pravilniku o kakovosti moke. S prodajo, kot kaže, ne bo težav, saj nekateri večji kupci, zlasti pekarne, zelo hvalijo njeno kakovost.
Tako bo zadruga lahko kmetom, od katerih je pšenico odkupila, v skladu z dohodkovnimi odnosi lahko doplačala, in tako bodo eni in drugi iztržili realno več, kot če bi ob žetvi pšenico prodali Žitu.
A. B.
Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Brežice sprejel program dela_______________________________________________
Sava seveda še ni čista, čeprav je gradnja HE Brežice in Mokrice tik pred zdajci, Vrhovo pa je že v gradnji. Hkrati so opozorili tudi na to, da na tem področju tako rekoč vsak dela zase, s takim načinom dela pa ne bo mogoče doseči zastavljenih ciljev. Zato so sprejeli sklep, da bo treba voditi usklajeno akcijo, k delovanju pa naj bi pritegnili tudi vse tiste ljudi, ki se s temi vprašanji ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko.
Zlasti pereče pa je vprašanje, kaj bodo Brežičani dobili zaradi posegov v prostor. Znano je namreč, da so prednostne naloge v bodočem razvoju turizem, kmetijstvo ipd., ki bodo zaradi teh posegov izgubile del dohodka in ga bo treba tako ali drugače nadomestiti. Zato si je svet v program dela zapisal veliko nalog, sestavni del programa pa je tudi izdelava ekološke karte.
J. SIMČIČ
Na javni tribuni so občani brežiške občine pokazali visoko stopnjo odgovornosti za bodoči razvoj občine in ohranitev okolja. Nihče izmed sodelujočih na tribuni ni bil proti gradnji hidroelektrarn, vendar pa so odločno in argumentirano postavili nekaj zahtev, ki naj bi bile upoštevane tako pri gradnji energetskih objektov kot pri drugih posegih. Temeljna zahteva je bila, da je
SREČANJE IN OTVORITEV CESTE
VELIKE VODENICE — Odbor skupnosti borcev Gorjanskega bataljona bo pripravil 25. septembra ob 11. uri na Velikih Vodenicah tovariško srečanje, na katerega vabi borce, aktiviste in druge občane, zlasti prebivalce gorjanskega območja. Tega dne bodo predali namenu asfaltno cesto Kostanjevica—Grad—Velike Vodenice—Veliki Ban.
treba očistiti reko Savo in jo upoštevati kot celoto od izvira do izliva. Hkrati so bili na tribuni proti akumulacijskim jezerom, kar naj bi ne bilo samo predmet ozko strokovnih analiz, ampak celovitega pristopa tehnike, ekologov in ekonomistov.
Poleg tega v Brežicah opozarjajo na vse bolj onesnaženo Krko in SZDL je že pripravila osnutek družbenega dogovora o varstvu reke Krke, ki mora biti sprejet do konca oktobra. Ponekod so ta družbeni dogovor že sprejeli, v celoti pa naj bi ga sprejele občine Novo mesto, Trebnje, Krško, Brežice, Grosuplje, Kočevje in Ribnica ter območni vodni skupnosti Dolenjske in Ljubljanica — Sava. Cilj tega družbenega dogovora je trajno in usklajeno varovanje Krke in njenih pritokov.
Tema temeljnima vprašanjema seje posvetil tudi svet za varstvo okolja pri OK SZDL Brežice na svoji prvi seji. Člani sveta, ki ga vodi inž. Marjan Hladnik, so lahko ugotovili le, da na tem področju ni bilo dosti opravljenega.
M
X UJ U Mf I
Ob koncu tedna se bo vreme prehodno poslabšalo, v nedeljo pa bo znova lepo in topleje.
'
ZABAVNA PRIREDITEV BREZ PRIMERE — Prireditev »Nastopamo, da pomagamo«, ki sojo v soboto v okviru akcije »Darujmo zase« pripravili na novomeškem Glavnem trguje kljub kislemu popoldnevu in deževnemu večeru privabila nekaj tisoč obiskovalcev. Ljudje so prihajali in odhajali, nekateri med njimi pa so dvanajsturni program spremljali v celoti. Solidarnost med nastopajočimi in poslušalci je bila ob takem vremenu še kako pomembna, zato program ni ostal okrnjen. Nastopilo jc vseh trideset ansamblov in skupin ter posameznikov iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na sliki: pogled z velikega odra ob 16. uri, ko seje trg šele pričel polniti z obiskovalci. Več o akciji »Darujmo zase« v današnji Prilogi. (Foto: Janez Pavlin)
Prezgodnji alarm
Obstoj jedrske elektrarne v Krškem tamkajšnjih ljudi le dolgo ne vznemirja vel, vendar pa so Krlani z vso ostrino zastavljali vprašanje o odlaganju jedrskih odpadkov. In pri tem so odločno dejali, da na obmotju občine teh odpadkov nočejo imeti. Po dokaj vročih razpravah lani in letos o odlagališču ni bilo slišati več novih vesti, v preteklih dneh pa je za manjše vznemirjenje ja vnosti na Celjskem pa tudi v krški občini poskrbel Geološki zavod Ljubljana, kije objavil seznam možnih lokacij za bodoče trajno odlagališče jedrskih odpadkov. Na tem seznamu je bilo najprej 300 možnih lokacij, kasneje seje seznam skrčil na 131 in nazadnje na 39 možnih lokacij. Končni izbor je opravila JE Krško, ki je določila 5 možnih lokacij, med katerimi pa nobena ni na področju krške občine. Inž. Toni Saler, kije v službi za projekt odlagališča RA O v JE Krško zadolžen za tovrstne raziskave, je povedal, da so to samo kabinetne raziskave, s čimer pa ni rečeno, da ne bi mogle priti v ožji izbor tudi lokacije s celotnega seznama. Poudaril pa je, da bodo v naslednjem poldrugem letu potrebne še raziskave na terenu, ki bodo dale končni odgovor na vprašanje, kam z jedrskimi odpadki. Potemtakem je vznemirjanje Senovčanov, ki so se našli na seznamu 39 možnih lokacij za bodoče odlagališče, povsem odveč. Inž. Šaler zagotavja, da pri izbiri lokacije ne bo šlo za trgovino, v smislu, kdo ponuja več, ampak za dosledno upoštevanje tehničnih in znanstvenih kriterijev.
J. SIMČIČ
Paradni koni omaauje
 >—— e-------------------------až I______
Kočevska Oprema v resnih težavah — Veliko so investirali, kupcev za proizvode pa je precej manj
KOČEVJE — Še lani je bila Oprema paradni konj kočevskega gospodarstva. Po svečani otvoritvi novega obrata v tozdu Sintep za minuli občinski praznik pa so se začele težave. Oprema posluje brez akumulacije.
Na vprašanje, ali ima Oprema res 7 milijard din kratkokročnih posojil in še tuji dolg in ali ustvaijeni dohodek res
Danes praznuje KSKandja—Grm
45-letnica volitev odposlancev za Kočevski zbor in 60-letnica kandijske republike
NOVO MESTO — Minilo je že kar nekaj let, odkar je krajevna skupnost Kandija — Grm zadnjikrat proslavljala krajevni praznik in od takrat seje gotovo že malce pozabilo, da slavi ta krajevna skupnost v spomin na volitve za zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, to pa je bilo 22. septembra 1943 na Grmu. Letos so se odločili praznovanje obnoviti in tudi, da bo praznovanje skromno, vendar pa de-
• Letos mineva tudi šestdeset let, kar so kmetje, obrtniki in delavci na območju zdajšnje krajevne skupnosti Kandija — Grm prisilili takratnega župana občine Šmihel — Stopiče, da je odstopil in sami prevzeli oblast. Izvolili so začasni štiričlanski revolucionarni odbor in za župana Alojzija Vovka, odbornika iz Gotne vasi. To je bila tako imenovana kandijska republika, ki pa je živela samo štiri dni — od 27. decembra 1918 do 1. januarja 1919, ko je njen nadaljnji obstoj in revolucionarno delovanje zatrla vojska.
lovno. Tako bodo danes, natanko na 45-letnico omenjenega dogodka, v avli OŠ XV. divizije ob 18. uri imeli proslavo in zbor krajanov.
Najprej bo kulturni program, ki ga bodo izvedli učenci OŠ XV. divizije, nato pa bodo krajani poslušali poročilo o uresničevanju programa dela krajevne skupnosti za leto 1988, še posebej o tem, kako se izvaja referendumski program, za katerega krajni plačujejo krajevni samoprispevek.
Nesklepčni točno opoldne...
... in tudi pol ure zatem
METLIKA — Za prejšnji petek ob 12. uri je bila sklicana prva po-poiitniška seja občinskega komiteja ZKS Metlika. Za dnevni red je sklicatelj predlagal te točke: obravnava družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji; ocena rezultatov gospodarjenja v metliški občini v prvem polletju; obravnava strategije družbene preobrazbe.
Točno opoldne, ko se naj bi seja začela, je bilo v sejni sobi metliške občinske skupščine vodstvo občinske organizacije ZK, sekretarji ostalih treh. občinskih družbenopolitičnih organizacij, predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta, peščica članov občinskega komiteja in član predsedstva CK ZKS Vlado Klemenčič, ki je na sejo točno ob napovedani uri prišel iz 100 kilometrov oddaljene Ljubljane.
Četrturna zamuda je v Metliki (pa ne samo tam) za take in podobne seje nekaj običajnega, že skoraj pravilo, ko pa je bilo tudi po petnajstih minutah število čakajočih še daleč pod zahtevanim za sklepčnost seje, je sekretar stopil do prvega telefona. Po četrturni telefoniadi je oznanil, da občinski komite ni sklepčen, da so svoj izostanek pravočasno opravičili samo trije člani OK ZKS Metlika, ostalih odsotnih pa ni moč po telefonu dobiti ne v službi ne doma Mučen vtis, človek je dobil občutek, kot da se namenoma skrivajo.
Odločili so se, da bodo dnevni red skrčili samo na prvo točko, da seja sicer ne bo uradna ker zaradi nesklepčnosti tudi ni mogla biti, da bo to zgolj informacija Vlada Klemenčiča o aktualnih in perečih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji ter o strategiji slovenske ZK z splošno družbeno preobrazbo. Odkrit in izčrpen oris razmer Vlada Klemenčiča in pogovor, ki seje razvil potem, sta bila zelo zanimiva
Ponovljena II. seja OK ZKS Metlika je sklicana za danes ob 8. uri, tokrat v precej manjši sejni sobi metliških družbenopolitičnih organizacij in brez prve točke s prejšnjega dnevnega reda
A.B.
komajda zadošča za plačevanje obresti od posojil, glavnice pa sploh ne zmorejo vračati, je v.d. direktorja delovne organizacije Oprema Cveto Lipovec odgovoril, da to drži in da Oprema težko odplačuje celo samo obresti. Pri tujem dolgu (za plastificiranico) pa so odplačali že 5 anuitet, šesto in zadnjo v znesku okoli 450.000 mark pa bodo do konca leta.
Na vprašanje, zakaj je prišlo do težav, je Lipovec odgovoril, da so vzroki zunanji (spremenjen devizni režim itd.) in notranji (velik kadrovski primanjkljaj), bistven pa je, daje nova proizvodnja v Sintepu stekla z zamudo in da pravzaprav še zdaj ne poteka s polno zmogljivostjo. V tozdu Lesna predelava je letos izpadla velika večina izvoza v Sovjetsko zvezo, na domačem trgu pa so začeli prepozno iskati kupce za te proizvode.
Kako nameravajo iz težav, direktor Lipovec pojasni, da pričakujejo v prihodnjem letu spet odprtje trga v SZ. Prvo pogodbo so že sklenili, pričakujejo pa še nadaljnje. Za tozd Sintep bodo skupaj s tujim partnerjem ugotovili, zakaj je zakasnila montaža opreme in kaj je treba ukreniti za donosno poslovanje.
Izdelali bodo tudi program, kako iz težav, čeprav to ni nujno, ker dejansko nimajo izgube. Pri tem pa bodo težave, saj vsi tozdi in delovna organizacija poslujejo le z vršilci direktorjev (razen tozda Usluga), ker nihče ni pripravljen prevzeti teh dolžnosti. Znotraj Opreme vsi odgovorni še ne vidijo v kakšnih težavah je Oprema. V nekaterih okoljih so že uvideli, da bo potrebna kadrovska osvežitev, v drugih pa še ne. j
MED KANDIDATI TUDI
DOLENJCI IN POSAVCI
LJUBLJANA — Predsedstvo RK $ZDL Slovenije bo ta teden pripravilo zoženi predlog evidentiranih možnih kandidatov za nadomestnega člana predsedstva republike. Kot je znano, se je na dosedanjem seznamu znašlo 60 imen, med katerimi je najti mnoga tudi iz Posavja in Dolenjske. Na seznamu evidentiranih možnih kandidatov so ti Dolenjci in Posavci, ki sicer delajo v Ljubljani: Tone Anderlič, Ciril Baškovič, Igor Bavčar, Marko Bulc, dr. Dušan F it in Tina Tomlje. Med kandidati, ki ielujejo na Dolenjskem in v Posavju, p i so: dr. Dejan Avsec (direktor temeljne LB posavske banke Krško), Nace Dežman (predsednik občinske skupščine Trebnje), Silvo Gorenc (direktor TCP Djuro Salaj Krško) in mag. Ciril Pevec (direktor obrtne zadruge Unitehna Trebnje).
AKCIJA ŠE NI KONČANA
NOVO MESTO — Akcija »Darujmo zase« (zbiramo za mamo-graf) je med Dolenjci, Belokranjci in Posavci naletela na velik odmev. Mnogim ni uspelo javno darovati prek valov Studia D, pa tudi največja dobrodelna akcija še ni končana, saj je zbranega šele pol potrebnega denarja. Vsi, ki bi morda še želeli pomagati, lahko znesek za mamo-graf nakažete na žiro račun sklada za drage medicinske aparate: 52100-678-80144 (Občinski Rdeči križ Novo mesto). Imena vseh, ki so do sedaj že javno darovali za to dragoceno napravo, bomo objavili # Dolenjskem listu, enako tudi imena tistih, ki bodo to storili še v tem ali naslednjem tednu.
8 nepoklicnem sekretarju
Tribuna trebanjske mla-_____________dine______________
TREBNJE — »Trdim, da Zveza socialistične mladine Slovenije pridobiva na ugledu, to pa pomeni, da nekdo drug, denimo sindikat, izgublja. Zato bi ZSMS morala imeti boljše gmotne pogoje za delovanje,« je dejal sekretar republiške konference ZSMS Andrej Verlič na petkovi javni tribuni v Trebnjem.
To je sklicala OK ZSM Trebnje, da bi kritično preverili delovanje mladih v občini v zadnjih letih in se opredelili do pobude, ali bi ukinili poklicno funkcijo sekretarja OK ZSM v Trebnjem. Namesto tega naj bi nekatera strokovna opravila prevzel strokovni delavec, ki naj bi poskrbel, da bi mladinci vsaj na nekatere sestanke prišli pripravljeni. Ali, kot je dejal Bruno Gričar iz Trima, pobudnik te ideje o nepoklicnem sekretarju, političnim koordinacijam je treba vzeti moč.
• Zdajšnji poklicni sekretar OK ZSM Niko Borštnar je opozoril na neodgovoren odnos članov predsedstva, ko zadolžitve za stik s posameznimi osnovnimi organizacijami prenašajo na pleča poklicnega politika.
Vsekakor je bilo glede te poteze veliko pomislekov, saj so se mladi Tre-banjci spraševali, zakaj bi bili ravno oni poskusni zajčki, ko tega ne počno niti druge občinske konference. Drugi spet je rekel, da kakorkoli to zveni čudno, mladim dostikrat manjka poguma, da bi se zavzeteje borili za svoje poglede na svet.
P. P.
Naša anketa
J
Ozračje v Iskri se je umirilo
Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata pripravilo odgovore na 6 zahtev delavcev semiške Iskre — Mirni zbori delavcev
SEMIČ — Potem ko so imeli v tukajšnji Iskri pred 14 dnevi izsiljeni sestanek, kakor so ga poimenovali, je predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata, kije bilo hkrati stavkovni odbor, prevzelo odgovornost, da poskrbi za odgovore na 6 vprašanj, ki sojih na sestanku postavili delavci. O teh odgovorih so na zborih delavcev razpravljali pred tednom dni.
V tednu dni, od izsiljenega sestanka do zborov delavcev po tozdih, seje ozračje v Iskri zelo umirilo. Delavci so začeli razmišljati bolj razsodno ter dokazali, da so dovolj zreli, da razumejo sedanje razmere. Zato so zbori potekali mirno, če ne upoštevamo osamljene provokativne skupine delavcev, ki je poskušala motiti zbor delavcev v enem od tozdov in z nepopolnimi informacijami zavesti zaposlene.
O odgovorih, ki sojih delavcem posredovali predstavniki predsedstva konference sindikata, so predtem na razširjeni seji razpravljali tudi s predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij v Iskri. Pri prvi zahtevi delavcev, nezaupnici vodstvu delovne organizacije in občinskemu vodstvu, je predsedstvo sindikata sprejelo sklep, da gredo med zaposlene in ugotovijo, ali je to mnenje večine kolektiva ali ideja posameznikov in gre le za manipulacijo z delavci. Ugotovili so, da ni bilo nobenega razloga za to točko, zato so jo črtali iz zahtev delavcev, predsedstvo sindikata pa je podprlo vodstvo. Vendar so sklenili, da bodo ocenili uresničevanje poslovne politike in uresničevanje sprejetih sklepov ter člane vodstva tozdov in delovne organizacije. O nezaupnici občinskemu vodstvu pa so menili, naj vodilni občinski možje sami spregovorijo z delavci.
Druga zahteva, naj bodo minimalni osebni dohodki 450 tisočakov, je ostala neuresničena, saj trenutno ni možnosti za drugačen izračun in izplačilo OD, kot je bil v avgustu. Vendar mora vodstvo spremljati zakonske in ekonomske možnosti in si prizadevati za minimalne prejemke, ki ne bodo manjši od 450.000 din.
Prav tako, kot so delavci zahtevali ukinitev tozdov in zmanjšanje režije, je tudi predsedstvo sindikata naslovilo na vodstvo Iskre zahtevo, naj začne pospešeno uvajati enovito delovno organizacijo, brez tozdov, ki mora dokončno zaživeti do 30. junija 1989, in ne v sedmih dneh, kot so najprej zahtevali delavci. Kar pa se tiče večje tehnološke
KAKŠEN TURIZEM V KOSTANJEVICO?
KOSTANJEVICA — Zamisli o razvoju turizma v Kostanjevici le še niso povsem zaspale, kajti v preteklih dneh je bila podpisana pogodba med občinsko skupščino Krško, Savaprojek-tom Krško in Mercatorjevim inženiringom o programskem razvoju turizma v Kostanjevici. Hkrati s proučevanjem razvoja turizma na tem območju bodo izdelali tudi idejne zasnove za gradnjo infrastrukture. Pri bodočem razvoju turizma v Kostanjevici ne bo nič prepuščeno naključju, saj bodo razvili turizem, za katerega bo zanimanje zlasti na tujem trgu.
discipline — to je bila četrta zahteva — bodo o premikih na boljše poročali na delavskih svetih čez tri mesece.
Delavce je zbodla v oči tudi kadrovska problematika, saj so na številnih delovnih mestih ljudje z neustrezno izobrazbo. Planskih nalog, naj bi zaposlovali delavce z najmanj poklicno šolo, ne uresničujejo, zato je predsedstvo sindikata menilo, naj bi ustavili zaposlovanje nekvalificirnaih delavcev, vodstvo pa okrepili z mladimi, prodornimi in sposobnimi kadri. Le pri tej točki so imeli zaposleni pripombo, da ne bi sme-
li popolnoma ustaviti zaposlovanja nekvalificiranih delavcev.
Pri zadnji zahtevi — znižanju razmerja med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki — je predsedstvo sindikata menilo, da je v nasprotju s predhodno zahtevo. Vsako znižanje razmerja namreč prizadene vse delavce, ki so razporejeni višje od najnižjega plačilnega razreda. Predsedstvo sindikata je ocenilo, da bi zniževanje razmerja ne vplivalo spodbudno na strokovne kadre, kijih Iskra z svoj obstoj in nadaljnji razvoj najbolj potrebuje. Že sedaj se dogaja, da visoko izobraženi strokovni kader odhaja iz tovarne, kar je delno tudi posledica majhnih prejemkov.
M. BEZEK-JAKŠE
Priznanja in nova cesta
V Šmarjeti so v nedeljo praznovali
ŠMARJETA — Tukaj so v nedeljo s proslavo obeležili krajevni praznik. Za slovesno vzdušje so poskrbeli po eni strani folkloristi Kresa, šmaiješki osnovnošolci in Dolenjski oktet, ki so skupaj zaokrožili kulturni program, in po drugi strani gasilci iz Šmaijete, Škocjana, Orešja, Zbur in celo iz Prevalj na Koroškem, ki so sestavili slavnostni sprevod. Prireditev so poleg krajanov obiskali tudi predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja.
Na proslavi, na kateri sta obiskovalce med drugimi pozdravila predsednik skupščine KS Šmaijeta Janez Škrbina in Janez Medija, predsednik krajevnega gasilskega društva, so podelili posameznikom in delovnim organizacijam
priznanja za delo v gasilstvu in za druge prispevke v vsakdanjem krajevnem delu.
Kot vsakič so se s proslavo spomnili dvanajstih šmarjeških talcev, ki so jih 28. septembra 1942 v Semiču ustrelili okupatorji, vendar so z njo še simbolično odprli posodobljeno cesto Dolenje Toplice—Žaloviče—Radovlja, prevzeli gasilsko cisterno in odpahnili vrata gasilskega doma. Obiskovalce je sicer pritegnila tudi veselica, na kateri je igral Cof, in z dobro udeležbo na tem delu prireditve so potrdili, da jim ni žal prispevati svoje v veseliščni izkupiček, ki ga bodo seveda spet porabili v skupno krajevno dobro.
L. M.
NOVI DEVIZNI TEČAJI ISV,"
lista št. 183 septembra 1988
za devize, efeklivo, čeke, kreditna pisma
država	valuta	tečaj velja za	in nakupni	poštne nakaznice srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	2518,31	2522,09	2525.87
Avstrija	šiling	100	24227,41	24263.81	24300,21
Kanada	dolar	1	2604,35	2608,26	2612,17
Danska	krona	100	44428,19	44494,93	44561,67
Finska	marka	100	71973,87	72081,99	72190,11
Francija	frank	100	50133,25	50208,56	50283,87
ZR Nemčija	marka	100	170612,30	170868,60	171124,90
Grčija	drahma	100	2105,08	2108,24	2111.40
Irska	funt	1	4582,03	4588,91	4595.79
Italija	lira	100	228,56	228,90	229,24
Japonska	jen	100	2378,90	2382,47	2386,04
Kuvajt	kv. dinar	1	11108,98	11125,67	11142,36
Nizozemska	gulden	100	151055,43	151282,35	151509,27
Norveška	krona	100	46042,06	46111,23	46180.40
Portugalska	escudo	100	2065,93	2069,03	2072,13
Švedska	krona	100	49345,55	49419,68	49493,81
Švica	frank	100	201665,27	201968,22	202271,17
V. Britanija	funt	1	5352,19	5360.23	5368,27
ZDA	dolar	1	3192,52	3197.32	3202,12
	ECU	1	3533,59	3538.90	3544,21
Belgija	frank/F'	100	8035,60	8047,67	8059,74
Belgija	frank/C	100	8136,09	8148,31	8160,53
Španija	pezeta	100	2555,28	2559,12	2562,96
Predraga neuvrščenost?
Na ministrski konferenci neuvrščenih na Cipru so se naposled sporazumeli, da bo organizirala naslednji vrhunski sestanek neuvrščenih dižav Jugoslavija. Tako so našo državo tudi avtomatsko določili za predsedujočo gibanja v naslednjem triletnem obdobju. Očitno je, da na izid nikozijske konference Jugoslavija ni bila pripravljena. Za to je imela navsezadnje razlog, saj so pred konferenco vsi omenjali Nikaragvo in Indonezijo kot uradni kandidatki in Ciper kot neuradnega kandidata za organizacijo vrhunskega sestanka, ki so jo potem poverili J ugoslavi-ji. Z malce diplomatske spretnosti bi naši diplomati uvideli tudi lak razplet, ker pa predstavniki Jugoslavije niso odšli na Ciper s takimi pričakovanji, so se odločali na hitro. Privolili so v vlogo predsedujočega, a so s cincanjem omajali ugled naše države kot utemeljiteljice gibanja. Težava je še drugje. Jugoslavija naj bi v teh treh letih uveljavila v gibanju strategijo oživljanja, za kar bo potrebovala moči in sredstev. V tem pogledu se mnogi sprašujgo, če je smiselno, da je naša država prevzela nase zahtevno nalogo, češ da se že dovolj izčrpava v lastnih zunanjih dolgovih in notranjih sporih.
MILENA STIPIČ, administratorka v Ju-tranjki-tozd Orlica, Brežice: »Ne živimo lepo in dobro, marsikdo še za kruh nima, država pa je gladko pristala na to, da organizira srečanje neuvrščenih. V naši tovarni, a tudi drugje bi bili zagotovo prod takemu sestanku, saj je bilo takih srečanj že doslej več kot dovolj, pa nam je šlo samo še na slabše. Zato sem proti takemu srečanju in prepričana sem, da če bomo vsi proti, v Beogradu takega srečanja ne bi smelo biti.«
MARTIN ŠVALJ, vratar pri Varnosti, Kostanjevica: »Povsem se strinjam, da je za našo državo velika čast, da bo lahko organizirala srečanje neuvrščenih dražv. Veliko vprašanje pa je, če je za to pravi čas. Mi sami imamo toliko gospodarskih in političnih problemov, da se bomo le s težavo posvečali še težavam drugih. Če bi bili vsi tisti, ki so nas predlagali za organizacijo srečanja, naši pravi prijatelji, bi razumeli naše težave in nam ne bi vsiljevali te vloge.«
ANICA DERNAČ, tajnica na srednji tekstilni šoli Sevnica: »V teh časih, ko bi morali najprej dobro pomesti pred lastnim pragom, tako zavoljo gospodarske kot moralne krize pri nas, se mi ne zdi pametno, da bi mi gostili naslednji vrh neuvrščenih držav. Bolje bi bilo, če bi denar in sposobne ljudi, ki bi jih potrebovali za tak vrhunski sestanek, vključili v iskanje izhoda iz naše globoke krize in poti do razvitega sveta.«
A
BOŽO PERKO, vodja projektov v Trimu, Trebnje: »Strinjam se, da bi bila konferenca neuvrščenih lahko v Beogradu, če bi si udeleženci sami krili stroške. Govorijo, da bi s tako organizacijo zapravili 30 milijonov dolarjev, in če to drži, bi ta denar naša država lahko koristneje porabila, npr. za zmanjšanje zadolženosti. Sicer smo deležni med neuvrščenimi še precejšnjega priznanja, a politični kapital se ne pozna pri premagovanju naših gospodarskih težav.«
(?l
IVAN FRANČIČ, vratar v črnomaljskem Beltu: »Glede na to, daje Jugoslavija ustanoviteljica gibanja neuvrščenih, je to priznanje, a v času velike gospodarske krize nam ne bi smel biti mar zunanji videz. Bolje bi bilo, da bi denar, ki ga bodo namenili za organizacijo srečanja, porabili za ureditev razmer v državi. Najbrž bi morali, preden bomo privolili, da bomo gostitelji, upoštevati mnenja državljanov. Ni prav, da reče »da« peščica ljudi.«
MIDHAT KRIVDIČ, starejši vodnik vojaške enote v Ribnici: »Materialno se nam ne bo splačalo, lahko pa se nam vloženo povrne v drugih oblikah. Resje, da doslej raznih vrhunskih srečanj nismo znali izkoristiti. Mislim, da si druge države želijo srečanja pri nas, ker so prepričane, da materialno bolje stojimo kot one, da poznamo izhod iz krize in daje pri nas najbolj poskrbljeno za varnost udeležencev.«
TATJANA ŠPILETIČ, ekonomski tehnik v Opremi, Kočevje: »Ponudba pomeni priznanje Jugoslaviji. Vendar zdaj tako srečanje pri nas ni potrebno, saj gospodarsko slabo stojimo, na Kosovu so nemiri itd. Organizacija vrhunskega srečanja je razmetavanje denaija, saj marsikje prejemajo že zajamčene osebne dohodke. Skoda je tudi, da bodo moči in znanje vodilnih in odgovornih ljudi usmerjene v pripravo tega srečanja namesto v reševanje naših lastnih težav.«
JOŽE MATEKOVIČ iz Metlike: »Naši najvišji predstavniki poudarjajo, daje zaupanje za organizacijo vrha neuvrščenih v Beogradu veliko priznanje naši državi. To gotovo je. Vprašanje pa je, če to veliko priznanje v za nas izredno težkih časih odtehta velike stroške, ki bi jih naša država imela s tem vrhom. Na to so ljudje zdaj še posebej občutljivi, ker od tega ne vidijo nobene praktične koristi. Za ugled sta bolj pomembna trdnost države in blagostanje ljudi.«
mr m
IVO LONGAR, predsednik novomeškega občinskega izvršnega sveta: »Prva napaka pri organizaciji tega srečanja bo jugoslovanska, ker radi vse naredimo preveč razkošno, saj poznamo premalo evropske racionalnosti. Konferenca neuvrščenih ni več tisto, kar je bila ob ustanovitvi gibanja. Države v tem gibanju bi storile veliko, če bi znale poiskati pot v razviti svet«
kmetijstvo
x
Nič več enake ugodnosti za vse
Z diferenciacijo kmetij bodo v črnomaljski občini pomagali kmetom, ki bodo tržne presežke prodajali preko zadruge — Tudi odpori__
ČRNOMELJ — Že vrsto let posluša tukajšnja kmetijska zadruga kritike zaradi nerazvitih dohodkovnih odnosov in preslabe povezanosti s kmeti. V zadrugi so o tem že neštetokrat razpravljali, sklepali in si začrtali, kako bodo te odnose izboljšali. Toda s tem ko se poslabšuje ekonomski položaj kmetov, je ost kritike kmetov vse ostrejša.
Sporočilo
javnosti
»Zahtevamo, da se ta-koj najdejo rešitve za...«
LJUBLJANA — Upravna odbora Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine sta 8. septembra 1988 v Ljubljani na razširjenem sestanku s predsedniki podružnic med drugim obširno obravnavala pereča vprašanja vinogradništva in vinarstva. Problemi niso ravno od danes, saj vinogradniki nanje že dlje časa opozarjajo, žal brez uspeha. Ker pa so nekatera od številnih vprašanj — o njih bo javnost še obveščena — tik pred trgatvijo akutna in njihova rešitev nujna, zahtevamo, da se takoj najdejo rešitve za:
— oblikovanje tako odkupne cene grozdja na podlagi proizvodnih kalkulacij, ki bodo krile stroške proizvodnje, to je od 1.500 din navzgor za kilogram;
— takojšnje izplačilo kupnine za oddano grozdje oz. priznavanje obresti za tisti del denarja, ki bo izplačan kasneje;
— odpravo diskriminacije pri določanju odkupne cene (akontacije) različno za družbene obrate, za kooperante in nekooperante;
— določitev naravi proizvodnje primernih obresti za kredite, ki jih odkupne organizacije najemajo za odkup grozdja;
— ustavitev postopka za uveljavitev predloga novega pravilnika o načinu vodenja evidence o proizvodnji in prometu vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, zaradi nerazumne in odvečne birokratizacije evidence pri vinogradnikih;
— preprečevanje poslovno-teh-ničnih manipulacij in prometnih transferov grozdja, mošta in vina na škodo slovenskega vinogradništva in vinarstva.
Vinogradništvo na Slovenskem je nacionalnega pomena. Zaradi tega še posebej opozarjamo odgovorne in slovensko javnost na nevarnost likvidacije vinogradniških kmetij in s tem slovenskega vinogradništva.
Slovenska kmečka zveza Zveza slovenske kmečke mladine
V zadrugi pravijo, da se zavedajo svoje dvojne vloge, in sicer krepitve ekonomske moči zadruge in s tem zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih na eni strani ter razvijanje odnosov s kmeti in krepitev njihove ekonomske moči na drugi strani. Prav zaradi tega so pred kratkim začeli z diferenciacijo kmetij, za katero so se zavzeli na občini, v družbenopolitičnih organizacijah, sisu za pospeševanje kmetijstva, na kmetijski zadrugi, to pa je bila tudi zahteva večjih kmetov. Osnovni namen diferenciacije je v večji meri pomagati tistim kmetom, ki prodajo s pomočjo zadruge več tržnih presežkov na hektar obdelovalne zemlje. Vse presežke preračunajo po določeni metodologiji v mleko. V nižinskem področju bi moral »dati« hektar obdelovalnih površin
2.800 litrov mleka na leto, na kraškem področju 2.000 litrov in na višinskih, gorskih kmetijah 1.500 litrov. Glede na to razdelijo na zadrugi kmete v tri skupine: na tiste, ki dosegajo prej omenjene količine do 90-odst., od 90- do 120 odst.- in nad 120-odst.
Vsi tisti kmetje, ki imajo intenzivnejšo tržno proizvodnjo, ki torej dodobra obdelajo svojo in najeto zemljo in prodajo vse presežke preko zadruge, dobijo od družbe tudi več bonitet. Pa najsi gre za kreditiranje, premije za proizvodnjo, invalidsko-pokojninsko zavarovanje, davčne olajšave, strokovno pomoč in drugo. V zadrugi priznajo, da imajo s tem pristopom vrsto tehničnih težav, vendar menijo, da bodo le tako lahko pospešili proizvodnjo. Večkrat pa trčijo tudi na subjektivne težave, tako v za-
Pozeba in suša obrali sadje
V M-Agrokombinatu-tozd Sadjarstvo bodo letos pridelali manj kot polovico običajne letine
KRŠKO — Letošnji slovenski pridelek sadja bo vsaj za petino manjši kot lanski, tako da bodo slovenski sadjarji pridelali le okoli 27.000 ton jabolk. Pridelek jabolk bo manjši zaradi pozebe, toče in suše, poleg tega bo vsaj 15 odst. takih jabolk, kijih zaradi poškodb ne bo mogoče skladiščiti. To pa pomeni, da bo letošnja ozimnica zelo draga, saj bodo jabolka prve kakovosti po 1300 dinarjev kilogram, pa še malo jih bo kljub visoki ceni.
Še bolj kot slovenske sadjarje sta pozeba in suša prizadeli krški M-Agro-kombinat oziroma njegov tozd Sadjarstvo. »Kar žalosten je pogled na dvorišče pred našo hladilnico. V preteklih letih je tod kar vrvelo obiralcev in trak-
7'
torjev, sedaj pa bomo obiranje opravili tako rekoč mimogrede,« je povedal Ivan Orlič, v. d. direktorja tega tozda. »Spomladanska pozeba je za več kot polovico zmanjšala pridelek, poletna suša pa je na prodnatih tleh, kjer je večina naših sadovnjakov, opravila še vse ostalo, kar je ušlo pozebi. Pa vendar se bodo posledice suše še bolj kot letos poznale prihodnje leto.«
M-Agrokombinat bo imel zaradi naravnih ujm za 12 milijard dinarjev škode, od te skupne vsote pa bo na tozd Sadjarstvo odpadlo 4,5 milijarde dinarjev škode. Še najmanj škode je bilo na jagodovih nasadih, kjer je pozeba prizadela le prvo cvetenje, tako da bodo pri jagodah dosegli 80 odst. plana. Mnogo huje je bil prizadet pridelek breskev, ki sojih letos pridelali le 5 odst. v primerjavi z običajnimi letinami in plani. Pri hruškah so računali na pridelek 1900 ton, a bodo trgu ponudili le 350 ton hrušk. Narava je bila malo bolj prizanesljiva do jabolk, kjer bo pridelek znašal 2000 ton, kar je 2.200 ton manj, kot so računali. Pri jabolkih je še ta nadloga, daje letos več rjavih peg, rjavenja kože in drugih pojavov, ki bodo seveda vplivali na kakovost pridelka.
»Letošnje poslovno leto bomo zaradi dobrega lanskega pridelka še zaključili pozitivno, zlasti če nam bo družba res priskočila na pomoč. Kako bo prihodn-
POZEBA OBRALA PRIDELEK — V krškem Sadjarstvu so letos načrtovali 6500 ton skupnega pridelka, po pozebi in suši pa jim bo ostalo le okoli 2000 ton skupnega pridelka. Zato takih prizorov z obiranjem sadja letos v Krškem ne bo toliko kot pretekla leta.
Kmetijski
»Kodra« zatremo jeseni
Pravo razdejanje je letošnjo pomlad naredila na breskvah »kodra«, kot popularno imenujejo najbolj nevarno breskovo glivično bolezen — breskovo kodravost (Taphrina deformans). Naknadno škropljenje ni več zaleglo, listje seje zvijalo in mehurilo ter zatem odpadalo. Za njim je k sreči pognalo drugo, sicer bi propadla cela drevesa, kar bi se brez škropljenja skoraj zagotovo zgodilo.
• ŠE NASVET ZA TA ČAS — Preden pridejo novi pridelki v shrambe, je treba odstraniti vse dosedanje zaloge in skladišče natančno pregledati, če se niso morda zaredili škodljivci, posebno nevarni črni žužki. Sledi razkušitev, ki mora biti opravljena skrajno previdno in strokovno. Pripravki za desinsekcijo shramb so: actellic 50, nuvan 50 EC, radotion, malathion E 50 idr.
V Studiu D so na vprašanja poslušalcev vztrajno ponavljali: zamudili ste pravi čas za škropljenje, zakaj zoper breskovo kodravost je treba ukrepati že jeseni, ko odpada listje. Ta čas se bliža sedaj, zato poglejmo, kaj pravi stroka o jesenskem škropljenju sadnega drevja.
Jesensko škropljenje, predvsem z bakrenimi pripravki, vse bolj priporočajo. Pri nekaterih rastlinskih boleznih je postalo že neizogibno. Take so: breskova kodravost pa tudi luknjičavost listja, bakterioza, monilija,rak in še nekatere. Učinkovito jih je mogoče zatirati s preizkušenim klasičnim pripravkom — bordojsko brozgo, ki jo, kot je znano, pripravimo s pravilno mešanico raztopine modre galice in apna. To je tudi eno najcenejših škropiv, ki dolgotrajno deluje in ki je tudi s stališča varstva narave najmanj problematično.
Še bolj enostavno kot bordojsko brozgo je pripraviti škropiva na osnovi bakrenih pripravkov, ki jih pri nas izdeluje celjska cinkarna (cuprablau, cupramix). Z njimi ali z brozgo je treba prvič poškropiti v predvideni koncentraciji (0,5 odstotka) v času, ko je z breskev odpadla približno polovica listja. Drugič je treba poškropiti ob koncu odpadanja listja, koncentracijo škropiva pa podvojiti. Podobno je treba ravnativpri marelicah in drugem koščičastem sadnem drevju, če je v nevarnosti. Češnje in višnje prenašajo malo večje količine bakra, zato lahko povečamo koncentracijo škropiva in dosežemo pri škropljenju večji uspeh.
Inž. M. L.
I
§
Z
drugi kot zunaj nje. V zadrugi se nekateri zavzemajo, da bi še naprej enakovredno obravnavali vse kmete, ker se boje zamere. Zunaj zadruge pa so nasprotniki diferenciacije kmetij zlasti tisti majhni kmetje, ki svojih pridelkov ne prodajajo izključno preko zadruge, ampak tistemu, ki je trenutno najboljši plačnik, radi pa bi imeli vse tiste ugodnosti, kot jih imajo kmetje, ki prodajajo presežke zadrugi.
Problem dohodkovnih odnosov je za črnomaljsko kmetijsko zadrugo glede na njeno slabo ekonomsko stanje pereč že vrsto let. Če že so izvajali dohokovne odnose, so šli vedno v smeri zadruga—kmet, in nikoli obratno. Nikoli, ko je imela zadruga izgubo, ni kmet pokrival primanjkljaja. Kaj takega ni prišlo nikoli na misel ne zadrugi ne kmetu. V zadrugi ne zanikajo, da so na žalost podaljšana roka oblasti: vse pridelke morajo odkupovati po cenah, ki jim jih narekujejo drugi. Kmet nima vpliva ne na ceno ne na kadrovsko ali drugačno delovanje zadruge, zato tudi nima volje dajati zadrugi dohodek.
Vendar so v črnomaljski zadrugi zainteresirani za razvijanje dobrih medsebojnih odnosov s kmeti na ekonomskih temeljih. Zatrjujejo, da bodo še naprej dograjevali sistem različnega pristopa do vsake kmetije posebej, glede na to, kako bodo uresničevale pogodbene obveznosti. Predvsem pa se bodo v zadrugi trudili, da se bodo razvijale velike intenzivne kmetije.
M. BEZEK-JAKŠE
GOBE NAMESTO KORUZE — Ker je bil letošnji pridelek koruze izredno slab, seje Martin Menič odločil za pridelovanje gob. Računa, da jih bo letos nabral poldrugo tono.
Stiska goji gobe
Kmet M. Menič se je lotil gojenja šampionov
MALI PODLOG — Mladi kmet Martin Menič iz Melga Podloga pri Krškem je bil zaradi letošnje spomladanske pozebe in poletne suše še posebej prizadet. Kakšen bo pridelek grozdja pred trgatvijo, še ne more povedati, a zagotovo ne bo tolikšen, da bi pokril vse stroške. Podobno je bilo s krmo za živino. Namesto da bi letos pridelal vsaj 14 ton koruze za zrnje, je bo samo eno tono. Pri sedanjih cenah koruze pa znaša ta škoda okoli 7 milijonov dinarjev. Kljub vsemu Menič ne namerava zmanjšati števila glav v hlevu, ampak si bo pomagal z Več krmili, ki pa so tudi
Ivan Orlič, v. d. direktorja tozda Sadjarstvo
je leto, je pa še uganka, ki si je niti ne upamo razlagati, kajti zaradi slabe letine so se nam podrli tudi naši izvozni načrti. V drugih sadjarskih območjih Evrope, zlasti na južnem Tirolskem so imeli rekordno letino, tako da bodo zlahka prevzeli še naš tržni delež. Še posebej močno smo pri prodaji na tuje trge računali z viljamovko, za katero je veliko zanimanja, a smo tudi tu ostali praznih rok. Lani smo pridelali hrušk sorte viljamovka 683 ton, letos smo računali na 880 ton, pa jih bomo sedaj pridelali le 120 ton, tako da imamo samo pri viljamovki za 800 milijonov dinarjev škode.«
Sejmišča
BREŽICE — Zadnjo soboto jc bilo na tukajšnjem prašičjem sejmu dokaj živahno, saj so rejci pripeljali na prodaj 165 do tri mesece starih pujskov, izbirati pa je bilo mogoče tudi med 71 prašiči. Lastnika je zamenjalo 92 pujskov, in sicer po 4.000 din kilo žive teže; tisočaka manj pa je bilo treba odšteti za kilo žive teže prašičev. Od zadnjega sejma naprej do kolin se bo pri novem lastniku redilo 23 prašičev.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja-Tit Doberšek
Pripombe k prireditvi »Vino 88«
Uradni naslov mednarodnega vinskega sejma je »Vino 88«. To je prireditev, kije bila od 28. avgusta do 4. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. O njej je v Dolenjskem listu 8. septembra obširno poročal novinar tov. Bartl. Sodim pa, daje k splošni hvali treba povedati tudi to, kar povprečnemu obiskovalcu te prireditve ni všeč. Moji pomisleki so:
Mali slovenski vinograndik ni upoštevan
Kot tajnik Društva vinogradnikov Dolenjske sem si prizadeval, da je vinski sejem v Ljubljani obiskalo razmeroma veliko malih vinogradnikov iz Dolenjske, saj se je samo ustanovitve Zveze društev vinogradnikov Slovenije udeležilo 61 delegatov tega društva, ostalih Dolenjcev je pa sejem obiskalo najmanj toliko. Vsi ti (in drugi) od vinskega sejma niso imeli drugega kot to, da so plačali vstopnico (4000 din) in za 2000 din lahko pokusili en vzorec vina v količini krepkega požirka. Tako je 8 krepkih požirkov vina stalo obiskovalca 20000 din. Pri tem pa pri točilnih mizah največkrat ni bilo vzorca vina, katerega bi obiskovalec želel pokusiti, zlasti ne nagrajenih vzorcev, češ, da jih ni. Tako je moral pokuševalec, daje plačani listek vnovčil, pokusiti tisti vzorec; ki je bil na voljo.
Prejšnja leta si je mali vinogradnik na vinskem sejmu lahko ogledal še manjše stroje za nego vinograda in manjšo kletarsko opremo. Vsega tega letos ni bilo. Razstavljene velike polnilnice so zanimive le za velike družbene kleti, pa še te take stroje raje nabavijo naravnost iz tovarn. Razstavljene steklenice in nekaj zaščitnih sredstev, ki jih dobimo v naših trgovinah, je preskromen prikaz tega, kar mali vino-
gradnik potrebuje. Zato se dolenjskim vinogradnikom opravičujem, da sem jih vabil na prireditev, od katere so imeli bore malo koristi. Kriv sem pač, ker sem pričakoval več, kot je vinski sejem nudil. Poleg vinogradnikov sem razočaran tudi sam.
Prireditev »Vino 88« je v glavnem prikaz in ocena vina iz jugoslovanskih družbenih kleti z manjšim deležem vin iz slovenskih družbenih kleti. Zelo je skromen delež slovenskih zasebnih vingorad-nikov, saj jih je sodelovalo le 44 s skupno 99 vzorci vina, čeprav zasebni vinogradniki v Sloveniji obdelujejo 82,5% vinogradov. Kljub 16 zlatim, 58 srebrnim in 22 častnim odličjem teh 44 vinogradnikov ne more predstavljati slovenskega zasebnega vinogradništva. Zato bodo v bodoče morali naši zasebni vinogradniki v organizaciji Zveze društev vinogradnikov Slovenije organizirati lastno razstavo svojih vin, saj so bili na vseh tovrstnih prireditvah potisnjeni na stranski tir.
Turizem so ljudje!
je klic turističnih delavcev, zlasti gostincev. Tega na vinskem sejmu v Ljubljani ni bilo opaziti. Obiskujejo ga v glavnem prebivalci Ljubljane. Zato naj bi bil ta sejem obenem turistična prireditev z ustrezno kulturno postrežbo. Tega vinski sejem obiskovalcem ni nudil. Manjkajo slovenske kulinarične jedi, ki jih znajo slovenski gostinci že marsikje lepo pripraviti. Na vinskem sejmu v Ljubljani pa prevladujejo južni gostinci, ki strežejo z odojki (porcija 12000 din), čevapčiči, ražnjiči in to je vse. Strežno osebje južnih gostincev se noče potruditi, da bi se naučilo vsaj nekaj slovenskih besed, mislijo, da morajo vsi Slovenci znati njihov jezik. Tako mišljenje kaže zelo slab odnos do slovenskega gosta, čeprav je od njega odvisen njegov zaslužek. Slovenski gostinci bi se v bodoče morali bolj izkazati in ne bi smeli prepuščati vse inciative drugim.
T. DOBERŠEK
Pozdravili gnilobo zalege
Brežiški čebelarji ugonobili nevarno bolezen, sevni-ški pa se se borijo proti poapneli zalegi
»Seveda sem moral začeti razmišljati o dodatnem viru dohodka. Kmet pri tem nima hudo velike izbire, zato sem z obema rokama pograbil za predlog kmetijskega pospeševalca Iva Bodoija iz krškega M — Agrokombinata, ki mi je predlagal, naj bi gojil šampinjone. Sedaj je minilo že dva meseca, odkar sem v na novo zgrajen prostor postavil stojala s kompostom, približno en mesec pa že obiram pridelek. Za začetek so rezultati kar dobri, saj vsak dan naberem po 30 kg šampinjonov. Računam, da bom v 50 dneh intenzivnega obiranja nabral poldrugo tono teh gobic. Seveda je moja tehnologija pridelovanja še zelo skromna, za kaj več pa nimam denarja, saj bi moral v svoje gojišče gob napeljati centralno ogrevanje, kar pa bi vse skupaj še podražilo. Pri tako majhnem pridelku ne računam na odkup večjih delovnih organizacij, saj ETA iz Kamnika odkupuje večje količine, kot sem jih jaz sposoben pridelati. Vendar z odkupom sedaj ni težav, moje gobe odkupujejo krški gostinski lokali tako družbenega kot zasebnega sektorja. Izkupiček, ki ga bom imel od gob, pa bo seveda samo lahen obliž za vse, kar je letos mene kot kmeta prizadelo,« je povedal Menič.
PO ČEM OZIMNICA?
KOČEVJE — V Mercatorjevi trgovini Sadje-zelenjava prodajajo zafczim-nico krompir po 1.490 din kg, čebulo po 1.000 din in jabolka po 1.300 do 1.600 din kg. V Nami smo izvedeli le za ceno čebule (1.000 din kg) in jabolk (1.300 din — jonatan in delišes), medtem ko cene za krompir še niso imeli. V trgovini kmetijske kooperacije pa v ponedeljek še niso bile znane cene za
SEVNICA — Svet posavskih čebelarjev, ki ima svoj sedež pri sevniškem čebelarskem društvu, je prejšnji četrtek v Krškem, razpravljal o stanju čebelarstva in čebeljih boleznih v Posavju ter o zimskem izobraževanju.
• Vsako čebelarsko društvo v Posavju bo pripravilo svoje zimsko izobraževanje članov. V Krškem bodo pripravili izobraževanje v obliki pogovora o izkušnjah čebelarjev pri zatiranju varoze in drugih čebeljih boleznih ter o uporabi novega smukal-nika cvetnega prahu s korejsko mrežico. To zdaj že izdeluje sevniški obrtnik Franc Švab, kije s svojim novim izdelkom na nedavnem mednarodnem sejmu obrti v Celju vzbudil veliko pozornost, saj gre za nadomestilo uvoza.
Kot nam je povedal tajnik sveta posavskih čebelarjev in tajnik sevniškega čebelarskega društva, Viktor Kladnik, je v vseh treh občinah, Brežice, Krško in Sevnica, močno prisotna varoza in da se pojavlja poapnela zalega. »Dve varozi čebeljo bubo tako poškodujeta, da ima izvaljena čebela za polovico krajše življenje. Varozo zdravimo s folbexom in varolikom. V zadnjem času varozo uspešno zatiramo s fluvalinatom, kije sintetični piretroid. Uporabljamo tudi rastlinski zvarek kas iz pelina in borovih vršičkov, ki zdravi tudi nosemavost.
Zaradi občasnega pomanjkanja zdravil pri Medexu čebelarji po kostanjevi paši nismo mogli zdraviti čebel. Razveseljiv je podatek, da je končno pozdravljena huda gniloba zalege v Brežicah z apinosemom iz Krke. V Sevnici pa se borimo proti poapneli zalegi s C vitaminom, ki ga krmimo 1 teden po 2 del dnevno. Uporaba ascomizolset od Krke se ni obnesla, ker pri raztopini za škropljenje odmro tudi poškropljene čebele. Uspešen pa je ascomizol-set na izgorevalnem listu, ko ,kadimo* čebele,« je dejal Kladnik.
Posavski čebelarji so ugotovili, daje letos donos medu v Brežicah 23 kg, v Krškem 15 kg in v Sevnici le 8 kg. Kot kaže, je pozeba najbolj škodila sev-niškim čebelarjem. Posavski čebelarji pa so se spet jezili zavoljo velikega razkoraka med odkupnimi cenami čebeljih pridelkov in repromateriala. Kostanjev med odkupuje Medex po 4500 din, prodaja pa po 12.000 din, kar je 266 odstotkov več. Čebelarji so se dogovorili, da bo cena medu na domu čebelarjev v Posavju poslej 8 tisočakov, saj je čebelarjevo delo slabo plačano, p p
RIBNIŠKA KMEČKA ZVEZA
RIBNICA — Tudi v ribniški občini pripravljajo ustanovitev kmečke zveze, ki naj bi bila območna ali pa občinska. Dokončna odločitev o tem bo sprejeta na ustanovnem zboru, ki je sklican za 25. septembra ob 9. uri v Domu JLA. Na njem bo magister Andrej Mihelič, ki je po rodu Ribničan, predstavil program Slovenske kmečke zveze. Sprejeli bodo tudi pravila SKZ in izvolili organe območne oz. ribniške kmečke zveze.
NASVET PRED MOLŽO
Staro pravilo pravi: kolikor bolj aktiven je organ, toliko bolj je občutljiv in ranljiv. Ni zadosti, če skrbimo samo za krmo, streho nad glavo in čiščenje hleva, pri kravah molznicah je treba posvetiti prav posebno skrb — vimenu. Prav žalostno je videti molznika, ki to žlezo, polno hranilnih snovi, molze z umazanimi rokami ali na nečiste seske natika umazane čaše molznega stroja. V nečistem hlevu in nasti-lu se zadržuje na milijarde nevarnih klic, ki lahko v hipu razvrednotijo to živilo in ogrozijo zdravje ljudi. Pri nenegovanem vimenu je koža umazana, groba in hrapava, pogosto tudi razpokana. Molža je pri takem vimenu za žival neprijetna in povzroča namesto ugodnega počutja celo bolečine. (Iz nasvetov veterinarja Jožka Žabkarja)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
G
Polno težav ob prazni malhi
V prvem polletju se je v občini v sisih družbenih dejavnosti zbralo manj od _________zakonske	meje	—	Ukrepi	gredo	na	račun	občanov
NOVO MESTO — V obdobju od januaija do junija letos je v novomeški občini skupna družbena poraba dosegla nižjo stopnjo rasti, kot jo dovoljuje intervencijski zakon o omejevanju porabe. Ali drugače rečeno: izvirni prihodki sisov družbenih dejavnosti so bili v prvem polletju letošnjega leta za nekaj več kot 1,1 milijarde din manjši, kot bi lahko bili glede na zakon.
V' interesnih skupnostih se je tako zbralo manj denarja, kot je dovoljeval zakon, in manj, kot bi ga v sisih dejansko potrebovali za uresničitev delovnih načrtov. Tako so se samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini znašle v težavah, ki sojih najbolj občutile tiste, ki so morale iz letošnjega denarnega priliva pokrivati lanski primanjkljaj. Tovrstne skrbi pestijo skupnost otroškega varstva, občinsko izobraževalno skupnost in občinsko zdravstveno skupnost. V letošnjem prvem polletju ni sicer noben od ozdov družbenih dejavnosti posloval z izgubo.
Toda težave, s katerimi so se sisi kljub temu srečevali tudi v letošnjem prvem polletju, so se poznale, ker so posamezne interesne skupnosti sprejemale ukrepe. Žal so šli le-ti v škodo progra-
Bo tudi trgovina
Sprememba obrtne cone Cikava — Skupne delav-nice in večnamenski objekt
CIKAVA — Tukajšnja obrtna cona bo v končni izvedbi doživela nekaj sprememb glede na prvotne načrte. V juliju letos je za bodoče cikavško obrtniško središče izdelal novomeški tozd Urbanistični biro spremenjen osnutek zazidalnega načrta, v katerem je upošteval zlasti izkušnje drugih občin pri gradnji takih objektov.
Tako je s sedanjim osnutkom namesto prvotno 18 posameznih delavnic predvidena gradnja skupnih delavnic v 12 objektih, kjer bodo našle prostor tako proizvodne kot storitvene dejavnosti. Zgradili bodo še večnamenski objekt, v katerem bodo med drugimi našli prostor banka, menza, trgovina z reprodukcijskim materialom, skladišča in zaklonišče. V večnamenski stavbi bo tudi skupna kotlarna na tekoča goriva. Zazidalni načrt naj bi izvajali etapno, kar pomeni, da naj bi do konca tega srednjeročnega obdobja med drugim zgradili večino delavnic in v večnamenskem objektu prostore za znane investitorje. Pozneje naj bi zgradili še preostale delavnice in dokončali komunalno in zunajo ureditev obrtne cone. Morda ni odveč poudariti osnutkovo določilo, da morajo delavnice zadostiti zahtevam za varovanje okolja.
V zvezi z osnutkom oziroma s spremembami obrtne cone bodo organizirali na sedežu KS Mali Slatnik in obrtne zadruge Hrast javno obravnavo. Dokument bodo tudi javno razgrnili v prostorih skupščine občine Novo mesto, na sedežih obrtne zadruge Hrast in Obrtnega združenja Novo mesto ter v osnovni šoli na Malem Slatniku.
mom posameznih skupnosti in so jih občutili uporabniki. V skupnosti otroškega varstva so v letošnjem maju za 30 odstotkov znižali denarne pomoči otrokom, ki živijo v drugih republikah in njihovi starši delajo v novomeški občini. Poleg tega so povečali denarne pomoči otrokom manj kot drugod po Sloveniji, trikrat so povečali prispevke za oskrbo otrok v vrtcih in skrajšali delovni čas v vzgojno-varstvenih ustanovah. V občinski izobraževalni skupnosti so zmanjšali obseg sredstev za stroške poslovanja osnovnih šol, za prevoze šolarjev, ekskurzije, za šolanje Romov, za prehrano in za regresiranje učbenikov.
• V občinski zdravstveni skupnosti so se poleg uvedbe participacije zatekli še k nekaterim na republiški ravni sprejetim ukrepom, ki zadevajo obračun amortizacije, ipd. Skupnost socialnega skrbstva je skrčila program, preverila višino prispevkov svojcev za oskrbovance v različnih zavodih in zaostrila izterjavo različnih skrbstvenih prispevkov. Zaradi krize so klestili tudi programe v občinski kulturni in telesnokulturni skupnosti.
Svobodna menjava dela dobiva tako nove udarce, ki se jim nihče ne upa napovedati konca, saj stiska družbenih dejavnosti poraja tako nejevoljo kot zmedo. Po eni strani občani menijo, da
Slcrtenija
Moja dežela.
imajo od sisov vse manj koristi, po drugi pa prihajajo iz gospodarstva pobude celo za 50-odstotno znižanje prispevnih stopenj. Za povrh pa v skupnih službah občinskih sisov družbenih dejavnosti ugotavljajo, da denarjem, ki priteče od interesne skupnosti, ne bodo zmogle stroškov, hkrati pa bodo zaradi omejevalnega intervencijskega zakona imele precej presežkov, ki jih ne bodo smele porabiti.
M. LUZAR
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 24. septembra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Market na Kristanovi
• v Šentjerneju: Market Dolenjka
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog
• v Žužemberku: Kmetijska zadruga
• v Straži: Market Dolenjka
Podpirajo manjše dajatve
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta o razbremenjevanju gospodarstva — Delo in plačilo
NOVO MESTO - Prav bi bilo, ko bi pri odmerjanju različnih dajatev gospodarstva izbrali selektiven pristop. To pomeni, naj bi bolj razbremenili tiste ozde, ki imajo v določenem pogledu neugodno proizvodnjo.
Tako so se med drugim pogovarjali na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta prejšnji teden in so imeli v mislih obutveno in zlasti tekstilno proizvodnjo. Tam so zaposlene v glavnem ženske, tako da imajo taki ozdi razmeroma velike stroške z bolniškimi in s porodniškimi dopusti. Sicer so se glede razbremenjevanja, različnega ali enotnega, vprašali še, kako bodo z manj denarja shajale družbene dejavnosti. Prisotnim nekako ni šel z jezika jasen odgovor, zato pa je mimo tega znano, da se v nekaterih republiških ustanovah in organih bolj ali manj glasno izrekajo za odločno krčenje delovnih načrtov družbenih dejavnosti in za neizprosno zmanjševanje števila zaposlenih tudi v negospodarstvu.
Tri trgovine v eni
KZ Krka je odprla svojo prvo diskontno prodajalno
NOVO MESTO — Kmetijska zadruga Krka, tozd Oskrba, je v četrtek dopoldan v Bršljinu odprla tri nove trgovine: samopostrežnico, železnino in prvo diskontno trgovino v novomeški občini.
V nekdanjem zadružnem domu, ki so ga takoj po končani vojni s prostovoljnim delom postavili krajani, je že od vsega začetka bila trgovina z živilskim blagom. Kljub temu da sojo leta 1968 nekoliko posodobili, ni bila več primerna za današnje čase. Krajani so na preureditev čakali nekaj let, sedaj pa so dobili več, kot so pričakovali.
Dobili so skoraj 500 m2 prodajnih površin, 130 m2 zunanjega skladišča in veliko parkirišče za 40 osebnih vozil. Adaptacija je trajala 94 dni in sojo solidno opravili kooperanti Obrtne zadruge Hrast in Bela krajina ter Unitehne
Dražji obrtniški otroci
METLIKA — V metliškem otroškem vrtcu so se odločili, da bodo v skladu s sklepom skupne strokovne službe republiških interesnih skupnosti za zdravo in socialno varstvo za otroke obrtnikov, ki so v vrtcu, zaračunavali najvišji prispevek, se pravi 65 odst. od ekonomske cene otroškega varstva. Sedaj znaša najvišji prispevek 143.000 dinarjev na mesec za jasli in 110 tisočakov za vrtec. Po predlogu naj bi se prihodnji mesec cene povišale za dobro tretjino.
Sklep, na podlagi katerega so se odločili za to, se glasi:
»Za vse, ki se jim čisti osebni dohodek ne ugotavlja (kmetje, obrtniki, svobodni poklici itd) in je na voljo le podatek o njihovem letnem dohodku, ki služi za davčne ali druge namene, bomo prispevek staršev za VVO odmerili v višini polne oskrbe. Če upravičenec meni, da je ta cena glede na njihov socialni položaj previsoka, naj to utemelji, njegove stvarne socialne razmere pa po potrebi preveri center za socialno delo.« Obrtnikov, ki imajo svoje otroke v vrtcu in jih je »zadal« ta sklep, je v metliški občini okoli 15. Seveda se zaradi tega vglavnempri-tožujejo, saj morajo nekateri sedaj plačevati precej višjo oskrbnino za svoje otroke, kot bi jo glede na svoj dohodek, ugotovljen na davčni upravi
P^av ta dohodek oziroma plačevanja oskrbnine za vrtec na podlagi
potrdila z davčne uprave je zadnja leta predmet marsikaterih žolčnih razprav. Dogajalo se je, da je na primer obrtnik za svojega otroka na podlagi potrdila o dohodku z davčne uprave plačeval manjšo oskrbnino kot delavka iz Beti. Kraj je majhen, ljudje se med seboj poznajo, vidijo, kako in kje kdo živi, s kakšnim avtomobilom se vozi In če je obrtnikova žena otroka pripeljala v vrtec iz nove hiše in v dragem avtomobilu, za oskrbnino pa plačala toliko ali celo manj kot delavka, ki s svojo družino in skromnimi dohodki živi v tesnem družbenem ali podnajemniškem stanovanju, je gotovo, da tu nekaj ni v redu. Po drugi strani pa je spet res, da, kar se dejanskih dohodkov tiče, nikakor ni moč izenačiti vse obrtnike, kaj šele obrtnike s kmeti ali ljudmi, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici V Metliki se goto vo urar ali moški frizer po »teži« nikakor ne more meriti z dobro stoječilm gostilničarjem ali proizvodnim obrtnikom.
Ti imajo po zgoraj navedenem sklepu sicer možnost, da se na to pritožijo in svoj dejanski socialni položaj utemeljijo oziroma ga preveri center za socialno delo. Na koncu pa se kljub temu zastavlja vprašanja zaupanja v pristojne službe, v tem primeru v upravo za družbene prihodke. Tokrat to nezaupanje prihaja od druge strokovne službe, in to na republiški ravni
A.B.
iz Trebnjega. Vrednost preureditvenih del je 500 milijonov din.
• Kmetijska zadruga Krka ima 46 trgovin. Veliko njihovih trgovin na podeželju ne ustvari čistega dohodka, zato jih upravičeno imenujejo socialne trgovine. Da bi šli v korak z razvojem drugih trgovin na tem območju, je KZ Krka letos obnovila 10 trgovin. -Po obnovi so postale rentabilne.
Nove trgovine so krajani Bršljina veseli, še posebej diskontne prodajalne, kjer je mogoče kupovati precej ceneje pod pogojem, da kupiš več. j p
VRSTA PRIREDITEV
NOVO MESTO — V počastitev novomeškega občinskega praznika bodo športni delavci organizirali v soboto kolesarsko dirko za veliko nagrado Krke na Drski, 29. t. m. pa bo na igrišču osnovne šole Šentjernej pionirska atletska olimpiada. Med prazniku namenjene dogodke prištevajo tudi razstavo v Dolenjskem muzeju, ki so jo odprli 8. septembra in je posvečena 45-letnici prve osvoboditve Novega mesta, sicer pa je precej prazničnih prireditev še pred vrati.
V zvezi z nižjimi obremenitvami so prisotni obravnavali pobudo novomeške tovarne obutve, po kateri naj bi gospodarstvu za polovico znižali prispevne stopnje za sise ter mu zmanjšali carine in uvozne takse. Predsedstvo je pobudo podprlo, čeprav seje posameznim članom zdela zahteva za kar 50-odstotno znižanje vprašljiva. Vendar je res, da prav sindikat zahteva nove mož-
• Po delovnem programu sindikat zahteva najnižji osebni dohodek v višini 450.000 din.
nosti za varčevanje. Republiški svet se zavzema za znižanje ali ukinitev prispevkov za stanovanjsko gospodarstvo, za sis za varstvo pred požari, za obrambo pred točo, za zaklonišča in še nekaterih prispevkov, čemur na seji predsedstva niso nasprotovali.
Na seji so med drugim razpravljali še o delovnem načrtu OS ZSS Novo mesto. S tem programom se občinsko sindikalno vodstvo obvezuje, da bo zahtevalo zaposlovanje odvečnih delavcev in analizo težjih in zdravju škodljivih del ter da bo skrbelo za delavčevo socialno varnost, če omenimo le del številnih v delovnem načrtu zastavljenih nalog. Na seji so izročili Viktorju Bartolju srebrni znak sindikata za delo v novomeškem upokojenskem društvu.
M. LUZAR
Dolenjski izvoz zaostaja za uvozom
NOVO MESTO — V letošnjih prvih sedmih mesecih je Dolenjska bolj povečala uvoz kot izvoz blaga. Do konca julija je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem njen izvoz narasel za 9 odst. ali za nekaj nad 24 milijonov dinarjev, medtem ko je istočasno uvoz poskočil za 12 odst., kar znese blizu 27 milijonov.
V regijski zunanjetrgovinski menjvi še vedno prednjači klirinško tržišče. Tja seje izvoz povečal za 26 odst. ali za dobrih 8 milijonov dinarjev, na konvertibilni trg pa je dolenjsko združeno delo izvozilo v letošnjih prvih sedmih mesecih za 7 odst. več, kar je prineslo dodatnih' 15 milijonov. Uvoz z klirinškega področja je v primerjavi z obdobjem lanskih prvih sedmih mesecev porasel za 14 odst., medtem ko je na konvertibilnem tržišču Dolejska kupila za 12 odst. več blaga.
V zunanjetrgovinski menjavi je Dolenjska zaostala za republiko, saj s povečanjem uvoza in izvoza ni dosegla slovenskega povprečja. Hkrati je na konvertibilnem trgu več kupila kot prodala, in tako ostaja pod republiško povprečno stopnjo pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom. Regijski delež se v republiški zunanjetrgovinski menjavi zmanjšuje zlasti na račun »Krke«, a tudi Iskrinih tozdov, ker ne dosegajo svojega lanskega izvoza.
RAZGOVOR S T. ANDERLIČEM
NOVO MESTO — V četrtek, 29. septembra, ob 19. uri bo v veliki sejni dvorani občinskega sindikalnega sveta javni razgovor z bivšim predsednikom republiške konference ZSMS Tonetom Anderličem. Kot obljubljajo organizatorji pogovora, bo Anderlič odgovarjal na vprašanja o svojih pogledih na politiko in politično zakulisje, o aktualnih družbenih dogajanjih in o svojem položaju »ministra brez listnice«.
KROMPIR KOT DOBRA NALOŽBA
METLIKA — Medtem ko lani krompirja tudi po smešno nizki ceni skoraj ni bilo moč prodati, je letos stanje povsem drugače, s prodajo ni nikakršnih težav, cena pa je v primeijavi z drugimi kmetijskimi pridelki zelo dobra. Kot sedaj kaže, bodo kmetje za kilogram krompirja dobili toliko kot za kilogram grozdja. Kdor je letos posadil veliko krompirja, ima res krompir.
PRVI KUPEC V NOVI TRGOVINI — Med tremi trgovinami, ki jih je KZ Krka odprla v svoji nekdanji prodajalni v Bršljinu, bo zagotovo najbolj obiskana diskontna, kjer je mogoče mnoge reči kupiti tudi ceneje. Na sliki: Janko Še-gina iz Ločne je po otvoritvi prvi stopil v trgovino in zavil k policam, kjer je zloženo diskontno blago. (Foto: J. Pavlin)
S kakovostjo po vsem svetu
Tudi Američanke bodo pomivale posodo v koritih iz Radatovičev — 70 odst. proizvodnje za izvoz — Stalen razvoj in posodabljanje proizvodnje
R AD ATOVIČI — Že drugo leto delajo v tovarni kuhinjskih pomivalnih korit v Radatovičih v treh izmenah. In ne samo to, zadnje čase imajo toliko naročil, da morajo delati tudi ob tistih sobotah, ki bi bile sicer po koledarju proste. Že celo leto v tem obratu metliškega Novolesovega tozda Tovarna kopalniške opreme dela še dodatnih osem iz Metlike »sposojenih« delavcev in tako bo gotovo ostalo še najmanj do konca leta.
Letos naj bi po planu v Radatovičih 54 zaposlenih naredilo 34.000 kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila in po prvem polletju sodeč, ko so plan izpolnili tako rekoč stoodstotno, jim bo to tudi uspelo. Kar 70 odst. letne proizvodnje bodo izvozili, in to izključno na konvertibilna tržišča, vrednost tega izvoza pa bo okoli 1,8 milijona dolarjev. Sedaj v Radatovičih delajo pet tipov korit v osmih barvah, marca prihodnje leto pa bodo začeli izdelovati še pet novih modelov, in to za angleško in itali-
jansko tržišče. Kuhinjska korita iz Radatovičev prodajajo tako rekoč po vsej Evropi, imajo tudi naročila iz Nove Zelandije, odločili pa so se, da se bodo prodali tudi na zahtevni ameriški trg.
• V primeru radatoviške tovarne nikakor ne gre za izvoz pod ceno, ampak nasprotno: na tujih trgih dosegajo zelo dobro ceno, boljšo kot na domačem tržišču. To pa so lahko dosegli le z zelo dobro kvaliteto svojih izdelkov, sodobnim designom, strogim upoštevanjem rokov in seveda stalnim razvojem.
»Stalno moramo uvajati nove modele, to pa zahteva neprenehno posodabljanje opreme in orodij, pripravljamo se na uvedbo računalniško vodene proizvodnje,« je povedal vodja obrata Peter Henčič. Henčič pa seje potožil, da sicer v zgledno urejeni tovarni opažajo, da
delovna disciplina pri nekaterih delavcih šepa. »Ker je večina delavcev dobrih, bomo temu hitro naredili konec.«
Čeprav gre velika večina njihovih izdelkov v izvoz, ne zanemaijajo domačega tržišča. Prodaja na domačem trgu sicer raste, vendar se bojijo, da se bo zaradi velikega padca kupne moči začela ustavljati. Največji domači ku-p>ec njihovih korist so proizvajalci kuhinjskega pohištva Marles, Lipa in Brest ter seveda trgovine s pohištvom.
Čeprav je osnovna surovina za njihovo proizvodnjo iz uvoza, s preskrbo nimajo težav, močno pa jih bremenijo velike zaloge. Na mesec v Radatovičih potrebujejo 36 ton te surovine, naenkrat jim jo lahko s tovornjakom pripeljejo 18 ton, dobavni rok pa je dva meseca. Ker je njihova proizvodnja, zlasti vsa izvozna, vezana na točno določene roke in za znanega kupca, so prisiljeni imeti precejšnje zaloge. A za sedaj se temu pač ne morejo izogniti.
A.	B.
Novomeška kronika
BRIGADIRJI — Nekdanji brigadirji, ki so se pred dnevi srečali na Trški gori, so bili tako zavarovani sami vase, da so slabo ali pa sploh ne prisluhnili nastopu šola-rčkov v njihovo čast. Razočaranje nadobudnežev, ki so se gotovo pripravljali več dni in veliko ur, je bilo veliko. Na Trški gori je bil tudi Milan Kučan, kije Tonetu Anderliču rekel, da bo moralo slovensko mladinsko predsedstvo na eni prihodnjih sej razpravljati o konzervativnih parolah, ki so lepšale srečanje. Med drugim je pisalo tudi: »Delu čast in oblast«. Tega Kučana je res škoda za partijo.
POJEDINA — V Bršljinu je KZ Krka odprla tehnično trgovino. Slovesnost je spremljala obilna pojedina, ki pa je ni bila deležna samo peščica povabljenih velmož, ampak vsak, ki je prišel mimo. Dogodek je bil tako neverjeten, da so neko ženico komajda nagovorili, da je vzela sendvič. Mislila je namreč, da ga bo morala plačati. Tako kot vse v življenju.
ROTOVŽ — Mestne očete smo pred kratkim pohvalili, da kar dobro skrbe za rotovž, nekdanjo mestno hišo, saj so celo dali popraviti uro, ki seje ustavila od neprestanega gledanja. Pohvala pa daje potuho, s taistega rotovža je že nekaj dni zatem odpadel velik kos pločevine in nekaj dni ležal za bronastim poprsjem Janeza Trdine, ki se tovrstni dolenjski nemarnosti ni preveč čudil, saj jih je svoje dni rad in marljivo zapisoval.
Ena gospa je slišala, da dobe v mestni pekariji vsak dan le 15 do 30 kil tako imenovanega ljudskega kruha. Aleksander Veliki bi rekel: »Preveč zame, premalo za ljudstvo«. In farso ukinil.
■3
V času od 8. do 14. septembra so rodile: Majda L^vak iz Črnomjja — Leonida, Milena Žnidaršič iz Žužemberka — dečka, Zvonka Mrgole iz Telčic — deklico, Cirila Zupančič iz Straže — Vesno, Darinka Radovič iz Vinice — Melito, Cvetka Rupar iz Zavratca — Dominika, Mojca Tolič iz Črnomlja — Sandro, Nada Horvat iz Malega Modruš Potoka — Krešimirja, Terezija Košiček iz Žužemberka — Mirka, Frančiška Zalokar iz Podlipe — Tadeja, Anica Mravinec iz Po-dklanca — Matejo, Marjanca Jordan iz Zameškega — Aleša, Jožica Brajer z Glinka — Špelo, Marica Kaštrun z Vrhtrebn-jega — Leo, Nada Duhanič iz Vel. Mraše-vega — Petra, Barbara Mrzljak iz Ribnika — Ivano, Martina Pust iz Brezove Rebri Polono, Stanka Penca z Male Cikave — Mitja, Ankica Petrina iz Orljakovega — Mihaela, Dragica Fink z Uršnih sel — Leo, Miljana Komes iz Dol. Gradišča -Miha, Nevenka Pretnar iz Gradca — Tonija, Mojca Konda s Trate — Martino, Jožica Sršen iz Volovnika — Samantho, Ljubinka Vasiljevič iz Žabje vasi — Ra-nko, Silva Trošt iz Dolenjega Kamenja — dečka, Vida Pirc iz Raven pri Krškem — deklico.
IZ NOVEGA MEST A: Anica Lamut s Ceste herojev 32 — deklico, Zora Miloševič iz Ragovega 7 — Suzano, Jerneja Meglič iz Šolske 14 — Urško, Jožica Kump iz Kristanove 34 — Marka, Ema Krašovec iz Lobetove 20 — Loretto, Nevenka Radoševič, Slavka Gruma 4 — Tamaro.
Čestitamo!
Sprehod po Metliki
V MERCATORJEVI OKREPČEVALNICI JURČEK, kjer je šef nekdanji lea-der metliške mladine Branko Ivičič-Mica, ne prodajajo samo hitro pripravljenih jedi, močnih in manj močnih pijač, ampak tudi — knjige. Pa ne bukve o alkoholu,, pijancih in drugih propadlih tipih, ampak knjige metliških avtoijev. Mica je poskrbel, da imajo za šankom vse tiste bukve, ki jih je moč kupiti tudi v Belokranjskem muzeju. Tako lahko sežejo naslanjajoči se na točilno mizo po Dulaiju, Bevku, Bečaju, Rusu, Indust bagu itd. Branko si pač misli: če nočejo jasli h kravi, naj gre krava k jaslim.
V ULICI 1. MAJA 2 je stanovanjski stolpič. Pred leti mu je neurje, kije divjalo po Metliki, odneslo streho. Popravili sojo, vendar površno in slabo. Stanovalcem, ki stanujejo v stanovanjih na podstrešju, teče voda po pohištvu, in sicer kar dvema družinama. Za omarami jim rastejo gobe. Razumljivo je, da so prizadeti že večkrat obiskali uslužbence samoupravne stano-yanjskeskupnosti, telefonirali so že ničko-likokrat, a vse zaman: kot bi metali bob ob steno, kot bi se pritoževali popolnoma gluhim ljudem. Morda pa bodo te napisane besede le koga zbodle, da bo pretegnil ude in poskrbel za popravilo puščajoče strehe v Ulici 1. maja 2.
VEČNAMENSKI MATJAŽ RUS ni samo pisec govorov županskemu kandidatu Janezu Vraničarju-Luigiju, ampak je tudi član gostilniškega šankarskega ansambla Popolnočne kočije. Če povabijo ta bend nastopat kam v dvorano, se Tjaži izmotava z besedami: »Veste, naš ansambel je težko ozvočiti. To je eno. Drugo pa je tudi res, da mi nismo za nastope v dvoranah. Mi smo bolj tako. Mi smo za v gostilne.«
IZ NK&H OBČIN
Črnomaljski drobir
ČOLNI — Delavska univerza bo na željo Belokranjcev letos prvič pripravila tudi tečaj za vodenje čolnov. Glede na padanje življenjskega standarda je malo verjetno, da si bodo začeli ljudje kupovati čolne. Bolj razumljiva razlaga bi bila, da bi bili radi pripravljeni, ko se bodo začele potapljati ladje in bodo morali poskakati v reševalne čolne.
PARKIRNI PROSTORI —vO pomanjkanju parkirnih prostorov v Črnomlju smo v tej rubriki že pisali. Zgodilo seje celo, da je moral novopečeni sekretar občinske konference Socialistične zveze že dvakrat plačati miličnikom kazen, ker je avto parkiral na pločniku nedaleč od svojega delovnega mesta. Na nekdanjem urejenem parkirnem prostoru, kjer so včasih puščali svoje jeklene konjičke funkcionarji družbenopolitičnih organizacij, je namreč gradbišče. Zrasla bo nova stavba — policije.
KMET — Delegate semiške krajevne skupnosti je na seji občinske skupščine zanimalo, zakaj ne more postati kmet občan, ki še ni dopolnil 25 let, če pa se polnoletnost šteje od 18. leta. Dobili so odgovor, da mora fant, ki hoče biti kmet, a je mlajši od 25 let, končati najmanj dveletno srednjo kmetijsko šolo. Kar lepo je videti, kako se časi spreminjajo. Včasih so očetje vpili na mulce, ki jim niso dišale šolske knjige: »Če se ne boš učil, boš pa kmet!«
Drobne iz Kočevja
PRENOVA POLITIKE — V Kočevju so sicer nekoliko z zamudo le začeli prenavljati politične organizacije. Te dni so nanovo prepleskali notranjost »rdeče hiše«, kjer je sedež občinskih družbenopolitičnih organizacij.
ODKUPUJEJO GOBE — V Kočevju spet odkupujejo gobe, in sicer zdaj le jurčke in lisičke, oboje po 10.000 din kilo. Ni še znano, če so se mimo tega, organiziranega odkupa pojavili spet odkupovalci iz Italije, ki prihajajo sem zadnja leta in so resna konkurenca domačim, saj plačujejo več.
PO TOALETNI PAPIR V TUJINO — Naši občani pa odhajajo po nakupih predvsem v Avstrijo, kjer so živila in drugo cenejši kot pri nas doma. Pravijo, da se jim splača kupiti tam celo toaletni papir, kar ni čudno, saj stane pri nas paketič štirih rol povsem navadnega toaletnega papirja že preko 6.100 (se pravi precej več kot pol starega milijona). Občani pravijo, da postaja tudi sranje drago, in to zato, ker nismo prej učinkovito poskrbeli za tiste, ki so »vse zasrali«.
NATURALNA PLAČILA — Tekstilna je v resnih težavah in si za izplačilo plač izposojajo denar pri tistih, ki še imajo vsaj malo glave nad vodo. Nekateri že plačujejo dolgove s svojimi izdelki, povsem blizu tega pa je še nekaj podjetij (Oprema, Lik itd.). Zastavlja se vprašanje, če člani ZK v teh podjetjih lahko tudi partijsko članarino plačujejo z odejami, deskami, ponjavami itd.?
Ribniški zobotrebci
VLOM V VIDEO — Trenutno je vsaj na zunaj videti najlepša stavba v Ribnici bivša delavska univerza, ki jo je zdaj dobila v upravljanje mladinska organizacija. Njena notranjost je še precej neurejena, a bodo za ureditev poskrbeli kar sami mladinci s prostovoljnim delom. Je pa v njej že zasebni video klub, za katerega je precejšnje zanimanje, saj so vanj te dni tudi že prvič vlomili. Zanimivo je tudi, da ta naj-lepša stavba še vedno nima svojega stranišča.
PLAVALNI BAZEN ZAPRT — Poročali smo že, daje ribniški plavalni bazen obratoval okoli dva meseca. Potem so ga spet zaprli. To so storili predvsem zato, ker urejajo kotlovnico in toplotno postajo v stari šoli, ki jo prenavljajo. Po obnovi šole, kar bo po predvidevanjih končano čez mesec dni, bo zelo verjetno bazen spet odprt in bodo v njem organizirali tudi tečaje za neplavalce, je povedal sekretar ZTKO Marjan Hojč.
Trebanjske iveri
m
lil
IZ NKŠIH OBČIN
Za varstvo brezplačen dopust
V vzgojno-varstveni organizaciji Oton Župančič so jeseni odklonili okrog 120 otrok — Starši ne vedo, kako naj delajo in varujejo otroke_
ČRNOMELJ — Črnomaljska vzgojno-varstvena organizacija Oton Župančič z enotami v Loki, na Čardaku in v Semiču se že vrsto let srečuje s prostorskimi težavami, vendar ji je doslej še uspevalo, da so pozitivno rešili prošnje staršev, kjer je bilo varstvo otrok najbolj pereče. Letos pa jim niti to ni več uspelo.
PROBLEMI SO — Romi v Račjem selu so pred časom novinaiju Dolenjskega lista povedali, da z direktorico Centra za socialno delo Trebnje Anico Miklič, ki se posebej ukvarja z romsko problematiko, nimajo problemov. Mikličeva, ki je bila priča ob tej odkritosrčnosti Romov, seje tedaj le hudomušno nasmehnila. V teh časih, ko se jez med možnostmi družbe in izraženimi potrebami Romov v trebanjski občini vse bolj veča, pa se Mikličeva boji, da bodo Romi kmalu rekli, da imajo probleme z njo. Tuberkuloza pri Romih je v porastu, nataliteta tudi in prav tako kriminal!
(NE)PRIČAKOVANO? — Nedavno povišanje plač šolnikov za okrog 30 odst. je sprožilo v gospodarstvu precej vprašanj, češ kako si to lahko privoščijo, ko pa smo pri nas vse bolj na psu. Toda očitno so med zaskrbljenimi tudi taki, ki so se požvižgali, ko so bili v prosveti mizerno plačani. No, glede zadnjega povišanja p' na šolah je tako jasno, da, če to ne bi bilo v skladu z družbeno sprejetimi merili, ne bo kazalo drugega, kot stanjšati kuverte ob koncu leta.
DAREŽLJIVOST — Čeprav politični možje v trebanjski občini niso najbolj zadovoljni z odzivom na poziv SZDL, naj evidentirajo možne kandidate za člana predsedstva Slovenije, so lahko brž potolaženi le, če se ozrejo k močnejši sosedi -novomeški občini, kjer niso imeli nobenega predloga, Trebanjci pa kar šest. Občinska frontna organizacija v Trebnjem je dobila priznanje celo na medobčinskem svetu SZDL v Novem mestu. Trebanjci bi morda lahko posodili sosedom vsaj ideje (če že ne ljudi), kako do uspeha.
V Loki so letos jeseni odklonili 20 otrok, na Čardaku 47, v Semiču pa okrog 50. Trudili so se, da bi bilo negativno rešenih prošenj čim manj, skupaj s komitejem za družbeni razvoj pa so celo pretresali možnost, da bi v vsak oddelek sprejeli vsaj še 5 otrok. Toda že sedaj v vrtcih ne dosegajo minimalnega prostorskega normativa, 1,75 kv. metra prostora na otroka. V vseh treh enotah skupaj je že sedaj glede na ta normativ 55 otrok preveč, stiska pa je v nekaterih oddelkih tako velika, da za kosilo nimajo kam postaviti mize. V Črnomlju celo za obvezno malo šolo nimajo prostora, zato jo črnomaljski otroci obiskujejo popoldne, vaški, ki se vozijo, pa imajo pouk v mladinskem klubu.
Največjo stisko pa imajo v Semiču, in sicer v jaslih. Veliko delavcev, ki so v glavnem zaposleni v Iskri, je priseljenih, tako da nimajo druge možnosti kot or-
SEKRETARJI V RIBNICI
RIBNICA — Sekretarji predsedstev OK ZK občin ljubljanske regije bodo na pobudo medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica obiskali 23. septem-| bra Ribnico. Najprej bodo imeli posvet, nato si bodo ogledali podjetje Riko, ki je eno najuspešnejših v ljubljanski regiji, na koncu pa še prenovljeni dom na Travni gori, s katerim zdaj upravlja Ga-| silska zveza Slovenije.
Po zahodnem vzoru
Manjše zaokrožene stanovanjske soseske pri _____________Ribnici____________
RIBNICA — V Ribnici s poizkusom pozidave nekaterih območij v zadnjem obdobju nimajo sreče. Občinski izvršni svet je na zadji seji obravnaval ponudbe projektantskih organizacij o načrtih za pozidavo območja med Gorenjimi Le-povčami in Dolenjimi Lazi.
Po teh načrtih naj bi bilo na tem območju 10 do 15 zaokroženih stanovanjskih sosesk, med katerimi bi bili zeleni pasovi. Skupno naj bi tu zrastlo okoli 350 hiš, predvsem zasebnih. Take so zamisli nekaterih projektantskih organizacij, ki se zgledujejo po sodobnih ureditvenih prijemih v svetu, predvsem na Zahodu.
Izvršni svet je ponudbe pregledal, ni pa se še odločil, komu bo zaupal izdelavo prostorsko-ureditvenih aktov. Rok za izbiro ponudb je namreč 30. septem-ber.
Izvršni svet seje odločil za širši zazidalni načrt zato, ker je pri manjših prišlo do zapletov. Menijo, da bo tako lažje sprejeti akt o prenehanju lastninske pravice nad večjim kompleksom zemljišč. So pa še druge ugodnosti, npr. cenejše komunalno urejanje zemljišč.
J. P.
Razgibali življenje
j Nasprotniki pravijo, da gre za nekoristno zaprav-Ijanje časa______________________
RIBNICA — Tudi v ribniški občini I so pričeli z akcijo »Razgibajmo življenje«, ki poteka pod geslom »Sonce, voda, zrak, svoboda«. Prva taka prireditev je bila 11. septembra, in sicer kolesarski izlet na okoli 12 km dolgi progi Ribnica—Žlebič—Lipovščica—Kot | —Jutjevica—Ribnica.
»Ker je bila to prva prireditev akcije in so se je udeležili tudi otroci, smo izbrali lažjo in krajšo progo, saj seje vedno treba prilagoditi sposobnosti najmanj vajenim in sposobnim,« je povedal sekretar občinske ZTKO Marjan Hojč. »Udeležba je bila za ribniške razmere dobra, saj seje odpeljalo na izlet 25 kolesarjev. To nas je opogumilo, da smo že v nedeljo, 18. septembra, spet organizirali izlet, tokrat peš na Sveto Ano, znano izletniško točko v Mali gori.«
Hojč pravi, da bodo s takimi akcijami nadaljevali na približno vsakih 14 dni skozi vse leto. Menijo namreč, da bo vse to koristilo zdravju udeležencev teh akcij.
Resnici na ljubo pa moramo zapisati, da so v Ribnici tudi ob sedanjih akcijah —■ kot tudi ob vseh drugih — povsem nasprotna mnenja. Niso redki tisti, ki vidijo v takih izletih le nekoristno zapravljanje časa.
J. PRIMC
ganizirano varstvo. Ker pa so bili otroci odklonjeni, odhajajo starši celo na brezplačne dopuste, da varujejo otroke. Če pa bi se v vrtcu odločili za družinsko varstvo, bi morali najti vsaj 5 družin z ustreznimi prostorskimi in kvalifikacijskimi pogoji, kar je zelo težko. »V Iskri pravijo, da mora biti vrtec glavni pobudnik za reševanje teh problemov, menim pa, da mora tudi delovna organizacija skrbeti za svoje delavce,« pravi ravnateljica vzgojno-varstvene organi-
Marija Miketič
Lažje do tečajnikov kot do predavateljev
Delavska univerza je tudi letos pripravila  novosti_______________________
ČRNOMELJ — Delavska univerza pri Zavodu za izobraževanje in kulturo (ZIK) v Črnomlju je šele lani močno razširila program tečajev, ki so bili v glavnem zelo dobro obiskani. To je razumljivo, saj so v ZIK znali prislulmiti pobudam, ki niso prišle le iz Črnomlja, ampak tudi iz Metlike. Dokaz več, da je tovrstnega izobraževanja v Beli krajini že dolgo manjkalo.
»Lani je bilo največ zanimanja za krojenje in šivanje, gospodinjski tečaj in angleški jezik za predšolske otroke,« pove Marija Miketič, tajnica ZIK in strokovna delavka za izobraževanje. »V delovnih organizacijah smo zbrali podatke, daje veliko ljudi brez osnovne šole, zato se že nekaj let trudimo, da bi imeli osnovno šolo za odrasle, a doslej še ni zaživela.« V letošnjem šolskem letu bodo znova poskusili, Belokranjci pa bodo poleg omenjenih tečajev lahko izbirali še med tečajem angleškega jezika za šolske otroke in odrasle, tečajem nemščine in slovenščine, strojnega pletenja, strojepisja in računalništva, tečajem za vodenje čolnov in vodenje knjig v zasebni obrti ter higienskim minimumom. Pripravljeni so odpreti tudi oddelek ob delu katere od srednjih ali višjih šol, glede na predloge tečajnikov pa morda še kateri tečaj. Zato do 15. oktobra ne sprejemajo le prijave, ampak tudi pobude.
»Lani smo imeli 160 tečajnikov, pričakujemo pa, da jih bo letos še več. Priznam, da je lažje dobiti tečajnike kot predavatelje. Največ težav imamo s prostorom; saj sedaj gostujemo po celem Črnomlju, najbolj, pa nam pomaga osnovna šola v Zupančičevi ulici. Naša želja je, da bi prišli do svoje učilnice, vendar v kulturnem domu, kjer je sedež ZIK, ni možnosti,« potarna Miketičeva.
M. B.-J
zacije Dragica Valenčič. »Pohvaliti moram črnomaljski tozd IMV, kije bil pripravljen rezervirati mesta v vrtcu za otroke svojih delavcev in to povrniti v materialnih dobrinah in denaiju. Kako
• V črnomaljski vzgojno-varstveni organizaciji so bili prepričani, da bodo v teh kriznih časih njihove enote prazne, a je ravno narobe. Čeprav se jim v vrtcu zdi, da so njihove usluge drage, pa starši pravijo, da si lahko privoščijo le varstvo otrok v vrtcu, ker nimajo tolikšnih prejemkov, da bi plačevali privatno varstvo. Skoraj tretjina staršev plačuje najnižji prispevek, medtem ko je najvišjega, ki znaša v jaslih 195.500 din, za predšolske otroke pa 149.900 din, plačalo le 0,7 odst. staršev.
pa se bomo glede na prostorsko stisko znašli vnaprej, ne vem. V programu samoprispevka v tem srednejročnem obdobju je dograditev vrtca v Semiču zapisana na zadnjem mestu, a so nam že povedali, da ne bomo prišli na vrsto. Ker je srednjeročno obdobje prekratko in ker so šole vedno pred nami, vrtci.«
M. B.-J.
V predalih ne bo s programi nič
Časi velikih naložb so mimo — Izhod v obrti?
TREBNJE — Kako naj politika pomaga potegnili gospodarski voz iz blatnih kolesnic, o tem so se spraševali na zadnji seji predsedstva v Trebnjem. Če manjka programov, bi bilo nujno, da se Trebanjci čim-prej zmenijo, kajti vse bolj bo dragoceno sleherno novo delovno mesto. Vedo namreč tudi to, da so časi velikih naložb, ko so zaposlovali po več deset in sto delavcev hkrati, nepreklicno mimo.
In prav zato trebanjske obrtnike moti samo jadikovanje, ki ne vodi nikamor drugam kot še globlje v blato, iz katerega se bo še težje izkopati Zmajujejo namreč, da imajo nekateri močnejši obrtniki — kakšnih deset bi jih lahko našteli — programe, s katerimi bi lahko zaposlovali tudi 20 do 40 delavcev. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, zakaj so ti čudodelni programi še zmeraj zaprti v predalih, kje so blokade, da jih ne razvijejo? Ali ni že kar simptomatično to, da Trebanjci ne poznajo še nobene pogodbene organizacije združenega dela?
Žongliranje s črnomaljskimi srednješolci
Kako se prilagoditi na-valu ali pomanjkanju
ČRNOMELJ — Čeprav imajo v črnomaljski srednji šoli Edvarda Kardelja končno 16 oddelkov, kar je bil njihov dolgoletni cilj, pa zadovoljstvo le ni popolno. Greni ga občutek nemoči, saj nikoli ne vedo, kakšno bo v prihodnjem šolskem letu zanimanje za posamezno usmeritev. Medtem ko so imeli pred leti težave, da so napolnili razrede v družboslovju in naravoslovju, je letos v I. razredu družbosloja kar 36 učencev, v naravoslovju pa 30. In le ena prvošolka se vozi iz Novega mesta, vsi ostali so Belokranjci Vse drugače pa je v kovinarski šoli, kjer so imeli doslej velik naval učencev. Zato so tudi letos poleg skrajšanega programa razpisali 2 oddelka srednjega programa, torej IV. stopnjo. Medtem ko se je iz Hrvaške tako kot pretekla leta za to šolo odločilo 20 učencev, sta se iz črnomaljske občine sprva vpisala le 2. Do začetka pouka se je nabralo vsega skupaj 43 bodočih kovinarjev, in to kljub temu da je bilo v Beli krajini za to šolo razpisanih več kot 40 štipendij. Torej bi jo lahko dobil
vsak belokranjski fant, ki bi se odločil za to šolo. Kaj je vzrok za tako slab odziv? Morda teža ve v Bel-tovem tozdu Mehanska obdelava? Ali morda to, da je vse preveč napisanih in izgovorjenih besed o podpori drobnemu gospodarstvu, premalo pa je narejenega v praksi? Ali kaj tretjega? O tem lahko le ugibamo.
Časa za ugibanje, kaj bo storila republiška izobraževalna skupnost, pa niso imeli na črnomaljski srednji šoli, ko so morali I. septembra začeti s poukom. Stališče republiške izobraževalne skupnosti je namreč, da ne bo dajala denarja za oddelke, ki imajo manj kot 30 učencev. V kovinarski šoli niso mogli začeti pouk s 43 učenci v razredu, saj bi za to morali na novo opremiti učilnico. Da bi jih nekaj preusmerili, ni bilo mogoče, kajti v Novem mestu so vse šole razen lesarske zasedene. Tako so brez sklepa izobraževalne skupnosti, ki je o primeru tukajšnje kovinarske šole razpravljala šele 20. septembra, razdelili učence v 2 oddelka Pozneje ju nameravajo združiti, manj uspešne učence pa preusmeriti v skrajšani program. Upajo, da bodo kljub tej samovolji na republiški izobraževalni skupnosti uvidevni do šole in ji namenili nekaj cvenka, da je ne bodo pokopali materialni stroški, ki nevzdržno naraščajo.
M. BEZEK—JAKŠE
GOZDNA OFENZIVA
RIBNICA — Te dni je v gozdovih v ribniški občini prava ofenziva na gobe. Posebno veliko jih je po zadnjih deževjih, prej pa je bila zaradi suše bera izredno slaba, pravzaprav je sploh ni bilo. Zamujeno gobarji pridno nadoknadijo in presežke gob predajajo odkupni postaji v Stari cerkvi po 10.000 din kilogram.
MED RIBNIŠKIMI VOJAKI
SVEČANA ZAPRISEGA — Tudi v ribniško vojaško enoto prihajajo te dni novi mladi vojaki. Že prvega oktobra bodo svečano zaprisegli. Že po tradiciji se bodo te slovesnosti udeležili starši in drugi sorodniki vojakov, mladina in predstavniki družbenopolitičnega življenja občin Ribnica in Kočevje.
SREČANJE STAREŠIN — Nedavnega srečanja vojaških starešin, ki so nekdaj službovali v ribniški vojaški enoti, seje udeležilo okoli 200 starešin in njihovih družinskih članov. Ogledali so si vojašnico, podjetje Riko, zvečer pa je bil zanje družabni večer s plesom.
LESARJI V DOMU JLA — Kolegij članic Slovenijalesa, katerega član je tudi ribniški Inles, bo 29. septembra v Domu JLA v Ribnici. Ribniški Inles, ki praznuje 40-letnico obstoja, bo ob tej priložnosti pripravil razstavo vseh proizvodnih programov Inlesa od njegove ustanovitve do danes.
PRELIVAJO MAGISTRALKO — Cestno podjetje Novo mesto je začelo prelivati posamezne cestne odseke magistralne ceste po občinah Kočevje in Ribnica. Najprej so prelili odsek od meje z občino Ljubljana-Vič do Žlebiča, zdaj potekajo dela na območju od Jasnice do Koblarjev (na fotografiji), kot zadnji pa bo na vrsti odsek od Brega do Kočevja. Na tem odseku magistralke, kije dolg prek 25 km, bodo ponovno prelili okoli 9 najbolj poškodovanih odsekov, kar bo veljalo 1,89 milijarde dinarjev. (Foto: J. Primc)
GOBE IN ZOBJE
KOČEVJE — Gobe z zobmi pravzaprav nimajo prave zveze, če opustimo dejstvo, da jih jemo. Pa vendar imajo še drugo, za zobe v novejšem obdobju odločujočo zvezo. Tako imenovana participacija za zobozdravstvene storitve je zdaj izredno visoka. Zamenjava malo večje plombe na zobu velja kar okoli 60.000 din, na kar te pri zobozdravniku dobronamerno opozorijo že vnaprej in tudi predlagajo, kako lahko zbereš denar za participacijo: nabiraj gobe.
P-c
Negospodarstvo brez izgub
Stvarni osebni dohodki upadli manj kot v gospo-__________darstvu_________
KOČEVJE, RIBNICA — Organizacije združenega dela s področja negospodarstva občin Kočevje in Ribnica so v prvem polletju letos poslovale brez izgub. Dosegle so tudi ugodnejša gibanja poslovnih rezultatov, čeprav vrednostni kazalci še zaostajajo za republiškim povprečjem, kar kaže na slabši ekonomski položaj zaposlenih v teh dveh občinah.
Poročili SDK za obe občini ugotavljata, da so se sredstva za kosmate osebne dohodke v obeh občinah bolj povečala kot v gospodarstvu teh dveh občin, vendar so kljub temu povprečni osebni dohodki zaposlenih v negospodarstvu realno padli, in sicer v ribniški občini za 10,4 odst. (v ribniškem gospodarstvu za 11,9 odst.), v kočevski občini pa za 8,8 odst. (v kočevskem gospodarstvu za 13,6 odst.).
V teh podatkih so letos v kočevski občini prvič upoštevani podatki za dom starejših občanov (v ustanavljanju), v ribniški občini pa za center za socialno delo.
J. P.
Skrceniia
Moja dežela.
IZ 13 OKOLIJ EVIDENTIRALI 6 KANDIDATOV
TREBNJE — Na predsedstvu občinske konference SZDL so ocenili dosedanje evidentiranje možnih kandidatov za člana predsedstva Slovenije kot zadovoljivo. Evidentirali so manjši kolektivi, veliki pa nič, potem bodo pa spet govorili, daje vse zrežirano, je dejal sekretar občinskega sindikalnega sveta Miran Jurak. Čeprav je rok, določen na republiki, že potekel, menijo, da bi bilo prav, če bi rok podaljšali do konca septembra. Temeljne kandidacijske kon-frence bodo do 15. oktobra, občinska kandidacijska konferenca pa do 21. oktobra. Iz trinajstih okolij so T rebanjci evidentirali za možnega kandidata za člana predsedstva SRS Cirila Pevca, Mirana Goslaija, Marka Bulca, Toneta Anderliča, Mojco Drčar-Murko in Naceta Dežmana.
Manj sestankovanja, več stroke
Gozdna uprava ima po ukinitvi tozda dosti delavcev za samoupravo
MOKRONOG — »Tu čutimo, daje veliko manj sestankovanja. Prej nam je zmanjkovalo ljudi za samoupravo. Sicer pa so pri nas osebni dohodki zelo slabi in smo bolj na repu trebanjskega združenega dela,« je povedal Ivan Horvat, ki je od 1. aprila letos upravitelj gozdne uprave v Mokronogu.
Po spremembi samoupravne organiziranosti v Gozdnem gospodarstvu Brežice se je namreč bivši tozd Gozdarstvo Mokronog združil še z nekaterimi tozdi v tozd Gozdarstvo Brežice. 36 zaposlenih v zdajšnji gozdni upravi v Mokronogu upa, da se bo položaj gozdarstva le izboljšal in tako pričakujejo tudi debelejše kuverte. Zavedajo se, da je v škripcih celotna lesnopredelovalna
industrija, kar se seveda pozna tudi v gozdarstvu. O kakšnem žagarskem obratu v Mokronogu ne morejo resno razmišljati, čeprav bi jim vsaj delna
• Gozdni delavci, gojitelji, revirni gozdarji in delovodje mokronoške gozdne uprave imajo po ukinitvi tozda veliko manj raznih sestankov, zato pa toliko več časa za strokovno delo. Zaenkrat so dobro opremljeni z ustrezno mehanizacijo, ki jo v celoti nabavljajo in popravljajo v Brežicah.
predelava gozdnih sortimentov nekoliko izboljšala ekonomski položaj, kajti zaenkrat za kaj takega ni denaija, povrhu vsega pa sevniška Žaga povsem zadošča.
»Prihitro je, da bi že zdaj govorili o morebitnih finančnih učinkih drugačne samoupravne organiziranosti. Vemo, da moramo še naprej trdo delati in kar se da zmanjšati stroške, to pa nikakor ni lahka naloga, saj gospodarimo z manj vrednimi gozdovi. Precej je gošč, let-venjakov, dobra polovica gozdov pa je nekoliko boljša. V glavnem so v naših gozdovih listavci. Stroški so veliki, dohodka pa ni, saj je veliko lesa uporabnega le za drva. Po novem zdaj naša gozdna uprava sodeluje tudi z gozdnimi posestniki, kar je bilo poprej v domeni TOK, toda ker kmetje niso in ne morejo biti zadovoljni z odkupnimi cenami, niso pripravljeni sekati,« pravi Horvat.
P. P.
St. 38 (2040) 22. septembra 1988
j IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Cenejša oblačia za otroke
Jutranjkin tozd Orlica iz Brežic je odprt in* dustrijsko prodajalno
BREŽICE — Industrijske prodajalne očitno postajajo vse bolj privlačne tako za kupce kot za izdelovalce. Slednji se na ta način izognejo dolgi posredniški verigi, prvim pa je omogočeno, da kupijo nekaj cenejše blago.
Pretekli četrtek so tako industrijsko prodajalno odprli tudi v breži-
Franc Kovačič, poslovodja industrijske prodajalne Jutranjka v Brežicah
škem tozdu Jutranjke, kjer je zaposlenih okoli 400 delavk. Taki prodajalni ima Jutranjka že v Sevnici in Hrastniku, kjer je bilo po izdelkih te konfekcijske tovarne veliko povpraševanje. Če so hotele delavke iz brežiškega tozda tudi kupiti tako blago, so morale v Sevnico, kjer pa se je pogosto zgodilo, da je blaga zmanjkalo.
»Tako smo se v naši tovarni odločili, da omogočimo nakup blaga z napako še v Brežicah, k čemur nas je spodbudil sindikat. Seveda nova prodajalna ne bo namenjena samo našim delavkam, ampak tudi ostalim kupcem,« je povedal poslovodja nove trgovine Franc Kovačič takoj po otvoritvi, ko je trgovino obiskalo prvih dvajset kupcev.
Kovačič je dodal, da imajo v prodajalni sedaj na voljo domala ves proizvodni program te najbolj znane jugoslovanske tovarne otroške konfekcije. Cene, sedaj predvsem za zimska oblačila, so več kot konkurenčne. Zaradi manjših napak v blagu ali zaradi izdelave je lahko tako oblačilo cenejše za 20 do 40 odst., kar znese pri malo večjem otroškem plašču lahko tudi več kot 60 tisoč dinarjev. Zato v prodajalni računajo, da bodo imeli dovolj kupcev.
J. S.
IZLET POSAVSKIH ČEBELARJEV
KRŠKO — Čebelarsko društvo Krško tudi letos prireja enodnevni izlet za posavske čebelarje. Obiskali bodo izdelovalce panjev — Mizarstvo Krže na Vrhniki, kjer bodo lahko panje tudi naročili in kupili drobne pripomočke. Zatem si bodo posavski čebelarji ogledali kobilarno v Lipici in se srečali s sežanskimi čebelarji. Po ogledu Škocjanske ali Postojnske jame se bodo ob vrnitvi domov poveselili ob skupni večerji v gostilni pri Šentjerneju. Cena izleta z večerjo je 30.000 din, samo prevozni stroški pa so 15.000 din. Prijave sprejema Medex Krško do četrtka, 22. 9.
Slovenija
ZMAGAL BOJAN KOLMAN
SEVNICA — Avto-moto društvo Sevnica je pripravilo preteklo nedeljo ob sevniškem kopališču tekmovanje za voznike koles z motorjem. V spretnostni vožnji in teoretičnem preizkusu znanja cestnoprometnih predpisov seje najbolje odrezal Bojan Kolman, drugi je bil Jože Praznik in tretji Miroslav Mirtelj. Zmagovalna trojka je dobila posebna priznanja in praktične nagrade.
Obnova cest v celoti uspela
V brežiški občini uspešno uresničujejo program obnove lokalnih cest
BREŽ CE — »Ko smo pred tremi leti na ret rendumu glasovali za samoprispevek, smo si seveda zastavili delovni program. V skladu z dotedanjimi izkušnjami — te pa so bile več kot bogate, saj smo imeli doslej v naši občini že štiri samoprispevke — nismo pričakovali popolne uresničitve programa. Zdaj pa že lahko rečem, da bo to naš prvi referendumski program, ki ga bomo v celoti uresničili,« je povedal Tone Jesenko, strokovni vodja sisa materialne proizvodnje v brežiški občini.
Kako uspešno v brežiški občini izvajajo ta program, je mogoče opaziti na vseh lokalnih cestah, ki so v veliko boljšem stanju, kot so regionalne. Slednjih cestarji niti ne vzdržujejo dovolj dobro, ker zato ni denarja, denar pa bi morala prispevati republiška skupnost za ceste. Slabo stanje regionalnih cest seveda razburja občane, zlasti se pritožujejo zaradi ceste proti Bizeljskemu, ki je trenutno v najslabšem stanju.
»Za vsa dela, ki jih opravljamo na lokalnih cestah, bi bilo denarja iz samoprispevka veliko premalo, kajti zanje gre le 1 odst. tega denarja, medtem ko smo pol odstotka namenili za potrebe krajevnih skupnosti. Zato so tembolj pomembni drugi viri, med katerimi
moram na prvem mestu omeniti pogodbo s cestnim in komunalnim podjetjem za izkoriščanje gramoza na površinah, ki bodo po dograditvi HE Brežice pod vodo. Veliko pomoč smo dobili tudi od Cestnega podjetja Novo mesto, ki nam pomaga pri realizaciji programa tako finančno kot strokovno. Skratka, doslej smo že uresničili 80 odst. celotnega referendumskega programa, od tega smo letos v začetku leta uresničili še lanski program. Iz lanskega programa smo letos na novo preplastili z asfaltom 23 km, kar nas je veljalo 520 milijonov dinarjev, letos pa bomo asfaltirali še 30 km cest lokalnega pomena.«
Posebej seje pri teh delih angažirala strokovna komisija, ki je za izvajanje tako imenovanega referendumskega programa morala opraviti oglede cest, izdelati program izvajanja del, skleniti pogodbe z najugodnejšimi izvajalci del in seveda opravljati nadzor. Hkrati komisija ugotavlja, da vsa ta dela ne bodo imela pravega haska, če uporabniki cest ne bodo upoštevali dovoljenih osnih pritiskov, upravljalci in vzdrževalci cest pa vseh normativov za tovrstna dela, predvsem glede odvodnjavanja meteornih voda. Slej ko prej pa ostaja dejstvo, da so lokalne ceste preobre-
Znanja po meri sodobnega časa
Medobčinsko študijsko središče ZK za Posavje uvaja v izobraževalne programe vse več sodobnih tem — Predavatelji znanstveni in politični delavci
KRŠKO — Kaže, da so se medobčinska študijska središča ZK končno le začela reševati spon tako imenovanega idejnopolitičnega usposabljanja, in v svoje izobraževalne programe uvajajo vse več tem, ki so po meri sedanjega kriznega časa. Posebej hvalevredno pa je, da so začela na tečaje, seminarje in predavanja vabiti tudi nečlane, med katerimi je odziv tudi kar se da dober. Zato je mogoče ugotoviti, da se tako komunisti kot nekomunisti zavedajo, da brez več znanja ne bo ne prenove ZK ne izhoda iz krize.
Branka Kastelic, ki vodi posavsko medobčinsko študijsko središče, je povedala, daje med člani ZK vse manj zanimanja za tako imenovane klasične oblike izobraževanja. Letos se politične šole Josipa Broza-Tita v Kumrovcu ne bo udeležil noben Posavec, prav tako je vse manj zanimanja za enoletno politično šolo pri CK ZK Slovenije in vse
druge oblike, kot so trimesečna politična šola, šola marksističnega samoizo-braževanja vse do seminarja za novos-prejete člane ZK, ker je slednjih vedno manj. »S tem splošnim programom imamo vse več težav, saj seje te ali one oblike takšnega izobraževanja udeležila že velika večina komunistov. Po drugi strani pa upada zanimanje za tako obliko izobraževanja tudi zaradi tega, ker so programi večinoma odmaknjeni od sodobnih dogajanj in problemov. Mnogo boljše rezultate smo dosegli pri specialnih programih, te oblike izobraževanja so večinom vezane na stroko, kjer pa tudi prihaja do razlik.
Proti občinski politiki
Novo vodstvo KS Raka terja od občine Krško spremembo dolgoročnega družbenega plana
RAKA — Poprečna starost članov sveta krajevne skupnosti Raka je manj kot 30 let, kljub mladosti pa je ravno temu svetu uspelo zdramiti krajane in jih pripraviti do tega, da spet razmišljajo o prihodnosti tega kraja. »Mladi šolani ljudje, ki smo se vrnili v svoj kraj,« pravi predsednik tega sveta Igor Avsec, »ne želimo industrijskega obrata ali kaj podobnega. Želimo biti samo stanovanjski satelit Krškega z vsem udobjem, ki ga imajo prebivalci večjih mest. In vse naše delovanje je usmerjeno prav k temu, zato tudi ne pristajamo na občinske načrte, po katerih naj bi imela Raka sama in sploh vsa krajevna skupnost leta 2020 ravno toliko prebivalcev kot sedaj.
Te svoje načrte pa mladi z Rake utemeljujejo v tradiciji svojega krajevnega središča, ki je bilo zamišljeno kot mestno naselje in ima celo daljšo zgodovino kot mesto Krško. Hkrati pa tudi v potrebah sodobnega časa, ko si ljudje želijo miru in čistega okolja v svojem bivalnem okolju, medtem ko 12 km ceste do delovnega mesta zanje ne pomeni kdove kakšne razdalje. »Ko smo šli v akcijo za samoprispevek, smo prišli pred naše krajane s temi našimi zamislimi in z njimi uspeli prepričati tudi največje nejevemeže.«
V Raki nameravajo sedanje središče preurediti v kulturne namene; tam naj bi bila v prihodnje nova trgovina s pošto in bifejem, medtem ko naj bi promet speljali izven mestnega središča. O ureditvi mestnega središča se dogovarjajo s strokovnjaki za to področje, prav tako pa tudi o ureditvi mrliške vežice. Velika želja je tudi po ureditvi avtobusne postaje, za katero je zemljišče odstopil tamkajšnji župnik. Ta ima veliko razumevanja za potrebe krajanov, krajani pa za potrebe cerkve. Zdaj poteka preurejanje cerkve in urejanje pločnika ob njej. Vendar ne bodo delali samo v krajevnem središču, marveč se del lotevajo tudi po vaseh. Prihodnje leto bo prišlo
na vrsto asfaltiranje ceste proti Gmajni in Planini, pa tudi regionalna cesta Ri-mšč — Smednik naj bi dobila novo asfaltno prevleko. Tudi na področju telefonije so v krajevni skupnosti odločno zastavili, saj so podpisali občinski družbeni dogovor, hkrati pa so kupili avtomatsko telefonsko centralo s 380 številkami in telefone naj bi dobilo 180 novih naročnikov.
»Mi samo nadaljujemo delo, ki so ga začeli naši predhodniki. Vendar smo svoje delovanje postavili na nove osnove. Predvsem se ne strinjamo z občinskim dolgoročnim družbenim planom, po katerem pri nas ni predvidenih zemljišč za novogradnje. Zato bomo terjali spremembe plana, ker želimo pospešiti naš razvoj. Na Rako in v krajevno skupnost se je že vrnilo precej mladih šolanih ljudi, na fakultete pa odhajajo še nove generacije. Mnogi med njimi se nameravajo po končanem študiju vrniti v domači kraj, mi pa jim moramo omogočiti, da bodo imeli za to vse pogoje,« je trdno odločen Avsec.
J. SIMČIČ
Branka Kastelic, predstojnica medobčinskega študijskega središča ZK za Posavje.
Določene strukture so bolj dojemljive za dodatno izobraževanje, ta ugotovitev velja zlasti za učitelje, druge pa manj. Teh oblik izobraževanja seje udeležilo 8 odst. vseh članov ZK, precejšnje število pa je bilo med njimi tudi nečlanov. Vzrok za tako zanimanje je prav gotovo v tem, da nam je samo v Krškem uspelo privabiti znanstvene delavce in specialiste različnih strok, pa tudi pomembne družbenopolitične delavce. To so znana imena iz našega političnega in znanstvenega življenja. Skratka, v to obliko izobraževanja skušamo vključiti najbolj aktualne teme in najbolj znane predavatelje,« je povedala Branka Kastelic, predstojnica medobčinskega študijskega središča ZK za Posavje.
Letos uvajajo nov program za vodilne v vseh družbenopolitičnih organizacijah, kjer bodo osrednjo pozornost posvetili metodam političnega dela. Pričakujejo več spodbud za povsem konkretne teme. Posebej veliko pozornost posvečajo izobraževanju v TCP Djuro Salaj, kjer organizirajo vsako leto tri do štiri predavanja za delavce tovarne. »Še bolj kot doslej pa se bomo morali ukvarjati z mladimi, do katerih naše izobraževanje še ni seglo, kar je tudi posledica vse manjšega zanimanja za članstvo v ZK. A mislim, da bo bolje, kot bo ZK stopila iz ilegale in jo bo mogoče identificirati v okolju. To pa ji bo uspelo le, če se bo ukvarjala z aktualnimi problemi in jih tudi reševala.«
J. S.
menjene za takšen promet, čemur pa je vzrok tudi slabo stanje regionalnih cest.
»Iz letošnjega programa del smo že asfaltirali 18 km cest, do konca septembra pa bomo asfaltirali še dodatnih 10 km. Asfaltirali bomo ceste Nova vas — Bregansko selo, Velika Dolina — Ponikve, Vel. Malence — Dol. Pirošica. Do srede oktobra bomo asfaltirali tudi nekaj ulic v samih Brežicah ter uredili priključke na krajevne poti, bankine itd. Zaradi velike prometne obremenitve je prišlo do hujših poškodb cestišča na odseku ceste Brežina — Dečna sela, Globoko — lovska koča, kjer bomo položili še 5 cm debel ojačitveni sloj asfalta,« je povedal Jesenko.
J. SIMČIČ
Kdaj bo asfalt?
Dosti imajo praznih obljub o posodobitvi regio-nalke — Velik promet
BUČKA — Krajani Bučke že nekaj časa ponavljajo zahteve po posodobitvi regionalne ceste Škocjan — Bučka — Zavratec — Impoljca, ki je asfaltirana samo na odseku v krajevni skupnosti Bučka. Ne morejo razumeti, kako to, da bodo kmalu asfaltirane okoliške krajevne ceste od Škocjana do Impoljce, glavna prometna povezava pa je še vedno makadamska.
In po tej regionalki vozijo vsak dan delavski, šolski in redni avtobusi v Sevnico, Novo mesto in drugam. Letos je odprta še nova avtobusna proga Sevnica—Bučka—Novo mesto in obratno, na cesti je veliko tovornjakov in osebnih avtomobilov.
Bučklanarjem so že obljubili, da bodo v najkrajšem času asfaltirali vsaj cesto od Bučke do Škocjana, a nič ne kaže, da se bo to kmalu tudi uresničilo. Direktor republiške skupnosti za ceste Andrej Levičnik je Bučklanarjem pojasnil, da je v letošnjem planu predvidena samo modernizacija regionalnih cest. Cestarji imajo predvidenih 95 milijonov dinarjev za modernizacijo ceste skoz naselje Stara Bučka, drugih posodobitev in rekonstrukcije cest pa v letošnjem planu cestarji niso predvideli.
OGLED ZBIRK IN PROSTOROV SEVNIŠKEGA GRADU
SEVNICA — Zavod za kulturo in prosveto Sevnica je pripravil urnik za ogled številnih zbirk in prostorov sev-niškega gradu. Ogledi so možni ob torkih od 15. do 17. ure, ob četrtkih od 10. do 12., ob sobotah od 11. do 16. in ob nedeljah od 15. do 18. ure. Za organizirane skupine je možen ogled tudi po dogovoru po telefonu 81-004. Za odrasle je vstopnina tri, za mladino pa tisočaka. V gradu so na ogled gasilski muzej, muzejska zbirka »Sevnica skozi čas«, baročne freske iz 16. stoletja, zbirka o razvoju šolstva, galerija krasilne umetnosti in poročna dvorana.
Obrt je v marsičem pastorka
Z okrogle mize sevniških obrtnikov in »Občinarjev« na celjskem sejmu
CELJE — V svetuje majhnih podjetij z okrog 80 zaposlenih blizu 50 odst. od vseh skupaj, pri nas pa bistveno manj. Zaskrbljujoče je, daje udeležba drobnega gospodarstva v ustvarjenem družbenem proizvodu manjša in da ni resnejših prizadevanj za izenačevanje pogojev gospodarjenja malega gospodarstva s t.i. velikim gospodarstvom.
To bi lahko bila osrednja misel z okrogle mize na 21. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kamor je sev-niško obrtno združenje spet povabilo na pogovor o položaju obrtnikov občinske funkcionarje. Predsednik OZ Sevnica Slavko Vilčnik je poudaril, da ni razvoja drobnega gospodarstva brez močne-
VRTILJAKA NI USTAVIL NITI DEŽ — Sobotna vesela otroška prireditev V rtiljak, ki sojo pripravili sevniško turistično društvo, Zveza kulturnih organizacij in vrtec Čiciban, je kljub dežju v drugem delu popoldanskega sporeda lepo uspela. Nastopu sleherne skupine, naj je šlo za učence sevniške osnovne šole ali za lutkaije z Jesenic, so otroci pozorno sledili. Drugi so se s svojimi starši zamotili pri ogledu risank, na bolšjem sejmu ali pa z nakupi na številnih stojnicah. (Foto: P. P.)
ga družbenega sektorja, kar se nazorno kaže tudi v stiskah kovinskopredelovalne industrije, kjer so imeli doslej številni obrtniki te panoge dovolj dela; sedanja kriza pa je povzročila zmanjšanje naročil in nemalo obrtnikov je ostalo brez dela.
Od družbe pričakujejo tudi sevniški obrtniki to, da bo zagotovila pravni red in stabilno ekonomijo, saj brez tega ni moč pričakovati, da bodo obrtniki vlagali denar v razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Zdaj tudi obrtnikom trda prede in v marsikateri obratovalnici so že pričeli resno razmišljati, da bi več delavcev dali na cesto. Oblast naj bi nehala zatiskati oči pred črnimi nakupi deviz, kijih obrtniki nujno potrebujejo za uvoz strojev in repromateriala, ampak naj raje omogoči, da bodo obrtniki lahko po zakoniti poti prišli do deviz. Zdaj obrtniki te pravice nimajo niti če izvažajo.
Sevniške obrtnike moti, ker jim zadruge dostikrat v najtežjem položaju obračajo hrbet. Ob tem pa zadrugam njihov položaj omogoča, da si delijo visoke plače, kar daje slutiti, da njihov položaj ni ravno v skladu z rezultati dela. Obrtnike najbolj boli, ker morajo plačevati za repromaterial, nabavljen
mimo zadruge, prometni davek. Opozorili so, da je odgovornost za razvoj drobnega gospodarstva v sevniški občini v planskih listinah prevzela OZ Bohor, te razvojne funkcije zadruge pa, žal, še niso zaživele. Če ne bo prišlo do sprememb, bodo sevniški obrtniki poiskali druge poti, so pudarili v Celju. Direktor OZ Bohor Vojteh Roglič pa je dejal, da se v občini nekateri deli gospodarstva obnašajo do obrtnikov in zadruge nekorektno.
P. PERC
-V.;.*‘i*.;
VEČ KOT 3000 OBRTNIKOV — Toliko jih je razstavljalo na letošnjem 21. mednarodnem sejmu obrti v Celju. Na sliki: Zvone Krgjnc, obrtnik iz Dolenjega Boštanja, pojasnjuje obiskovalcem paviljona sevniškega obrtnega združenja delovanje in uporabnost varilnih aparatov Varpol.
Novo v Brežicah
ČAKAJE NA PENZIJO — Pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje očitno ne dela nobenih socialnih razlik. Tako vsaj bi bilo mogoče reči, potem ko smo izvedeli, da mora tudi nekdanji direktor brežiškega Slovina Ivan Živič čakati na nedvomno zasluženo penzijo cele štiri mesece. Na srečo je ta nekdanji direktor človek starega kova in vedno upa na najboljše, zato se zaradi čakanja na penzijo niti ne razburja preveč, ker je prepričan, da bo nekoč vendarle prišla. Sam o tem ne govori, socialnega pa tudi ne zanima, kako se prebije iz meseca v mesec.
PO BITKI SO VSI GENERALI — Velika turistična prireditev Slovin — pesem — vino, kije po mnenju vseh aktivnih in neaktivnih udeležencev v celoti uspela, še vedno po malem buri duhove. Večina je prepričana, da bi morala prireditev postati tradicionalna, da bi morali nanjo povabiti še več gostov, tudi čez program ni bilo nobenih pripomb. Žal pa si na to prireditev lahko prišel le, če si plačal vstopnico, da ne govorimo o velikih težavah, ki jih je imel moderator prireditve Andrej Pinterič; nikakor ni mogel najti vseh tistih, ki so zadeli na srečelovu. Seveda so vse te kritike dobrodošle, hkrati pa v Slovinu ob tem ponavljajo prastaro modrost, da je po bitki lahko biti general.
BIZELJSKA SELEKCIJA — Naj še enkrat omenimo tudi vinogradniško prireditev Bizeljska trgatev 88. Tudi ta je v celoti uspela, Bizeljanci pa so bili še posebej navdušeni nad Zlato nogometno selekcijo. Ti fantje se ne spoznajo samo na nogometno žogo, ampak tudi na vina, zlasti bizeljska. Z velikim veseljem sojih pili in pokušali, pa vseeno možato ostali na nogah do konca prireditve. Ne gre dvomiti, da bodo fantje prihodnje leto spet dobili vabilo za sodelovanje na trgatvi, saj so tako z nogometom s pivskimi sposobnostmi osvojili srca Bizeljancev.
Sevniški paberki
DIREKTORJA IŠČEJO — V Stillesu že nekaj časa iščejo direktorja, ki bi uspešno nadaljeval sanacijo delovne organizacije. Zagato so zaenkrat premostili z vršilcem dolžnosti in z domačim strokovnjakom. Kadrovska kuhinja deluje tudi že v primeru Inpleta, kjer se okrog novega leta direktor odpravlja v pokoj. Po dosegljivih informacijah sta ponudba in povpraševanje bolj skromna, podobno velja tudi za sposobnosti tistih, ki se ponujajo. In kaj lahko pričakujejo delavci tovarne konv trukcij, kijih bo okrog 80 našlo delo v novo ustanovljeni delovni organizaciji p\> novem letu, od svojega direktorja, ki ga že imajo v tako imenovani kadrovski kuhinji povsem »garniranega«, oni ga pa še ne poznajo? Sicer pa delavci tako vse zvedo ob pravem času vsaj za šankom po »šihtu«.
HIŠNIK — Železničarski blok v naselju heroja Maroka v Sevnici je imel prejšnja leta vedno najlepše urejeno okolico. Zadnje čase so stanovalci drugih blokov »železničarje« spomnili, da ne kaže dremati na osvojenih lovorikah. »Železničarji« so nam potožili, da je za žalostno podobo najbolj zaslužen predsednik njihovega hišnega sveta, ki ne skliče niti sestanka. na katerem bi ga lahko zamenjali.
Krške novice
PRAVILNIK PO MEKI — Ni še dolgo tega, ko je bilo na okrogli mizi o šolstvu slišati iz ust predsednika slovenske izobraževalne skupnosti Nika Žibreta, da obstajajo na Srednji šoli Krško učitelji z Imenom in Priimkom, ki skupaj z učenci med poukom pijejo v gostilni Komočar. Poleg srečnih učiteljev in učencev pa na tej šoli obstajajo tudi malce sebični prosvetar-ji. Na šoli namreč niso bili zadovoljni s svojim pravilnikom za nagrajevanje po delu, pa so novega dali narediti enemu izmed učiteljev. In glej ga, šmenta, ta uči'elj je naredil tak pravilnik, da je bilo najvišje ocenjeno prav njegovo delo. Zdaj so na tej šoli spet začeli z novim šolskim letom in pričakujemo nove vesti.
RAVNATELJ NE SOVRAŽI PLANINCEV — Med planinci, zlasti pa med člani upravnega odbora planinskega društva Bohor Senovo je močno odjeknila vest, da je ravnatelj brestaniške osnovne šole prepovedal delovanje planinskega krožka na šoli. Nazadnje pa se je izkazalo, da ravnatelj sploh ne sovraži ne planin ne planincev, ampak mu je zaradi naše modre prosvetne politike zmanjkalo denarja, da bi lahko nagrajeval mentoija planinskega krožka. Za sedaj je tako, da sta bolj važni matematika in slovenščina kot planinstvo, kar bodo člani upravnega odbora planinskega društva prav gotovo razumeli.
SPET BODEČA NEŽA — Čeprav Senovčani protestirajo, da so prepogosto v tej rubriki, se ne da nič pomagati, kajti ravno ta hip so spet v njej. Pisali smo že o senovškem plavalnem bazenu, kije bil vse dolgo vroče poletje brez vode. Očitno pa to dejstvo m pretirano razbuijalo Seno-včanov, saj so bolj kot bazen pogrešali solidno postrežbo v bifeju ob bazenu. Zanjo pa je odgovoren krški hotel Sremič, ki upravlja tudi to gostinsko enoto. Senovčani so sc tako zelo razhudili zaradi tega bifeja, ker v njem ni mogoče dobiti niti sendviča, kaj šele kaj drugega. Po drugi strani pa se v hotelu Sremič hudujejo na natakarico, ki bojda ustvari premalo prometa. Končna posledica vseh teh stvari pa bo, da bodo Šenovčani predlagali hotel Sremič za TV turistično bodečo nežo.
ROKOMET POMEMBNEJŠI OD NOGOMET A — Naš bivši kolega Živko Šebek se je odločil, da bo postavil krški rokomet na višjo raven. Kaj hitro mu je uspelo izbrati ekipo samih izvrstnih rokometašev, vendar so prvo tekmo izgubili. Dan po tekmi je Živko ves razbuijen hodil po občini in vsi so mislili, da ga je iz tira vrgla izgubljena nogometna tekma na olimpiadi, pa seje končno le razkrilo, daje žalosten zaradi poraza svojih rokometašev.
kultura
in
izobra-
ževanje
Letos nobene knjige več
Knjige iz letošnjega programa Sige in drugih zbirk novomeške založbe šele prihodnje leto? — V leto 1989 pa brez programa?
NOVO MESTO — September se je krepko prevesil v drugo polovico, in ker založništvo pri Dolenjskem muzeju do zdaj Se ni zahtevalo od urednikov knjižnih zbirk, naj predložijo programe za leto 1989, je jasno, da jih tudi v preostalem času do konca tega leta ne bo. Kot se je dalo zvedeti, založništvo tako ravna iz razloga, ker še ne ve, kaj bo z letošnjim programom, saj mu manjka denarja za natis knjig; dokler pa ne bo izpeljano, kar je zastavljeno oziroma sprejeto za izdajo, res ne bi imelo smisla načrtovati kaj novega. Povedali so, da pride letos v poštev kvečjemu še kakšen ponatis, ker manj stane, vse drugo pa naj bi bilo preneseno na naslednje leto. Tako kaže, da je bila monografija o Jakčevem domu, ki je izšla julija, zadnje delo iz programa za letošnje leto.
Pomanjkanje denarja spremlja novomeško založništvo pravzaprav že od prvih dni, kar je ponovno oživljeno in organizirano pri Dolenjskem muzeju. Še kako se namreč pozna, da je dejavnost stekla brez tako imenovanih zagonskih sredstev, oziroma je bila družbena pomoč pri tem le bolj ali manj simbolična, vsekakor pa bolj besedna kot denarna. Literarna knjižna zbirka je izšla brez enega samega dinarja subvencije novomeške kul-
turne skupnosti, čeprav je nastala na podalgi njenega srednjeročnega načrta. Tudi za knjige, ki naj bi v tej zbirki izšle letos, delegati kulturne skupnosti niso pokazali kdove kakšnega razumevanja in naklonjenosti. Pri vsem tem je skrajno nerazumljivo, da Sige, kakor se omenjena zbirka imenuje, ni niti v programu kulturne skupnosti, čeprav je bila pravočasno prijavljena. Očitno si že pri odborih ni mogla izprositi te milosti, da bi bila v papirjih vsaj omenjena, kaj šele, da bi ji bil kdo pripravljen nameniti denarno podporo.
A je, kar je, je pa do volj očitno, da Sige, kakor tudi še nekaterih knjig, načrtovanih v drugih zbirkah, letos ne bo na svetlo. Četudi bi denar zanje ta hip že imeli, ne bi mogle iziti Zamuda je namreč že tolikšna, da bi celo najhitrejša tiskarna komaj zmogla predvideno natisniti v treh mesecih, kolikor še ostane dokonča leta Vse to so dejstva, ob katerih se ne kaže slepiti Lahko le upamo, da zamuda ne bo še večja, in želimo, da bi knjige iz letošnjega programa ugledale dan vsaj za kulturni praznik. Vsaj nekatere. Kontinuiteta izhajanja je dovolj prizadeta že s tem, da novega programa za leto 1989 nihče ne načrtuje.
I. ZORAN
Fotografski simpozij v Novem mestu
Potekal bo pod naslovom Zapisi in realnost — O fotografiji bodo predavali domači in tuji strokovnjaki — Odprli bodo tudi dve fotogi
bodo tudi dve fotografski razstavi
NOVO MESTO — Tu bo od 30. septembra do 2. oktobra fotografski simpozij, ki ga pripravlja Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju s Fotogalerijo Novo mesto. Simpoziju so dali naslov Zapisi in realnost. Tema je torej problem dokumentarnosti fotografije in ta problem bodo poskušali vsak s svojega zornega kota osvetliti nekateri ustvaijalci in teoretiki. Sodelovanje so obljubili Christina Frisinghelli, urednica revije Camcra Austria iz Gradca, Carl de Keyzer iz Genta, Roberto Salbitani iz Benetk pa Brane Kovič iz Ljubljane, Želimir Koščevič iz Zagreba in Slavko Timotijevič iz Beograda.
Simpozij je zamišljen kot pestro dogajanje, saj bo obsegal strokovno-teoretični del z zanimivimi predavanji, razstave in predstavitve načina ustvarjalnosti posameznikov. Da bi obsežen program lahko izvedli nemoteno in v predvidenem času, so se dogovorili, da bo potekal na več mestih, in sicer v Domu kulture, Dolenjski galeriji, hpte-lu Metropol in Fotogaleriji.
Predvideno je, da se bo simpozij začel v petek, 30. septembra, ob 16. uri v dvorani Doma kulture. Kaj se bo vse
• Fotografski simpozij v Novem mestu je namenjen vsem, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo. Nanj pa prireditelji vabijo tudi druge obiskovalce, tiste, ki jih fotografija zanima kot medij in bi se radi udeležili tudi razprav, in vse druge, ki želijo predavanja in pogovore samo poslušati.
dogajalo na tej prireditvi in kaj od nje pričakujejo, o tem bo na uvodni predstavitvi simpozija govoril Dragomil Bole, predsednik komisije za fotografijo
■ V V
pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Takoj zatem pa bo že prvo predavanje. O vprašanju stilov v fotografiji bo govoril Brane Kovič. Program prvega dne se bo končal z otvoritvijo fotografske razstave Carla de Keyzerja v Dolenjski galeriji ob 19. uri.
V soboto, 1. oktobra, bodo dogajanja na treh krajih. Teoretični del bo v Domu kulture, kjer bo Želimir Koščevič že ob 9. uri nastopil s predavanjem o stra-tigrafiji foto slike. Ob 11. uri bo prav tam Carl de Keyzer predstavil obiskovalcem lastno delo. Popoldne od 15. do 18. ure bo v hotelu Metropol ogled portfolijev, zvečer ob 20. uri pa v Foto-
Sedem predstav petih gledališč
Novomeški gledališki abonma tudi tokrat sestavljajo predstave iz tekočega programa slovenskih gledališč — Oblikovana tudi koncertna sezona v Domu kulture
NOVO MESTO — Dom kulture vabi ta teden k vpisu gledališkega abonmaja za sezono 1988/89. Načrtovanih je sedem predstav znanih gledališč iz Slovenije in zamejstva.
Prva bo na sporedu sredi oktobra, in sicer bo takrat v Novem mestu gostovala ljubljanska Drama z Brechtovim delom Gospod puntila in njegov hlapec Malti. Nato se bodo zvrstile: Lorcova Krvava svatba in Zwcigov Volpone, obe v izvedbi Slovenskega ljudskega
• Dom kulture je tudi letos določil dvojno ceno za gledališki abonma. Kdor bo abonma vplačal ob vpisu, bo odštel 35.000 din, kdor pa v dveh obrokih, bo moral dati 5.000 din več, torej 40.000 din. Dijaki in študentje bodo imeli 50-odst. popust. Vstopnica v prosti prodaji pa bo za abonmajsko predstavo najmanj 6.000 din. Tudi letos bosta dva reda: abonenti reda A bodo imeli predstave ob ponedeljkih, predstave za red B pa bodo ob torkih. O morebitnih spremembah bo Dom kulture obveščal sproti.
gledališča iz Celja, Rob — Likarjeve Mile travestije, s katerimi bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo uprizorilo Rostandovega Cyranoja de Bergeraca in Bernhardovega Komedijanta, Slovensko stalno gledališče iz Trsta pa Nušičevo Sumljivo osebo. Poleg tega načrtujejo še tri gledališke predstave, ki pa ne bodo štele za abonma.
Približno takrat kot gledališka se bo v Novem mestu začela tudi koncertna sezona v organizaciji Doma kulture. Program obsega devet koncertov, od tega jih bo sedem v Novem mestu, dva pa zunaj mesta. Prvi koncert bo nekaj dni pred prvo abonmajsko gledališko
predstavo, nastopil pa bo ansambel kljunastih flavt Capella Carniolae pod vodstvom Klemena Ramovša. Kasneje se bodo zvrstili: gruzinski godalni kvartet iz Sovjetske zveze, plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška, kvartet harf iz Italije, akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, violinist Grigorij Feigin iz Sovjetske zveze in mladinski simfonični orkester srednje glasbene šole iz Ljubljane.
Vsi ti koncerti bodo, kot rečeno, v Novem mestu, za na dva koncerta, ki bosta zunaj Novega mesta, pa bo Dom kulture organiziral avtobusni prevoz. Eden od teh je že znan, to bo nastop simfoničnega koncerta pekinškega radia 10. novembra v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu. Kam bo Dom kulture drugič peljal novomeške obiskovalce na koncert, pa še ni znano.
Na koncu omenimo, da koncerti ne bodo abonmajski, temveč bo potrebno vstopnice kupit sproti.
I. Z.
■■ ■■
GALERIJA SPET DELUJE — Galerija Krško je po zaslugi arhitekta de Gle-rie spet odprla vrata. V načrtuje še več razstav in kulturnih večerov, s katerimi naj bi mladi ustvarjalci in organizatorji popestrili kulturno življenje v Krškem.
Pri sv. Duhu spet razstava
V Galeriji Krško razstavlja slikar Ljubiša Milič
USTANAVLJAJO NOV PEVSKI ZBOR
NOVO MESTO — ZKO Novo mesto in Glasbena šola Marjana Kozine ustanavljata nov mešani mladinski pevski zbor. Vse mlade pevce in pevke, stare do 27 let, ki želijo resno delati v dobrem mladinskem zboru, vabijo v učilnico št. 8 glasbene šole (v prvem nadstropju), kjer se lahko vključijo. Vpisovanje v zbor bo od torka, 20. septembra, do srede, 12. oktobra, ir sicer ob torkih in petkih med 18.30 in 19.30, ob sredah pa od 18. do 19. ure. Mešani pevski zbor bo prepeval zborovske pesmi od renesanse do priredb zabavnih hitov, vodila pa ga bo Jožica Bradač, ki je letos diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo.
SLOVENSKI
SURREALIZEM
LJUBLJANA — Minulo soboto so v italijanskem Vidmu (Udinah) odprli razstavo INTART in v okviru te predstavili slovenski surredizem. Razstavo so pripravili v sodelovanju z £vezo društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
KRŠKO — Galerija Krško v nekdanji cerkvi sv. Duha je bila odprta leta 1966 in vse do letošnjega leta so vsako pomlad in jesen v njej prirejali razstave. Letos takih razstav ni bilo, ker seje Valvasorjeva knjižnica Krško selila v nove prostore in delavke knjižnice, ki so razstave organizirale, niso imele dovolj časa za to. Hkrati pa primanjkuje denarja tako v knjižnici kot nasploh v kulturni skupnosti.
Samostojni arhitekt Mitja de Gleria iz Krškega, kije že doslej opravljal neke vrste galerijsko dejavnost v svojem ateljeju, je v dogovoru z Valvasorjevo knjižnico preteklo soboto v tej galeriji organiziral prvo razstavo, na kateri so razstavljena dela brežiškega slikarja Ljubiše Miliča. Arhitekt de Gleria ima s to galerijo še dodatne načrte, predvsem bi si rad v njej uredil atelje, hkrati pa odprl vrata tudi drugim ustvarjalcem, med drugim naj bi v teh prostorih nastopila najbolj znana posavska rokerska skupina polska malca. Vendar dogovori o tem, kako naj bi uporabljal te prostore, še niso sklenjeni, saj je galerijske prostore dobil v najem samo za to priložnost.
Vsekakor je hvalevredno, da se je Mitja de Gleria spomnil tudi na to možnost, saj tako veliko mesto, kot je Krško, prav gotovo ne more biti brez
Bodo omejitve dotolkle šole?
NOVO MESTO — Šolstvo v novomeški občini je v hudih zagatah. Učiteljem že od februarja niso povečali plač, tako da so po prejemkih na petdesetem mestu v Sloveniji To je strahoten padec, saj so še lani imeli sedmo mesto na republiški lestvici. Plače sicer še kar redno dobivajo, vendar je vprašanje, doklej jih bodo. Občinska izobraževalna skupnost namreč močno kasni s pora vna vo ob veznosti do šol. Smo že v drugi polovici septembra, šole pa so dobile denar šele za julij.
Zakaj tolikšna kasnitev? Glavni problem je v tem, ker materialni stroški naraščajo hitreje kot pa dovoljena poraba v družbenih dejavnostih, pojasnjujejo v izobraževalni skupnosti. Dotok denarja v blagajno te skupnosti je zato premajhen, presežkov pa tudi ni, saj je prispevna stopnja premajhna (manjša od republiškega povprečja), da bi jih omogočila. Najbrž pa niti presežki, če bi jih že smeli porabiti, ne hi zadoščali za razrešitev vseh gmotnih težav na vzgojno-izobražcvalnem področju.
Ker denarja ni, se je izobraževalna skupnost lotila »notranjih rezerv«. Predvsem tako imenovane racionalizacije. Kaj to pomeni, so šole že občutile na svoji koži. Neusmiljeni svinčnik je iz finančnih postavk črtal tako rekoč vse, kar je dišalo po »razkošju«. Najprej pa so pod udar prišli najrazličnejši regresi: za malice, učbenike, prevoze učencev in še kaj drugega. Črtanje pa menda ni dokončno, ničesar namreč še ne vedo, kaj bo prinesel nov, jesenski val omejitev. Taje že napovedan in se ga vsi bojijo.
Ali vse to pomeni, da bo družba šolam poslej zagotavljala denar le za plače-pa za table in kredo, skrb za vse drugo pa prevalila na hrbte staršev?
I. ZORAN
galeriji otvoritev fotografske razstave Roberta Salbitanija.
Zadnji dan, v nedeljo, 2. oktobra, bo program samo dopoldne, in to dve predavanji v Domu kulture. Nastopila bosta Christina Frisinghelli in Slavko Timotijevič. Po strokovnem delu bo družabno popoldne.
I. ZORAN
Iz Dobrne spet z nagrado
Janko Orač že šestič na ekstemporu v tem zdravilišču — Razstava v ljubljanski Krki
NOVO MESTO — Kar dva osebno pomembna likovna dogodka je prejšnji teden doživel 30-letni slikar Janko Orač, v Novem mestu udomljeni in delujoči kozjanski rojak iz Zibike. Od 9. do 12. septembra je sodeloval na tradicionalnem, že desetem, torej j ubilejnem slikarskem ekstemporu v Dobrni, 15. septembra pa so odprli razstavo njegovih del v Krkini galeriji v Ljubljani.
»V Dobrno sem šel že šestič,« je povedal. »Tam pa sem bil tudi na prvem ekstemporu in ker me nekako štejejo za soustanovitelja te prireditve, sem čutil moralno obveznost, da se udeležim tudi letošnjega jubilejnega ekstempora v tem znanem slovenskem zdraviliškem kraju. Sodelovalo nas je blizu 20 slikarjev. Čeprav tema ni bila ozko določena, pa je bila želja prirediteljev, da slikamo krajino z njenimi značilnostmi. Otvoritve razstave in razglasitve rezultatov strokovne žirije nisem dočakal, ker sem sc moral zaradi službenih obveznosti prej vrniti v Novo mesto, naknadno pa so mi sporočili, da sem tudi jaz dobil eno od nagrad, ki jih je podelila strokovna žirija.« Velja dodati, da sodi Orač med najuspešnejše udeležence dobrnskih slikarskih ekstemporov, saj je bil kar na štirih nagrajen z svoje stvaritve.
V galeriji Krke v Ljubljani pa je razstavil 17 svojih del — krajin, vedut in notranjščin. Podobno kot spomladi v Dolenjski galeriji, kjer seje Orač predstavil z obsežno pregledno osebno razstavo, je tudi tokrat o njegovem slikarstvu govoril umetnostni kritik Janez Mesesnel. Mesesnel je Orača predstavil kot ljubiteljskega slikarja, ki je z resnim in trdim delom, s tenkim občutkom in ostrim pogledom dosegel v slikarstvu toliko kot marsikateri šolani, se pravi akademski slikar. Misel pa je Mesesnel končal tako: »Danes je Janko Orač resen predstavnik slikarjev ljubiteljev, eden tistih z osebnim slikarskim umetniškim programom in vsebino. Njegove pokrajine, mesta, vedute in notranjščine so ubrane na prevladujoče barvne in tonske skupke, neredko presvetljene in ožarjene z neresnično, a dramatično in zato sugestivno svetlobo. Igre svetlob in senc, žarečih in ugaslih barvnih partij, igre oblik, vrtenin in kristalastih preslo-jenih stilizacij, globine lazur — z vsem tem podaja slikar svoj svet na slikah, ki z lahkoto vdirajo tudi v našo intimo.«
Razstava Oračevih del v Krkini galeriji v Ljubljani bo odprta do 19. oktobra.
L ZORAN
likovnega razstavišča. To je potrdil tudi dokaj velik obisk ob otvoritvi razstave slikarja Miliča, kjer pa so prevladovali predvsem mladi ljudje.
Tridesetletni akademski slikar Ljubiša Milič seje v Krškem že petnajstič predstavil občinstvu, krška razstava pa je peta samostojna. Slikar, ki je zaposlen kot restavrator pri Restavratorskem centru SR Slovenije, občuduje stare mojstre in njihove slike, kjer jim je uspelo najti sozvočje prostora in človeka. Zato se je to pot krškemu občinstvu predstavil s ciklom skic in risb na temo »Intimna nega sluha«.
Razstava Miličevih del bo odprta 14 dni, in to vsak dan od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure.
J. S.
PUBLIKACIJA O KOZJANSKEM
BISTRICA OB SOTLI — V prostorih uprave Spominskega parka Trepča v tem kraju so v torek predstavili tretji zvezek serije poljudnoznanstvenih publikacij, ki izhajajo pri ZKO Slovenije. Zvezek je skupno delo Marije Makarovič in Magdalene Klarer, obravnava pa slovensko ljudsko nošo v besedi in podobi na Kozjanskem.
SLIKARSKA KOLONIJA TREBANJSKIH ŠOLARJEV
ČATEŽ — V tem slikovitem kraju, kjer je Franc Levstik zaključil svoje znamenito literarno popotovanje iz Litije, Viktor Magyar pa začel svojo slikarsko pot v svet, bo v soboto, 1. oktobra, slikarska kolonija osnovnošolcev. Kolonijo, nekakšen mali tabor, prireja ZKO Trebnje v sodelovanju z VIO Trebnje, medtem ko je pokroviteljstvo prevzela čateška Elma. Kolonije se bo udeležilo 25 do 30 učencev, ki bodo slikali in risali Čatež. Organizatorji bodo iz del udeležencev pripravili razstavo, ki bo potovala po vseh šolah v trebanjski občini, domovala pa bo pri pokroviteljih. Kolonija bo postala tradicionalna. Prihodnje leto bo v drugem kraju.
SREČANJE POBRATENIH PEVSKIH ZBOROV
ŽELEZNA KAPLA — 16. srečanje štirih pevskih zborov iz zamejstva in domovine, na katerem sodelujejo tudi pevski zbori Bratov Milavcev iz Brežic, je bilo tokrat na Koroškem v Železni Kapli. Prijatejske vezi in slovensko pesem gojijo še pevski zbori Vasilij Mirk s Tražaškega, PD Zaija iz Železne Kaple in DPD Svoboda Stražišče pri Kranju že od leta 1973, ko so podpisali listino o pobratenju. T udi tokrat so pevci skupen nastop zaključili s petjem svoje himne Bratje, zapojmo, za katero je tekst napisal Krčan Niko Keše, uglasbil pa jo je Radovan Gobec. Prihodnje srečanje bo v Stražišču pri Kranju.
30 let enotne osnovne šole
Ob tem jubileju bo prihodnji teden v Ljubljani vseslovenski strokovni posvet__________
LJUBLJANA — Ob 30-letnici enotne osemletne osnovne šole v Sloveniji bo tu prihodnji teden, 27. in 28. septembra, strokovno posvetovanje. Glavni namen posvetovanja, ki ga pripravljata Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije in Zavod SRS za šolstvo, je celostno osvetliti zasnovo, dosežke in stanje v naši osnovni Šoli ter nakazati usmeritve za njen nadaljnji razvoj.
Glede na razsežnosti delovanja osnovne šole bodo na posvetovanju podčrtali predvsem njena temeljna konceptualna izhodišča, poudarek pa bo tudi na analizi vsebinske organizacijske in didaktične zasnova-nosti šole, še posebej z vidika vloge in položaja učenca in učitelja.
Na posvetovanju bodo predstavljena najnovejša razmišljanja, raziskave, analize, ugotovitve in mnenja. Uvodni referat bo imel dr. Franc Strmčnik, ki se že več let ukvaija s problematiko osnovne šole, s kore-ferati in prispevki pa bo sodelovalo še več kot 60 strokovnjakov, učiteljev, ravnateljev, šolskih svetovalnih in strokovnih delavcev in drugi.
»Novomeščani so mi odprli oči«
R. Lozar, drugi Črnomaljec na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani________________
ČRNOMELJ — Robert Lozar je za akademskim kiparjem Jožetom Vrščajcm drugi Črnomaljec, ki bo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Čeprav je imel komaj 21-letni Robert doslej že štiri dokaj domevne samostojne razstave v Beli krajini, pa je, preden se je dokončno odločil za študij likovne umetnosti, dolgo nihal med slikanjem, ki ga veseli, in poklicem, ki bi mu nudil zanesljivejšo socialno varnost.
Po osnovni šoli se je, prepričan, daje od umetnosti težko živeti, raje odločil za metalurško srednjo šolo, a je kmalu spoznal, da brez likovnega ustvarjanja ne bo mogel. Še bolj so mu odprli oči člani likovnega društva »Vladimir Lamut« iz Novega mesta. Dve leti je tega, kar seje vpisal v njihove vrste, in danes priznava, kako prav je naredil. »Če se ne bi pridružil novomeškim likovnikom, bi za vedno ostal v tej črnomaljski provinci, zadovoljen pač z vsem, kar bi ustvaril. V Novem mestu pa sem dobil veliko strokovne pomoči in koristnih informacij o nadaljnjem študiju. V
Robert Lozar
črnomaljski občini je veliko samoukih kiparjev in slikarjev, delajo pa vsak zase, saj ni društva, ki bi jih združevalo. Predlagal sem jim, da bi se včlanili v novomeško likovno društvo, pa se doslej še nihče ni odločil. Ta zaprtost vase, to sem spoznal tudi sam, jim lahko le škoduje,« razpreda Lozar.
Robert se je tako trdno odločil nadaljevati študij na akademiji, da ni vrgel puške v koruzo, niti ko mu je lani in predlani spodletelo na sprejemnih izpitih. »Le malokomu se posreči že v prvo opraviti izpite, kajti selekcija je izredna. Od 70 bodočih slikarjev, ki so letos prišli v ožji izbor, sojih sprejeli 12, kar je za malo Slovenijo več kot dovolj,« pravi Lozar, ki si še ne upa veliko razmišljati, kako bo, ko bo študij končal. Njegova tiha želja je sicer, da bi bil svobodni umetnik, vprašanje pa je, kakšne bodo takrat možnosti. Sedaj je srečen že, da je dobil štipendijo črnomaljske kulturne skupnosti, ki jo je tokrat prvič razpisala.
M. B.-J.
FOTOGRAFIJE V REBEKI
LJUBLJANA — V ljubljanski galeriji Rebeka so odprli prejšnji četrtek razstavo fotografij Janeza Bogataja. Zanimiva razstava bo odprta do 27. septembra.
Sl<r*eni|a
Moja dežela.
UMRL JE DR. OTON BERKOPEC
LJUBLJANA — Tu je ob koncu minulega tedna v svojem 82. letu po daljši bolezni umrl dr. Oton Berkopec, viniški rojak, sicer pa v slovensko kulturo zapisan kot ploden presajevalec slovenske literaturo v češko in češke v slovensko. Dr. Berkopec je skoraj pet desetletij živel in delal na Češkem in se je ponovno vrnil v domovino leta 1977. Rad seje vračal v svojo in Župančičevo Vinico, rad pa je prihajal tudi v Novo mesto, predvsem v Študijsko knjižnico Mirana Jarca, ki ji je podaril veliko dragocenih knjig.
3>/m j| IJbrocUiM&oo'
9)o(jUtyJiayev tujo/
Je naložba gospodarna?
krajanov na članka, objavljena v Dolenjskem listu, in na oddajo Radia Brežice
Odziv
SRČKI ZA VARNOST
Letos začenja pouk na naši šoli 657 učencev, med njimi jih je 89 z rumeno rutico. Nekaterim pomeni 1. september veselje, ker bodo lahko spet vsak dan skupaj s prijatelji in sošolci, nekateri pa kar težko pomislimo na datum, po katerem so spet na vrsti težke kontrolke. Vsaj za varnost je letos bolje poskrbljeno. Cestno podjetje je poslikalo pločnike in zebre, to je našo pot do šoie, s srčki. Ti naj bi dajali učencem več veselja za pot v šolo. Nekaterim so ti srčki res v veselje, posebno prvošolčkom. Kljub trudu Cestnega podjetja učenci še vedno skačejo čez v cesto.
MELITA POTOČAR, 6. c OŠ XII. SNOUB Novo mesto
Slovenija
Moja dežela.
oče dela v METALNI
Moj očka je kot varilec že 25*let zaposlen v Metalni. Spominja so, da je bilo na začetku hudo. Takrat so delali večinoma zumg, pozimi v mrazu in poleti na vročem soncu. V službo jo moral peš ali s kolesom. Malico je moraš nositi s seboj. Pravi, da je zdaj bolje in čeprav je še vedno varilec, rad hodi v službo. Za delo v Metalni je navdušil mojega starejšega brata in morda bo nekoč še mene.
ALEŠ REPOVŽ OŠ 1. dol. part. bataljona Tržišče
DEKLE IN PETTISOČAK
Pred kratkim sem v Brežicah urno odhitela iz glasbene šole na avtobusno postajo. Tam sem sedla na klopco in čakala. V rokah sem nestrpno vrtela pettisočaka, ki sem ga potem spustila v naročje. Zraven mene je sedelo nepoznano dekle. Ozirala sem se po cesti in ko sem zagledala na njej avto, za katerega sem mislila, daje naš, sem planila pokonci. Čez čas se me je dotaknila neka roka. Zagledala sem dekle s klopce. Ponudila mi je pettisočaka in mi povedala, da sem ga v naglici izgubila. Potem mi je v pogovoru povedala, da je Vesna in daje doma s Čateža. Zaupala mi je tudi, da hodi v šolo s prilagojenim programom in še, daje imela ob koncu šolskega leta manj primemo vedenje. Čudno, ko je tako dekle, sem si mislila. Ob slovesu mi je dekle pomahalo in postalo mi je toplo pri srcu.
MOJCA VUČAJNK novinarski krožek OŠ Artiče
pisma
m
odmevi
Kapelčani nismo proti melioracijam na našem območju. Nasprotno, zavzemamo se za določene posege na zemljiščih, kjer je to res potrebno. Smo pa proti hidromelioracijam tam, kjer bi bilo treba namakati in ne izsuševati.
Poudarjamo, da to ni mnenje vidnih posameznikov iz KS Kapele, kot je navedel tov. Baškovič, predstavnik brežiške Agrarie, kije nosilka te akcije. Naša mnenja oziroma zahteve so se oblikovale na zborih krajanov po vaseh in izpopolnjevala na različnih sejah, kjer so bili prisotni poleg krajanov tudi predstavniki Agrarie m predstavniki brežiškega občinskega komiteja za družbeni razvoj.
Delegati iz KS Kapele smo se med drugim udeležili tudi seje brežiškega občinskega izvršnega sveta, ko je le-ta obravnaval predlog ureditvenega načrta hidromelioracij ob spodnji Sotli in je bil tam prisoten tudi Baškovič. Takrat nam je IS zagotovil, da mora pri izdelavi glavnega projekta projektant sodelovati z lastniki zemljišč in da se tista zemljišča, na katerih ni potrebna melioracija, izločijo iz posegov, čeprav so zajeta v celotnem ureditvenem načrtu. To sta potrdila tudi zbor združenega dela in zbor KS s sprejetjem amandmaja k ureditvenemu načrtu. Na isti seji smo dobi-
SEDMOŠOLCI NE BEREJO RADI
Takoj po počitnicah smo zastavili sedmošolcem nekaj vprašanj o knjigah in branju. Na vprašanje, katero knjigo so prebrali, smo dobili revne odgovore. Le nekaj učencev je seglo po Finžgarju, Jurčiču, Jalnu, Suhodolčanu. Drugi so se zadovoljili z Zabavnikom, z nekaterimi drugimi časopisi in s televizijo. O vzrokih za tako branje so povedali, da ni bila odprta knjižnica, da se jim ni ljubilo, da jih knjige niso zanimale, da niso imeli časa ipd. Zvedeli smo tudi, da pri večini domš niso kupili v preteklem šolskem letu niti ene knjige. Učenci so še povedali, da imajo doma malo knjig, kar je zaskrbljujoč podatek, ko vemo, da so marsikje pri hiši vse dobrine, samo knjig ni. Anketiranci so med vzroke, zaradi katerih ne berejo, uvrstili tudi to, da jih babice niso dovolj silile k branju. Ali izid ankete pomeni, da ljubezen do knjige in branja res izginja in da sta nas že čisto zasvojila TV in video? Sama šola veijetno ni kriva, da otroci doživijo tako malo lepih trenutkov s knjigo!
Člani novinarskega krožka OŠ Artiče
li zagotovilo, da bodo gradnjo ribnikov na območju Jovsov črtali iz nadaljnjih projektov, zato se Kapelčani sprašujemo, zakaj še vedno besedičimo in pišemo o ribnikih.
Sicer se glede melioracije sprašujemo, ali je smotrno in ekonomsko opravičljivo pri današnjem razmerju cen in našem sedanjem gospodarskem položaju vložiti 1.100 starih milijard na 1.400 ha že manj ali bolj rodovitnega Obsotelja. Za nas so to ogromna sredstva, saj kmetje vemo, kakšni finančni rezultati so zadnje čase v kmetijstvu.
Kot potrditev našim laičnim razmišljanjem je bila tudi oddaja Radia Ljubljana 13. maja letos, v kateri sta inž. Vovk in profesor Lokar govorila o melioracijah pri nas in v ZRN. Na podlagi dejstev sta poudarila, da so neupravičena ogromna finančna sredstva, ki se nestrokovno vlagajo v te namene.
Naj povemo, da smo na seje že vabili vodilne iz občine Brežice in da jih vabimo znova. Vabimo tudi novinarje, ki bodo pri nas lahko slišali še druge udeležence zemeljskih posegov v spodnjem Obsotelju in se seznanil z našimi problemi in stališči. Potem bodo veijetno njihovi članki in oddaje spremenili vsebino.
ANTON POŽAR predsednik sveta KS Kapele
NA PLANINI SE PREMIKA
Veliko bilo napisanega o kočevski vari Planina, ki je nudila
med vojno zavetišče številnim ranjencem, rekonvalescentom in tudi invalidskemu pevskemu zboru. Vendarle seje začelo premikati na boljše. Semiški župnik g. Janko je sitnaril in Franc Janež je pred kratkim s 5 delavci uredil pokopališče na Planini, kije bilo v sramotnem stanju in škandal za kulturne Slovence. Spomenike so spet postavili pokonci in očistili zaraščene grobove. Odrešitve čakajo še propadajoči zadružni hlevi, ki pa bodo veijetno urejeni, ko bosta živina in mleko spet dobila ceno. Za dokončno ureditev Planine pa bo morala kaj primakniti tudi republiška blagajna, saj je vas ta denar odslužila že med vojno, ko je nudila zavetišče številnim partizanom in IPZ.
FRANC DERGANC Semič
Dolenjcem v opomin ali-
... zakaj Kostanjeviška jama sameva
Kostanjeviška jama, lahko bi brez pomislekov dejali dolenjska Postojnska jama, žal še naprej, kot že mnoga leta dosedaj, sameva, medtem ko mnogo Dolenjcev hiti na izlet v Postojno. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kaj Dolenjce moti, da ne obiskujejo dolenjske lepotice.
Daje vstopnina predraga, ne drži, saj znaša borih 1.300 din; da jama ni urejena, še manj, saj je opremljena s električno razsvetljavo, kostanjeviški jamarji pa so s prostovoljnim delom naredili tudi mnogo betonskih stopnic, po katerih si lahko obiskovalci ogledajo 500 m dolgo in s kapniki bogato Kostanje-viško jamo.
Bes na hrbtu kmetov?
Izjava dveh Zvez o ustavnih spremembah
Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine od ustanovitve naprej odločno zahtevata prenovo slovenske nacionalne kmetijske politike ter ustavne spremembe, ki bodo tako slovensko kmetijsko politiko omogočale. Med drugim se zavzemata tudi za odpravo zemljiškega maksimuma in republiško pristojnost na področju zemljiške in zadružne zakonodaje. Taka stališča je sprejela tudi republiška skupščina. Preseneča nas, da se slovenska skupščina tem zahtevam odreka, saj je njena delegacija v zvezni ustavni komisiji pristala na 30-hektarski zemljiški maksimum, ki naj bi ga še naprej določala zvezna ustava. Ogorčeni pa smo nad izjavo Cirila Ribičiča na posvetu izvršnih sekretarjev komitejev ZKS 6. septembra v Ljubljani o pripravah ustavnih sprememb, kjer je, citirano po Delu 7. septembra 1988, rekel: »Federacija naj bi urejala tudi temelje zadružništva. Za našo republiko je to sporno, saj bi bilo dovolj, če bi federacija omejila svojo pristojnost le na kmetijske zadruge.«
Takšno stališče je nesprejemljivo, zato odločno protestiramo proti temu, da bi slovenska skupščina in njeni predstavniki v zvezni ustavni
komisiji v Beogradu sprejemali politične kompromise na hrbtu slovenskih kmetov. Zahtevamo, da se kmetijsko zadružništvo obravnava enakopravno kot druge vrste zadrug in preide skupaj z zemljiško zakonodajo povsem v pristojnost republike. Poudaijamo, da je prav od tega v največji meri odvisen razvoj kmetijstva in suverenost republike na področju kmetijske politike. Problem ne zadeva le kmetov, ampak vse prebivalce SR Slovenije. Ob tem se sprašujemo tudi, ali ne bosta republiška skupščina in njena ustavna komisija pripravljeni na kompromise tudi pri drugih amandmajih, predvsem pri tistih znamenitih 14 točkah, od katerih SR Slovenija ne odstopa?
Od slovenskih predstavnikov v ustavnih komisijah zahtevamo, da javno in izčrpno poročajo o svojem delu na področju kmečkih amandmajev. Obenem prosimo predsednika ustavne komisije Mirana Potrča, da sprejme našo delegacijo na informativni pogovor.
Upravni odbor Slovenske kmečke zveze Upravni odbor Zveze slovenske kmečke mladine
Kot ste razbrali, lahko nedeljsko popoldne popestrite z obiskom Kostanje-viške jame. Naj vam še opišem nekaj znamenitosti jame. Kot sem že dejala, je jamo dolga 500 m in pravi čudež je, da si na tako majhnem prostoru lahko ogledate toliko najrazličnejših oblik jn starosti kapnikov, od stalagmitov, stalaktitov in stebrov do znamenitih črnih kapnikov, ki so edinstven in še neraziskan pojav. Dalje v jami opazimo mnogo kapnikov, ki imajo oblike iz narave, npr. kapnik z medvedovo glavo, kapnik, ki ga imenujejo orgle... Stopnice po jami nas vodijo tudi mimo jezera, mimo kapnika v obliki Jezusa Kristusa na križu, in še mnogih drugih zanimivosti, katere vam najbolje razkrije vodič po jami Miklič, sicer član Jamarskega društva Kostanjevica.
Mislim, da sem vam naštela dovolj zanimivosti in vas prepričala, da bi bil nedeljski izlet v Kostanjevico prav prijeten. Sprašujem pa se tudi, zakaj Šmarješke ali Čateške Toplice za svoje goste ne organizirajo enodnevnih izletov v Kostanjevico. Poleg jame bi si v Kostanjevici lahko ogledali še marsikaj.
META POVHE Smednik 14, Raka
KDO BO NOVI PREDSEDNIK ZBORA KS
V zadnji številki Dolenjskega lista je bil pod gornjim naslovom objavljen članek, daje B. Fabjan, kije bil do 15. septembra letos tehnični vodja tiskarne Kočevski tisk, edini grafični strokovjak. Člani delovne organizacije Kočevski tisk smo ogorčeni nad takim pisanjem neznanega avtorja. Torej smo vsi ostali delavci — grafičarji v tiskarni laiki? Z odhodom B. Fabjana pa tiskarna ne bo propadla. Naj povem, daje sam B. Fabjan večkrat izjavljal, da je vsak človek nadomestljiv, tako je tudi on, saj smo za novega tehničnega vodjo izbrali našega dosedanjega sodelavca, tudi grafičnega strokovnjaka. B. Fabjanu želimo na novem delovnem mestu veliko delovnih uspehov, neznanemu avtoiju pa znani Prešernov rek: »Le čevlje sodi naj kopitar!«
V imenu vseh grafičaijev Tomaž Kovačič, ofset tiskar
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 23. IX.
9.15 — 0.55 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI
9.45 MOZAIK TEDNIK
DOKUMENTAREC MESECA: MONTAŽA EKSTAZE
11.45 OI SEUL: STUDIO, PLAVANJE, DNEVNI PREGLED, ATLETIKA, GIMNASTIKA, STUDIO
17.45 OLIVER TWIST, 10. del nadaljevanke
18.15 DEDIŠČINA EVROPE, 3. del dok. serije
18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI 19.00 VREME
19.01 OBZORNIK
19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK
19.59 ZRCALO TEDNA
20.25 SMRT V KALIFORNIJI, 2. del
nadaljevanke
21.15 OI SEUL: DNEVNI PREGLED 22.45 DNEVNIK
23.00 SODOBNI ŠPANSKI FILM: GARY COOPER, KI SI V NEBESIH 0.45 VIDEO STRANI
DRUGI PROGRAM
17.20 Tednik (ponovitev) — 18.20 Ivan Kramberger od Negove — 19.00 Video meh — 19.30 Dnevnik — 20.00 Du-
brovnik, mesto festival — 23.10 Minuli dnevi (španski film)
TV ZAGREB
8.25 Poročila — 8.30 Predigra življenja
— 9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila —
14.25 TV v šoli — 15.25 Program plus (ponovitev) — 17.10 Risanke — 17.25 Poročila — 17.30 Predigra življenja — 18.00 Znanost—18.30 Risanka—18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kriminalistične zgodbe (serijski film) — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.55 Dnevnik — 22.15 Kultura srca — 23.45 Program plus
— 2.05 Poročila
SOBOTA, 24. IX.
8.40 — 1.05 TELETEKST OPOMBA: OI SEUL — KOŠARKA YU:PORTORIKO 8.55 VIDEO STRANI
9.10 RADOVEDNI TAČEK, ponovitev 9.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, ponovitev
9.35 PREDIGRA ŽIVLJENJA 10.00 PERISKOP-POKSIPER: ODDAJA O ODDAJI
10.30 DINAR, ponovitev
11.10 OI SEUL: STUDIO, VESLANJE, PLAVANJE, ATLETIKA, DNEVNI PREGLED, GIMNASTIKA, DVIGANJE UTEŽI, STUDIO
17.30 KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, ameriški film
18.45 RISANKA
18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 KNJIGA 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP
20.25 ŽREBANJE 3x3
20.35 HRESTAČ, 3. del nadaljevanke
21.25 OI SEUL: DNEVNI PREGLED
22.55 DNEVNIK
23.10 MORILEC POLICAJEV, italijanski film
0.55 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.20 Let na mestu (drama TV Skopje) — 18.55 Slovenska pesem v zamejstvu — 19.30 Dnevnik — 20.10 Koncert sloven-
ske baročne glasbe — 21.00 Amonijeva šansa (češkoslovaški film)
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli (ponovitev) — 10.30 Poročila — 10.35 Program plus (ponovitev) — 15.40 Kako biti skupaj — 16.10 Narodna glasba — 16.40 Kritična točka — 17.25 Poročila — 17.30 TV koledar — 17.40 Dallas — 18.30 Teleobjektiv — 19.15 Risanka -19.30 Dnevnik — 20.00 Concertino — 20.15 Ledeni dvorci {ameriški film) — 21-50 Dnevnik — 22.05 Nočni program.
NEDELJA, 25. IX.
7.45v — 7T3S TELETEKST OPOMBA: 1.40 OI SEUL — KOŠARKA (ž) YU:ČSSR
3.15 OI SEUL: ATLETIKA, DNEVNI PREGLED
8.00 VIDEO STRANI 8 15 ŽIV ŽAV
8.55 OLIVER TWIST, 10. del nadaljevanke
9.25 OI SEUL: STUDIO, KONJE-NIŠTVO, PLAVANJE, BOKS, DVIGANJE UTEŽI, VESLANJE, ATLE-
TIKA, GIMNASTIKA, KOŠARKA 18.15 RISANKA
19.00 VREME
19.01 TV MERNIK 19.20 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.10 VRTNICE IN KAKTUSI, 3. del nadaljevanke
20.50 OI SEUL: DNEVNI PREGLED
22.20 RAZBITE SANJE, dok. serija BBC
23.20 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
11.40 Cagney in Lacey (ponovitev 9. dela) —12.25 Domači ansambli: Ansambel Slovenija — 12.55 Kmetijska oddaja — 13.55 Leta in dnevi tečejo (poljska nadaljevanka) — 15.15 Estoril: Formula 1 za VN Portugalske — 17.15 Prisluhnimo tišini — 17.55 Krištof Kolumb (angleški film) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gostje MMS 88 (zabavnoglasbena oddaja) — 20.30 Viva Maria (francoski film)
PONEDELJEK, 26. IX.
9.20 — 23.45 TELETEKST
3.25 OI SEUL: ATLETIKA (DO 8.15) 9.35 VIDEO STRANI 9.50 MOZAIK
ZRCALO TEDNA NAŠ UTRIP
10.20 VIHARNI VRH, ponovitev ameriškega filma
12.00 OI SEUL: STUDIO, DNEVNI PREGLED, KOLESARSTVO, VATERPOLO, ROKOMET, ATLETIKA, JUDO, DNEVNI PREGLED, BOKS, DVIGANJE UTEŽI
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.10 DVE GOSPE GRANVILLOVI, 1. del ameriške nadaljevanke
Zgodba govori o mladi zapeljivi povzpetnici An iz Kansasa, ki se ji uspe dokopati do najviših vrhov newyorške družbene smetane. Samski milijonar Billy Gren-ville mlajši velja za eno najboljših partij v bogatem svetu. Zaljubi se v Ann. Slikovita saga prikazuje predvsem Annine vzpone
in padce na poti v visoko družbo. Nadaljevanka ima štiri dele.
21.10 OI SEUL: DNEVNI PREGLED 22.40 AKTUALNO ali DINAR 23.20 DNEVNIK 23.35 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
18.20 Radovedni Taček — 18.35 Makedonske narodne pripovedke -18.55 Da ne bi bolelo — 19.15 risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer: Shakespeare na TV: Antonij in Kleopatra
TOREK, 27. IX.
OPOMBA: OI SEUL: 00.45 KOŠARKA (ž), POLFINALE
9.00 ROKOMET (ž), POLFINALE
15.30 NOGOMET, POLFINALE
9.30 — 11.35 in 12.25 — 22.50 TELETEKST
9.45 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK: POLSKA TV
11.00 ANGLEŠČINA, 48. lekcija 11.20 VIDEO STRANI
12.40 VIDEO STRANI 12.55 OI SEUL: STUDIO, DNEVNI PREGLED, KONJENIŠTVO, BOKS, KOLESARSTVO, DNEVNI PREGLED, DVIGANJE UTEŽI
17.25 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
18.45 RISANKA
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.10 OSMI DAN, oddaja o kulturi 22.25 DNEVNIK 22.40 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
18.35 Angleščina, 48. lekcija — 19.00 Rezerviran čas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Arhitektura, slovenskih pokrajin: Dimnica — 20.25 Žrebanje lota
SREDA, 28. IX.
7.30 — 10.30 in 12.40 — 23.50 TELETEKST
OPOMBA: OI SEUL: 9.00 ROKOMET
(m) YU:Š VEDSKA
2.25 OI SEUL: ATLETIKA (DO 6.05)
7.45 VIDEO STRANI
8.00 OI SEUL: TENIS, polfinale (m)
9.35 MOZAIK
OSMI DAN, oddaja o kulturi
10.15 VIDEO STRANI
12.55 OI SEUL: STUDIO, DNEVNI PREGLED, JUDO. BOKS, ATLETIKA 17.10 ANGLEŠČINA, 48. lekcija, po-novitev
17.30 KAPA NEVIDNICA
17.45 ANTON INGOLIČ: MLADOST
NA STOPNICAH, 4. del
18.15 IZGUBLJENA GOVORICA, 4. del dok. serije
18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.10 SPREMINJANJA — DELAVNICA MARKA POGAČNIKA 21.00 OI SEUL: DNEVNI PREGLED
22.30 DNEVNIK
ČETRTEK, 29. IX.
2.35 — 00.00 TELETEKST 2.50 OI SEUL: KOŠARKA, ATLETIKA, TENIS, BOKS, DNEVNI PREGLED, ROKOMET, ODBOJKA, UTEŽI, ROKOBORBA, KOŠARKA (ž), ROKOMET, JUDO, ATLETIKA 17.25 VIDEO STRANI
17.40 MAJHEN JE POPER, madžarska
serija za otroke 18.15 NAŠA PESEM 18.45 RISANKA 18.55 VIDEO STRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK 20.10 TEDNIK
21.15 OI SEUL: DNEVNI PREGLED
22.45 DNEVNIK
23.00 USPEŠNICE S POP DELAVNICE 88, 2. del
23.45 VIDEO STRANI
Slcnenija
Moja dežela.
nq0,6
studio
Spored Studia D
ČETRTEK,
12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
PETEK
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je hilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport,
15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
SOBOTA
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in manj znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri
NEDELJA
8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja,
9.30 kronika, nekoč je bilo tako.... repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln,
11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa
PONEDELJEK
12.00 začetek programa — pesem tedna,
12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika—ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport,
15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio D—jutri
TOREK
12.00 začetek programa, pesem tedna,
12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gre, studio D—jutri
SREDA
12.00 začetek programa, pesem tedna.
12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
4
} v >	a
>
m
,
»W
Šola socialnega razlikovanja
zmanjšalo, čeprav so se cene povečale za 70 odst. m se bodo s 1. oktobrom zagotovo spet povečale. Malce bolj zaskrbljeni so na podeželskih šolah, kjer je ta upad večji, a si zaradi tega le malokdo beli lase, ko pa je znano, da podeželske šole že dolgo precej zaostajajo za standardi mestnih, pa ne samo, kar zadeva kosila, ampak tudi možnosti za kakovosten pouk.
Ko so se septembra odprla šolska vrata, so starši nadobudnih šolarjev že odšteli po 200.000 dinarjev za šolske potrebščine za vsakega učenca. Koliko stanejo obleka, obutev, oprema za telovadbo in druge šolske potrebščine, o tem seveda ni da bi govoril. Zal pa je to bil samo prvi finančni šok, ki so jja morali preživeti starši, že tako in tako izčrpani od nenehnih podražitev. Zdaj namreč skoraj ne mine dan, ko morajo učenci prinesti v šolo denar za revije in časopise, ki so že zdavnaj postali pomožno učno sredstvo, pa za učne liste in kdo bi še vedel našteti vse to. Na šolah uvajajo tudi fakultativni pouk tujih jezikov, računalništva ter drugih spretnosti in znanj, za vse to pa je spet treba poseči v denarnico. Kdor hoče imeti še glasbeno izobrazbo, bo plačal za 150 odst. višjo šolnino, podobno so poskočile cene različnih tečajev na delavskih univerzah. Skratka, sveto načelo socializma, naj bi vsaj na področju izobraževanja in, denimo, zdravstvenega varstva imeli vsaj približno enake možnosti, se je pri nas do kraja sprofaniralo. Starši z več denarja bodo lahko plačevali naročnine za časopise in revije, lahko bodo pošiljali svoje otroke na jezikovne in računalniške tečaje, revni učenci pa bodo vse skupaj lahko samo opazovali s strani.
Kako se počuti učitelj v naši družbi, ko pa je njegovo delo tako malo cenjeno in družbeno priznano? Ravnatelj ene izmed dolenjskih šol je dejal, da so učitelji vse manj motivirani za svoje delo, da se je večina že vdala v usodo in pač opravljajo svoje delo, ki naj bi bilo veliko družbeno poslanstvo, brez potrebnega žara. Marsikdo med temi učitelji tudi razmišlja o tem, kam bo šel, če mu bodo na šoli pokazali vrata, ko bodo preštevali potrebne in nepotrebne kadre. Do tega pa bo zagotovo prišlo, saj na šolah nimajo niti toliko denarja, da bi plačevali ure mentorjem interesnih dejavnosti in zaradi tega ukinjajo krožke.
Na šolska vrata že trka revščina in zna biti, da ji bodo vrata odprli na stežaj. Kdor le ima malo glasu in časa, tuli v en rog, da je treba zmanjšati splošno in skupno porabo, pa se manjša samo slednja, medtem ko država golta in golta gore denarja, ne da bi ji bilo treba predložiti račune. Na tak način naša družba seveda ne bo prišla v Evropo, tu ne bo nobenih Eurek in podobnih izmišljotin, ampak ena sama srednjeveška tema. Ob vsem tem se zdi pred tedni umaknjeni predlog za uvedbo šolnine (kaj vse ne pride na misel tudi v šolstvu zelo razvejani birokraciji) vendarle gola hinavščina. Do boljše izobrazbe in s tem do boljše družbene pozicije tako in tako pridejo otroci bolje situiranih staršev (ki bodo jedli tudi boljšo in seveda dražjo hrano, o tem ne gre dvomiti), pa naj bi še šolanje omogočili samo tistim, ki imajo denar za šolnino. Bi tako vsaj videli, do kod smo prignali naš socializem.
V naslednjih nekaj^tednih in mesecih pa se lahko izkaže, da so sole doslej uživale v blaginji, kajti ukrepi, ki so že v veljavi so še hujši, kot so bili doslej. Ti ukrepi pa niso posledica dosedanjega ekonomskega stanja, ampak napoved novih zaostritev in restrikcij. Za ponazoritev samo nekaj navodil, ki jih je sprejela novomeška izobraževalna skupnost, s katerimi naj bi zagotovili, da bo šola preživotarila sedanjo ekonomsko krizo (lahko bi rekli tudi agonijo, kajti kriza je vendarle časovno omejena, naše gospodarske težave pa trajajo že celo večnost). Vsi šolski sistemi ali njegove enote morajo zmanjšati stroške poslovanja za 5 odst. Prerazporejali naj bi ucitejje. Povečali oddelke ali zmanjšali njihovo število. Stroške za prevoz učencev je treba zmanjšati. Obveznih ekskurzij ne bodo regresirali. Šole naj ne bi plačevale komunalnih prispevkov. Zmanjšali naj bi število kadrovskih štipendij
>edaqoški
Koliko stane šola v samoupravni socialistični Jugoslaviji? Kakšna je njena vloga in pomen? Kako se v tej šoli učijo in kalijo nasi bodoči kadri, kakor rečemo v deželah realnega socializma bodočim strokovnjakom, uprav-Ijalcem tovarn, kmetijskih posestev, znanstvenikom?
Na ta preprosta vprašanja je mogoče odgovoriti, da šola pri nas že dolgo ni več zastonj, kakor je nekje zapisano, ampak je vsak dan dražja. Njen pomen v družbi je očitno vse bolj marginalen, bodoči kadri pa se boje prihodnosti, vključno z učitelji, ki s plačami od 500
do 800 tisoč dinarjev komaj preživijo mesec in si s tem denarjem ne morejo kupiti nobne knjige ali strokovnega časopisa, privoščiti
I _ _ a __:__i IvnAnAlniAiiariia \f
govorom politikov in prosvetnih birokratov.
Spodbudne besede, ki so jih oboji prek sreds
tev !---!—"■
sv javnega obveščanja izrekali učiteljem na redvečer začetka novega šolskega leta, niso ile več tolažba, ampak opozorilo, da prihajajo za naše šolstvo še težji časi.
E
Pred dnevi je nekatere zelo razburila novica, da v Mariboru, tejjjroletarski trdnjavi, nameravajo kuhati različna kosila za »bogate« in revne ucence. Na koncu koncev naj bi zmagala pravica, ker so se tam odločili, da bodo za oboje kuhali enaka kosila, le da bodo revnejši plačevali manj, »bogati« pa več. Torej se začne socialno razlikovanje že v šolskih klopeh, kar pa naših prosvetnih delavcev niti ne skrbi preveč. Na hitro opravljena anketa na nekaj dolenjskih in posavskih šolah je pokazala, da se število abonentov za šolska kosila in malice vsaj sedaj na začetku leta ni bistveno
brezplačnih oglec učence, sofinanciranja malic in kosil, zmanjšalo se bo tedensko število ur v celodnevni soli, ukinili bodo dodatke za težja delovna mesta (le kdo bo potem učil v Prevolah ali na Trebelnem), v glasbeni šoli naj bi se še povečal delež staršev itd.
Koliko stane šola? Za starše je vedno dražja, za družbo vedno cenejša. Ko bomo dosegli, da starši ne bodo mogli več plačevati šolanja svojih otrok, družba pa ne bo imela stroškov s šolo, bomo morda lahko vse skupaj začeli znova.
J. SIMČIČ
V neobvezen premislek
POTEMKINOVE VASI
vi
Preseneča jupitrovska vzvišenost, s katero je predsedstvo SFRJ sporočilo, da je sprejelo predlog iz Nikozije, po katerem naj bo naša država gostitelj 9. konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav. Predsedstvo bo s svojo voljo seznanilo samo še zvezno skupščino, s čimer bo zadovoljeno tudi vsem formalnostim, ki so v navadi v demokratičnih državah.
Večina novinarskih komentatorjev nepričakovni predlog s srečanja zunanjih ministrov neuvrščenih na Cipru zavija v sto in tisočkrat slišane in vedno iste fraze o neznanskem ugledu, ki ga naša država uživa v svetu, še posebej med neuvrščenimi. Večina jih noče videti, da so nas v Nikoziji tako rekoč pritisnili ob zid in ujeli v mrežo, spleteno iz ostankov nekdanje namišljene ali celo resnične veličine. Naši razvejeni diplomaciji je bodoče beograjsko gostitelj-stvo in vloga predsedujočega v gibanju uvrščenosti dobrodošel obliž na hudo obtolčeno nečimrnost, čeprav bi morali ravno diplomati najbolj vedeti, da prezadolžene in notranje ekonomsko ter politično razrvane države niso primerni manekeni za mednarodni ali kakršenkoli ugled.
Ne samo moje mnenje namreč je, da Jugoslavija še nikoli v svoji 70-letni zgodovini (zakaj «edno pozabimo na predvojno državo?) ni imela manjšega ugleda in manjše veljave. Ekonomsko je popolnoma odvisna od dobre volje tujih upnikov, gospodarske težave se prepletajo s politično krizo, v kateri je slišati nacionalistična gesla vseh vrst in barv, kakšen dan pa se nam zdi, da bomo na ulicah že jutri videli tanke. Je v taki situaciji in časih modro in do lastnega ljudstva pošteno sprejeti vlogo gostitelja na tem planetu vsak dan manj vplivnega
tabora neuvrščenih? Je to pravično do tistih, ki stoje po dve uri ali več v vrsti za košček posebnega kruha za reveže? Navsezadnje namreč tako gostiteljst-vo tudi nekaj stane, polepšati pa se bo gotovo hotel tudi Beograd. Saj sta se ob olimpiadi in univerziadi tudi Sarajevo in Zagreb!
Kaj sploh lahko v svetovnih razsežnostih naredi prgišče bede, kot marsikje po svetu rečejo neuvrščenim? Ali za Jugoslavijo ne bi bilo bolje, če bi se bolj kot po eksotičnih deželah ozirali po Evropi, ki je tukaj in zdaj? Koliko časa se bomo še slepili, da lahko ugled neke držve rešujejo veliki mednarodni shodi in konference, ne pa njena notranja stabilnost,
urejenost in, ne nazadnje, uspešnost? Veliko Jugoslovanov je prepričanih, da je prevzem gostiteljstva neuvrščenih popolnoma nepotrebna parada, ki zanesljivo ne more odpraviti naših notranjih problemov, naše zunanje tegobe pa so v rokah uvrščenih držav.
Edini otipljivi rezultat beograjskega srečanja bo morda začasna zamrznitev naših notranjih gospodarskih in političnih napetosti, gostitelj se mora pred svetom pokazati v lepi luči in pomesti dvorišče. V naslednjem obdobju lahko torej pričakujemo manj medrepubliških zaostrovanj, manj generalov za govorniškimi pulti, manj dema-goških strasti in morda celo nekaj demokracije. Žalostno pa ' je, da bo to storjeno zaradi drugih, ne zaradi nas.
MARJAN BAUER
L
Za srečo sta potrebna dva
POČUTIM SE PREROJENO
Bralka, ki želi ostati neimenovana, piše: »Dolga leta sem samevala in objokovala svojo usodo. Mislila sem, da bom celo življenje ostala teta. Zdaj pri oseminštiridesetih pa se mi je nasmehnila sreča. Spoznala sem prijetnega gospoda, ki je bil dolga leta vdovec. Bila sva si takoj všeč. Počutila sem se kot mlada deklica. Zardevala sem in gledala v tla. Znova sem odkrila svet ljubezni in sem zelo
srečna. Res je, da ne bom imela svojih otrok, a sreče, ki jo najdeš le v moškem objemu, ne bom pogrešala. Zato svetujem vsem mojim nekdanjim »prista-šicam«, da svoje nevrotično življenje zamenjajo za ljubezni in sreče poln zakon.«
Odgovor: Čez ljubezen in srečo v ljubezni je ni, pa naj pride kadarkoli. Vaša leta še sploh niso kritična. Zelo veseli smo močnih zvez v bolj zrelih letih. To je dokaz več, da ljubezen res ne pozna nobenih meja. Najmanj pa starostnih. In to je lepo in osrečujoče. Tudi vam pa seveda želimo vse lepo na medenih tednih in da bi trajali ves čas zakona. Oglasite se še!
ZASKRBLJENA
MATI
Alojzija L. iz okolice Novega mesta nam je poslala daljše pismo, ki se skrajšano glasi takole: Imam sina, starega petintrideset let. Še vedno je samski. Ni se še zgodilo, da bi kakšno dekle peljal na veselico ali v kino, še manj pa domov. V Ljubljano hodi v službo in je sicer zelo delaven. V službi se je daleč prerinil in ima kar pomembno mesto. Toda tudi tam ni čutiti, da bi se zagledal v kako dekle ali žensko. Zdi se mi, da ga bolj zanima pijača, čedalje večkrat pride domov zelo okrogel. Nobenih vrednot več nima. Živi od danes do jutri. T udi v cerkev noče več. Za nič več nima posluha.
Sem pa zelo zaskrbljena, da ni morda nagnjen do moških. Toliko slišim zdaj o tej novi bolezni, ki najbolj pogosto napada moške. Nisem ga sicer še nikoli našla s kakšnim moškim, a vseeno se zelo bojim. Saj me razumete, kajne? Kot mati bi rada, da bi bil tudi ta moj sin srečen, da bi imel topel dom, ko naju z očetom ne bo več, in da bi imel svoje otroke. Ali želim preveč, ali sem kdaj narobe ravnala, da se je tako zgodilo? Prosim, če mi lahko kako po-^ magate, kajti leta hitro minevajo
in nič se ne zgodi, kar bi mi lahko olajšalo položaj!
Odgovor: Največkrat nam pišejo prav mame. Razumemo jih in tudi želimo pomagati, kolikor je pač v naših močeh, kajti na koncu je odločitev, vendar samo sinova. Neverjetno veliko je na naših kmetijah in polkmeti-jah še samskih fantov. Nekateri so zelo prizadevni in iščejo dekleta, že kar nekaj let pa se jim ne posreči. Drugi pa so zopet taki, kot je vaš. Morda je kdaj poskušal, pa mu ni uspelo in je tako izgubil voljo. Velika nevarnost je prav ponesrečen prvi spolni akt. Če fant ob prvi spolni izkušnji doživi karkoli ogrožu-jočega in če seveda ne more imeti odnosa, se lahko zgodi, da se zateče v osamljenost in samoto, namesto da bi iskal pomoči pri seksologu. Taka pomoč je dandanes nekaj povsem normalnega. Zdraviti take primere prek časopisa ali kakorkoli »dopisno« se pa ne da. Možno je, da je vaš sin doživel nekaj takega m da ga je potem vse minilo. Toda kljub temu je še vedno čas, da stori nekaj zase.
Če bi bil vaš sin homoseksualec, tj. če bi imel ali iskal
razmerje z moškimi, bi verjetno na tem področju bil že toliko aktiven, da bi tudi vi izvedeli. Obiskokvali bi ga samo moški prijatelji, pisali bi mu razglednice, hodil bi z njimi na počitnice, se udeleževal njihovih zabav in prireditev in podobno. Ker ste pri sinu opazili le, da v zadnjem času le bolj popiva, je to bolj znamenje njegove nemoči in zgroženosti nad »kruto usodo«. Alkohol mu je postal edino zatočišče. Svetujemo vam, da se s sinom odkrito pogovorite. Pišete, da je sicer inteligenten in da v šoli ni imel nikoli nobenih težav. Odkrito mu povejte, da ste se obrnili tudi na nas in da smo vam svetovali, naj se pač obrne na zdravnika — specialista za to področje, če se spolnosti tako boji oziroma če njegovo samotarstvo temelji na tem. V tem primeru mora pač dobiti napotnico za ambulanto za spolne motnje na Centru za mentalno zdravje na Poljanskem nasipu v Ljubljani, kjer mu bodo pomagali ugledni strokovnjaki s tega področja.
Vašemu sinu lahko pomagamo tudi pri iskanju primerne življenjske partnerice. Vendar pa mora biti to tudi njegova želja. V Živi smo pomagali že mnogim fantom, ki so bili še starejši od vašega. Pravzaprav ni razlike med temi fanti najsi bodo stari 22 ali 42 let. Se vedno so pri njih na delu enake ali podobne težave kot v ranih deških letih. Mislimo, da ni smotrno, da se ukvarjate z mislimi, da ste sami krivi za fantovo nesrečo. Raje se zdaj odkrito pogovorite z njim in mu povejte tudi za svoje želje in čustva. Morda bo to tudi za vas prvič. Opažamo namreč, da veliko kmečkih mater prevečkrat skriva svoja čustva, posebno še, kar se tiče nežnosti do svojih otrok. Morda jih na ta način, ko se pač kažejo »trdne«, želijo privaditi na trdoto življenja. Toda otroka v bistvu prizadanejo, ker ga oropajo za temeljno spoznanje in izkušnjo, postane nezaupljiv do sveta. Iz tega pa potem izvira tisoče težav. Zato vedno polagamo na srce materam in očetom, naj bodo do svojih otrok čimbolj nežni ravno v prvih sedmih letih.
BORUT POGAČNIKj
03 'rt •Jffl
■do
o.®
»■H f,
JSs 2
d®
S M
0)
>
d
Zakoni, ki jih je še pred nedavnim sprejemal angleški parlament, so bili napisani na pergamentu, in to z roko. Najdaljši je Land Tax Act (zakon o davkih na zemljo) iz leta 1791, zapisan je na zvitku pergamenta, ki je dolg nič več in nič manj kot 1170 čevljev ali po naše 350 metrov.
Leta 1981 so v danskem veleposlaništvu v Madridu podpisali mirovni sporazum med državo Dansko in špansko vasjo Huescara. Tako so tudi formalno končali vojno stanje, ki je trajalo med njima od davnega leta 1809, ko je omenjena vas napovedala Danski vojno zato, ker so se Danci med Napoleonovimi vojnami postavili na stran Korzičana.
•
Denis Diderot, slavni francoski enciklopedist, oče prve moderne enciklopedije, se je ukvarjal tudi z beletristiko, če temu lahko tako rečemo. Napisal je namreč tudi nekaj pornografskih romanov, v enem pet vagin čudežno dobi možgane in sposobnost govora. Ena drugi pripovedujejo svoje ljubezenske dogodivščine.
Ko je med angleško-bursko vojno v današnji Južni Afriki tedaj 25-letni Winston Churchill zbežal iz burskega ujetništva, so Buri nanj razpisali tiralico. Kdor bi VVinstona ujel, živega ali mrtvega, bi dobil 25 funtov.
Vsak dan ustrele v ZDA okoli 70 ljudi. Tri četrtine teh smrti gre na rovaš afekta oziroma prijateljskih prepirov med znanci in sorodniki, ki se končajo s streljanjem.
V zadnjih nekaj letih so na dražbah v Londonu prodali tudi naslednje prdemete:
1. posušeno vrtnico, ki jo je Greta Garbo pred 50 leti poslala siru Cecilu Beatonu. Cvet je (seveda posušen) vdelan v okvir;
2. razgaljeno fotografijo Bri-gitte Bardot, kjer na zadnji strani v začetniški angleščini piše: »Pošiljam ti to sličico, da bi vedno mislil na svojo BB!«
3. obračun potnih stroškov Paula Revera, junaka ameriške revolucije, ki je brez premora jahal (11 dni) od Bostona do New Vorka. v torbi je imel važno zgodovinsko sporočilo;
4. hlačke v obliki mini trikotnika, edino oblačilce, ki ga nikoli ni slekla slavna ameriška slačipunca Gipsy Rose Lee. Baje jih je kupil bogati ameriški fetišist in voajer;
5. rumena podmornica, maketa Arthura Johnsona, narejena za svetovno premiero filma Rumena podmornica, katerega junaki so Beatlesi;
6. Cadillac (model iz leta 1933), v katerem so naokoli vozili kralja gangsterjev Al Capo-neja. Limuzina ima vgrajen mitraljez, samo po sebi pa se razume, da je oklepna;
7. par čeveljcev, ki jih je angleški čevljar Henry Buli leta 1845 napravil za Toma Thum-ba, najbolj slavnega pritlikavca v zgodovini. Podarili so ga kraljici Viktoriji — v škatli, nekoliko večji od tiste za (ne njegove) čevlje.
5
PRVE SLIKE PO KABLU ŽE V DOMOVIH
Kakovost slike in tona je nad zahtevano ravnjo — 11 televizijskih in 6 radijskih programov — 4 teleteksti — Ljubljana 2 že oktobra?
Minuli petek so tehniki končno začeli priklapljati odvzem-nike za priključke na novomeško kabelsko razdelilno omrežje. Do nedelje so dobili televizijske in radijske signale naročniki v treh stanovanjskih blokih in štirih zasebnih hišah v A delu prve gradbene faze. Gledalci in poslušalci so zadovoljni, saj lahko izbirajo že na začetku poskusnega obratovanja omrežja med tremi zemeljskimi in osmimi satelitskimi televizijskimi programi ter šestimi zemeljskimi radijskimi programi.
vsi novejši sprejemniki. Lastniki starejših sprejemnikov lahko za 130.000'dinarjev kupijo pri monterjih odvzemnikov pretvornik (konverter) za »predelavo« S-kanalov na UHF področje (21. do 69. kanal), ki ga premorejo tudi deset in več let stari sprejemniki.
Poleg domačih zemeljskih TV programov dobe naročniki s satelita po kablu že zdaj še angleška programa SUPER CHA-NNEL in SKY CHANNEL, luksemburški program RTL PLUS, švicarski TELECLUB, nemški SAT 1, avstrijsko-nem-
£
Šest TV programov (trije domači in trije tuji) je dosegljivih na VHF področju na kanalih 2 do 12, torej na vsakem televizijskem sprejemniku, pet pa na posebnih področjih (S kanali), za katera so tovarniško prirejeni
ško-švicarski 3 SAT, francoski TV 5 in ameriški VVORLD NET neposredno iz Washingtona
Italijanski RAI UNO se baje seli na satelit Astra, ki bo predvidoma izstreljen oktobra letos, in ga pri nas s satelita ECS-F1 do torka še niso uspeli ujeti. Raven signala je na vseh satelitskih kanalih visoko nad zahtevano ravnjo, kar pomeni, da je slika iz VVashingtona prav tako ostra in briljantna kot s Trdinovega vrha.
Poleg naštetih slikovno-ton-skih televizijskih programov imajo lastniki sprejemnikov z vgrajenim adapterjem za teletekst na razpolago tudi štiri tovrstne sporede: na prvem ljubljanskem TV programu, na angleških SUPER in SKY kanalih ter na nemškem programu SAT 1. Tuji teleteksti imajo po 700 strani s številnimi pods-
tranmi ter najrazličnejšimi obvestili in podatki.
Naročniki imajo na radijski vtičnici za začetek šest UKV programov: pet domačih in Avstrijo 3. Vsi ti signali so po kablu približno za 20 odstotkov boljši od sprejetih po zraku. V načrtu gradbenega odbora so tudi satelitski radijski stereo programi s francoskega satelita TELECOM 1, ki se zaradi reprodukcije z laserskih diskov odlikujejo po izredni kakovosti in pestri glasbeni vsebini (Radio Luxem-burg, Monte Carlo, Radio France in Europe 1).
Tehniki si zdaj s postavitvijo dveh anten prizadevajo izboljšati koprski TV signal s soteške Plešivice, saj za razpošiljanje po omrežju ni na zahtevani ravni. Prav tako signal Avstrije 2 z Dobrača še ne ustreza spodnji meji 60 decibelov. Pač pa bo že oktobra, ko bo RTV Ljubljana dala v poskusni pogon oddajnik za Ljubljano 2 na Trdinovem vrhu, mogoče spustiti v novomeško kabelsko omrežje tudi slovenski drugi program.
Televizijske programe na posebnem »S področju« bodo lastniki novejših sprejemnikov lahko našli na kanalih od 85. naprej. Podrobnejša navodila bo gradbeni odbor objavil tudi v
5.	številki obvestil »KATV NOVO MESTO«, ki je že v tisku in jo lahko zahtevate od članov gradbenih odborov v novomeških krajevnih skupnostih.
M. MOŠKON
10(2	priloga	dolenjskega	lista
Podvig
POLOVICA MAMOGRAFA ŽE PLAČANA
Akcija »Darujmo zase« je gotovo največja dolej-ska, belokranjska in posavska dobrodelna akcija. Tudi največji optimisti pred dvema mesecema, ko so zastavili načrt za nabavo tega dragega medicinskega aprata, niso niti v sanjah pričakovali, da bo naletela na takšen odmev. Pokazala se je dobrota dolenjskega človeka, ki je sicer ne manjka pri gradnjah in posodabljanjih vaških cest, napeljav telefona in podobnega.
Na regionalni radijski postaji Dolenjske in Bele krajine, ki je bila skupaj z Dolenjskim listom eden od glavnih pokroviteljev, šele sedaj vedo, kakšno množico poslušalcev imajo. Kar se je v prostorih Studia D dogajalo v petek popoldan, zvečer in ponoči, gotovo nima primera med slovenskimi radijskimi postajami. Akcija javnega darovanja denarja za nakup mamografa je bila sprva zamišljena le za dva uri radijskega programa — med 13. in 15. uro. Končala pa se je natanko takrat, ko ie ura na Kapitlju odbila polnoč. Enajst ur so trije telefoni zvonili kot nori. V uredništvu so prestregli več kot dva tisoč klicev, dobra polovica je šla tudi v eter. Radijska ekipa, v kateri sta bila poleg voditelja Sandija Pirša tudi dr. Tatjana Gazvoda, direktorica tozda Zdravstveni domovi Novo mesto, in Vinko Kocjančič, predsed-
nik sklada za nakup dragih medicinskih aparatov, je ta dan ostala brez kosila in večerje, saj bi vsako zapuščanje telefonov lahko pomenilo izgubo velikih denarjev. Mnogi, ki so želeli darovati, so se pritoževali, da radijskih telefonskih številk ni bilo mogoče priklicati niti po petih urah neprestanega vrtenja telefonske številčnice. Tisti, ki so na vsak način želeli darovati, so se kar sami odpravili v prostore Studia D in s seboj prinesli denar. Lahko zapišemo, da je bilo med darovalci največ delavcev. Denar so zbirali v popoldanskih in nočnih izmenah. Zbirale so ga delavke pralnice v novomeški bolnišnici, delavke Laboda, Belta, delavci nočne izmene tozda Izlacije a črpalkarji na Petrolu v Ločni, peki novomeške ekarije, ki so v prostore Studia prinesli tudi hlebec pravkar pečenega kruha, celo upokojenci in snažilke so darovali. Manj uspeha pri vrtenju telefonskih številk pa so imeli tisti, ki bi 10 ali več tisoč dinarjev najlaže pogrešali pri svojih milijonskih plačah. Vsota, ki so jo tisto popoldne in noč zbrali prek radijskih valov, je bila nekaj več kot 60 milijonov din, kar je dvakrat več, kot so za pokroviteljstvo darovale mnoge delovne organizacije iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin.
Osrednji del akcije je bila sobotna prireditev »Darujmo zase« na novomeškem Glavnem trgu.
Potekala je pod geslom »Nastopamo, da pomagamo«. V dvanajstih urah strnjenega programa je nastopilo trideset prijavljenih ansamblov in glasbenih skupin, nekaj plesnih in drugih skupin, ter vrsta tako ali drugače zanimivih posameznikov. Prireditev je bila za gotovo največji in najbogatejši zabavni maraton na Dolenjskem. Kljub deževnemu vremenu je privabil na trg več kot 10 tisoč obiskovalcev. Nekateri so vztrajali tja čez polnoč, saj je bila v nočnih urah na programu tudi vabljiva modna revija, ki sojo
z Beti, Novoteksom in Labodom pripravili dolenjski manekeni, v programu pa niso manjkali tudi člani popularne Modre kronike Studia D.
Kako naprej? Akcija »Darujmo zase« še ni končana, saj manjka še polovico denarja za nakup mamografa, ki je že v zdravstvenem domu v Novem mestu, vendar še ni plačan. Kljub temu bodo že konec tega meseca pričeli s preventivnimi pregledi vseh žensk, starejših od 40 let. Pri njih je možnost obolenja za rakom na dojkah nekoliko večja, kot pri mlajših. O tem, kako bo akcija za zbiranje denarja tekla naprej, bomo še pisali.
J. PAVLIN
MARATONSKA ODDAJA — Del dežurne ekipe v studiu ob akciji Darujmo zase: (od leve proti desni) Vinko Kocjančič, Smrdi Pirš, dr. Tatjana Gazvoda in Uroš Dular.
011
priloga	dolenjske
Romi
ENA ROKA NA SMRT, DRUGA NA REVŠČINO
Prvi podatek, ki odkriva navzočnost Romov na območju Slovenije, sega v davno leto 1387 in omenja ime Cigana iz Ljubljane. Zapisan je v zagrebški škofijski sodni kroniki. Edini viri o naseljevanju Romov na Dolenjskem so matične knjige, vendar je precej o Romih zabeležil tudi Janez Trdina v črtici o Ciganih Brajdičih. Prvi znani rojstni matični vpis ciganskega otroka v okolici Novega mesta je od 22. oktobra 1812. leta; iz zgodovinskih virov je še razvidno, da so se Romi že v prvi polovici 19. stoletja pomikali ob Krki navzgor. Tako je matičar vpisal v knjigo v Prečni leta 1844 ciganskega otroka, rojenega v gozdu.
V Sloveniji so arhivski zapisi o Romih — uporablja se sicer ime Cigani — precej pogosti. Ohranjena sta celo dva rabeljska računa iz leta 1723 in 1724 o opravljenih obsodbah nad Cigankama. V prvem omenja rabelj Suzano in Marijo Praunhertner, v drugega pa je rabelj zapisal imena treh Cigank, od katerih je dve usmrtil in eno samo mučil. Ohranjeni viri tako dokazujejo ne le resnično navzočnost Romov na slovenskih tleh, ampak tudi ostra nasprotja med Romi in oblastmi. Tedaj so po Evropi prijeli Rome zelo na kratko. Astrijska vlada npr. je pošiljala svojim predstavnikom v naših krajih okrožnice in odredbe, v katerih je nalagala lokalnim oblastem, kako naj se Romov otresejo. Leta 1724 je poslal Johan Christoph Graf von un zu Wildenstein v cesarjevem imenu vsem deželnim sodiščem ukaz, naj preženejo Rome iz dežele. Naslednji vladni ukaz iz 1755. leta je imel enako vsebino in ob njej opazko, da so Romi ogleduhi in vohuni. Podoben predpis je dala na svetlo notranjeavstrijska vlada v Gradcu leta 1788 in je z njim pozivala deželna sodstva, da morajo izgnati Rome, posebno tiste, ki prihajajo iz benečanskih dežel in se sami imenujejo egiptovski Cigani.
IME NE DOLOČA ČLOVEKA
Že to kaže na svojevrstno brezdomstvo teh ljudi. O tem, kje so živeli najprej, različni viri govorijo različno, v kopici razlag pa so obveljale trditve, da so Romi indijska nomadska skupina. Zanje je tudi v Sloveniji kot povsod v Evropi najbolj razširjeno ime Cigan. Naziv sicer poimenuje skupino ljudi, vendar je v njem tudi nekaj slabšalnega, sicer ljudje ne bi rekli, daje nekdo nekoga ociganil, daje oblečen kot cigan ipd. Zato so verjetno kakšna vplivna prijaznejša usta nekoč predlagala za te, vsem znane indijske nomade, ime Rom. Včasih se zdi, da zveni beseda skoraj prisiljeno, še posebno, ker Romi sami sebe odločno imenujejo Cigani. Toda beseda je njihova, saj Rom v romskem jeziku pomeni človek.
Ime ne določa, kakšen je ta človek, toda razgovori o Romih se ne nanašajo skoraj nikoli na zgodovino, ampak skoraj vedno na lastnosti teh ljudi. Največkrat so sporne, navzkiž s pogledi večine drugih ljudi, zato je svet razklan na svet Romov in svet ne-romov. Da ne bo očitkov in zamere: gre za svet pred domačim novomeškim pragom.
Po zadnjih dogodkih sta si nadela oba svetova nadvse svojstveni podobi še posebej v Žužemberku. Od tam sicer še niso izstavili računa, kakršen je bil pisan na ime Marije Praunhertner, niti niso potrdi-
Taki in podobni so v Žužemberku aktualni pogovori z Romi in o Romih. Vse bolj se vse zaokrožuje v trden začaran krog. Kdo ga bo razklenil, saj so se v tem že poskušali? Spričo hitro menjajočih se zasedb v najrazličnejših oblastnih in upravnih organih v krajevni skupnosti in občini jih je bilo k tej nalogi poklicanih že veliko, kdo bo izbran, da kot s čarobno palico pomiri zbegane duhove?
PRAVICE IN TUDI DOLŽNOSTI
Kdor že bo, bo moral problematiko reševati celovito, so prepričani v KS Žužemberk, a ne le tam. »Rešiti moramo vprašanje stanovanja, zaposlitve, šolanja otrok. Zahtevamo, da se v odnosu do Romov upoštevajo vsi zakoni, ki dajejo občanom pravice in dolžnosti. Pričakujem pospešeno reševanje problematike Romov, ker je krajevna skupnost nemočna. Vplivati je treba na Rome tudi preko društva Rom. Ko jih bomo zaposlili, imejmo do njih neko mero strpnosti,« je med drugim rekel na »poravnalnem« sestanku Socialistične zveze v Žužemberku Jako Skube, predsednik sveta KS.
Do tu je slišati enake govore z vseh prižnic, potlej pa se kmalu začno razhajati. Eni pravijo, naj bi Romi živeli pri Budganji vasi, drugi se ogrevajo za Dolino, tretji so odločno proti obema predlogoma, in če že imajo svojo pot rešitve problema, jo količijo nekam proti Kočevskemu Rogu v opuščene nemške vasi. Geto, torej, romski rezervat? Skoraj zanesljivo jih ne bodo naselili tako. »Temeljni cilj, h kateremu moramo težiti, je ukinitev segregacije ter naseljevanje Romov v naselje z drugimi prebivalci z vsemi možnostmi ohranjanja romske narodnostne identitete, jezika in drugih romskih značilnosti,« je zapisala v posebni študiji o Romih sociologinja.
REPUBLIKA NE VIDI IN NE SLIŠI
Stanujoči v urejenih domovanjih bi se Romi lažje držali kake zaposlitve, pošiljali bi otroke v šolo in na za vse razen za Rome »obvezna« cepljenja in morda bi se potem kako zbližali z drugimi prebivalci. Tako so prepričani mnogi in najbrž po pravici. Kje bodo romske trdne strehe nad glavo, ki jih tolikanj poudarja predsednik »Roma«? Če ne bo KS Žužemberk predlagala svoje lokacije, bo obveljal eden od obeh občinskih predlogov o naselju, napovedujejo v novomeškem občinskem komiteju za občo upravo. Zdaj stanujejo žužemberški Romi v Bancovem borštu na prijetni jasici. Razpeli so jim tri prostorne šotore in jim postavili zraven sode z vodo. In zdaj prihaja zima, ki bo morda mrzla, a za te Rome veliko bolj topla, kot je bilo precej dosedanjih. Na pomlad pa bodo morda v ohlajenih glavah že dozoreli sklepi o rešitvi romskega vprašanja.
Bodo po meri starodavnih indijskih nomadov, katerih daljni sorodniki v ruskih stepah redijo najboljše konje ali v madžarskih ravnicah izvabljajo najlepše zvoke iz violin ali si ob rokavih Mure gradijo prostorne hiše? In: ali bodo po meri žužemberških kmetov in delavcev? »Žal je to samo naš problem, in ne republiški. Treba ga bo rešiti, čeprav bo boleče. Dokler ga ljudje ne bodo sprejeli.kot dejstvo, ne bo rešitve,« je dejal na sestanku v Žužemberku Matjaž Verbič, sekretar novomeške občinske konference Socialistične zveze. Ne bi bilo odveč, če bi mu prisluhnili še Romi, predvsem tisti, ki se priklatijo v Žužemberk, saj žužemberški v očeh domačinov pravzaprav sploh niso razbojniki.
Tako smo spet pri dveh svetovih. V enem živijo Romi in se naslanjajo, kot bi porekel Rajko Šajnovič, z eno roko na smrt in z drugo na revščino. V drugem svetu prebivajo drugi ljudje, ki so že zdavnaj zlezli iz »jut« v svetle sobe in ki se bolj kot na zelišča razumejo na računalnike in ki ne umirajo zaradi stradanja, ampak zaradi preutrujenosti z delom.
Morda pa si človek globoko v duši, da še sam ne ve zato, zaželi vsaj za hip odložiti zlikano civilizacijsko srajco in se zavrteti z razmršeno plesalko v pisani krinolini, zraven pa slišati rezgetajočega konja, ki bi škripajoči voz na noč potegnil po stepi?! Nekaj cigana, naj to hočemo ali ne, je v vsakomer od nas.
M. LUZAR
li prejema okrožnice, prirejene po ukazu plemenitega cesarjevega namestnika Johana Grafa, toda očitno je, da so v Žužemberku jezni na Rome. Edini vzrok za to so slabe izkušnje z Romi, pravijo domačini. Neugnanim nomadom očitajo zlasti pomanjkanje vrline, ki jo vsaja v človeka sedma božja zapoved, in zdi se, da so Žužemberčani že tolikanj vajeni sožitja z Romi, kakršnokoli že je, da bi Romom dovolili že ravnati se po Menartu: kradi malo manj.
Kdor bi prisluhnil Romom, bi sploh zameril Žužemberčanom tako razpoloženje. »Mi ne krademo. Poleti zaslužimo z gobami in od tega pustimo kaj za zimo. Imamo tudi nekaj socialne podpore, tako da lahko različne stvari kupimo. Včasih pa smo tudi lačni, a se malo potrpi,« bi nemara vsakomur povedal Ciril Brajdič, tako kot je rekel zadnjič v
hladnem kamnolomu, jami odrešenja in trpljenja, še dobro, da ga ni v živo slišal tisti žužemberški krajan, ki je na sestanku Socialistične zveze dejal: »Kmetje ne bodo prenesli, da ji bo kdo še tisti ostanek pobiral z njiv.« Mislil je na Rome.
»Jezna sem, ker se zanimajo samo za Cigane. Občina naj bi se najprej zanimala za naše nezaposlene otroke, ker lahko od teh nekaj pričakuje,« je rekla Milka Jarc s Cviblja.
Romom očitajo vrsto nerodnosti. »Kupujejo pijačo in potem se pijani vozijo z vozovi po cesti. Grozijo. Dokler so bili na Cviblju, so ponoči rogovilili okrog hiše, tako da sem moral večkrat vstajati,« je našteval Cvibeljčan Jože Pečjak pred dnevi. Da bo mera polna, je dodala ena od žensk: »Dokler bodo imeli Cigani hišno številko Cvibelj 13, vsi s Cviblja ne bomo šli volit.«
anez Kolar
rake. Zjutraj so se partizani pred premočjo umaknili, čez dan pa je artilerija izstrelila na sovražne utrdbe več deset granat. Brigada je z nastopom noči napad ponovila in zopet je uspelo borcem zažgati v Žabji vasi tri barake.
Po podatkih štaba XV. divizije z dne 7. marca 1944 so bile v mestu in okolici naslednje sovražne sile: v Novem mestu 750 domobrancev in 350 Nemcev, na Trški gori okoli 120 domobrancev in Nemcev ter v Mačkovcu okoli 70 domobrancev in Nemcev. Posadki sta bili še na Lešnici (70 domobrancev in Nemcev) in na Otočcu (okoli 80 do 100 domobrancev in Nemcev). Število Nemcev in domobrancev v samem Novem mestu se je do konca vojne še velikokrat spremenilo, nihalo pa je od 1000 do 3000 sovražnih vojakov.
10. marca 1944 je Gubčeva brigada napadla Trško goro, toda sovražnika v cerkvi, obdani z bunkerji, ni mogla uničiti. Isto noč je Cankarjeva brigada napadla sovražnika v bunkerjih od Žabje vasi preko Šmihela do Drske. Največji uspeh so dosegle čete pri Šmihelu, ki so pregnale sovražnika iz dveh bunkerjev, da se je moral zateči v utrjeni samostan in cerkev v Šmihelu.
20. aprila 1944, na Hitlerjev rojstni dan, je nad tisoč novomeških domobrancev, postrojenih na kandijskem stadionu pred poveljnikom mesta majorjem Hasslerjem in svojim poveljnikom majorjem Ferenčakom, z desnico, dvignjeno nad meč, in klicaje boga za pričo, jasno in razločno izgovarjalo besedilo prisege, katero so potrdili še z lastnim podpisom. Z njo so se zavezali, da se bodo v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS-četami in policijo bojevali proti banditom in komunizmu, kakor tudi proti njegovim zaveznikom. S to sramotno prisego — prisegli pa so še enkrat, in sicer 30. januarja 1945. — so se domobranci onemogočili tudi pred zavezniki. Le-ti so v noči na 29. maj 1944 po svojem prvem letalskem napadu na Novo mesto odvrgli list »Zmaga«, v katerem sojih opomnili, da jih njihovi izdajalski politiki z Rupnikom na čelu ženejo v pogin.
OSOLNIK KAŽE POT ZA BEŽEČIM SOVRAŽNIKOM
Ko je bilo leta 1945 že očitno, daje vojna za nacistično Nemčijo izgubljena, so si hoteli Nemci predvsem zagotoviti varen prevoz po železnici in cestni zvezi Novo mesto — Ljubljana. Sšmo Novo mesto, ki je predstavljalo eno pomembnejših postojank v njihovi obrambni črti, so vedno znova močno utrjevali. Zato so zavezniška in partizanska letala samo v letu 1945 šestkrat bombardirala in mitraljirala sovražne utrdbe v mestu in bližnji okolici. Do večjih, spopadov pa v neposredni bližini mesta do konca vojne in same osvoboditve mesta ni več prišlo.
Prav zaradi zavezniškega in partizanskega bombardiranja Novega mesta je domobranski poveljnik stotnije policijskega zbora Novo mesto Viktor Jenko izdal 7. marca 1945 odredbo, po kateri je preselil pet novomeških družin, ki so imele po več svojcev pri partizanih, v poslopje realne gimnazije. Domobranci so jih preselili v gimnazijo in jih zadržali kot talce zato, da partizani ne bi bombardirali poslopja, ki ga je zasedlo vojaštvo. Te družine so bile: Anton Frfolja in njegova žena, Franc Osolnik in njegova žena, Ivan Vandot, njegova žena in hči, Ruža Kolar — Žic z dvema otrokoma in Marija Durini s sinom. Tu so ostali do konca vojne ali do 8. maja 1945, ko so Nemci in domobranci pobegnili iz mesta. Noč od 8. do 9. maja so še prespali v gimnaziji skupaj s partizanskimi brigadami, ki so proti večeru prišle v mesto. Drugo jutro pa je Osolnik, čeprav star 62 let, pešačil s partizani proti Kronovemu in jim kazal pot za bežečim sovražnikom.
ZDENKO PICELJ ml.
Čistilna naprava
MIRENČANI SO REŠILI SVOJO REKO
Čistilna naprava na Mirni je doslej stala dobre 3 milijarde dinarjev. Zbrati toliko denarja v sorazmerno majhnem kraju sploh ne bi bilo mogoče kljub sorazmerno močni industriji, če ne bi pri ljudeh, ki tod delajo in živijo, v resnici dozorelo spoznanje, da je treba reko Mirno očistiti. Ne le da bi spet postala ena dolenjskih lepotic (vsaj kar se vodotokov tiče!), marveč zato, da v njej ohranijo življenje. Ribji zarod v reki pomeni človeku enega najzanesljivejših barometrov za ugotavljanje stopnje onesnaženosti. Zavoljo vsega tega je tolikanj bolj spodbudno, da se je v teh kriznih časih, ki so ekološkim naložbam še manj naklonjeni kot manj sušna leta, v mali dolenjski krajevni skupnosti porodila tako pogumna in hvalevredna zamisel.
Na Mirni so pravzaprav zgradili centralno čistilno napravo za naselje in industrijo že v letih 1973,1974. Sprva je obsegala le tretjino (4000 enot) načrtovane, poprej so načrtovali napravo za 12.000 enot, in sicer v treh sklopih po 4000 enot. Načrtovalci so predvidevali, da bodo za me-
Zgodovina Novega mesta
STRAHOVLADA NEMCEV IN DOMOBRANCEV
Svoboda Novega mesta je trajala do 21. oktobra 1943. Takrat je Nemcem po hudih bojih uspelo prebiti položaje enot XV. divizije, ki so ščitile osvobojeno ozemlje, in iz Kostanjevice po dolini Krke prodreti v Novo mesto, kjer so ostali le tisti, ki res niso mogli zapustiti mesta, ter ljudje, ki niso bili naklonjeni socialistični revoluciji.
S prihodom Nemcev in domačih izdajalcev so se začela v mestu strašna grozodejstva nad prebivalstvom, o katerih danes pričajo spomeniki in spominska obeležja. Nemci in domobranci so v mestu zasedli pomembnejše urade in bunkerje ter preko dneva pobili 26 ljudi. Partizani so se pred njimi pravočasno umaknili. Nemci so pustili v mestu manjšo posadko, glavnina I. SS tankovskega gre-nadirskega polka pa je nadaljevala pot v Belo krajino. Vojaki te posadke so izvršili v naslednjih dneh nove zločine: v Bršljinu so ubili Ivana Obreza ter Franca Kastelca in njegove tri hčere, na vrtni ograji gostilne na Ločenski cesti pa so obesili šest civilistov in partizanov. Toda tudi nemški in domobranski teror nista mogla več spremeniti dejstva, daje Novo mesto dalo osvobodilnemu boju vse, kar je moglo, in da je bilo odločeno vzdržati tudi v najtežjih razmerah do konca vojne.
Nemci so takoj po vdoru v mesto trdo zagospodarili. Vse mesto se je treslo pred novimi okupatorji, ki pa so se po prvih grozodejstvih za silo unesli. Kmalu so razglasili, naj se vrnejo domov vsi, ki so pred njimi pobegnili. Ljudje so se počasi in s strahom vračali. Življenje v mestu se je začelo nekako urejevati. Ljudje so si oddahnili vsaj v toliko, ker so vedeli, da bombnih napadov ne bo več, če bodo v mestu Nemci.
V mestu je nekaj časa ostala le manjša skupina nemških vojakov, katerim so se pridružili še domobranci, ki so zasedli gimnazijsko poslopje; v meščanski šoli so si uredili vojaško bolnišnico, kjer sojo imeli že Italijani. Domobrancem so Nemci vsaj na videz prepustili precej oblasti in pravic.
S tem se je začelo za Novo mesto novo obdobje, obdobje strahovlade in trpljenja.
PARTIZANSKI NAPAD NA MESTO
Kljub trenutnemu presenečenju, ki ga je v partizanske vrste vnesel bliskoviti nemški prodor, so brigade XV. divizije že v noči na 26. oktober 1943 napadle Trško goro, Mačkovec, Ločno in Bršljin. Dne 10. novembra 1943 pa je Glavni štab ukazal VII. korpusu, naj pripravi napad na eno večjih postojank v bližini. Štab VII. korpusa se je odločil za napad na Novo mesto. Napad se je začel v noči na 14. november, ko se je v mestu nahajalo okoli 350 dobro utrjenih Nemcev in domobrancev. V napadu je sodelovala tudi artilerija. Gubčeva brigada je napadala na desnem, Cankarjeva pa na levem bregu Krke, medtem ko je položaje okrog Kronovega zasedla XII. brigada. Večji uspeh je dosegla Cankarjeva brigada, ki je zavzela železniško postajo in uničila dva bunkerja, medtem ko ji Marofa ni uspelo zasesti. Gubčeva brigada je gospodarila v Šmihelu in Žabji vasi ter blokirala Grm, v mesto pa ji zaradi odločnega sovražnikovega odpora ni uspelo prodreti.
Janez Kovačič
hansko čiščenje poskrbeli kar pri tovarnah, zato tega pri osrednji čistilni napravi niso predvideli. Tudi za blato so po tem projektu predvideli le sušilna polja. Izkušnje med večletnim obratovanjem pa so pokazale, daje mehanska čistilna naprava na centralni lokaciji nujna. To pa zato, ker so odplake naselja in nekaterih delovnih organizacij vezane na mehansko čiščenje pri čistilni napravi, nekatere delovne organizacije imajo urejeno mehansko čiščenje, druge pa le delno.
Ko so se leta 1979 uporabniki čistilne naprave, ki jo je čas očitno že povozil, pogovarjali o razširitvi naprave na Mirni, se kljub prizadevanjem nekaterih vodilnih delavcev v Kolinski in Dani ter vodstvu krajevne skupnosti niso mogli takoj dogovoriti, kdo naj prevzame investitorstvo. Končno je težko breme prevzela krajevna skupnost. Predlani je gradbeni odbor, ki ga je vodil predsednik skupščine KS Stane Pančur, začel z vsemi potrebnimi postopki. Operativno je za veliko naložbo skrbel predstavnik enega izmed dveh največjih sovlagateljev na Mirni — inž. Janez Kovačič iz Dane. Sovlagatelji so bili še Kolinska, IMV Mirna, trebanjska komunalna skupnost, območna vodna skupnost Dolenjske in KS Mirna. Za usklajevanje del med investitorjem in sofinancerji je budno skrbel trebanjski občinski izvršni svet.
»Objekte smo gradili predvsem v opuščenih rokavih Mirne, kar je znatno oteževalo in dražilo gradnjo, hkrati pa smo s tem precej zemlje obvarovali pred pozidavo. Rad bi se zahvalil vsem sovlagateljem in nekaterim posameznikom v krajevni skupnosti, izvajalcem del — gradbincem iz Grosupljega, za izdelavo in montažo opreme Hidrome-talu iz Mengša in drugim,« je povedal trebanjski predsednik Maks Kurent, ki mu Mirenčani pripisujejo velike zaslu-
na hektar letno rabili 40 ha površin. Pogoj za gnojenje je v neoporečnem blatu, kar v primeru Mirne po mnenju strokovnjakov ne bo vprašljivo. Za ogrevanje gnilišč in pogonskih prostorov so zgradili kotlovnico. V sezoni bodo potrebovali 837 kilovatnih ur na dan, za izgube gnilišč 200 in za ogrevnje stavbe še 300 kilovatov. »Na voljo sta dva kotla po 90 kilovatov, kar predstavlja stoodstotno rezervo. Količina plina je 480 kubikov na dan, kar je 3.069 kilovatnih urna dan in predstavlja v končni fazi dnevno 1732 kilovatnih ur presežka plina, ki ga bomo lahko porabili za ogrevanje stanovanjskih objektov. Nekaj posebnega je videti tale naš plinohram. Je gumibalonske izvedbe, ker mora biti iz materiala, ki ne akumulira statične elektrike. Balon leži na betonski podlagi in je pripet na betonski zid z verigami, ker je plin lažji od zraka. Pokrit je s šotorom iz železne konstrukcije in šotornim krilom,« je pojasnil Kurent.
Naposled vprašamo še komercialnega direktorja Hi-drometala Mengeš, inž. Janeza Kolarja, kakšnega velikostnega reda je čistilna naprava na Mirni, in ga prosimo, naj pove nekaj o tej tovarni s 125 delavci, ki izdeluje opremo za »drek fabrike«, kot jim v šali pravijo. »Mirenska naprava je med 400 čistilnimi napravami, ki smo jih zgradili doma in po svetu (Irak, Poljska, Libija, Kuba, Sovjetska zveza, itd.), med manjšimi. Naprava v Domžalah, na primer, ki pa služi še Kamničanom, je devetkrat večja od mirenske. Je pa vsaka čistilna naprava stvar zase. Že kar pregovor je, da je vsaka čistilna naprava vredna toliko kot tisti, ki z njo upravlja, oz. jo vzdržuje. Če, denimo, biologija odmre (to pa se zgodi v 24 urah!), se normalno biološko stanje spet vzpostavi v 3 tednih (ob normalnih temperaturah!), pozimi pa to traja tudi do 3 mesece.«
P. PERC
V osvobojenem Novem mestu 12. septembra 1943. (Foto: dr. J. Milčinski)
ge za to, da so ob letošnjem občinskem prazniku v začetku septembra lahko pognali v obratovanje to pomembno pridobitev.
Za novo čistilno napravo so izračunali, da mora biti kos obremenitvam, ki sicer nihajo, iz dveh največjih onesnaževalcev Mirne, Kolinske in Dane, to pa bi ob sezonskem značaju proizvodnje obeh tovarn zneslo v najneugodnejši povezavi okrog 24.000 enot. Dogovorili pa so se, da Dana (v času polne obremenitve pri Kolinski) lahko opravlja le destilacijo takih surovin, ki bodo pvozročale skupno z ostalimi obremenitvami iz te tovarne 650 kilogramov BPK5 na dan.
Prav tako so določili, da morajo blato iz naprave predelati v zaprtih gniliščih, ker so sušilna polja zaradi bližine stanovanjskega naselja nedopustna. Z razširitvijo čistilne naprave na Mirni so torej povečali njeno zmogljivost za organske obremenitve na približno 24.000 enot, uredili mehansko stopnjo čiščenja pred biološkim in pa gnilišča za mineralizacijo blata. »Vsi omenjeni parametri veljajo za današnjo kapaciteto tovarn. Dogovor med obema glavnima uporabnikoma čistilne naprave velja za čas, ko je v obratovanju Kolinska. Kadar pa predelava krompirja ne teče, se lahko na ta račun povečajo obremenitve iz Dane, kar praktično pomeni še za 500 BPK5 na dan,« je povedal inž. Kovačič.
Kot zanimivost še nekaj tehničnih značilnosti naprave. Biološko čiščenje v dveh zaporednih stopnjah omogoča v sezoni predelave krompirja in sadja 75-odstotni učinek čiščenja, izven sezone pa je učinek 89-odstoten. Po izgradnji druge faze čistilne naprave bi z izgradnjo precejal-nikov dosegli kar 97,4-odstotni učinek! V gnilišču računajo na 2800 kubikov blata letno, za kar bi pri dozi 70 kubikov
Obkoljenemu mestu so hiteli na pomoč Nemci iz Ljubljane, toda pri Trebnjem so bili zaustavljeni. Tudi poskus Nemcev, da bi se s tridesetimi kamioni prebili skozi položaje XII. brigade pri Kronovem, sprva ni uspel. Tako so bili prisiljeni oskrbovati obkoljeno posadko v mestu z letali.
Boji so trajali do 16. novembra 1943, toda kljub močnemu artilerijskemu obstreljevanju partizanskim enotam ni uspelo zavzeti utrdb na Marofu, od koder bi lahko uspešno tolkli po sovražnih oporiščih. Ker je medtem prodrla preko Mačkovca v mesto nemška kolona iz Kronovega, so brigade nadaljnje napadanje opustile in ostale na položajih okoli mesta. Novo mesto je bilo od takrat z ožjim ali širšim obročem, zlasti proti Beli krajini in Kočevskemu Rogu, obkoljeno vse do osvoboditve. Mesta samega niso več napadali s tolikšnimi silami, je pa prihajalo do pogostih spopadov v njegovi neposredni bližini, katere so obstreljevali tudi z artilerijo. Do hujših spopadov je prihajalo v njegovi širši okolici s tistimi nemškimi in domobranskimi silami, ki so se iz svoje postojanke podajale v napade in pohode po Dolenjski in sredi novembra 1944 tudi v Belo krajino.
DOMOBRANCI PREKOSIJO BELOGARDISTE
Še pred koncem nemške ofenzive, 4. novembra 1943, se je v Novem mestu utrdil domobranski bataljon, ki mu je poveljeval Vuk Rupnik, sin samozvanega poveljnika slovenskega domobranstva, generala Leona Rupnika. Idejni vodja novomeških domobrancev pa je bil kaplan in gimnazijski katehet Karel Wolbang. Sredi novembra 1943 so začeli izdajati svoj antikomunistični list »Naprej, zastave slave«, katerega naslov so morali s četrto številko spremeniti in je odtlej nosil ime »Za blagor očetnjave«. Po storjenih zločinih so domobranci prekosili svoje predhodnike belogardiste. Ne glede na dnevni čas, podnevi ali ponoči, so po mestu aretirali ljudi, za katere so sumili, da pripadajo narodnoosvobodilnemu gibanju, jih zasliševali in nekatere pobili. V nekdanji Bevčevi kleti na današnji Cesti talcev so pripravili zapor, v katerem so ob pomanjkanju in strahovanju čakali usodo zaprti meščani, aktivisti in aktivistke. Do srede marca 1944, ko so skupaj z Nemci sodelovali v poboju 4. bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici na Gorjancih, so v mestu in njegovi okolici izvršili več zločinov. Konec novembra 1943 so sodelovali pri množičnih aretacijah meščanov, od katerih so bili v drugi polovici decembra mnogi odpeljani v koncentracijska tabo-
rišča. V Ločni so 18. decembra 1943 ubili učitelja in aktivista OF Karla Jakopca iz Otočca. Nekaj dni zatem pa so zverinsko pomorili Valantičevo družino. Konec leta.1943 so na Glavnem trgu obesili dva ujeta partizana, v februarju 1944 pa ustrelili aktivista OF, železničarja Antona Čampo iz Cegelnice pri Novem mestu.
V letu 1943 je bila v Novem mestu tako imenovana III. bojna skupina slovenskih domobrancev z več četami, po nekajkratnih reorganizacijah slovenskega domobranstva pa se je v začetku marca 1945 petim udarnim domobranskim bataljonom v bivši Ljubljanski pokrajini pridružil še šesti udarni bataljon s sedežem v Novem mestu.
130 BUNKERJEV
Nekdanje italijanske obrambne linije okoli mesta so Nemci kmalu po svojem prihodu na novo utrdili. V letu 1944 so z novimi bunkerji, za gradnjo katerih so mobilizirali meščane, hoteli preprečiti partizanskim silam vdor v mesto. Iz poročila odseka za notranje zadeve pri SNOS, oddelka za narodno zaščito Novo mesto, z dne 14. oktobra 1944 je razvidno, da je bilo okoli mesta utrjenih okoli 130 bunkerjev, ki so bili narejeni iz zemlje in kamna, nove pa so gradili že tudi iz betona. Nadalje je zapisano, da ima sovražnik na Kapiteljskem marofu več podzemnih rovov ter da je hrib miniran, da imajo skopane podzemne rove od Kalčičeve gostilne v Šmihelu preko Grma do Žabje vasi ter tudi na VVindischarjevem vrtu v Kandiji in pred pošto v mestu. Bunkerje imajo tudi na Barončevem hribu pri Pogancah, na cesti proti Prečni in na cesti proti Kačjim ridam v Bršljinu, okoli mesta pa so dogradili močno žično ograjo, v katero nameravajo napeljati močan električni tok. Iz poročila je še razvidno, da so bili mobiliziranci, ki so gradili te rove in bunkerje, stari od 14 — 26 let, da jih je bilo okoli 400 in da so bili v službi pri organizaciji TODT, ki je te objekte tudi gradila.
ZAGRMIJO PARTIZANSKI TOPOVI
Toda utrdbe niso zaustavile že s topovi in mino-metalci oborožene partizane. Zlasti bunkerji na južni strani mesta so bili pogosto cilj partizanskih topov. Posamezni bataljoni, ki so obkolili mesto, so izvajali občasne demonstrativne napade na samo mesto. Najpogostejši in najhujši boji v neposredni bližini mesta so bili v prvi polovici leta 1944. Tako je Cankarjeva brigada v noči na 28. februar napadla bunkerje v Regerči vasi, Šmihelu, na Grmu in v Žabji vasi. Topovska baterija je v Žabji vasi pregnala sovražnika, vdrla prek žice in zažgala tri lesene ba-
Jr ; ■ .'
Korenjak __________________
BOGATAŠEVA
ŽENA
ČISTILA
SVINJAKE
Starejše ljudi imamo navado vprašati, kakšen je recept za dolgo življenje. Toda navadno ima však svoj način življenja, najpogosteje pa tisti, ki so dočakali visoko starost, ne živijo po nikakršnih določenih načelih. Drago Brus, 96-letni Črnomaljec, ima svoj recept, ki pa je najbrž uporaben le zanj. Ko se slabo počuti, vzame malico in se odpravi v dobre 4 kilometre oddaljeno zidanico sredi vinograda na Stražnjem vrhu nad Črnomljem. Peš, seveda. Svež zrak in dobra kapljica sta zanj najboljši lek, kajti domov se vedno vrne zdrav. Drago je Človek narave, vedno se je zatekal k njej in iz nje črpal svojo življenjsko moč.	„	,
Zibelka mu je stekla leta 1896 v Logatcu. Kot mlad fantje moral med prvo svetovno vojno najprej na italijansko fronto, nato še v Romunijo. Po vojni si je, take kot njegov oče, služil kruh pri Jožetu Kunstlju, ki je imel številne žage po Sloveniji in Hrvaški. »Kunstelj je bil takrat zagotovo eden najbogatejših Slovencev. Koliko delavcev je imel zaposlenih, ne ve nihče Vsi pa so morali zelo delati. Celo njegova žena, ki bi bila lahko velika gospa, je morala čistiti
Iztrgano pozabi (3)
KAKO NOVO MESTO NI POSTALO KRANJ
Novo mesto brez svojega starega Brega, ki je danes spomeniško zaščiten, nikoli ne bi bilo to, kar je. Na novomeškem Bregu, ki se spogleduje z reko Krko, so pred sedemdesetimi leti v glavnem živeli preprosti ljudje, ki so se težko prebijali skozi življenje. Znane so breške perice, ki so na »flosih« prale perilo mestni gospodi. Ženske so s škafi belega perila vedno iskale svoj prostor, se prerivale in kregale, hkrati pa po stari navadi obrekovale. Največkrat so imele v zobeh tri novomeške policaje: Muško, Ljubija in Purebra, seveda kadar ni bilo zraven Muškove žene, ki ji je bil vedno pripravljen najboljši »plac«. Ženam policajev ni bilo treba prati za druge, ker so možje zaslužili toliko, da so lahko brez tega preživljali svoje družine.
Poleg tega so breške gospodinje živele od dijakov in njihovih staršev, ki so stanovanja v glavnem plačevali s poljskimi pridelki, ker ni bilo denarja. Zato so se ob velikih praznikih (velika noč, božič itd.) večkrat na teh mizah pojavile dobrote, kot so šunke, klobase, orehove potice itd.
Seveda ne gre pozabiti tudi na male zaplate zemlje ali vrtičke, kjer so zaradi sončne lege imeli vedno prvo solato — berivko, ki so jo potem prodajali na bližnjem Florijanovem trgu.
Med pomembnimi možmi z Brega je bil mojster Fišer, ki je izdeloval in posojal čolne. Imel je svojo čolnarno pod Fajdigovo hišo oziroma blizu turškega zidu (Šanc). Ata Fišerje Novomeščanom rad posojal čolne, da so se ob lepih večerih vozili po smaragdno zeleni Krki. Otroci so navadno prežali, kdaj bodo Fišerjevi čolni prosti. Brez vprašanja so si jih sposodili in so potem vozili po Krki, lovili ribe in se igrali. Zvečer so morali biti vsi čolni v čolnarni, ker jih je Fišer prišel vsak dan preštet. Na Krki so bile večkrat tudi beneške noči, zato so prišli vedno v poštev Fišerjevi čolni, ki so bili resničen okras Krke in Novega mesta.
svinjake kot navadna dekla,« se spominja Drago, ki ga je delodajalec že po šestih mesecih dela na Vrhniki poslal v Črnomelj, da bi zanj kupoval hlodovino, tramove, gozdove. Okrog leta 1930 pa se je Brusu zdelo, da ima že toliko izkušenj, da lahko začne na svoje. Postal je samostojen trgovec z lesom, tudi zase je kupil 9 hektarov gozda in vinograd na Stražnjem vrhu ter ostal v Beli krajini.
Drago, ki je na dan prehodil kilometre in kilometre, je dobro poznal vsako ped Bele krajine in gozdove na Kočevskem, ki mejijo na deželico ob Kolpi. Tako je zvedel tudi za vas Deruh na Kočevskem, ki je danes ni več. Že pred 2. svetovno vojno so vsi prebivalci odšli v Ameriko, ostalo je le 6 praznih hiš. Stari ženici pa so lastniki dali pooblastilo za prodajo obširnih gozdov okrog zaselka. Brus se je dogovoril s svojo sestro, ki je bila prav tako v Ameriki, da je kupila vseh 226 hektarov gozda in ga prepisala nanj. Vendar pa ni bil dolgo lastnik ne gozda ne prodajalne z železnino in mešanim blagom, ki sta jo imela s sedaj že pokojno prvo ženo v Črnomlju. »Po vojni je prišla nacionalizacija, in ker sem bil med vojno vihro komisar, od leta 1945 pa tudi v komunistični partiji, sem bil prepričan, da nacionalizacija pač mora biti, da bomo vsi enaki, kot so takrat govorili. Pozneje se je pokazalo, da ni bilo čisto tako, kot so sprva obljubljali. Razočaranje je prišlo torej šele pozneje, ne ob nacionalizaciji.«
Brus se z radostjo spominja let med vojnama, zlasti še, ko beseda nanese na lov in ribolov. Leta 1923 mu je uspelo na licitaciji na občinskem načel-ništvu dobiti v zakup Dobličico v celotnem toku in Lahinjo od izvira do Gradca ter vse pritoke obeh rek. Dve leti pred 2. svetovno vojno pa je zakupil še črnomaljsko lovišče. Ko je prišla vojna, je bilo zakupa za vedno konec. »Na licitaciji je zmagal tisti, ki je ponudil najvišjo vsoto. Za reki sem na leto plačeval po 150 din, za gozd pa 200 din. Naj navedem samo za primerjavo, da je bila takrat učiteljska plača 600 do
polni klenov, šarenk, ščuk, platnic, gozd pa zajcev, jerebic, srn in lisic. Bolj kot iz potrebe sem lovil za razvedrilo. Pravil, kaj smem in kaj ne, ni bilo. Marsikatero ribo sem ujel v mrežo, najraje pa sem ščukam nastavljal trnek z živo ribico. To so bila čudovita leta!« pravi z nostalgijo.
Po vojni, v porušeni domovini, je prišel čas streznitve. Lepih doživetij ob rekah in v gozdovih je bilo vse manj, čeprav obiskov gozdov Drago ni nikoli opustil. Še danes se z zeleno bratovščino črnomaljske lovske družine, katere ustanovni član je bil pred štirimi desetletji, poda na skupni lov. Toda po osvoboditvi mu ob delu v obnovitveni zadrugi in pozneje na okrožju v Novem mestu ni ostajalo več toliko prostih ur. In ko se je že povsem poslovil od Črnomlja, so ga leta 1946 na silo privedli nazaj v Belo krajino. Potrebovali so namreč direktorja lesne industrije Zora, ki je bila čisto na tleh. Delavci so popravljali ceste, ker niso imeli lesa, da bi žagali. Brus je Zoro znova postavil na noge, hkrati pa vodil tudi valjčni mlin, žagi na Suhorju in v Gradcu ter Flekovo žago v Črnomlju. Njegova začasna zaposlitev v Črnomlju se je zavlekla vse do leta 1972, ko je, star že 76 let, odšel v zasluženi pokoj.
»Če je bilo težko delati? Kje pa! Saj še sedaj neprestano brkljam okrog hiše pa po vinogradu. S tem ohranjam kondicijo,« se smeji Brus, še vedno pri-pravljen poprijeti za vsako delo. A ne le fizično, tudi umsko se lahko kosa z vsakim, par desetletij mlajšim možakom. Vse dogodke iz davrTih let in iz današnjih časov ima razdeljene po »predalčkih«. Prebere vse časopise, ki mu pridejo pod roke — brez naočnikov seveda — tako da mu ne uide noben pomembnejši dogodek. A o tem, kar se danes dogaja pri nas in v svetu, noče govoriti. Dobrega nimam kaj povedati, a slabega nočem, pravi. Očitno so ga že izkušnje v skoraj stoletje dolgem življenju nauči le da je bolj modro molčati.
M. BEZEK-JAKŠE
SOKOLI SO NASTOPALI NA LOKI
Novomeška mladina v prvih deestih letih našega stoletja ni imela kakšnih večjih možnosti za zabavo in razvedrilo? zato je bila vsaka priložnost dobra. Tako so, seveda če so imeli denar, obiskovali kino, ki ga je imel mizar Malovič na današnjem Novem trgu. Veliko so se navduševali tudi za sokole, nekateri pa tudi za orle, ali kot so jim dejali, za čuke.
Leta 1911 je bil na novomeški Loki velik telovadni nastop, kjer so se izkazali domači sokoli in sokolice; te so prvič nastopile v nekoliko spodrecanih krilih, kar je bilazapažena novost, vendar jo stare purgarske dame niso sprejele z razumevanjem. Postavili so se tudi krepki in zagoreli fantje z dobro pripravljenimi vajami, saj so telovadili skladno in ubrano. Na sokolski prireditvi, ki ni imela samo športnega namena, ampak je poudarjala slovensko narodnostno zavest, so kot gostje nastopili sokoli iz Zemuna, ki so s tem tudi poudarili potrebo, da se narodi Balkana čimprej rešijo avstroogrske monarhije in da se združijo v eno, svobodno državo. Gostje so poželi priznanje slovensko kot tudi nemško govorečih Novomeščanov, ki se jih je na Loki zbralo nekaj sto. Program je popestrila še mestna godba na pihala, pridružili pa so se jim pevci pod taktirko pevovodje Ignacija Hladnika, ki so peli domoljubne pesmi.
Na razvoj Sokola v Novem mestu in tudi na Dolenjskem je veliko vplival njegov načelnik in tedaj najboljši telovadec Ludvik Papež s Florijanovega trga. Nastope svojih fantov je pripravil po bližnjih in daljnih krajih Dolenjske, Bele krajine in celo Ribniške doline ter tako širil napredne sokolske ideje.
Za te ideje so se ogreli tudi v Ribnici, kjer so za starosto izvolili naprednega gostilničarja in rodoljuba Naceta Mrharja, ki je potem kot prvi Slovenec pripravil slovenska povelja za gasilce. Temu so kmalu sledili tudi sokoli.
BIGE SE OTROCI NISO BALI
Najbolj znana Ciganka tistega časa je bila van-drovka in vedeževalka Biga. Ljudje ji sicer niso veliko verjeli, spoštovali pa so jo, ker je bila edina Ciganka, ki ni kradla. Preživljala se je s tem, da je na sejmih in ob podobnih priložnostih ljudem brala usodo z roke. Bila je čedna ženska, črne polti, kot kaže, pa je bila skregana z vodo, ker se je v njeni bližini vedno čutilo, daje sedela ob ciganskem ognju. Za plačilo je zahtevala krajcar ali dva, dober pa je bil tudi kozarček cvička, ki ga je oboževala. Kadar ni bilo nastopov, je hodila po hišah skupaj s skupino kuštravih cigančkov. Navadila jih je, da so prosili, hkrati pa so se znali tudi prekrižati. Navadno so prosili za »kožico« (košček slaninel, najbolj pa so bili zadovoljni z denarjem. Biga je dobrotnikom vedno govorila: »Ker ste tako radi dali, bom zmeraj molila za vas.«
Kdo bi ji verjel, saj Biga ni znala ne brati ne pisa. še manj pa moliti.
Biga je večkrat prišla na Breg. Otroci se je niso bali, čeprav so pred drugimi Cigani bežali. Njeni spremljevalci, mali cigančki,so navadno imeli hlače v pasu zvezane s špago, naramnic niso poznali. Dekleta pa so nosila bisage, v katere so spravljala kruh in vse drugo, kar so naprosile po hišah.
MESTNA INDUSTRIJA
Zametki novomeške industrije segajo v leta pred prvo svetovno vojno, in sicer v današnjo Žabjo vas, ki je po krivici dobila takšen naziv. Tam ni bilo večjih mlak, še manj pa žab. Opazne pa so bile žabje steze, ki so se pojavile spomladi, ko so se žabe selile in ženile.
Žabja vas je imela prvo ceglarno na Dolenjskem, tovarno opeke z visokim dimnikom, ki je pripadala mestnemu magnatu in posestniku Hočevarju. Potem se je kar naenkrat zlomilo. Nihče pa ni vedel, kaj je bil vzrok. Za industrialca Hočevarja so se začeli hudi časi. Bil je ob vse imetje, ki so ga ocenili na okrog 1 milijon kron. Propadel je Hočevar, propadla je tudi »cegelnica«, ki je tako šla kmalu v pozabo. Od industrijskih obratov je ostala samo manjša usnjar-na na levem bregu Krke, ki jo je vodil Grum, oče znanega pisatelja dr. Slavka Gruma.
Na Krki je imel Franc Seidl veliko žago in mlin, razen tega pa tudi trgovino s stekleno robo. Kako je Seidl trgoval, pove podatek, da je s Češkega dobival po cele vozove steklenine, drugi trgovci pa le nekaj malega. Sodil je med najbolj bogate Novo-meščane tistega časa, bil pa je tudi vpliven občinski mož. Zato so se nanj obrnili češki industrialci, ki so dolenjski metropoli ponujali tekstilno industrijo. Seidl, ki je bil češkega rodu, je dobro poznal svoje rojake, očitno jim ni zaupal. Verjetno so mu prišepe-tavali drugi novomeški kapitalisti, zlasti trgovec Ogoreutz in podobni, ki so se bali, da bo s tekstilno industrijo prišel na Dolenjsko napredni proletariat. Ko so ponudniki dobili oklonilni »ne«, so jo mahnili v Kranj. Tam so naleteli na večje razumevanje, zato je prestolnica Gorenjske kmalu začela razvijati tekstilno industrijo, ki jo je uvrščala med pomembnejša tekstilna središča srednje Evrope.
Kaj bi to danes pomenilo za Novo mesto, lahke samo ugibamo. Tekstilna industrija se je sicer kasneje razvila pod okriljem industrialcev Pence in Povha, vendar ni bilo takšnega razmaha, kot bi ga lahko dosegli. To ni bil prvi primer, da so prevladali sebični lokalni interesi oziroma kaprice nekaterih pomembnih velemož, ki so povsod iskali svoje koristi. Takšen patron je bil tudi kandijski župan Štem-bur, ki je odločno odklonil, da bi pri novem železniškem mostu na Loki, ki so ga gradili leta 1912, uredili tudi prehod za pešce. Bil bi zaradi tega ob zaslužek, ki mu gaje prinašal Kandijski most, saj je le-ta gosta pripeljal naravnost v Štemburjevo gostišče.
SLAVKO DOKL
Sokolsko društvo Novo mesto v času med obema vojnama.
.J*.
~	:	'fj.	!
S v
Franc Pureber, poveljnik mestnih stražnikov
700 din. Seveda sem imel kot zakupnik obveznosti, a tudi obilo pravic. Organizirati sem moral čiščenje rek in nabrežin, in če te svoje naloge ne bi opravil dovolj dobro, mi ob poteku pogodbe ne bi podaljšali zakupništva. Sicer pa sem po mili volji lovil ribe, ostali pa le, če sem jim jaz dovolil. Enako je veljalo za lov. Toda divjih lovcev ni bilo veliko, kajti takrat se ljudje niso tako zanimali ne za lov ne za ribolov kot danes, ko je več ribičev in lovcev kot rib in divjadi. V tistih dobrih starih časih sta bili Lahinja in Dobličica
p-jr •*	•	*
Šport
MOJ MOŽ STEVE C RAM
Steve Cram prihaja v Seul kot eden od favoritov za zmago v teku na 1500 m. Letos je edini na svetu tekel hitreje od 3:31 in se svetovnemu rekordu približal na približno eno sekundo. Lansko grenko izkušnjo s svetovnega prevnstva v Rimu je pozabil. Tam je v finalu tudi startal kot favorit, ciljno črto pa je prehodil daleč za ostalimi sedmimi finalisti. Velika Britanija je bila potrta tako kot njen veliki rekorder.
Toda nihče se ni počutil bolj pobitega kot lepa 27-letnica, ki je tek gledala z zapuščenega dela novinarske tribune.
»Edino, na kar sem lahko mislila, je bilo: »Kako mu bom pomagala premagati ta popolni poraz?« pravi Stevova žena Karen, Nevvcastlečanka, ki je z njim odraščala in se pred štirimi leti z njim tudi poročila. Srkajoč belo vino v enem od priljubljenih lokalov v Nevvcastlu in oblečena športno elegantno, je ta ženska, polna energije in iskrivih domislic, prava reklama za športno modo, ki jo ponuja v svoji trgovini Breathless. Cramova sta dobro moštvo. Oba imata smisel za humor, ona moža podpira, ga razume in tako kot je v Rimu, tudi trpi z njim. On ji vrača pozornost z živim zanimanjem za trgovino.
»Po rimski tekmi je bil Steve dobesedno razcefran,« priznava Karen. »Takrat me je poiskal Daley Thomposon, ki je tudi sam izgubil boj za medalje, in ko je videl, da Steva ni, ga je šel iztrgat novinarjem iz rok. Poskrbeti je hotel, da bi imel čas, da bi vse v miru premislil. Še pol ure po teku ga nisem videla.
Ne glede na to, kakšen je konec tekme, so po njej čustva vedno zelo močna. Če zmagaš, si misliš, da ti ves svet ne more do živega. Če pa zgubiš...
Nenavadno, toda po tekmi je bil on tisti, ki je poskušal do mene biti čimDolj obziren. Bal se je, da njegovega poraza ne bom znala prenesti hrabro, da mi bo na obrazu pisalo, da sem prizadeta. Takrat je zame v whipsnadskem živalskem vrtu posvojil povodnega konjička. Ne vem, zakaj so mi povodni konji tako všeč,« pravi Karen. »Že tri leta zbiram porcelanaste, ki mi jih Steve prinaša z vseh koncev seta. V živalskem vrtu v Edinburghu sva videla Čudovitega pritlikavega povodnega konjička in tam se je domislil, da bi ga posvojila.
Silno slabo sem se počutila, ko sem videla, da ga po zgubljeni tekmi skrbim predvsem jaz. Navadno
ni tak,« pravi smeje se, »Običajno ni čisto nič romantičen.«
Karen pravi, da njuno zvezo krepijo podobnosti pa tudi razlike v značaju.
RAZSODEN IN ENOSMEREN ČLOVEK
»Steve je zelo razsoden in enosmeren človek, medtem ko sem jaz veliko bolj čustvena. Jaz delujem iz dneva v dan in iz tedna v teden. Nisem zmožna gledati daleč v prihodnost, Steve pa zna zelo dobro uporabljati domišljijo in iskati rešitve, ki jih na prvi pogled sploh ni. Včasih me dobesedno uniči. Mislim si: Kako lahko tako hladno sedi in ničesar ne čuti. Takrat ga je treba prebuditi v realen svet in mu reči: Od časa do časa moraš biti tudi čustven. Jaz a seveda izkoristim, da me potegne v drugo stran, e bi bila oba taka, kot sem jaz, bi bilo strašno. Nikamor ne bi prišla. Ljudje, ki naju v resnici ne poznajo, mislijo, da se veliko prepirava, a se ne. Svoja mnenja pa si poveva in si priznava, da sva različna, ali pa najdeva srednjo pot. In to je dobro. Prijatelji, ki naju poznajo, pravijo: Čudovit par sta, fantastično se ujemata.«
To, da je odprla trgovino Breathless, je bil zanjo velik korak. Najprej je bila učiteljica. »Dve leti sem poučevala in v delu uživala. Toda nasitila sem se stavk in politike v zbornici in se vpisala na poslovni tečaj. Če sem že imela načrte za trgovino, nisem no-tela delati napak. Bilo je težje, kot sem pričakovala. Mislila sem, da bo moja čudovita zamisel vsem všeč in da bodo kupci kar drli k meni, toda prodaja na drobno se vzpenja in pada in to sem v začetku težko prenašala. Čeprav sem se čustveno močno omajala, sem se na kraju le privadila. Lepo je imeti nekaj čisto svojega. Priznam pa, da sem imela v začetku srečo, da sem lahko uporabila Stevovo ime. Ljudje so se za trgovino zanimali zaradi njega in k otvoritvi je s svojo prisotnostjo privabil obiskovalce najin prijatelj, svetovni rekorder v deseteroboju Daley Thompson. Vendar bi rada ljudi prepričala, da sem še kaj drugega razen gospa Cramova. Ničkolikokrat me sploh niso spoznali takšne, kot sem v resnici, kajti če si poročen s človekom, kot je Steve, se takoj, ko te spoznajo, nehajo zanimati zate. Vse je le: 'Kaj počne Steve?’ Na obrazcih in čekovnih knjižicah rada uporabljam svoje dekliško ime. Tako imam občutek, da sem to jaz sama.
NASTOPA, DA BI OSVOJIL ZLATO
Če gre v trgovini kaj narobe, je Steve tisti, ki me poganja. Ne, ne nastavi mi rame, da bi se na njej zjokala,« pravi Karen. »Saj je sočuten, toda ne prenese, da bi sedela in jokala, on pa bi me tolažil, češ saj bo jutri bolje. Jok je nesmiseln. Preglejva dejstva. Lahko storiš tole, ono ali kaj tretjega — odločiva se in poskusiva. To je njegovo stališče. Mislim, daje prav zato uspešen atlet. S tem nočem reči, da ni živčen in napet. Včasih postane zelo tih in zaprt vase. Takoj vem, kdaj le leži v postelji in ne spi, ampak premišljuje. Toda z napetostjo se dobro kosa. Ne dovoli, da bi se razrasla v velike težave. Vse načrtuje. Čeprav nič ne reče, vem, daje v njegovi glavi vse začrtano, kako se bo pripravil na Ol. Vse, kar je počel, je spadalo v ta načrt, čeprav je bil načrt priprav na olimpijske igre skrbno zaklenjen v njegovi glavi. Nič ni vplivalo nanj. Če bi slišal, da njegov glavni tekmec postavlja rekorde ali da trenira na poseben način, ga to ne bi niti najmanj vznemirilo. Ko si sestavi načrt, vanj stoodstotno verjame. Če časopisi prerokujejo, da bo Abdi Bile osvojil naslov olimpijskega prvaka, ne reče. Moj bog, poskusil bom pač osvojiti srebrno medaljo. Na prvenstvih nastopa zato, da bi osvajal zlate. V vsem, kar počne, je nastrojen tekmovalno. Celo, če se na vrtu žogava, mora tekmovati. To me razjezi in moram mu zabrusiti, Tole naj bi bila vendar igral’ T oda v tekmovanju naravnost uživa. Tudi na tekaško sezono bi se raje pripravljal s tekmami kot s treniranjem. On pač uspeva v tem, jaz pa bi se v tekmovalnih okoliščinah spremenila v gmoto občutljivih živcev.«
Toda celo najbolje zastavljeni načrti se lahko spridijo, kar je Rim tako kruto dokazal.
NESREČNI VIRUS
»Spominjam se, kako mu je po SP nekdo rekel: Res mi je žal, Steve. On pa je vzkipel: Ne vem zakaj, vraga, naj bi bilo žal tebi. Tisti, ki mu je lahko, sem jaz. Takrat sem mu očitala, da je bil malce pregrob, toda v bistvu je imel prav. Rim je za vse pstafe že zgodovina, toda on bo nanj mislil ves čas, dokler ne bo stopil na stezo v Seulu. Tista opazka pa mu vendarle ni bila čisto nič podobna. V resnici je namreč mehak človek. Vedno misli, kako se bomo jaz in njegovi starši počutili zaradi njega. Težko je, če ljudje preveč pričakujejo. Pred Rimom so prijatelji ves čas ponavljali, kako popolnoma zaupajo, da bo
zmagal, on pa mi je govoril: Ko bi le ne verjeli tako močno v mojo nepremagljivost. Saj sem le človek. Mislijo, da bom nenehno zmagoval. Rim ga je močno razočaral tudi zato, ker ima rad odgovore in si hoče vse razložiti. Za seboj je imel izredno uspešen zimski trening, in čeprav s poletnimi rezultati ni bil povsem zadovoljen — vedel je, da jim nekaj manjka — je trdno upal, da bo v Rimu steklo tako, kot si je zamislil.
Veliko so govorili o zdravniških pregledih po rimskem polomu, toda v resnici jih ni opravil razen tistih rednih v zvezi z ledvičnimi kamni. Steve zase nerad išče opravičilo. Raje bi rekel: Morda pozimi nisem dovolj trdo delal ali pa nisem posvetil dovolj časa treningu moči. Vse to bi mu prišlo na misel prej kot napad virusa. Njegovo stališče je: Če je bil virus, zakaj me ni motil pri treniranju? Zakaj samo med tekmo?
V resnici ne vem, kaj se je zgodilo. Psihično se je na tekmo dobro pripravil. Pred finalom sem mu pripravila trenirko za zmagovalne stopničke in takrat je bil še popolnoma prepričan o zmagi. Toda v sezoni je imel veliko težav z ledvičnimi kamni. Saj jih ima že dolga leta, toda lani je bilo slabše. Steve noče priznati, da bi to lahko vplivalo nanj. Sprijaznil se je z dejstvom, da so pač dnevi, ko ga trpinčijo bolečine, jaz pa sem prepričana, da mu jemljejo moči.«
Sposobnost, da razume moževe duševne stiske v mesecih napete tekmovalne sezone, si je Karen pridobila s svojo kratkotrajno tekaško izkušnjo.
TEK ČLOVEKU PREČISTI MISLI
»Ko sva se spoznala, sem ga navadno hodila čakat v klub, kajti če ga ne bi, ga pač ne bi videla. Potem me je začela atletika zanimati. V šoli sem bila navdušena športnica in začela sem trenirati in teči na klubskih prireditvah, predvsem cestnih tekih in polovičnih meratonih. Nisem bila vrhunska tekačica, toda na cilj sem prihajala druga ali tretja. Ko sem bila najbolj navdušena, sem na teden pretekla od 60 do 80 km in še zdaj oblečem trenirko in grem ven. Tek čloeku res prečisti misli. Danes tečem precej manj, kake tri kilometre na dan.
Steve me včasih nažira, naj si pridobim kondicijo in shujšam. Zadnje čase se šali: Nič ne de, če posvojiva še enega povodnega konja. Saj moram z enim celo spati!
To šalo je težko razumeti. Karen je vitka in postavna, toda ona vztraja, da ima mož kar prav. »Težava je pač v tem, da moram gledati, kako on lahko je, kolikor hoče, in se ne zredi niti za gram.
Zbada me, toda v moje lastno dobro; celo teče z menoj ali pa me spremlja v avtu, ko grem zvečer na cesto, kjer ni luči. Steve se čudi, zakaj ljudje ne poskrbijo za dobro telesno pripravljenost. Prepričan je, da bi bili veliko bolj zdravi, če bi vsak dan vadili kakih 10-15 minut.
Če atletika ne bi zanimala tudi mene, ne bi tako dobro shajala drug z drugim. Steve sicer ne upošteva mojih nasvetov tako kot nasvete Brendana Fos-terja (nekdanjega evropskega prvaka v teku na 5 km in svetovnega rekorderja v teku na 2 milji), toda moje mnenje ga vedno zanima in ga tudi upošteva. Sem tudi neke vrste blažilec, ob katerega zadevajo njegove težave.
Karen kljub obveznostim v trgovini rada potuje s Stevom. »Rada sem pri roki, če me potrebuje, če recimo izgubi številko ali ne najde sprinteric. Takrat lahko namesto njega jaz zgubljam živce in begam naokrog. Tekme pa ne gledam rada med prijatelji, ki me poznajo. Raje si najdem prostorček kje v neznani množici. Ena od tekem, ki je nisem spremljala s tribun, je bila v Nici, kjer je Steve tekel svetovni rekord. Takrat sem delala še v šoli. Sedela sem doma in si želela, da bi se v trenutku lahko prestavila v Nico. Naslednji dan so bile v časopisih fotografije Steva na sprehodu po mestu, na plesišču, na odru, ko bobna v orkestru. Ljudje so mislili, da me bodo spravile v slabo voljo, jaz pa sem bila presrečna in mi je bilo žal le za to, da njegovega veselja nisem mogla deliti z njim še isti dan.«
VEM, DA GOLJUFAJO
Na neizogibno vprašanje, ali jo skrbi, kaj vse bi lahko Stevu padlo na pamet, ko je sam zdoma, se samo zasmeje: »Steve je občutljiv in razsoden. Dobro ve, kdaj mu je najbolje! Reče mi: Če bi karkoli naklepal, bi lahko vse prebrala v časopisih.«
Karen trdi, da ji je mož vlil zaupanje v samo sebe in da se je zato tudi naučila iskati lastne stike in prijatelje.
»Veliko mirnejši značaj imam kot Steve in svoje čase sem težko pridobivala prijatelje. Všeč mu je, da sem se spremenila. Ve, da se mu ni treba več bati zame,« se šali.
»Steve je zelo družaben, hrupen in ima v hiši rad ljudi. Največ se zabava s tekaškimi prijatelji, jaz pa svoje čase brez njega nisem šla nikamor. Zdaj me zbada, češ, kadarkoli grem na tekmo, zgineš z doma. T oda v resnici mu je to všeč. Celo razjezi se, če telefonira in ugotovi, da čepim doma.
Nekega dne bi rada imela družino, še prej pa bi rada, da bi trgovina pošteno stekla. Oba se zavedava, da z otrokom ne bom mogla več potovati s Stevom, on pa tudi ne bi prenesel, da bi bil ob del družinskega življenja. Prav nič mu ni do tega, da bi se potepal po svetu, medtem ko bi mu otrok doma zrasel, to je nekaj, kar bo moralo počakati do Ol, ko bova, upam, oba uspela na svojih področjih.«
Zaenkrat njuni življenji obvladuje atletika z vsemi vzponi in padci in neizogibnimi nasprotji. Nekatera od njih Karen doživlja celo močneje kot Steve.
»Ze samo misel na poživila v športu me strašno razburi. V zvezi z njimi imam celo več pfedsodkov kot Steve. Razjezi me, ko pomislim, da nekdo, ki se z njim postavi na startno črto, uživa nedovoljena poživila. Steve pa pravi: Vem, da goljufajo, toda ne smem pustiti, da bi me to oviralo. Ker nekdo drug jemlje poživila, ne morem reči, da moje ukvarjanje s športom nima nobenega smisla več.
Rad bi videl, da bi začeli nedovoljena poživila odkrivati drugače, ne more pa si privoščiti, da bi problematiko boja proti njim prevzel na svoja pleča. Tako bi bil napet, da tega ne bi zdržal. Steve o politiki, športu ali čemerkoli misli na svoj piker način, ne dovoli pa, da bi ga stvari pregloboko prizadele. Zelo ga zanima vprašanje jedrske vojne. Takole pravi: Vem, da ne morem odločilno vplivati, toda hočem se zavedati in več vedeti. Jaz si ne bi želela preživeti, on pa. Taki malenkosti ne bi pustil, da bi ga ovirala,« se smehlja Karen Cram. »Tak je moj mož.«
Iz Athletics Today
14G)
priloga dolenjskega lista
i
PESEM
KOT POTEŠITEV
Da je prostost svojevrstno jetni-štvo, ki pomeni zanikanje absolutnega v svobodi, je že zdavnaj spoznal pesnik Veno Taufer in ker j* ta odnos tudi produktiven, je seveda o njem napisal za celo knjigo verzov (Jetnik prostosti). Na to Tauferjevo spoznanje je nekako uglašena tudi prva, uvodna pesem v knjižnem prvencu Zlatke Obid — Lokatos Ob vodi in kruhu, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska v Trstu, in sicer je knjiga izšla v zbirki Leposlovje, ki jo ureja Marko Kravos.
V tej pesmi z naslovom Svoboda, motu zbirke, avtorica namreč poje: »nekje v tebi / živi / ob vodi in kruhu / ječa«. Za boljše razumevanje povedanega je treba priklicati na pomoč nekaj podatkov iz pesničinega življenja. Predvsem moramo povedati, da je doma na Idrijskem, da je potem večkrat zamenjala kraje domovanja, dokler se ni odločila za »čez« in se ustalila v Trebčah pri Trstu. Že iz tega je razvidno, da ji je življenje teklo v nekakšnem begotnem cikcaku, da je bila njena človeška pot precej ahasver-ska, polna tveganja in negotovosti. V duhovnem smislu pa taka pot lahko tudi pomeni izraz prostosti, saj se je navsezadnje vse zgodilo iz človeške notranje volje in potrebe. Prostost je tukaj le navidezna, saj jo pesnica v bistvu občuti kot ujetost in ta občutek se ob siloviti razčustvovanosti stop-
potešitev, čeprav ne trajna, nekaj, ob čemer človeku odleže.
Veliko pesmi je Zlatki Obid-Lokatos navdahnilo doživetje brez-domja, tistega hudega občutka, ki pride z zavestjo, da nimaš kje udomiti svojih korenin in se počutiš kot tujek v lastnem telesu. Ta pahnjenost v begotnost pa ima Kljub temu nekaj prednosti pred varnostjo: prisiljen si bolj iti vase, se izmeriti in stehtati v notrini, se znati sam sebi postaviti po robu. Sicer pa ahasverski pesniški poligon te pesnice ni zakoličen tako ozko, samo za istovrsten niz verzov.
V zbirki Ob vodi in kruhu razvrščene pesmi so drobni potopisi skoz življenje, posuto z najrazličnejšimi doživetji in čustvi, od ljubezni do smrti. Pesnica se izpoveduje nekonvencionalno, njena pesniška govorica je sodobna, verz discipliniran in kultiviran. Njen pesniški prvenec je obogatitev za sodobno slovensko liriko.
Mladi pisatelj je s suverenim in
elegantnim obladovanjem pripo-'jhovito
. ZORA^
DVANAJST ZGODB DVANAJST SLOGOV
njuje skoroda do resignacije. Si
eveda pa temu stanju ne podleže, se mu le približa, toliko, da lahko pogleda vanj in ga spozna. Rešuje se z ustvarjalnim dejanjem, s pesnikovanjem, s tem, da
£	*	t»- i n
si to stanje predoči z besedami, da ga »zgosti« v poezijo. Od tu dalje je vse odvisno od tega, kolikšno moč imajo beseda, misel, duh. Ali pa je poezija tudi odrešitev? Najbrž ne, lahko pa je
Mladi slovenski prozaist Igor Bratož, študent primerjalne književnosti in sociologije kulture, vrstnik in sopotnik almanahov-cev, je prvič izdal kako svoje delo v knjižni obliki lani, in sicer se je njegovo ime pojavilo v zborniku Roslin in Verjanko, ki ga je izdala v okviru Književne mladine Slovenije delujoča založba Aleph in je v njem eden od trinajsterice, torej trinajstinski soavtor. Prvo pravo samostojno knjižno delo, Pozlata pozabe, pa mu je izšlo nedavno v zbirki Pota mladih pri Mladinski knjigi, ki jo ureja Aleksander Zorn.
Ta prozna knjiga, ki ni ne zbirka črtic ne zbirka novel ne posvet ne roman in niti zbirka pesmi v prozi ni, čeprav so besedila še najbližja tej opredelitvi, in sploh ne prinaša nič takega, za kar bi mogli najti pravo označitev. Na srečo pa so literarni teoretiki po svetu že zdavnaj iznašli, in za njimi so to prevzeli tudi naši, nov pojem, tako imenovano kratko prozo, kamor je moč uvrstiti vse, kar je kratkega ali kako drugače neopredeljivega. In vendar to — samo navidezno, kajti, tako kot mnoge druge reči na tem svetu, ima tudi kratka proza svoje zakonitosti, teoretična dognanja in (skoraj) definicijo. V tako zvrst pisanja sodi torej Bratoževa Pozlata pozabe, zbirka kratkih zgodb, ki niso zgodbe v tradicionalnem ali, denimo, klasičnem pomenu, ampak predstavljajo, kot je zapisal Bratožev literarni vrstnik Aleš Debeljak, »uspešno slovensko realizacijo srečanja med bibliofilsko poetiko J. L. Borgesa in dosežki ameriške metafikcije«.
vednih slogov zasnoval duhovito kompozicijo knjige, ki ne obsega le dvanajst tako imenovanih »short stories«, ampak tudi prav toliko različnih načinov literarnega oblikovanja sveta. Ta svet seveda ni zgrajen iz »nič«, vendar pa mu je glavni temelj spoznanje, da umetnost ni brez meja in ker je omejena že s svojo lastno zgodovino, jo je moč le predelovati, prikrojevati in ob tem spreminjati le tiste podobe, ki so že »naslikane« v mnogoterih literarnih umetninah, pa tudi z lastno izkušnjo.
Prednost Bratoževih kratkih zgodb je nedvomno v tem, da ne ostajajo na ravni bolj ali manj spretne montaže, marveč izpostavljajo tudi zgodovinsko, zemeljsko dediščino človeka kot minljivega bitja — njegovo ranljivost, ljubezen in bolečino.	u
I. ZORAN
KNJIGA O LJUDSKEM PEVCU
iz izložbe
Pred petimi leti so krajani iz Zreč na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na zanimiv način počastili Prešernov spomin. Pripravili so zaokroženo predstavitev pohorskega pevca Jurija Vodovnika. Scensko so prikazali nekaj značilnih kmečkih opravil, domačih navad in vrsto še živih pohorskih šeg, program pa povezali z Vodovnikovimi pesmimi, kot jih še pojejo po pohorskih krajih. Ljudje so tistikrat z odra zaslišali ubrano zapete pesmi svojega pevca — Prešernovega sodobnika in vsa dvorana se je z nastopajočimi na mah zlila v eno. Vodovnikova pesem, še živo peto izročilo, je opravila svoje in proslavo so, kot poročajo, morali ponoviti.
Dogodek iz Zreč je vse prijetno presenetil, še več, navdušil. Najbrž je to spodbudilo Igorja Cvetka, da se je odločil raziskati Vodovnikovo zapuščino. Že spomladi tisto leto so se začela zvočna snemanja, najprej splošnega pevskega repertoarja, nakar so sledile tematske na zapuščino pohorskega pevca vezane terenske raziskave. Te so
ANTOLOGIJA POKRAJINSKIH IN DOMOVINSKIH PESMI
»Sveta si, zemlja«, je zapisal Zupančič v svoji znameniti Dumi in ta njegov slovesni nagovor zemlji, zemlji nasploh in slovenski še posebej, je postal naslov zajetne pesniške knjige, ki jo je sestavil in uredil dr. Franc Zadravec, izdala pa Prešernova družba v Ljubljani ob 35-letnici ustanovitve. To je antologija slovenske pokrajinske in domovinske pesmi, torej podobno, le mnogo širše zastavljeno delo, kot ga, denimo, predstavljajo pred štirimi leti v Novem mestu izdane Pesmi dolenjske dežele, antologija v ureditvi Janeza Menarta. Razloček med tema antologijama pa ni samo v tem, kolikšen del slovenske zemlje pokriva katera z uvrščenimi pesmimi, ampak bolj in predvsem v tem, da so v Zadravčevi antologiji pesmi vnaprej opredeljene kot pokrajinske In domovinske, medtem ko je Menart takšno opredelitev nekako zabrisal in določil kot pogoj za uvrstitev pesmi le to, da je moč iz nje prepoznati Dolenjsko kot kraj nastanka (seveda poleg estetskih in drugih kakovosti). A to samo mimogrede, toliko, da opozorimo, da ima Zadravčeva knjiga že nekaj predhodnic, čeprav bi lahko še primerjali oziroma vzporejali. Kot rečeno, je antologija Sveta si, zemlja vseslovenska, se pravi, da je Zadravec pri izboru upošteval tudi pesmi tistih pesnikov, ki jih je igra usode ločila od matične domovine Slovenije in so hočeš nočeš postali glasniki tako imenovanih zamenjskih Slovencev, živečih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Tako so v antologijo uvrščene pesmi več kot sedemdesetih avtorjev različne estetske kakovosti, različnih stilov in dob — na vrhu je seveda Prešeren, medtem ko je spodnja meja težko določljiva.
Antologija Sveta si, zemlja ima dva dela in je v tem smislu razdeljena tako, kakor sta to določila in napolnila oba motiva — pokrajinski in domovinski, ima pa tudi prolog in epilog. V prologu je Cankarjeva Kurentova pesem (oz. odlomek iz romana Kurent) in ob njej Zupančičev Zeleni Jurij, medtem ko epilog, ki ga sestavlja pet pesmi, zaključuje Prešernova Zdravljica. Pokrajinski del ima naslov Hodil po zemlji sem naši (spet po verzu iz Zupančičeve Dume), potem pa si sledijo »cikli« pokrajin, imenovani kratko: Gorenjske, Koroške, Štajerske, Prekmurske, Ljubljanske, Dolenjske, Belokranjske, Notranjske, Goriške ter Kraške in tržaške. Podobno so razvrščene domovinske pesmi, ki jih uvaja skupni naslov Da bi nebesa ... Orfeja poslale, in sicer v teh ciklih: Imel bo jasne dneve narod moj, Pa nam je udarilo v desno krilo, Drevesa se svojih korenin zavedo, Končajmo, bratje krivci, preiskavo, Koroška balada, Jaz ljubim Trst in vi Trieste ter Žive naj vsi narodi. V cikel pokrajinskih pesmi, ki so predstavljene kot dolenjske, je Zadravec uvrstil pesmi Frana Levstika, Dragotina Ketteja, Jožeta Cvelbarja, Pavla Golie, Severina Šalija, Toneta Pavčka, Ade škerl in Lidije Gačnik, avtorji belokranjskih pa so: Oton Zupančič, Engelbert Gangl, Vinko Beličič, Oton Berkopec, Mara La-
mut, Lojze Krakar, Janez Menart, Mateja Koležnik in Peter Kolšek.
Sestavljaiec in urednik antologije dr. Franc Zadravec je napisal tudi daljšo spremno besedo, kjer govori o nastajanju, življenju, sporočilu, vrednotah in posebnostih slovenske pokrajinske in domovinske pesmi, kakor se kažejo v uvrščenih in drugih pesmi, ki niso prišle v izbor. Te in tovrstne pesmi nikakor niso, rečeno nekoliko poenostavljeno, samo bolj ali manj posrečeni opisi lepot slovenske pokrajine, tenko brušene podobe narave in ne samo nekakšno upesnjeno poveličevanje domovine, kot bi morebiti kdo sodil po podnaslovu antologije (Slovenska pokrajinska in domovinska pesem), ampak so mnogo več. Ker tudi nosijo v sebi mnogo več, kakor se zdi. »Prostost ali svoboda, sosedstvo narodov, ki drug drugemu ne pripravljajo baladnih katastrof — to je najvišja ideja, plemenita poslanica slovenske domovine pesmi,« pravi Zadravec, to pa je tudi pravo sporočilo knjige za današnji čas in današnjo rabo.
Antologijo spremljajo barvne ilustracije — reprodukcije del nekaterih znanih slovenskih likovnih umetnikov, od Groharja (njegov Sejalec je na ovitku knjige), Jakopiča do Kralja, Miheliča in drugih. Ilustracije niso samo v okras, temveč pomenijo vsebinsko dopolnilo knjige. Kako se kažejo domovina, pokrajina in krajina v slovenskem slikarstvu, o tem je moč prebrati v eseju, ki ga je izbranim ilustracijam na rob napisal dr. Ivan Sedej. Konča se z mislijo, da domovine ni moč naslikati s čopičem, marveč da jo slika srce. Ta misel pa se najtrdneje navezuje tudi na pesmi v antologiji, saj tudi pesmi o domovini ni moč napisati, če domovine ne nosiš v srcu.
Podobno, kot smo za Pesmi dolenjske dežele zapisali ob njihovem izidu, namreč to, da so bralna knjiga, lahko rečemo tudi o antologiji Sveta si, zemlja. Še več, to je knjiga, ki bi morala biti na polici v vsakem slovenskem domu. Prešernova družba jo je s tem namenom tudi izdala in v dovolj visoki nakladi — 26.000 izvodov.
I. ZORAN
dopolnile v zadnjih dvajsetih letih opravljena snemanja sodelavcev sekcije za glasbeno narodopisje iz Ljubljane na istem območju. Med štiriletnimi raziskavami se je nabralo za velik kup gradiva, najpomembnejše pa je šele sledilo, saj si je Cvetko tudi naložil, da bo Vodovnika celovito predstavil v knjigi.
Kratki biografski podatki navajajo, da je bil Jurij Vodovnik bukovnik, ljudski pevec in igre, rojen na Skomarju 22. aprila 17S.1 (v letu, ko je Linhart izdal svoj nemško napisani Poskus zgodovine Kranjske in drugih dežel Južnih Slovanov Avstrije)
tesarju in coklarju Mihi, po domače Tomažiču, in Heleni, rojeni Ostruž-nik. Umrl je 17. decembra 1858 za jetiko, tri dni po smrti svojeTene. Znana je tudi ta podrobnost: Ker je bil od mladosti bolehen, se je 19-letni izučil tkalstva, tkal na domu in šteri; zadnja leta je živel po več mesecev zdoma, pri prijateljih in znancih, hodil naokrog oprtan s košem brez dna ter si s petjem svojih in drugih pesmi služil hrano, zlasti pa pijačo.
Koliko pesmi je Jurij Vodovnik zložil, ni znano. Znano pa je, da je svoje pesmi često tudi uglasbil, jim dal vižo, kot pravimo. Zapisoval jih je, kakor je pač naneslo: na papir, na mizo, košček lesa, na podboj
ODSEV	ČL
Če odšteje pesmice, ki jih je pisal v otroštvu, se je Peter Sulca, učenec 4. letnika srednje sole Edvarda Kardelja v Črno-melju, začel resno ukvarjati s poezijo ob vstopu v srednjo šolo. Sprva so bile to abstraktne Desmi, v katerih je opisoval raz-ična spoznanja človeka in sve-
ta okrog njega, predvsem pa negativna čustva, bolečino. Iz-
med 40 ali 50 pesmi, kolikor jih ■ ' ■ bilb "--------------------
E
je napisal, je bil bolj naklonjen le petnajstim, vse ostale je po letu dni pesnikovanja uničil. »Takrat mi niso bile všeč, in čeprav vem, da uničeval ne bom nikoli več, mi ni žal, da sem to storil.
Sicer pa ni pomembna količina, ak kvaliteta, četudi ne mo-
)
ampal-----------
rem trditi, da so pesmi, ki so ostale, dobre. Toda moderno obdobje v pisanju dopušča marsikaj in včasih je na hitro težko ločevati zrno od plevela. Šele čas pokaže, ali je delo dobro ali ne,« razmišlja Peter.
Vsaka Šuičeva pesem je odsev njega samega v povezavi z okoljem. Predvsem pa je zanj pomembna ideja, torej kaj poveš, ne pa, na kakšen način to izraziš. In ker v verzih ni imel več kaj povedati ali pa morda, ker je hotel misli iz pesmi razši-
meli ideje v mojih delih, vem pa, da mnogi, ki preberejo spise, udarijo mimo. Sicer nikogar niti ne prosim za mnenje, ker vem, da so zelo subjektivna, zlasti še, če prihaja kritika od ljudi, ki me dobro poznajo. Drugače je, ko me ocenjujejo ljudje, za katere sem neznanka. Tako sem sodeloval na regijskem tekmovanju za Cankarjevo nagrado, pot na republiško pa mi je bila zaprta. Po mojem mnenju prav zato, ker s tistimi, ki so brali moj spis, nismo enako razmišljali.«
Sicer pa Petrova želja ni, da bi se s svojim pisanjem uveljavil. Piše iz notranje potrebe, Dreudarno. Ko dobi ide-
počasi, pr jo, jo dolgo nosi v sebi, premle-
riti, se je odločil za prozo. »Moji '	'	ki.	Ne-------------
spisi so filozofski. Naletel sem na ljudi, ki so popolnoma razu-
va v mislih, obdeluje. O ideji razmišlja na obroke. »Stvar mora biti obdelana, to pa se ne da v enem popoldnevu, ampak so potrebni tedni in meseci. In šele ko snov v meni popolnoma dozori, jo spravim na papir. Pisati ni težko, toda do konca izpiliti misli, ki jih samo še zapišeš, je težavno delo,« niza Šuica.
Sošolka gaje pregovorila, da se je letošnjo zimo udeležil regijskega srečanja mladih litera-
tov na Vinici. S spisom Samo- : mor drugače, kjer gre za fikcijo j človeške podzavesti, je bil izbran za republiško srečanje mladih literatov. In kakšno je njegovo mnenje o tovrstnih druženjih mladih? »Kar se organizacije tiče, srečanja niso slaba, zavedam pa se, da na njih ni moč delati čudežev. Nekaterim pa prav gotovo odprejo oči, jim dajo nekoliko napotkov za nadaljnje delo. Zase mislim, da ne sodim najbolje zraven. Tematika, ki jo obravnavam v svojih delih, se namreč popolnoma razlikuje od tistega, kar pišejo drugi udeleženci teh srečanj.«
Toda tega si Šuica ne žene k srcu. Zanj pisanje ni najpomembnejša življenjska zaposlitev, čeprav je ena pomembnejših. Ukvarja se še z vrsto drugih stvari. Zelo ga zanimajo jeziki, zato se doma še dodatno izobražuje. Veliko bere, čeprav ne »požira« knjig. Bere dela, ki jih ne more vzeti v roke za lahko noč, ampak jih mora brati pri polni zavesti, in ob njih veliko razmišlja. Le tako lahko potem dograjuje svoje ideje.
M. BEZEK-JAKŠE
vrat. Ker so šle ljudem v ušesa, so se jih učili na pamet, s prepisovanjem pa so se širile po vsej Sloveniji, celo na Dolenjsko in pod Gorjance so jih neznanci prinesli. Mnoge med njimi so ponarodele. Karel štrekelj je imel veliko zbranih Vodovnikovih pesmi, a jih je le malo uvrstil v znamenito zbirko Slovenske narodne pesmi, ki je izšla v letih 1896 — 1928 v štirih debelih zvezkih. Ni jih štel za ljudske, saj so imele znanega avtorja.
Vse to je moral pri pisanju knjige upoštevati Igor Cvetko, če je želel Vodovnika predstaviti kar najpo-polneje, se pravi tudi z dobršno mero kritiškega pretresa. Slednje se je pokazalo za pomembno predvsem v primerih, ko se je moral odločiti,
katero od variant besedil in viž (zapisi oz. posnetki iz različnih obdobij in raznih krajev se namreč med seboj razlikujejo) bo uvrstil v knjigo in kaj opustil, da pa s tem vendarle ne bi škodil celoti.
Knjiga o pohorskem pevcu Vodovniku izpod peresa Igorja Cvetka je pred tedni tudi že izšla. Izdala jo je Partizanska knjiga. Avtor ji je dal naslov po prvem verzu ene Vodovnikovih najbolj znanih pesmi: Jest sem Vodovnik Juri. Namen in zasnova sta razvidni že iz dosedanjih vrstic, zato le še nekaj o vsebini. Osrednjo pozornost bodo pri bralcu prav gotovo vzbudile pesmi in njih na raznih koncih Slovenije nastale variante. In kajpak zapisane viže, note, ki glasbeno pismenemu bralcu nakazujejo, kako se posamezne pesmi pojo. In o čem je pel oziroma še vedno poje Jurij Vodovnik? O pohorskem kmetu iz prve polovice 19. stoletja. Upesnil ga je živega in ponosnega, z vrlinami in napakami, stoječega sredi življenja in dela. Opisal je njegove lepe in težke trenutke, tragedije, praznike, njegov vsakdan. Znal je pogledati napake sovaščanov z drugačnimi očmi, kot to znajo navadni ljudje. Čeprav posmehljiv in jedek, je vendarle ostal toplo človeški, celo v posmehu razumevajoč.
Pesmi spremlja prepotrebna razlaga, knjigo pa bogatijo etnografski dodatki s fotografijami pohorskega območja, opisi časa in razmer, kakršne so bile za Vodovnikovega življenja, vse do slovarčka manj znanih besed, ki jih je uporabljal Vodovnik. Povejmo še, da icna knjiga angleški povzetek pa seveda vrsto sodelavcev, ki so Igorju Cvetku pomagali do končne notranje in zunanje podobe te nadvse zanimive knjige, recimo kar študije o znanem pohorskem ljudskem pevcu. Delo je pisano tako, da ga lahko bere tako navaden bralec kot strokovnjak, je torej namenjeno vsem, ki jim je kakorkoli do kakršnekoli dediščine.
IVAN ZORAN L
priloga	dolenjske
n
C
□ 15
Natančna analiza najdenih tulcev je kmalu pojasnila veliko tega. Tehniki kriminalističnega laboratorija republiškega sekretariata za notranje zadeve so med svoje ugotovitve zapisali, da gre za pištolo brovvning kalibra 9 milimetrov. Nadaljnje preverjanje je bilo za kriminaliste zgolj rutinska stavr. Že kmalu so potrkali na vrata stanovanja 39-letnega rudarja Leona Krena, očeta treh otrok, v starosti od 5 do 17 let. Iz njegove pištole številka 64038, za katero je imel veljaven orožni list in ki jo je kot trofejno orožje dobil med vojno, so bili oddani usodni streli.
Do tedaj nekaznovani Leon, rudar v Posavju, ki ga je okolica poznala kot marljivega in vestnega delavca, je imel svojo šibko stran — dekleta.
Tudi poročen je večkrat skočil čez plot, naposled pa je prišel, v roke mladi in uživaški gostilničarki Marici Žohar. Triindvajsetletno dekle je bilo sicer poročeno in imelo že tri leta starega otroka, vendar se lahkemu življenju ni odreklo, še zlasti potem ne, ko je moral njen mož za nekaj časa v zapor in ko se je kasneje preselil v Ljubljano, domov v Posavje pa prihajal le enkrat na
teden. Leon je imel avto, denar in to je opazila tudi mlada gostilničarka med njegovimi obiski v gostilni. Leon ji je pričel dvoriti in Marica se je vabilom odzvala. Najprej sta skupaj potovala v Trst, rodila se je ljubezen, ki ji je sledilo vse, kar k takšnemu razmerju sodi. Tako Leon kot Marica pa sta svoje odnose skrivala, kajti družinskih razmer zaradi tega nista hotela postaviti na kocko. In kaj ima vse to opraviti z uvodoma opisanim zločinom v zidanici?
Umorjeni Drago, ki je štel vsega 18 let, je bil brez stalne zaposlitve, opravljal je le priložnostna dela, pri tem pa je nekajkrat zašel tudi na kriva pota. Pogosto se je zadrževal v Maričini gostilni in tam spoznal Leona, kateremu je pomagal celo pri delu v vinogradu. Zapletlo se je kake tri mesece pred usodnim dogodkom, ko je bil pod Ma-ričnim kozolcem najden mrtev Dragov oče. Kot vzrok smrti je preiskava navedla nesrečo, vendar se Drago s tem ni zadovoljil. Vse pogosteje je očetovo smrt povezoval z Marico, deklefn je pričel groziti, da se ji bo maščeval, očital ji je, da je kriva očetove smrti. Daje vso stvar jemal prekleto resno, se je nekajkrat kasneje pokazalo v gostilni. Se posebej v oktobru, ko je Marica vinjenemu Dragu odklonila pijačo. Tedaj je ta potegnil kuhinjski nož in ob besedah, da je sedaj vendarle napočil čas, ko bo z njo obračunal, skočil za dekletom, ki mu je komajda pobegnila. Za vse to je moral Drago k sodniku za prekrške, kar je njegovo mržnjole še razpihovalo.
Marici je vse bolj postajalo jasno, da se mora Draga znebiti na tak ali drugačen način. Sklenila je, da bo za to uporabila kar Leona. Ljubimkanje v postelji je izkoristila in Leona nagovorila, da enkrat za vselej obračuna z nadležnim Dragom Vse je pripravila Marica. Leona je prišla iskat na dom, ga nato odpeljala v bližino zidanice, saj je vedela, da v njej tisti večer dela Drago. Med potjo je preverila še, ali ima Leon zares s seboj pištolo in dala natančne napotke, kako narediti. Najsi je vse to še tako prikrivala, je njen delež pri zločinu postajal vse očitnejši. 10. novembra ob 21. uri so kriminalisti priprli Leona, naslednjega dne ob 15. uri pa še Marico. Javnost je z nestrpnostjo čakala le še sojenja. Obravnava je bila 18. marca naslednjega leta. Leon je dejanje skesano priznal, Marica je očitke zavračala, a se z odgovori zapletala v takšna protislovja, da je bilo sodnikom kmalu vse bolj jasno. Leona so obsodili na 11 let zapora, Marico zaradi napeljevanja k umoru na devet. Njuna pritožba na vrhovno sodišče Slovenije je naletela na gluha ušesa, v Ljubljani so 30. oktobra istega leta novomeško sodbo v celoti potrdili. Ne Leon ne Marica pa svoje kazni nista v celoti odsedela. Marici je predsedstvo SFRJ kazen najprej znižalo na 8 let, nato pa ji je bila še izredno omiljena na 7 let in 6 mesecev zapora. KPD na Igu pri Ljubljani je tako zapustila 1. februarja 1975. 22. oktobra 1976 pa je bil s sklepom republiškega sekretariata za pravosodje in upravo iz KPD Dob izpuščen tudi Leon Kren.
B. BUDJA
Julij se spominja, da oče zaradi bolezni — kmetovanje pa ga tudi ni preveč veselilo, saj je bil po srcu knap — ni mogel kaj dosti delati. Zato so morali pomagati otroci. Tako je Julij po končani osnovni šoli moral ostati na kmetiji in za nadaljnje izobraževanje ni bilo časa. Fanta pa je vleklo v svet. T udi on je hotel priti v Ameriko, vendar ni dobil dovoljenja. Ko je odslužil vojake, je stopil k žandarmeriji, saj doma, kjer se je brat medtem že poročil, ni hotel ostati za hlapca. Služboval je v Loški dolini, potem pod Snežnikom na nekdanji meji z Italijo, dokler ni prišel na carinarnico na Rakeku, kjer je pregledoval vlake, ki so vozili preko meje. Bil je to čas pred prvo svetovno vojno; fašizem in nacizem sta že razsajala po Evropi in za mladega žandarja so bili mednarodni vlaki, ki so vozili številne begunce iz razburkane Evrope — med njimi je bilo največ Židov, ki so se umikali iz Češke in Poljske — prava življenjska šola. Spčminja se tudi številnih transportov italijanskih ranjencev z bojišč na albanski in grški fronti. Vlaki, polni pohabljenih ljudi, smradu in nečloveškega trpljenja, so bili prava podoba tega, kaj ljudem prinaša vojna. Vendar seje vojna histerija počasi selila tudi v Jugoslavijo. Na Štajerskem so se vrstili pohodi kulturbundovcev, katere je na lastnih plečih očutil tudi Julij, ko je kratek čas služboval v tem koncu Slovenije.
Prišla je vojna in z njo razpad. Julij se je za kratek čas vrnil v domači Žužemberk, nato zopet na službeno mesto v Logatec, od koder pa je moral kmalu oditi, kajti Italijani so sumili, daje povezan z Osvobodilno fronto. Vrnil se je domov, kjer je bila Osvobodilna fronta že močno aktivna. To okupatorju za-
radi domačih izdajalcev seveda ni ostalo skrito. Se preden se je lahko odpravil v partizane, so ga aretirali in odpeljali v Gonars. Nekaj dni zatem so požgali tudi Smrketovo domačijo v Žužemberku. Mlada soseda je skoz okno rešila le Julijevo harmoniko. Ima jo še danes.
Po dolgih mesecih trpljenja v Gonarsu, Trevisu pa zopet v Gonarsu je prišel italijanski razpad in Julij se je znašel v Ljubljani. Še prej je njegova skupina poskrbela za vse nemočne in bolne v taborišču, ki niso vedeli, kam bi se obrnili. V Ljubljani je Julij na priporočilo bivšega sodelavca sprejel delovno mesto paznika zaporov in je v sodelovanju z OF marsikateremu zaporniku omogočil stike s svojci in organizacijo. O tem pričajo tudi priznanja, ki jih je dobil po vojni.
Prišla so leta povojne izgradnje. Julij se jih je udeležil pri odpravi lesa iz roških gozdov. Največ je delal v Straži, kjer se je tudi nastanil in si ustvaril družino. Bil je to čas udarniškega dela, ko se ni gledalo ne na proste sobote ne na nedelje. Če je bilo treba, je knjigovodsko delo zamenjal s težaškim pri nakladanju in odpravljanju vagonov. Les je tedaj reševal domovino, hkrati pa je v našem naravnem bogatst-vu nastajala rana, ki se bo le počasi zacelila. Julij se spominja tistih časov s ponosom, hkrati pa tudi z grenkim priokusom. »Že takrat so bili ljudje,« pravi, »ki so se znašli. Ko so nam, ki smo delali, pripeljali malico iz Ljubljane, so se pripeljali gostje iz Novega mesta in jo pojedli. T udi danes je mnogo takih, ki jedo na tuj račun.«
TONE JAKŠE
Biti star in obdržati sposobnost za ustvarjalno delo in krepitev svojih fizičnih sposobnosti je dano le redkim, med njimi Juliju Smrketu z Drske, ki je pred
kratkim slavil osemdesetletnico. Vendar ne samo po sebi. Svoj dan je razdelil v predalčke, ki jih zapolnjuje z vajami, ki krepijo njegovo telo, pa tiste, ki mu nudijo veselje in notranje zadovoljstvo: posveča se negi cvetlic, ki jih je v stanovanju in na balkonu vse polno, izdeluje tudi intarzije, modele kozolcev in kašč, bere in igra na harmoniko. Vse to mu uspe, kot pravi sam, le z doslednim redom, strogim menjavanjem počitka in dela in strogim redom pri prehrani.
Smrketa se še dobro spominjajo delavci Gozdnega gospodarstva v Novem mestu, kjer je dolga leta natančno vodil knjigovodstvo. Njegova skrbna roka je v mnogočem pripomogla, da je bila njihova upravna stavba na Grmu, ozaljšana s cvetjem in okrasnim grmičjem, pravi okras okolici. Preden je Julij prišel h Gozdnemu gospodarstvu, je doživel marsikaj. Njegov oče je bil rudar, doma iz okolice Sevnice, mati pa iz Žužemberka. Oče je odšel že pred prvo svetovno vojno za kruhom v Ameriko, kjer je bil rudarski preddelavec. Ko je bil na dopustu v domovini, sta se z materjo v Žužemberku spoznala in se poročila, vendar se mati nikakor ni mogla odločiti, da bi šla z možem čez veliko lužo. Tako je družina živela v bližini Sevnice, oče pa se je vračal le na krajše obiske. Rojevali so se otroci. Vsega skupaj jih je bilo enajst, vendar jih je pet kmalu pomrlo.
Na veliko materino veselje je oče kupil večjo kmetijo z gostilno in trgovino v Žužemberku. Tudi sam se je tik pred prvo vojno vrnil, tako da ga je avstrijski cesar vpoklical. Iz vojske se je oče vrnil precej bolan in se m več vrnil v Ameriko.
»Z Dragom sva tistega novembrskega večera mlela jabolka v moji zidanici. Pričela sva okoli 18. ure, končala pa v dobrih tridesetih minutah. Ko je bilo delo opravljeno, sem mu naročil, naj zmleta jabolka nameče v vedro, sam pa sem stopil k preši. Le za dve pesti zmletega sadja je vrgel, ko je nenadoma v desno vratno krilo butnil zamaskiran neznanec. V rokah je imel pištolo ter z njo v sklonjenega Draga oddal dva strela. Ko se je revež hotel dvigniti, je neznanec sprožil še enkrat, Drago se je zatem negiben zgrudil. Morilca je po tem dejanju vzela noč. Sam v tistih trenutkih nisem mogel dojeti vsega dogajanja. Stopil sem le do Draga, ki je ležal na trebuhu, ga obrnil in izustil: »Drago, mrtev si.« Kdo in zakaj je streljal, se mi še sanja ne.« Tako je tisti novembrski večer pred dvema desetletjema govoril Ivan Jan, lastnik zidanice, v kateri je prišlo do skrivnega uboja, ki je razburil dolenjsko, še posebej posavsko javnost.
Še isti večer ob 20.30 se je na vratih zidanice pojavila skupina posavskih in novomeških preiskovalcev. Kot so zapisali v svoje poročilo, je kamnita zidanica stala na strmem pobočju, kakih 200 metrov od glavne ceste. Natančnim očesom kriminalistov ni ušlo nekaj podrobnosti, ki so kasneje v dobršni meri prispevali, da se je morilec že po treh dneh našel za zapahi. Natanko 42 centimetrov od praga zidanice so našli tulec naboja za pištolo kalibra 9 milimetrov, sive barve. Ko so vrata odprli, so najprej našli v mlaki krvi ležeče truplo, 70 centimetrov od vrat pa še en tulec enakega kalibra in barve. Zraven pokojnika je ostala kad z mletimi jabolki, poškropljena s Krvjo, in klobuk. Neme priče krvavega obračuna.
STAROST S CVETJEM IN HARMONIKO
UMOR, NAČRTOVAN V POSTELJI
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
OAUSA
ČASOVNA
MERA
SAMOSPEV
“ STEPSKA ULUA/ CRNOGOR SKA VLADARSKA DRU2INA
ALFI NIPIČ/ SESTAVINA BELJAKOVIN
MOČVIRSKA
RASTLINA/
UPORNIK
DVOVALENT NI RADI KAL/BELG. MESTO
ENOVPREŽEN VOZ NA DVEH KOLESIH
nih strupov je stopila na oder zgodovine leta 1915 — Je Hitler priza< zaradi lastne izkušnje? — Pri Basri je zmagala Iraška kemija
NAGRADA V LJUBLJANO
Tokrat je žreb izmed reševalcev predzadnje nagradne križanke izbral RADA ERŽENA iz Ljubljane. Za nagrado mu je podelil knjigo Mihe Mazzinija Drobtinice. Roman, ki mu je ugledna žirija dodelila nagrado, pripoveduje o mladem boemu iz manjšega industrijskega mesta in prikazuje življenje z družbenega dna. Besedilo v celoti deluje pristno in kritično.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitve najkasneje dc 3. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 37.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 35
Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brano v vodoravnih vrsticah, taka: CK ZKJ, PLAN, ALOA, RABI, TAR, MEJAČ, ETEZIJE, STIPE ŠUVAR, REBEL, DEVA, PRAPROT, PICEK, RETA, RILEC, NE, AGENT, TIT, MIT, HAN, ALOKA-CIJA, ALA, TARA, IKAR.
Boljši svet si moramo ljudje vendarle ustvariti, svet človeškosti in lepote se ne bo kar sam naredil.
F. ŠALI
Moja dežela.
Kazalci in številke za vsako temo
Ure s svetlečimi se številčnicami — Cevke preve-like za majhne ročne ure
Strokovnjaki so izdelali urno številčnico, za katero trdijo, da se bo dalo na njej zanesljivo odčitati čas tudi v mraku in brez prilagajanja očesa. Pohvalijo jo predvsem zato, ker se številke in kazalci v temi dobro vidijo in ker svetleča se snov dolgo ne zbledi.
Sicer so svetleče se ure poznane že več kot pol stoletja, vendar so današnje precej drugačne od prvih. Najprej so za številčnice uporabljali cinkov sulfid, ki je svetil zaradi prisotnosti radija. Ker je ta precej draga snov nevarno sevala, sojo nadomestili s cenejšimi in manj nevarnimi. Čeprav so tako nekaj pridobili, so tudi izgubili, saj so tako izboljšane svetleče se številčnice že po dveh letih zelo zbledele. Zato so se v naslednjem koraku odločili za uporabo tritija.
Številke, osvetljene s tem elementom, se v temi vidijo bolj od tistih, ki jih je osvetljeval radij. Toda take ure so imele pomanjkljivost, daje bilo na njih možno odčitati čas le v popolni temi in po prilagoditvi očesa, medtem ko na njihičlovek ni videl ničesar, če je stopil v temo iz močno razsvetljenega prostora. Zadevo so precej izboljšali, ko so številčnice izdelali iz steklenih cevčic, ki so jih napolnili s tritijem in po notranjih stenah s praktično uporabo takih cevčic, ker so bile prevelike za številčnice ročnih ur.
Zdaj so strokovnjaki izdelali uvodoma omenjeno številčnico, in sicer so zanjo s pomočjo laserja naredili svetleče se dele, ki so veliki največ dva milimetra in desetkrat svetlejši od tritija.
v
NAGRADNA KRIŽANKA
ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM
HIMALAJ-
SKA
KOZA
VESCAK V ANALIZI
SESTAVI J. UOIR
LETOPIS
NORMA
PRELAZ
CEZ
VELEBIT
STRAN
RIM.
CESAR/
REDKEJŠI
MINERAL
SLOV. FILM
IGRALKA
ARAMEJSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
SKOPLJEN
BIK/POKAL
REDOVNICA
STRAN
VRSTA
2ITA
VRATCA V PLOTU
USLOČEN
REKA V JZ. ANGLIJI
THAN8ZE
UH
Lahkoten izlet v morje
Podvodni parki kot turistična zanimivost — Kmalu jugoslovanska turistična podmornica?
Neutrudnim turistom se porajajo vedno nove želje po pustolovščinah in tako se navdušujejo tudi za popotovanja v svet tišine globoko v morski temi. Razgledovanje sveta pod morsko gladino je že postalo precej donosen turistični posel.
V Jugoslaviji je tovrstni turizem sicer šele v povojih, medtem ko ga v svetu poznajo že dalj časa. V nekaterih državah za te potrebe urejajo pravcate podvodne parke, v katere se vozijo turisti na izlete s posebnimi podmornicami s prozornimi stenami, lahko pa jih obiskujejo tudi kot potapljači. Največja turistična Meka so lepi podvodni parki pri Floridi. Uprava teh parkov sposoja podvodnim pustolovcem potapljaško opremo in jim daje na voljo vodiča, ki popelje turista v najzanimivejše predele m obenem skrbi za njegovo varnost. Da bi obiskovalci res čim zanesljiveje prišli do pravega užitka, jim uprava ponuja še plastificirane podvodne zemljevide, da se v kraljestvu nežna-
Vsak tjulenj je prava dragocenost
Biologi v skrbeh zagren-landske lovce — Evropski protesti na nepravi
nih oblik lažje znajdejo.
Ker je po lepotah znan tudi Jadran, bodo verjetno že kmalu v njem uredili, ali bolje rečeno, poiskali podvodne parke. Letošnje poletje je sicer vzdolž jadranske obale križarilo kar nekaj izletniških čolnov s prozornim dnom za gledanje morskih globin, vendar naj bi se tem plovilom sčasoma pridružila turistična podmornica. Kot je predvideno z načrti, naj bi se z 48 potniki spuščala do globine sto metrov. Pod vodo bi ostajala skoraj celo uro in v tem času bi lahko turisti morje ne le opazovali, ampak tudi slikali. Za tiste, ki niso vešči fotografiranja, bo skrbela posadka podmornice, saj bo snemala podvodni rastlinski in živalski svet na video kasete. Če bo turiste globoko pod vodo postalo strah, se bodo lahko oskrbeli z novimi močmi, saj bo imela taka turistična podmornica seveda tudi restavracijo.
Iz načrtov za zdaj ni razvidno, če bo plovilo premoglo tudi spalnice.
L. M.
Atomske bombe revnih generalov
So Iračani avgusta v spopadih z upornimi Kurdi na severu države res uporabili bojne strupe? Resnica najbrž ne bo nikoli znana, čeprav Sidik Shakir, eden od preživelih kurdskih gverilcev, trdi, da so iraški vojaki s strupi napadli vas Mesi in pri temu bili večino njenih 900 prebivalcev. Ameriški tednik Newsweek je objavil izjave preživelih, ki pravijo, daje plin dobesedno kosil judi in živali. Take izjave pa niso dokaz, čeprav je jasno, da imajo Iračani z bojnimi strupi velike izkušnje, saj so jih obilno uporabljali v vojni z Iranom. Daje morda nekaj na tem, govori tudi silen preplah, ki je zavladal med upornimi Kurdi. To ljudstvo, ki živi v pietih državah, vendar kljub temu ali pa ravno zato nima domovine, namreč množično beži od svojih ognjišč na severu Iraka. Iraške krogle in noža se niso bali, nemočni pa so pred strahotami kemične vojne.
Uporaba bojnih strupov je otrok 20. stoletja. Haška konvencija je sicer na pragu stoletja prepovedala proizvodnjo in uporabo strupov v vojne namene, vendar so se udeleženci prvega svetovnega spopada požvižgali na svoje podpise. Bojni strupi so stopili na oder zgodovine 22. aprila 1915, ko so na zahodni fronti v Belgiji učinkovito uporabili klor, pri čemer je umrlo 5000 francoskih vojakov, dvakrat toliko pa jih je čutilo posledice še vse življenje. Do konca vojne se je zastrupljanje razbohotilo, ocenjujejo, daje na obeh straneh zaradi bojnih plinov izgubilo življenje več kot milijon vojakov.
Leta 1917 so pri belgijskem mestecu Ypres prvič uporabili najbolj znanega od bojnih strupov — iperit. Kasneje so kemiki napravili neprimerno bolj učinkovite strupe, vendar
suet v številkah
PORABA PRORAČUNA ES
KMETIJSTVO
POLIT.PRG.
RAZISKOVANJE
ADMINISTRACIJA
REZERVE
NiH
ZA KRUH NAJVEČ — Zelo zanimivo je pogledati, kako države Evropske skupnosti razdelijo svoj skupni proračun. Daleč največ denaija, 65 odstotkov celotnega proračuna, namenijo kmetijstvu, šele potem se zvrstijo politični programi Evropske skupnosti, ki jim namenijo 18 odstotkov proračuna, ter raziskovalna dejavnost, rezerve, administracija, ki pojedo vse po 4 odstotke. Preostalih 5 odstotkov gre za najrazličnejše druge zadeve, med drugim tudi za sodelovanje z nečlanicami, denimo tudi z Jugoslavijo, kjer pa kmetijstvu posvečamo precej drugačno pozornost.
je iperit še danes sinonim za bojni strup. Od takrat na svetu ni armade, katere vojaki ne bi poleg orožja in streliva med opremo imeli tudi plinskih mask. Čeprav kasneje bojnih plinov niso uporabljali tako masovno kot v prvi vojni, je to orožje še vedno realnost, s katero računa vsaka armada. Tako v obrambi kot napadu.
V prvi svetovni vojni sta obe strani uporabili okoli 120.000 ton bojnih strupov. Z njimi so začeli Nemci, vendar tudi Francija, Velika Britanija in ZDA niso ostale dolžne, o uporabi bojnih strupov so strategi in taktiki govorili z istimi besedami kot o granatah in kroglah. Nekateri zgodovinarji trdijo, daje bil v eni od mnogih zastrupitev s plini na zahodni fronti žrtev tudi kaplar Adolf Hitler. Dejstvo, daje Hitler na lastni koži občutil bojne strupe, morda pojasnjuje, zakaj Nemčija v drugi svetovni vojni ni segla po kemičnem orožju, tudi takrat ne, ko je bilo jasno, daje tretji rajh na kolenih. Izjemoma pa so ga Nemci vendrale preizkusili, tako med drugim na Krimu zoper sovjetske partizane. Rezultat napada s plinom je bilo 3000 mrtvih. Po nekaterih podatkih naj bi Nemci bojne strupe v manjšem obsegu uporabljali tudi proti jugoslovanskim partizanom, o čemer govori Titovo sporočilo hrvaškemu glavnemu štabu, češ da ni izključeno, da bo sovražnik uporabil bojne pline. Bolj kot Hitleijeva neprijetna izkušnja pa je Nemce od uporabe bojnih strupov odvrnila grožnja zaveznikov, da bodo vrnili z isto mero na s civilisti gosto naseljenem območju Nemčije. Ena in druga stran sta imeli ob koncu vojne v orožarnah po 200.000 ton bojnih strupov, med njimi so bili najbolj učinkoviti sarin, tabun in soman.
Po drugi svetovni vojni so bojne strupe prvi uporabili Američani v Vietnamu. Ni šlo za klasične strupe, ki ubijajo ali onesposabljajo ljudi, Američani so na Vietnam metali herbicide in defoliante, da bi ogolili rastlinje v gosti džungli. Na čistinah bi se lahko laže spopadali s sovražnikom. Vendar so Američani kljub temu ubijali ljudi, sovražnikove in svoje. Najbolj proslulo orožje vietnamske vojne, tako imenovani oranžni agens, je vseboval tudi strupeno snov dioksin, ki povzroča genetske spremembe in raka na jetrih. Posledice uporabe oranžnega agensa je občutilo 40.000 ameriških veteranov, med njimi tudi pilot helikopterja Paul Rutherson, ki je leta 1978 ustanovil Združenje žrtev oranžnega agensa. Kasneje je, tako kot številni drugi veterani, umrl za rakom na jetrih. Ob tem je zanimivo, da je ameriški vojaški vrh vedel za strahotne spremljevalne učinke »nedolžnih« defoliantov. Generali so, ne prvič v zgodovini, žrtvovali lastne vojake.
Medtem ko je bila v Vietnamu cilj napadov s kemičnim orožjem flora, so sovjeti v Afganistanu s strupi napadli upornike. Leta 1982 jih je tega obtožil ameriški državni sekretar George Shultz, rekoč, daje bilo v Afganistanu 10.000 žrtev tako imenovanega rumenega dežja. Po ameriških podatkih je temeljna sestavina tega plina redek strup mycotoksin, ki ga sicer srečamo v strupenih gobah.
Snov povzroča dolgotrajno umiranje zaradi postopnih notranjih krvavitev. Kemično orožje naj bi v tistem času uporabili tudi Vietnamci v Laosu in Kampučiji. Ne ena ne druga trditev nikoli ni bila praktično dokazana.
Popolnoma pa je dokazana uporaba bojnih strupov v iraško-iranski vojni. Uporabljali sta jih obe strani, Irak je prednjačil po količinah. Z iperitom in živčnimi bojnimi strupi je zaustavil iranske napade v močviijih okoli Basre. Bagdad tega seveda nikoli ni priznal. Ko so v švedskih in švicarskih bolnišnicah neizpodbitno dokazali, da so bili nekateri iranski ranjenci žrtve iperita, so Iračani odgovorili, da gre za Irance, žrtve eksplozije velike iranske kemične tovarne. Te civiliste naj bi Iranci oblekli v uniforme in jih podtaknili mednarodni javnosti kot žrtve iraških bojnih strupov. Sicer pa se Irak ni posebno trudil prikriti uporabo kemičnega orožja. Leta 1986 je iraški zunanji minister Tarik Azis skupini ameriških kongresnikov izjavil, da bi Irak v skrajni sili in če bi tako narekovala obramba domovine, uporabil tudi jedrsko orožje, če bi ga seveda imel.
Maja letos so iz Teherana prišle nove obtožbe na račun Bagdada. Irak naj bi uporabil bojne strupe pri zavzemanju iraškega mesta Halabjan, ki so ga držali Iranci. Rezultat napada je bilo 5000 mrtvih, večinoma civilistov, Iračanov. Pobil jih je, tako so ugotovili zdravniki, cianid.
Od napada pri Ypresu do Kurdis-tana je sedem desetletij ubijanja ljudi z bojnimi plini. Med žrtve lahko štejemo tudi vse tiste, ki so jih Nemci v koncentracijskih taboriščih pomorili z ogljikovim monoksidom in ciklonom B.
Bojne strupe mogi imenujejo tudi »atomske bombe revežev«. Ime je nadse prikladno, masovna uporaba bojnih strupov bi pomenila konec človeštva. V totalni kemični vojni bi v zelo kratkem času umrl vsak drugi prebivalec našega planeta. Za napolnitev te grozljive orožarne pa ni potrebno niti približno toliko denaija kot za drage in tudi nedvomno učinkovite uranove, plutonijeve in vodikove bombe. Nasprotno, številne zelo učinkovite bojne pline je mogoče narediti v domači delavnici iz preprostih sestavin, ki jih uporablja vsaka kemijska industrija. Tako je na primer mogoče bojni plin narediti iz , praška za pranje perila. Bojni strupi so torej zelo poceni orožje, po drugi strani pa tako učinkoviti kot atomske bombe.
Znanost tudi pri bojnih strupih ne počiva. Že precej časa so v razvitejših državah v modi tako imenovani binarni bojni strupi. Gre za orožje, na primer granato, v kateri so popolnoma nenevarne posamične sestavine, ko pa se med letom proti cilju vse skupaj zmeša, nastane učinkovit bojni strup. Proizvodnjo teh sestavin je praktično nemogoče kontrolirati, razen tega je kontrola brez haska, saj lahko vsak reče, da potrebuje nestrupene sestavine za civilno kemijsko proizvodnjo.
Danski biologi so ugotovili, da v Severnem morju vse pogosteje umirajo tjulenji, in na podlagi opozovanj Danci dopuščajo možnost, da bi tjulenja smrt začela kositi močneje na severni in vzhodni obali Grenlandije. Ob tem so zaskrbljeni, saj bi po njihovem tako umiranje ne le ogrozilo tamkajšnje tjulenje, ampak bi pomenilo pravcato katastrofo za ljudi. Na Grenlandiji namreč pomeni Eskimom lov edini način preživetja, zato bi jim obsežnejše umiranje tjulenjev močno otežilo bivanje v neizprosni ledeni pokrajini.
Z obilico težav so se srečali starodavni grenladski lovci že letos spomladi, ko jim je zaradi epidemije neke bolezmj poginilo zelo veliko vlečnih psov. Že predtem pa so se Eskimi znašli v stiski, ker naenkrat niso mogli več prodati tjulenjih kož, svojega edinega blaga. V »zunanjem« svetu seje namreč močno zmanjšalo povpraševanje po teh kožah, čemur so botrovali protesti evropskih zaščitnikov živali proti pobijanju tjulenjih mladi-čev.
V tem primeru danski biologi zagovarjajo lovce z Grenlandije, ker so prepričani, da očitki o pravcatih pokolih tjulenjev lahko zadevajo npr. kanadske prekupčevalce s tjulenjimi kožami. Eskimi z Grenlandije namreč ne pobijajo mladičev in samic in spoštujejo tudi pobite živali. Kot prebivalci pokrajine brez rastlinja in goveda so si namreč na jasnem, da ne smejo nepremišljeno pleniti v skromnem življenjskem okolju. Čeprav zamenjujejo tjulenje kože za evropsko trgovsko blago, jim pomeni lov predvsem tisto kot včasih: omogoča jim, da si iz tjulenjih kož sešijejo obleko, od ubitih živali pa dobijo še maščobo za kuijavo.
Veter ali atomska
— g
01161X1113;
Prebivalci sovjetskega polotoka Krima so pred kratkim z 20.000 podpisi zahtevali, naj oblasti prenehajo graditi jedrsko elektrarno, ki naj bi dala prvo elektriko konec prihodnjega leta. Nasprotnike atomske energije je vznemiril med drugim tudi podatek, da je tisti predel Krima, Iger naj bi elektrarna stala, potresno območje.
Toda energetski strokovnjaki in seizmologi jih prepričujejo, da nevarnost ni tolikšna, da ne bi smeli graditi naprej. Energetiki so se tako znašli v zadregi. Po eni strani skorajda ne veijamejo, da bi lahko prebivalstvo prepričali, da jedrska elektrarna ne onesnažuje okolja in da je električno centralo najprimerneje graditi tam, kjer jo potrebujejo. Po drugi strani pa vedo, da poraba električne energije na turističnem Krimu skokovito narašča.
Odgovor jim sicer ponujajo nasprotniki atomskih elektrarn. Ti pravijo, da bi na Krimu brez težav pridobivali električno energijo s pomočjo vetra. Pred očmi imajo elektrarne na veter, ki jih je delalo na polotoku pred drugo svetovno vojno še deset, a so jih do leta 1960 vse poslali v staro šaro.
Tako se krimski zagovorniki čistega okolja niso pomirili. Nasprotno, hkrati opozaijajo še na nove nevarnosti, na okrog 300 podjetij, ki na razne način eones-nažujejo zrak in moije polotoka Krima.
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
osnovno sredstvo	izklicna cena	opomba
— osebni avtomobil Z 101 letnik 1984	3,500.000	60.000 km
— kopirni stroj Gorenje tehnomatic 300	300.000	za popravilo
— fotokopirni stroj Olympia	100.000	
— ostali pisarniški inventar		
Javna licitacija bo v prostorih Dolenjskega projektivnega biroja, Novo mesto, Sokolska 1, in sicer 26. septembra ob 11. uri. Ogled blaga je mogoč eno uro pred pričetkom licitacije. Zainteresirani udeleženci morajo položiti pred začetkom licitacije kavcijo v višini 10-odst. izklicne cene pri licitacijski komisiji, ki hkrati pomeni skesnino, če kupec ne plača izlicitirane cene, in sicer za avtomobil v treh dneh, za ostala osnovna sredstva pa takoj po licitaciji.
Nakup poteka po načelu videno-kupljeno. Prometni davek m vračunan v ceno in aa plača kupec. Kupec mora kupljeno blago odpeljati v treh dneh po licitaciji.
474/38
POTA Ii\ STlfc/
Ogenj upepelil kozolec
V katastrofalnem požaru v Jelšah pri kozolcu kar za 11 starih milijard škode — Kriv samovžig sena
dBžumi poročajo
ODNESEL MOTORNO ŽAGO V času med 11. in 13. septembrom je neznan storilec iz gozda Kupina na Gorjancih odnesel motorno žagovStihl in s tem lastnika, 31-letnega Jožeta Žlogarja, oškodoval za okoli milijon dinarjev.
OB KOLO Z MOTORJEM — Prav tako neznan storilec je v noči na 15. september obiskal klet stanovanjskega bloka na Ragovski ulici v Novem mestu. Odpeljal je kolo z motorjem, last 20-letne Iris Fink, in tako oškodoval lastnico za milijon dinarjev. Vlomilca še iščejo.
VLOMIL V OSEBNI AVTO — Nekdo je v nedeljo, 18. septembra, vlomil v osebni avtomobil 35-letnega Bruha Zorka iz okolice Izole. Vozilo je bilo parkirano v Kronovem, neznanec pa je iz njega odnesel ženski kombinezon modre barve, žensko torbico, čekovno knjižico, osebno izkaznico, 1.500 din gotovine, modre hlače in rdečo pelerino. Zorko je z vlomom in tatvino oškodovan za okoli 500 tisočakov.
JELŠE — Prejšnji teden, 12. septembra, je ob 12.30 v Jelšah pri Leskovcu v krški občini prišlo do katastrofalnega požara, ki je po doslej zbranih podatkih povzročil za okoli 11 starih milijard škode.
Prvi rezultati preiskave, predvsem pa najdeni požarni kanali, kažejo na to, da je ogenj zanetil samovžig sena, na 7 krat 20 metrov velikem kozolcu Alojza Packa iz Jelš 17. Požar seje bliskovito širil, pri tem pa mu je pomagal tudi močan veter. Navzlic hitremu posredovanju krških poklicnih gasilcev, njihovih prostovoljnih kolegov iz Velikega Podloga in pripadnikov garnizije iz Cerkelj je ogenj zajel sosednji kozolec Ivana Urbanča, ogrožal pa tudi ostala gospodarska poslopja in stanovanjske hiše. Ga-
OB AVTORADIO
MALI KAMEN — Neznan storilec je 18. septembra med 21.30 in 22.30 na parkirnem prostoru gostilne Kozole na Malem Kamnu v sevniški občini vstopil v nezaklenjeni osebni avto Martina Cikača s Senovega. »Olajšal« ga je za avtoradio, vreden 300.000 din.
ČIGAVO JE KOLO Z MOTORJEM?
KOČEVJE — Iz Jelenje vasi pri Pred-gradu je bilo kočevskim miličnikom sporočeno, daje tam že mesec dni kolo z motorjem. Takrat sta ga tam pustila neznana fant in dekle, ki še nista prišla ponj. Lastnik je verjetno iz črnomaljske ali kočevske občine. Vozilo, ki je znamke Tomo A 3 MS sive barve in ima številko motorja in okvirja 591985, dobi lastnik na postaji milice v Kočevju.
Mt
ZA PREKRŠKE GLOBLJE V ŽF.P — Od 11. oktobra bo na naših cestah pričel veljati spremenjeni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki prinaša precej novosti. V prvi vrsti so to nekajkrat višje kazni od dosedanjih, za neprivezovanje z varnostnim pasom bo, denimo, miličniku na kraju kršitve potrebno odšteti stari milijon. (Foto: B. B.)
Zapor za prehitro vožnjo
11. oktobra bo pričel veljati spremenjen zakon o temeljih varnosti cestnega prometa — Visoke kazni
Le še slabi trije tedni nas ločijo do dne, ko bo na naših cestah zaživel nov zakon o varnosti cestnega prometa, ki prinaša vrsto novosti. V prvi vrsti seveda spremenjene kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov, ki so kar nekajkrat višje od dosedanjih. S pomočjo stalnega sodnega izvedenca za prometne nezgode mag. Lojzeta Cekute predstavljamo nekaj najpomembnejših novosti.
Najprej o uporabi varnostnih pasov v vozilih, kjer so vgrajeni. Voznik in sopotnik, ki ne bosta pripeta, bosta morala od 11. oktobra miličniku odšteti 10.000 din kazni. Kar krepka razlika od dosedanjega zneska. In kako bo z motoristi in njihovimi sopotniki? Od 1 .julija prihodnjega leta bosta morala oba nositi med vožnjo varnostne čelade, v nasprotnem bosta na kraju prekrška kaznovana s po 20.000 din kazni.
Hitrost na avtocestah bo kot doslej omejena na 120 kilometrov na uro, na tistih, ki so rezervirana samo za promet motornih vozil na 100 km/h, na ostalih cestah pa je največja dovoljena hitrost 80 km/h. Avtobusi in vozila, ki vlečejo počitniške prikolice, smejo tudi na avtocestah voziti le 80 kilometrov na uro, enako tudi tovornjaki, katerih skupna teža ne presega 7.500 kilogramov. Za težja vozila je naj večja dovoljena hitrost za 10 kilometrov na uro nižja. Zakon tudi pravi, daje naj večja dovoljena hitrost skozi naselje lahko 60 km/h, na morebitne izjeme pa mora jasno opozarjati prometni znak pred vstopom v naselje. Najbolj zanimivo bo ob tem seveda slišati, kakšne so predvidene kazni.
Kdor bo izven naselja prekoračil hitrost za do 10 km/h, bo na kraju samem kaznovan z 10.000 din, če pa je takšna kršitev storjena v naseljuje kazen že 15.000 din. Za večje prekoračitve so predpisane tudi višje kazni. 20
• Poklicni vozniki in avtoprevozniki bodo morali vsako tretje leto na preverjanja znanja cestno-prometnih predpisov. Po opravljenem preverjanju bodo dobili potrdilo, ki ga bodo morali hraniti v vozniškem dovoljenju.
• Vozila, katerih največja dovoljena teža presega 3.500 kilogramov, ali tista, ki so dolga nad 7 metrov, morajo med seboj voziti vsaj 100 metrov narazen. Kazen za kršitelje je 20.000 din.
tisočakov bo moral odšteti, kdor bo hitrost prekoračil za 10 do 30 kilometrov na uro v naselju ali 30 do 50 km/h izven naselja. Za tiste, ki bodo še bolj pritiskali na plin, je predvidena kazen pri sodniku za prekrške med 40 do 200 tisoč dinarjev, zraven pa še odvzem vozniškega dovoljenja za dobo od treh mesecev do enega leta. Če pa je bil s takšnim početjem ogrožena še varnost drugih udeležencev v prometu, se kazen zviša na 50 ali celo 250.000 din, lahko pa se spremeni tudi v 30 do 60 dni zapora.
Posebno poglavje v zakonu je namenjeno vožnji vprežnih vozil in ročnih vozičkov. Vprežno vozilo mora imeti najmanj eno belo luč na sprednji in najmanj eno rdečo luč na zadnji strani, nameščeni pa morata biti tako, da sta vzdolž osi vozila ali na njegovi levi strani. Vprežno vozilo mora poleg tega imeti na zadnji strani še dva odsevnika rdeče barve. Pešec, ki potiska ah vleče ročni voziček, kolo, motorno kdo ali kolo z motorjem, mora hoditi ob desnem robu ceste v smeri gibanja. Če ročni voziček vlečemo v mraku ali temi, mora biti na njem nameščena rdeča luč, prav tako pa tudi rdeči odsevniki.
Za konec še nekaj o prevozih tovorov. Če sega tovor več kot en meter preko najbolj oddaljenega točke na zadnji strani vozila, je treba nanj pritrditi rdečo tkanino. Prav tako je treba v takšnem primeru na tovor pritrditi tablo kvadratne oblike v velikosti 50 krat 50 centimetrov, pobarvano izmenično s trakovi bele in oranžne barve, ki odsevajo svetlobo. Tabla mora biti nameščena pravokotno na vzdolžno os vozila. Ta predpis velja tudi za trak-toije, ki prevažajo hlodovino iz gozdov ali žag.
silcem gre zahvala, da so navzlic pomanjkanju vode obvarovali ostala poslopja in rešili tudi del Urbančevega kozolca. Škoda pa je vseeno ogromna. Packov kozolec je pogorel do tal, z njim pa 15 ton krompirja, 7 kubikov hrastovih in smrekovih desk, 25 ton sena, 20 ton slame, stroj za lupljenje koruze in 4
kubični metri tehničnega lesa, tako daje škoda ocenjena na 80 milijonov dinarjev. Še za nadaljnjih 30 milijonov škode pa je na Urbančevem kozolcu, kjer je ogenj uničil del ostrešja in 3 tone sena. Na srečo je gašenje in reševanje minilo brez poškodb.
TRČIL V TELEFONSKI DROG
CUNDROVEC — Na lokalni cesti med Malim Vrhom in Črncem je prišlo 17. septembra ob 20.40 do hude prometne nezgode. 22-letni Jože Kržan z Bojsne-ga pri Globokem je brez. vozniškega izpita vozil osebni avto skozi Cundrovec, tam pa ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na desno v jarek, kjer je trčil v telefonski drog. V nesreči se ie hudo poškodovala 17-letna sopotnica Štefka R. iz Globokega; odpeljali so jo na zdravljenje v brežiško bolnišnico.
Kratek stik zanetil požar
Uničeno ostrešje in 15 ton sena — Osmojeni __________stroji___________
STR AŽNJI VRH - V nedejo, 18. septembra, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju 70-letnc Frančiške Wolf s Stražnjega vrha. Preiskava je pokazala, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi, ki je nad razdelilno omarico odcepljena proti gospodarskemu poslopju.
Ogenj je docela uničil ostrenje poslopja, zgorelo pa je še 15 ton sena, nekaj priključkov za delovne stroje pa seje osmodilo. Z ognjem so opravili črnomaljski gasilci in njihovi kolegi iz okoliških vasi. Materialne škode je za 25 milijonov dinarjev.
Po nekaj urah podlegel poškodbam
Huda prometna nesreča zaradi neprevidnosti
NOVO MESTO — 39-letni Ekrim Bajraktarevič iz Bosanske Krupe seje v petek, 16. septembra, ob 2.10 peljal z osebnim avtomobilom iz Mačkovca proti središču Novega mesta. Nekaj metrov pred križiščem na Cesti herojev seje avtomobil pokvaril, zato je Bajraktarevič stopil iz vozila ter skupaj z dvema sopotnikoma avtomobil potiskal proti mestu. Usodno zanje je bilo, ker na vozilu niso pustili prižganih luči. Nekaj zatem seje namreč iz Mačkovca proti mestu pripeljal z osebnim avtom 25-letni Novomeščan Ranko Pršlja. Zaradi prevelike hitrosti Pršlja vozila ni utegnil pravi čas ustaviti in je trčil v zadnji del Bajraktarevičevega avtomobila. Ekrim in njegov sopotnik Jasmin Mašinovič sta še pravi čas odskočila, zato pa jo je toliko huje skupil 31-letni Rasim Isakovič iz Kostajnice. Slednjega je namreč Pršlja zadel in zbil po cestišču. Hudo poškodovanega so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je še isto jutro ob 4. uri poškodbam podlegel. Na pločevini je za 5 milijonov di-naijev škode.
Delavsk[	kruh
Namesto 30 pride iz novomeške pekarne dnevno 16 odstotkov osnovnega kruha — Omejitev pri kupovanju — Otrobi pol cenejši
NOVO MESTO — V resnici je Škandalozno, da smo po Štirih desetletjih uvajanja in graditve bol-jSe družbe ponovno uvedli socialni, nekateri mu pravijo kar delavski kruh. Mnogi imenujejo to kar udarec socialistični ideji, bedo, s katero smo ta čas prisiljeni živeti. Zagotovo kruh po 380 din ni izhod iz krize, v katero smo zaSli, priznati pa je treba, da pomaga preživeti tistim, ki jim je dnevov od ene do druge plače preveč. Toda ali jim s tem, ko peki ne spoštujejo odloka, po katerem morajo dnevno napeči vsaj 30 odstotkov tega kruha, ne odžiramo Sc te možnosti preživetja?
NovomeSki tržni inšpektorji, ki redno ugotavljajo in kontrolirajo strukturo kruha po Dolenjski in to, ali se peki držijo predpisanega določila, so prišli do poraznih ugotovitev. Današnji podatki kažejo, da iz novomeške pekarije prihaja dnevno le 16 odstotkov črnega osnovnega kruha. Peki pravijo, da nočejo zavestno še bolj bresti v izgube, kajti dovolj zgovoren je že podatek, da velja kilogram tega kruha 380 din, moke, iz katere pečejo socialni
• Nobena skrivnost ni, da so si poleg gostilničarjev omislili zaslužek z. osnovnim kruhom tudi kmetje. Kupovali so ga za krmilo živini, kar ni prav nič čudno, če vemo, da je polovico cenejši od kilograma otrobov (!).
kruh, pa 740 din. Razlike v ceni nihče ne pokriva, peki odgovarjajo po svoje. Ob tem je potrebno dodati še nekaj: od teh šestnajstih odstotkov črnega kruha, ki ga v povprečju pride dnevno iz pekarne, ga gre domala tretjino v šole, nekaj v domove, medtem ko ga v trgovine pride 66 odstotkov. Da bosta ogorčenje in jeza potrošnikov še večji, so poskrbeli gostinci. Dogajalo se je namreč, da so ti pokupili dobršen del tega kruhlia in s tem seveda zaslužili kakšen dinar, zato so se v novomeški Emona Dolenjki po posvetovanju z inšpektorji novomeške Ul S odločili za nov ukrep: omejili so prodajo osnovnega kruha, tako da ga lahko vsak kupi le kilogram ali dva. Pravzaprav sramota, ki je na pragu 21. stoletja enostavno ni moč opravičiti Tudi s skrbjo za delavca ne, kajti nič manj sramotno ni, če si ta z delom svojih rok ne more prislužiti za kilogram belega kruha dnevno.
Inšpektorji zaenkrat o svojih ugotovitvah le poročajo v Ljubljano, poslovodje in potrošniki pa benlijo. Prvi zato, ker dnevno naročajo po 100 ali več kilogramov osnovnega kruha, dobijo pa ga vsega 15 ali 20, delavci pa, ker je njihovih z odlokom zagotovljenih pravic do poceni kruha vsakodnevno konec že pred 8. uro zjutraj. Takrat, ko si za stroji in tekočimi trakovi služijo denar za bedno preživetje.
B.	BUDJA
Z AVTOM V KAMNITO OGRAJO
DOLNJE GRADIŠČE — 43-letni Anton Krštinc iz Novega mesta se je 15. septembra ob 12.30 peljal z osebnim avtom iz Vavte vasi proti Dolenjskim Toplicam. Ko je pripeljal v Dolnje Gradišče, ga je pri hiši št. 2 zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, tako daje s prednjim delom avtomobila trčil v kamnito obcestno ograjo, nato pa se je vozilo še prevrnilo. Ranjenega Krštinca so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne šk^de je za 1,9 milijona dinarjev.
• ••
POŠKODOVALA TRAKTOR
KOČEVJE - Kar za milijon dinaijev je škode na traktorju tozda Pugled, ki so ga delavci tega tozda parkirali med 3. in 5. septembrom v neki vrtači pri Jasnici. Miličniki so že ugotovili, da sla traktor poškodovala dva mladinca iz vasi Ložinc.
varujmo naše okolje pred požari
Vlamljal med prostim izhodom
Silvo Škufca obsojen na enotno kazen 5 let zapora — Kar 32 vlomov med prostim izhodom — Jemal hrano, pijačo in oblačila — Prijet po petih dneh
NOVO MESTO — Iz. kaz.ensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni so pred dnevi v razpravno dvorano novomeškega temeljnega sodišča pripeljali 25-letnega Silva Škufco iz Dol. Mokrega Polja, ki je moral na zatožno klop sesti zaradi več vlomov in tatvin. V času, ko je bil na prostem izhodu iz. zapora, kjer je prestajal kazen za druga kazniva dejanja, je storil kar 32 vlomov, kar je brez dvoma podatek, vreden razmisleka, še posebej za tiste, ki so Škufci dovolili prost izhod.
Škufco so iz Doba izpustili 7. februarja letos, še istega večera pa je v novomeški Ulici Ivana Roba vlomil v osebni avtomobil Simona Štuklja in se z njim odpeljal na Ljuben in Ljubenski hrib. V nasledjih petih dneh je na območju Novega mesta, Ljubenske gore, Malega Lipovca in Lisca pri Dobrniču vlamljal v vikende, največ tako, daje s sekiro odpiral lesena polkna, nato pa s kamnom razbil steklo na oknu. Še pred-tem je Škufca v Ulici Ivana Roba vlomil v osebni avto Mirana Vidmajerja in iz njega odnesel jakno, rokavice in dokumente. Že 8. februarja je na Ljubenski gori vlomil v vikend Milene Fišer, kjer se je oskrbel s hrano in pijačo, nato pa vlamljal kar po vrsti. V Podgori je iz vikenda Alojza Novaka odnesel smuči, vezi, čevlje in nož, iz vikenda Franca Novšaka v Dol. Glo-bodolu pa škornje. V Sadinskih talih je obiskal počitniški objekt Janeza De-
OB DVA MILIJONA
KRONOVO — V nedeljo, 18. septembra je bilo med 8. in 12. uro vlomljeno v osebni avtomobil Zdravka Bregarja z Jagnenice. Vozilo je stalo ob regionalni cesti v Kronovem, storilec pa je iz njega odnesel 480.000 din, moško jakno, vozniško in prometno dovoljenje, potni list, devizno in dinarsko hranilno knjižico, anorak in hlače, v katerih je bilo 30.000 din gotovine, ter denarnico s 60.000 din. Skupaj je 37-letni Bregar oškodovan za okoli 2 milijon dinarjev.
mšarja, ki je bil ob daljnogled, Ivan Vidmar iz Malega Lipovca pa ob radiokasetofon. Tudi v vikendu Dareta Krena je Škufca izmaknil radiokasetofon, zraven pa še anorak, pipo in daljnogled. Brez slednjega je ostal tudi Et-hem Aganovič, ki ima vikend na Liscu, medtem ko so iz vikenda Mateja Bobnarja izginili škornji, vidni pa so bili tudi sledovi pojedine, ki si jo je Škufca tod privoščil. Peter Kotarje kriminalistom prijavil tatvino vetrovke, trenirke in pu-
Prometne kulture ni
Letos 8 tečajev za voznike osebnih vozil — Za izpit ni čakanja — Izboljšati prometni režim v Ribnici
RIBNICA — V Ribnici kljub težkim časom ne upada zanimanje za vozniške izpite. Tako so pri Avto-moto društvu Ribnica izvedli že vseh pet načrtovanih tečajev za nove voznike B kategorije (osebni avto) in vsi so bili povsem zasedeni. Do konca leta bodo izvedli še tri take tečaje, razen tega pa tudi tečaje za varnost pri delu s traktorji, saj je največ nesreč prav pri delu s traktorji.
NI UPOŠTEVAL ZNAKA STOP
MIRNA — V petek, 16. septembra, se je ob 16.15 63-letni Stjepan Horvat z Mirne peljal z osebnim avtomobilom po regionalni cesti z bencinske črpalke. Ko je pripeljal do prednostne ceste, vozila navzlic znaku »Stop« ni ustavil. Takrat se je iz trebanjske smeri pripeljal 24-letni Peter Smole iz Migolice in se navzlic zaviranju in umikanju zaletel v Horvatov avto, pri čemer seje huje ranil 67-letni Stane Radin iz Trebnjega. Zdravi se v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 2,3 milijona dinaijev.
Društvu je doslej vedno primanjkovalo poklicnih inštruktorjev. Zdaj so to težavo odpravili, saj so redno zaposlili tri, zaradi česar ni treba več dolgo čakati, da prideš na vrsto za izpit. Ribniško AMD šteje 710 članov, kar je četrtina vseh motoriziranih v občini. S članarino (22.500 din) so povezane mnoge ugodnosti (pravna in strokovna pomoč, testiranje vozil, brezplačna vleka v primeru prometne nesreče do 500 km daleč, popust v kempih itd.).
AMD namerava letos organizirati za člane še izlet v neznano, opraviti testiranje avtomobilov, pozimi pa tudi predavanja za poklicne voznike po podjetjih. Zal pa ugotavljajo, da nimajo posebnega vpliva na slabo cestnoprometno kulturo v občini, ki je pravzaprav sploh ni, pa naj gre za postavljanje prometnih znakov ali pa za obnašanje voznikov. V Ribnici ni dovolj poskrbljeno za parkiranje motornih vozil, od osebnih do avtobusov. Tudi promet skozi naselja ni najbolje urejen. Že zdaj pa bi morali vedeti, kakšna bo prometna ureditev v Ribnici, ko bo Šeškova ulica spet dana v promet. Nekateri že predlagajo, naj bi Šeškovo ulico razbremenili in glavni del prometa usmerili po sedanji Partizanski ulici.
M. GLAVONJIČ
PO DOLENJSKI DEŽEU
• Kuhinja kamp gostišča na Vinici je imela v noči na 15. september neznanega obiskovalca. Za potešitev nočne lakote je zmikavt vzel s seboj pol kilograma šunkarice in 20 dekagramov sira. Za dober sendvič več kot dovolj.
• Minulo soboto ponoči so bile kokoši, ki imajo svoje prebivališče v najemu pri Rozaliji Robek iz Trške Gore, v hudih škripcih. Neenakopraven boj z neznanim tatičem seje zanje klavrno končal. Štiri so se znašle v tatinski malhi, čez nekaj minut pa se jim je v njej pridružil še zajec. Robkova je ob več slastnih obrokov, vrednih najmanj 70 tisočakov.
• Še precej več uspeha je imel zmikavt, ki se je lotil sistematičnega pregleda zamrzovalne skrinje Marije Petrič iz Črešnjevca. Zagotovo so se mu ob pogledu na vsebino obilno cedile sline, naposled pa se jepdločil in iz skrinje, kije imela edino B napako, da je stala v garaži, odnesel kar 20 kilogramov različnega mesa. Računajoč na dobro pojedino, je s seboj vzel še 10 litrov domačega vina.
loverja, Franc Novak iz Mačkovskih ta-lov pa ribiških škornjev in dežnega plašča. Preveč časa bi vzelo naštevanje vseh ostalih podvigov, kijih je Škufca zagrešil v vsega petih dneh, zato omenimo le še, da je na območju Sadinskih in Mačkovskih talov vlomil v še 9 vikendov, iz katerih je odnesel nože, škornje, sekire, baterije, v njih pa tudi jedel in pil. Na istem območju je obiskal še 11 drugih vikendov, vendar je odšel praznih rok.
Senat novomeškega temeljnega sodišča je Škufco skupaj s pravnomočno kaznijo dveh let in 9 meecev zapora, ki jo obsojenec že prestaja v KPD Dob, obsodil na 5 let zapora. Pri tem sodišče ni moglo mimo tega, da je Škufca povratnik, po drugi strani pa mu je med olajševalne okoliščine štelo njegovo težko mladost. Sodba še ni pravnomočna.	B.	B.
USTRELIL STEKLO LISICO
PLANINA PRI RAKI — 15. septembra okoli 15. ure se je na dvorišče domačije Karla Polha s Planina pri Raki zatekla penasta lisica in napadla domačega psa. Lisico je gospodar pokončal in jo, ker je kazala očitne znake stekline, izročil veterinarskemu zavodu v Posavju.
OBLEŽAL POD ZIDOM
VELIKO LIPJE — Med obnavljanjem starejše hiše, ki jo krajani Velikega Lipja pri Žužemberku preurejajo v gasilski dom, seje v nedeljo, 18. septembra, okoli poldneva hudo poškodoval 36-letni Jože Vidmar iz sosednjega Malega Lipja. Vaščani so že prej podrli ostrešje in strop, v nedeljo pa so pripravljali opaž za betoniranje plošče. Med delom niso podrli požarnega zidu, ki seje, ko so dela na opažu že zaključevali, porušil in pod seboj pokopal Vidmarja. Slednji je bil pri tem huje poškodovan po nogah, rokah in glavi, tako da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
PREHITRO IN PO SREDI CESTE — 38-letni Alojz Pate iz Šentvida pri Stični seje 15. septembra ob 18.35 peljal z osebnim avtomobilom iz Šentlovrenca proti Mačjemu Dolu. Tam je pri hiši št. 5 v blagi desni in nepregledni ovinek zapeljal prehitro in po sredi ceste. V tistem trenutku mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 54-letni Franc Novak iz Trnja. Vozili sta čelno trčili; pri tem se je 53-letna Stanislava Novak iz Trnja laže ranila in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na milijon dinarjev.
MED ZAVIRANJEM NA BANKINO — 15. septembra ob 9.20 se je 39-letni Tone Hodnik iz Logatca peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri vasi Brege je dohitel kolono vozil, ki je zavirala. Enako je storil tudi
Hodnik, vendar ga je zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati. Zapeljal je v desno na bankino in nato še preko meter visokega nasipa, kjer se je avtomobil prevrnil. Med prevračanjem je sopotnik Stipe Ba-rušič padel iz vozila in se pri tem hudo ranil. Zdravi se v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 10 milijonov dinarjev.
ČELNO TRČILA — 24-letna Nataša Recer iz Kanižarice seje 13. septembra ob 9.35 peljala z osebnim avtomobilom s Stražnjega vrha proti Rožič vrhu. Kakih 200 metrov od Stražnega vrha je vozila po sredini ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 58-letni Albin Gra-helj. Pri čelnem trčenju se je Recerjeva hudo ranila in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Na zviti pločevini je za 8 milijonov dinarjev škode.
Vratar odloči dolenjski derbi
Pričetek prvens
raz Črnomlja
tva v moški in ženski SRL — Zrna 22 zadetkov prednost
ga Inlesa v Krškem — visok poti za Sentjernejčanke__________
MEŠALI BODO ŠTRENE FAVORITOM — Sevniški rokometaši so v prvih dveh kolih 2. SRL-B skupina zmagali najprej proti Zagorju, prejšnjo soboto pa v posavskem derbiju proti Brežičanom. To soboto jih čaka občinski obračun za točke s Krmeljčani, ki so bili za Sevničane vedno trd oreh, kadar sta moštvi nastopali v istem rangu tekmovanja. Sevničani letos nimajo prevelikih obetov, da bi se zavihteli na sam vrh lestvice, obljubljajo pa, da se bodo pošteno borili in zmešali štrene marsikateremu od favoritov. Na sliki stojijo (od leve): predsednik RK Sotošek, igralci Kovačič, Golob, Godec, Simončič, Kozinc, Janko Kneževič in trener Stojs. Čepijo: Tomo Kneževič, Kostevc, Joško Kneževič, Senica, Mlakar in Šunta. (Foto: P. P.)
Kar dve majici za Eržena
Uspešen nastop mladih dolenjskih kolesarjev na dirki »Po Istri« — Kranjec v skupnem seštevku šesti — Erženu modra in zelena majica
V soboto seje pričelo prvenstvo v moški in ženski republiški rokometni ligi, v vsaki pa ima Dolenjska po tri predstavnike. Prvo kolo ni prineslo večjih presenečenj, od zanimivejših obračunov velja omeniti le zmago Ribničanov v do-lejskem derbiju v Krškem in pa katastrofalen poraz Polane v Šentjerneju, kjer so jim igralke Iskre nasule v mrežo kar 35 zadetkov. Sicer pa poglejmo, kako so igrali dolenjski predstavniki, nsyprej moška liga.
KRŠKO — INLES 20:21 (10:il) —	do m poraz. Težkoje po takšnem srečanju,
Gostitelji, novinci v ligi, bi kaj kmalu pre-	ko je igra potekala ves čas pred vratj gostij,
senetili eno po stažu najbolj izkušenih vrst,	8°y°n|'0 m(^-‘ 'n pripravljenosti Sentjer-
čeprav je treba resnici na ljubo dodati, da Ribničani v letošnjem prvenstvu nastopajo krepko pomlajeni. Igralci Inlesa se ima-
jo pravzaprav svojemu vrataiju Lapajnetu zahvaliti, da se iz Krškega vračajo s polnim izkupičkom, saj je v soboto branil tudi nemogoče. Najnatančnejši gledalci so našteli, da je ubranil kar 13 zanesljivih zadetkov.
Krško: Kuhar, Kakič 2, Šerbec 8, Iskra 2, Novak 1 .Bogovič 3, Šebalj 2, Voglar 2, Bemardič, Žagar, Božič.
Inles: Lapajne, Šilc, Mihelič 4, Džokič, Kersnič 1, Dejak 1, Jurič 1, Lesar, To-
nejčank, vendar se ne bomo dosti ušteli, če zapišemo, da se bodo s tako zavzeto in domiselno igro vnovič potegovale za mesto pri vrhu lestvice.
Iskra: Jakše, Gorenc 2, Dolar 6, Kegl-jevič 6, Radovan 3, Selan 6, Vide 1, Lužar 11, Marinčič, Bohte, Kos.
ITAS KOČEVJE — BRANIK 14:16 (11:10) — Mokro igrišče in hladno vreme sta pokvarila rokometno predstavo v
mšič, Mate 11, Fajdiga 3, Parezanovič. ČRNOMELJ — STT RUDAR IT *'
,5:13) — Pomlajena ekipa Črnomlja, katere edini cilj letos je obstati v ligi, ni bi-
(6:13)
STT RUDAR 17:28
ekipa Črnomlja,
Kar 21 ekip iz osmih držav je od petka do nedelje nastopilo na tradicionalni mednarodni mladinski kolesarski dirki »Po Istri«. V konkurenci 84 kolesarjev iz Italije, Poljske, Švice, Češkoslovaške, Avstrjje, Madžarske, Zahodne Nemčije in Jugoslavije so dolenjski mladinci igrali vidno vlogo.
Omenimo le, da sta na dirki nastopila tudi dva letošnja svetovna mladinska
KARATE KLUB VABI
TREBNJE — Karate klub iz Trebnjega vpisuje nove člane vsak torek in četrtek med 19.30 in 20. uro v dvorani trebanjske osnovne šole. Ljubitelji borilnih veščin, vabljeni!
Boris Fabjan
Košarkarji so se osamosvojili
V bodoče naj bi bilo vse manj padcev in čimveč vzponov—Svoj žiro račun
prvaka, Italijana Tarocco, kije zmagovalec posamične preizkušnje na svetovnem prvenstvu, in Baciocchini, ki je vozil v zmagoviti ekipi Italije. V takšni konkurenci so Dolenjci zabeležili lep uspeh. Roman Judež, Eržen, Krevs in Zaletel (vsi člani KD Krka) so vozili za reprezentanco Dolenjske, Metličan Puš za A ekipo Slovenije, Krčan Kranjec, sicer še mlajši mladinec, pa za B ekipo Slovenije. Po štirih etapah in 300 prevoženih kilometrih je prvo mesto zasedel italijanski reprezentant Pavan, najboljši Jugoslovan je bil Cvijetičanin na tretjem mestu, drugi najboljši jugoslovanski kolesar presenetljivo Kranjec na 6. mestu, Eržen je bil sedmi, Krevs 28., Zaletel 32. in Judež 34.
Ob tem velja dodati, daje Eržen osvojil zeleno majico za najboljšega sprinteria in modro majico za najboljšega na letečih ciljih, bil p je tudi četrti v točkovanju gorskih ciljev. Robert Zaletel pa je zmagal na letečem cilju v Žminu in za nagrado prejel dragoceno dirkalno kolo. Omenimo še neljub dogodek, ki seje pripetil v cilju, ko je jugoslovanski reprezentant Jelič napadel italijanskega kolesaija in bil zaradi tega odstranjen iz dirke.
la kos izkušenim gostom, ki se bodo zanesljivo potegovali za vrh prvenstvene lestvice. Gostiteljem sicer ne gre odrekati borbenosti, vendar je bilo to premalo za kaj več kot visok poraz. Na dlani je, da bodo morali Belokranjci še trdo delati za dosego zastavljenega cilja.
Črnonjelj: Plut, Bohte, M. Papež 4, Kavšek, Žunič, Novak 2, Možina, J. Papež 8, Pezdirc, S. Grabrijan, B. Grabrijan 3, Kmetič.
In še pogled v žensko ligo.
ISKRA —POLANA 35:13(18:4) —
Igralke Polane so v Šentjernej pripotovale z vsega sedmimi igralkami in že po tem je bilo jasno, da so se že vnaprej vdale v uso-
ZMAGA TRBOJEVIČA
NOVO MESTO — V kasarni Milana Majcna v Novem mestu je bil pred dnevi v počastitev dneva enote teniški turnir, ki se ga je udeležilo 20 igralcev. Turnir je bil odprtega tipa, zmagal pa je Siniša Trboje-vič, ki je v finalu ugnal Momčila Pavloviča. Tretje mesto je zasedel Rudi Sadek. Tekmovalci so se razšli z upanjem, da bo tumir postal tradicionalen.
MEDNARODNI KRITERIJ NA DRSKI
NOVO MESTO — Kolesarsko društvo Krka organizira v soboto, 24. septembra, veliko mednarodno krite-rijsko dirko na Drski. Tekma se bo pričela ob 9. uri, na njej pa bodo z izjemo olimpijcev nastopili vsi najboljši kolesaiji iz Jugoslavije, poleg njih pa še tekmovalci iz Avstrije in Zahodne Nemčije. Prireditev je posvečena no-
• Člani bodo vozili 40 krogov po 2 kilometra, dirka pa šteje tudi za pokal slovenskih mest v kriterijski vožnji.
vomeškemu občinskemu prazniku, nastopajoči pa se bodo pomerili v članski kategoriji, v tekmi starejših in mlajših mladincev ter prvič tudi ženske. Dirka bo potekala po krožni progi na Drski po Ulici Slavka Gruma, Cesarjevi iij Volčičevi ulici, organiza-toiji pa naprošajo prebivalce, da tega dne avtomobilov ne puščajo parkiranih na ulicah. Zaključek dirke je predviden ob 16. uri. Dodajmo, da bo ob tej priložnosti na isti progi potekalo tudi finale prvenstva osnovnih šol Dolenjske.
Prvi od dveh ciljev dosežen
Odbojkarji novomeškega Pionirja zmagovalci finalnega turnirja za pokal SRS — S služenja vojaškega roka sta se vrnila Goleš in Petkovič
____________S služenja vojaškega!	____________
NOVO MESTO — Prvega od dveh za letošnjo tekmovalno sezono zastavljenih ciljev so novomeški odbojkarji dosegli. Na finalnem turnirju za pokal SRS, kije bil minulo nedeljo v Ljubljani, so zmagali in si tako priborili pravico do nastopa na polfinalnem turnirju za jugoslovanski pokal. Novomeščani so sicer upali, da bodo organizacijo tega turnirja dobili sami, vendar je zveza odločila drugače in ga zaupala Beogradu,
ČRNOMELJ — Vzponi in padci črnomaljske košarke trajajo že od leta 1972, ko je bila pri Partizanu, ustanovljena sekcija. Vendar je šel pred nekaj meseci košarkarski klub po stopinjah rokometašev in se odcepil od Partizana. »Partizan ni opravljal naloge, ki jo ima po statutu. Vzrok za naš izstop pa je preprost: nismo želeli postati samostojni zato, da bi uvajali nove oblike dela, temveč da bi imeli svoj žiro račun. Tako bomo sami razpolagali z denarjem, ki ga je Partizanu ob koncu leta navadno vedno zmanjkalo. Upamo, da ga bomo znali sami bolj enakomerno razporediti skozi vse leto, predvsem pa nam ne bo nihče očital, da drugim odžiramo denar,«
_ ijasnjuje tajnik košarkarskega kli ’
>ris Fabjan.
Prav pomanjkanje denaija je tudi naj večji problem, ki pesti črnomaljske košarkaije. »Z denarjem, ki ga dobimo od telesnokultume skupnosti, bi lahko životarili. Zadostoval bi le, če bi delali povsem ljubiteljsko. Zato bomo tudi sami zbirali denar pri obrtnikih, delovnih organizacijah.« Od svoje samostojnosti pa pričakujejo tudi, da bodo postali organizacijsko močnejši. »Tako se hnmn lažie nnirali anetitom predstavnikov tistih tekmovalnih športov v občini, ki si že dve leti prizadevajo, da bi ukinili košarko,« razpreda Fabjan.
Boris pojivali, da je zanimame za košarko v Črnomlju kar veliko. Člansko ekipo imajo v občini slovenski košarkarski ligi, mladinci tekmujejo v slovenski mladinski ligi na ravni medobčinskih košarkarskih zvez. 30 do 40 pionirjev pa le vadi, ker ni denaija za tekmovanja. Več težav je s trenerskim kadrom, a bodo pozimi pripravili tečaj, saj imajo mladih, ki si želijo tovrstnega znanja, dovplj
»Kar se tiče nadaljnjega dela našega kluba, smo optimisti. Upamo, da bomo kos vsem oviram in da žrtve ne bodo prehude. Če bo potrebno, bomo, tako kot že večkrat doslej, posegli tudi v lastne žepe, da le ne izgubimo košarke v našem mestu,« načrtuje Fabjan.
M. B.-J.
Novomeščani so bili v nedeljo razred zase. Dokazali so, da njihovi apetiti po prvi zvezni ligi niso zviti iz trte, saj so prikazali dobro in učinkovito igro. Odločil je pravzaprav dvoboj s Salonitom, ki so ga pioniijevci dobili s 3:1 (5,7, -16,11). Vedeti je namreč treba, da seje tudi Salonit za letošnjo sezono močno okrepil in da ima podobne cilje kot Novomeščani. Tekma je trajala kar dve uri in 15 minut, zma-
f;a Novomeščanov pa je popolnoma zas-užena. V drugem srečanju so igralci Pionirja brez težav odpravili mladince Stavbaija s 3:0 (8, 13, 9). Ob tem velja dodati, daje Pionir še pred tem med tednom v polfinalnem srečanju za pokal SRS ugnal Kamnik s 3:0.
Novomeščane tako čaka v prihodnjih dneh polfinalni tumir za pokal Jugoslavije, ki bo od 30. septembra do 2. oktobra v Beogradu, poleg Pionirja pa bodo nastopile še VTSte Crvene zvezde, Bosne in Vior Športa. Tumir bo za Novomeščane nedvomno dobra preizkušnja moči in pripravljenosti pred prvenstveni obračuni, kajti objektivno na tem tumiiju na podvig ni moč računati, uspeh bi že bil, če bi Novomeščani v konkurenci treh prvoligašev osvojili kakšen niz.
Sicer pa dodajmo za konec, da so novomeški odbojkaiji ta čas že kompletni, s služenja vojaškega roka sta se vrnila tudi Goleš in Petkovič, tako da ima trener Za-dražnik danes na voljo kar 15 dovolj izenačenih igralcev. Borba za mesta v prvi ekipi bo torej izredno huda, to pa seveda
SREČANJE POHODNIKOV NA DEBENCU
TREBNJE — V okviru akcije »Razgibajmo življenje« organizirajo ZTKO Trebnje in planinska društva Tesnila, Trima ter Mirna v soboto, 24. septembra, pohod na Debenec. Pohodniki bodo lahko organizirano krenili na Debenec z Mirne ob 10. uri, zbirališče je pred stavbo krajevne skupnosti in izpred prostorov PD Tesnila Trebnje ob 8. uri. Srečanje na Debencu bo ob 12. uri.
ELAN — JADRAN LAMA 2:0 (1:0)
NOVO MESTO — V derbiju 4. kola OČL — zahod sta se pomerili vodilni ekipi novomeškega Elana in Jadran Lame iz Dekanov. Gostitelji so bili precej boljši in bi lahko zmagali še z višjim rezultatom. Strelca za Elan sta bila Vrhovec v prvem in Dujakovič v drugem polčasu, dodajmo pa še, da je bil v 90. minuti zaradi namernega udarca izključen gostujoči igralec. Novomeščani v 5. kolu gostujem pri Slavi-ji iz Vevč, medtem ko igrajo Črnomaljci
zagotavlja resnost in zavzetost na treningih in prijateljskih srečanjih. Eno teh bodo
pioniijevci odigrali že danes v Zagrebu v tamkajšnjo Mladostjo, medtem ko bodo v petek gostovali v Bihaču pri ekipi Kraji-nametala. Zadnji teden pred pričetkom prvenstva pa se bo ekipa predstavila še domačim gledalcem v prijateljskem merjenju moči z Zagrebčani.
B. B.
Kočevju. Igralke obeh ekip so se sicer trudile, vendar v takšnih pogojih niso mogle pokazati veliko. Skoda le, da tega niso znale izkoristiti gostiteljice, ki so vodile ves prvi polčas, nekajkrat že s tremi zadetki prednosti, vendar so v nadaljevanju vsega trikrat zadele mrežo izredno razpoložene Vujiničeve.
Itas Kočevje: Filipovič, Dragičevič, Klarič, Vuk 1, Guštin 2,. S. Jerič 7, M. Jerič 1, Bejtovič 2, Saftič, Fajfar 1.
IMV NOVO MESTO — CERKNO 20:18 (11:12) — Novomeščanske letošnjo sezono pričenjajo krepko pomlajene, v ekipi v soboto m bilo Kramaijeve, Jakše-tove, Iličinove, tako da je zmaga nad vrsto Cerkna lep uspeh. Gostiteljice so igrale borbeno in zavzeto, zmago pa so si zagotovile šele v drugem polčasu, ko so izničile prednost gostij in zasluženo zmagale.
IMV Novo mesto: Hočevar, Mišjak 1, Pelko 1, Knafeljc 1, Klobučar 5, Drčar 1, Veselič 2, Rebolj, Simončič 1, Opruc 8, Šmalc, Butala.
Pari prihodnjega kola — moški: Inles — Šoštaj, STT Rudar Krško, Fužinar — Črnomelj, itd.; ženske: Cerkno-Itas Kočevje, Polana — IMV Novo mesto, Olimpija — Iskra itd.
Semičanom je uspel podvig vljubjani
Namiznoteniška sekcija Partizana si je priborila nastop v 1. A SNL
LJUBLJANA — PretekU sobota, 17. september 1988, bo zapisana z velikimi črkami v kronikah sevniškega namiznega tenisa. Sevničanom, je namreč uspelo v kvalifikacijah za 1. A slovensko namiznoteniško ligo, in to prav pred prihodnjim letom, ko senviški namizni tenis praznuje skromen jubilej — 15-letnico delovanja, s 5:0 poraziti ekipo Vesne Zalog (Ljubljana).
V športni dvorani Krim v Ljubljani imajo največ zaslug za zmagoslavje namiznoteniške sekcije sevniškega Partizana Mitja Gorinšek in Rok Kadak s po dvema zmagama in Damir Škerl z eno zmago, tako da obetavnemu Iztoku Šraju sploh ni bilo treba nastopiti. Seveda pa nikakor ne kaže prezreti pioniijev sevniškega tekmovalnega namiznega tenisa Igorja Svažiča in Andreja Štriclja, ki še zdaj pomagata pri strokovnem delu in organizaciji, ter Branka Košarja, Jožeta Kolmana in Saša Zupanca, ki vadijo mladi rod sevniških tekmovalcev.
Zasluge za razcvet sevniškega namiznega tenisa ima tudi Elektrotehna kot pokroviteljica ekipe in pa sevniška občinska telesnokultuma skupnost in ZTKO. Sevničani so tako prvi v Posavju pristali v elitnem razredu slovenske namiznoteniške lige in so že nekaj časa tudi nekakšen neuraden nosilec razvoja te športne panoge v regiji.
P. P.
Prepričljivo do naslova prvaka
Zvonko Pavlic zmagal tudi v zadnji dirki za DP
LJUBLJANA — Napovedi so se uresničile. Član krškega AMD Zvonko Pavlic, ki gaje na nedeljski zadnji dirki za državno prvenstvo v spee-dwayu v Ljubljani bučno podpirala tudi skupina Krčanov, je drugič v svoji karieri osvojil naslov državnega prvaka.
Pred nedeljsko osmo dirko je imel Pavlic že domala nedosegljivih dvanajst točk naskoka in le poškodba ali okvara motoija bi mu lahko preprečila zmagoslavje. Vendar se Krčan ni pustil presenetiti. Tudi v zadnji dirki je prepričljivo opravil z vsemi nasprotniki in zbral maksimalno število petnajstih točk, kar je bilo seveda dovolj velik razlog za veselje med njegovimi navijači, za dodatno vedro vzdušje pa je poskrbela godba TCP Djuro Salaj iz Krškega. Po osmih dirkah je vrstni red letošnjega državnega prvenstva tak: 1. Pavlic (Krško) 110, 2. Horvat (Lendava) 96, 3. Pintar (Ljubljana) 84 itd.
28-letni Pavlic je po osvojitvi naslova državnega prvaka izjavil: »Brez odličnih sodelavcev iz krškega AMD tudi mojega uspeha ne bi bilo. Še jx>-sebej sem hvaležen mehanikom s Francem Babičem in Josipom Glavi-no na čelu, saj me je za vsako dirko čakal odlično pripravljeni motor. Do konca sezone me čakajo še štirje nastopi, potem pa že kmalu priprave na novo sezono, v kateri bom skušal osvojiti še tretji naslov državnega prvaka.«
Zvonko Pavlic, letošnji državni prvak v speedwayu
PRVI CILJ URESNIČEN — Odbojkaiji novomeškega Pionirja s pokalom, ki so ga osvojili na nedeljskem finalnem turnirju za pokal SRS. S to zmago so si priborili tudi pravico do nastopa na polfinalnem turnirju za pokal SFRJ, na katerem bodo moči merili z ekipami Crvene zvezde, Bosne in Vior Športa. Turnir bo od 30. septembra do 2. oktobra v Beogradu. (Foto: B. B.)
Tek po dolenjskih Benetkah
Start množične prireditve jutri ob 15.30 v Kostanje-vici — Rekord proge še zmeraj drži Mirko Vindiš
metrov za mlajše in staiješe pionirje ter pionirke, 1.600 metrov za starejše in mlajše mladince ter mladinke, do množičnega teka na 4.000 metrov, v katerem lahko nastopajo vsi, od pioniijev do članov in starejših veteranov. Kot zanimivost omenimo, da ima rekord proge, na kateri bo množični tek, olimpijec Mirko Vindiš iz Ptuja, kije leta 1982 progo pretekel v času 11:24,6.
KOSTANJEVICA — Športno društvo Partizan iz Kostanjevice organizira jutri, 23. septembra, ob 15.30 že tradicionalni, 8. množični tek »Po ulicah dolenjskih Benetk«.
Prireditev bo posvečena praznovanju krajevnega praznika, nastopajoči pa se bodo pomerili kar v dvaindvajsetih kategorijah. Dolžine prog bodo različne, od 400 metrov za cicibane in cicibanke, 800
doma s Primorjem. Po tem lestvice novomeški Elan
»lujena vrhu
V NEDELJO FINALNI TURNIR PIONIRK
NOVO MESTO — V novomeški športni dvorani pod Marofom bo v nedeljo s pričetkom ob 10. uri finalni republiški tumir pionirk v košarki, na katerem bodo nastopile ekipe Iskra Delta Ježice, Odeje iz Škofje Loke, mariborskega Marlesa in novomeškega Laboda. Največje presenečenje je zagotovo uvrstitev mladih Novome-ščank med štiri najboljše ekipe v Sloveniji, ta podvig pa so si labodovke priigrale prejšnjo soboto, 10. septembra. Takrat so namreč na polfinalnem turnirju v Novem mestu premagale Cimos z 62:46, nato pa še Šentjur s 55:35. Prvo srečanje v nedeljo igrajo prav pionirke Laboda.
Prijave za tek je jxitrebno najkasneje do jutri poslati na OŠ Jože Gorjup Kostanjevica, v prijavi pa navesti ime in priimek, letnico rojstva ter kategorijo, v kateri nastopate.
V SOBOTO ŠAHOVSKI TURNIR
TREBNJE — ZTKO Trebnje in tamkajšnji šahovski klub organizirata v soboto, 24. septembra, s pričetkom ob 9. uri v prostorih osnovne šole Jančka Mevžlja v Mokronogu tumir v počastitev občinskega praznika. Po končanem tumiiju se bodo najboljši posamezniki pomerili v simultanki z velemojstrom Brunom Parmo.
S problemi v drugo ligo
Naivečja kriza kočevskega namiznega tenisa prišla v času njihovega največjega uspeha — Brez denarja
KOČEVJE — Namiznoteniški igralci kočevja, ki jim je pred časom v kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo uspel pravi podvig, so pred domala nerešljivimi problemi. Vsega tri tedne
{ired pričetkom prvenstva v zveznem igaškem tekmovanju še nimajo zagotovljenega potrebnega denaija za prvenstvene nastope, še zmeraj so brez pokrovitelja, in če k temu dodamo še podatek, da so ostali brez najboljšega igralca Gregorja Komca, ki je odšel k vojakom, potem je razlogov za zaskrbljenost več kot dovolj.
»S pripravami na novo sezono smo pričeli dokaj pozno, šele 8. avgusta, skupaj z nizozemsko ekipo, katere igrala so bili deset dni naši gostje. Že samo dejstvo, da smo se uvrstili v višji tekmovalni razred, zahteva nekaj novosti v pripravljalnem obdobju, predvsem pa več truda, odrekanja in odgovornosti. Za sedaj vse teče po planu in upam, da bomo 15. oktober, ko startamo z boji za točke, pričakali pripravljeni,« komentira dosedanje dogajanje Marjan Oražem. Ne pozabi pa ob tem omeniti, da je ekipa v letu svojega največjega uspeha tudi v največji krizi, kakršne klub v dosedanjih petnajstih letih obstoja še ni doživel. Članska vrsta je oslabljena, dokaj kritično je stanje v pionirki in mladinski ekipi, tako da bo po vsej verjetnosti potrebno obdobje treh do štirih let za popolno obnovo kočevskega namiznega tenisa.
»Prognoze na papirju kažejo, da smo najslabša ekipa v konkurenci moštev iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine ter Slovenije, to pa še zdaleč ne pomeni, da bomo vnaprej pripravili belo zastavo. Po mojih izračunih bi lahko v prvem delu prvenstva zbrali štiri točke, kar bi bil za okrnjeno vrsto velik uspeh in spodbuda za zadnje odločilne boje. Obstaja namreč možnost, da bi v zadnjih štirih kolih zaigral tudi Gregor Komac, ki bo takrat že slekel vojaško uniformo. Sicer f»
bo za nas Že vsaka zmaga pravi podvig. In že zaradi tega, ker nas imajo za odpisane, gremo v ligaške obračune povsem neobremenjeni. To pa se nam lahko tudi obrestuje.«
In če že igralci vstopajo v prvenstvene boje neobremenjeni, to še zdaleč ne velja za klubsko upravo. Glavni problem je jiomanjkanje denaija. Od kočevske TKS so letos dobili 615 starih milijonov, od tega so že v prvi polovici leta porabili 500 milijonov. Trener Oražem je izračunal, da bodo samo potovanja v letošnjem prvenstvu klub veljala 800 štirih milijonov. Kje in od kod denar, danes še ni znano, obstajajo možnosti, da se bo kočevskega namiznega tenisa usmilil Melamin. Končni odgovor še ni znan.
»Na letošnjem prvenstvu bodo kočevsko vrsto zastopali Spelič, Murn, Pogorelec in Jovič, ki je k nam prišel iz Kranja. Bilo je še nekaj kombinacij, vendar so vsi za pnhod v Kočevje zahtevali denar. Tega pa še za ligaške nastope nimamo,« je grenkobno zaključil Marjan Oražem.
f*H4*
Marjan Oražem: »Na prvenstvo stopamo neobremenjeni, morda je v tem tudi naša priložnost za kakšno presenečenje.«
DOBROTE AKTIVA KMEČKIH ŽENA — Aktiv kmečkih žena, ki deluje v okviru Agrarie Brežice, šteje 800 članic iz vse občine. Pri svojem delovanju posvečajo članice aktiv največ pozornosti zdravstveni vzgoji, sodobnemu kuhanju in uporabi sodobnih agrotehničnih ukrepov pri pridelavi hrane. Člani-:e aktiva so letos pripravite že nekaj kulinaričnih razstav, strokovnih ekskurzij, sodelovale pa so tudi na ohceti v Ljubljani. Na kulinarični razstavi v čateških Termah so nedavno predstavile domači kruh, potice in pecivo, pa tudi izdelke iz sadja, kot so kompoti, marmelade, sokovi in suho sadje. Na prodajni razstavi je bilo veliko zanimanja za te izdelke in članice aktiva so vse tudi prodajale. Na sliki: razstava živil v Termah. (Foto: J. Simčič)
80 let GD Pišece
Novo vozilo in priznanja
PIŠECE — Preteklo nedeljo je bil dan gasilcev občine Brežice, ki so ga to pot povezali s praznovanjem 80-letnice gasilskega društva Pišece. Ob visokem jubileju tega gasilskega društva so na slavje povabili tudi predstavnike sosednjih občinskih gasilskih zvez iz Posavja in Hrvaške.
Na proslavi ob 80-letnici GD Pišece je govoril predsednik OK SZDL Brežice Rudi Voljčanšek ter predsednik občinske gasilske zveze. Gasilsko društvo Pišece pa je ob tej priložnosti predalo namenu novo gasilsko vozilo TAM 2000 in prenovljen gasilski dom, kjer so pri obnovitvenih delih pomagali tudi krajani.
Na slovesnosti so podelili priznanja najbolj zaslužnim gasilcem, najstarejši gasilec, 92-letni Alojz Podgoršek, ki je gasilec že 70 let, pa je dobil naslov gasilskega veterana. V gasilski paradi, ki so jo pripravili za to priložnost, je sodelovalo 522 gasilcev iz vse brežiške občine, med njimi pa so bili tudi pionirji, mladinci in ženske. Gasilsko društvo Pišece je dobilo ob jubileju visoko republiško gasilsko odlikovanje.
čel
JoW°
OBČINSKA IN REPUBLIŠKA PRIZNANJA RDEČEGA KRIŽA
TREBNJE — Občinski odbor Rdečega križa Trebnje je ob 125-letnici mednarodnega Rdečega križa podelil priznanja naslednjim zaslužnim posameznikom in organizacijam: Rozi Drnovšek (Trebnje), Micki Brezovar (Šentrupert), Jožefi Grčar (Praprotnica), Marti Grmovšek (Praproče), Mici Ko-račin (Mokronog), Jožetu Horvatu (Mirna), Dani Mirna, osnovni šoli Za-padnodolenjskega odreda na Mirni in Iskri-tozd Elektroliti Mokronog. Republiška priznanja ob 35-letnici krvodajalstva paje prejelo 28 posameznikov ter 21 delovnih, družbenih organizacij in društev.
ZAČELI S PROIZVODNJO PAPIRNATIH VREČK
KRŠKO — V tozdu Papirkonfekcija TCP Djuro Salaj so začeli s poskusno proizvodnjo nosilnih papirnih vrečk, redna proizvodnja teh vrečk, ki bodo zadržale do 20 kg teže, pa se bo začela konec leta. Letna proizvodnja vrečk bo znašala 1200 ton, sprva pa bodo namenjene predvsem izvozu. Zaradi novega proizvoda, ki šteje v višji kakovostni razred, so morali v Papirkon-fekciji nabaviti nov flexo tiskarski stroj, ki tudi že poskusno obratuje. S temi vrečkami, ki so boljše od polivinilastih, naj bi se zmanjšalo tudi onesnaževanje okolja.
Slovenila
Moja dežela.
POCENI KUHINJSKA POMIVALNA KORITA
RADATOVIČl — V skladišču tovarne kuhinjskih pomivalnih korit v Radatovičih, kije obrat metliškega No-volesovega tozda, sploh nimajo zalog gotovih izdelkov, saj vse tako rekoč naravnost iz proizvodnje pošljejo na tuja in domače tržišče. Izjema so le korita z lepotnimi napakami, ki jih s popustom prodajajo v Novolesovem salonu pohištva v Novem mestu, izdelke z večjo napako, kijih mora kupec videti, pa le v Radatovičih. Ta korita so naprodaj po zelo ugodnih cenah, saj se dobijo že od 20 odst. polne cene naprej.
Gora in trhli spomeniki
Mirna gora je lahko prijetna izletniška točka — Vidi se vse do Karlovca — Dve bolnici
Na 1048 m visoki Mirni gori ima črnomaljsko planinsko društvo lepo oskrbovan planinski dom, ki ga dobro in uspešno vodi Vojko Horvat iz Črnomlja. V domu lahko poleg pijače vedno dobite topla jedila in narezke.
Oskrbnik Vojko je povedal, da so zadnje čase spet začeli zahajati na Mirno goro številni planinci. Mirna gora nudi izletnikom veliko možnosti za sprehode in nabiranje gob. Pot do doma je dobro oskrbovana, saj zanjo skrbijo delavci gozdnega gospodarstva, od Kleča do Planine pa je tako in tako zgrajena lepa široka gozdna cesta, ki so jo že pred leti naredili gozdaiji.
Kdor si želi svežega zraka in umika iz zastrupljene civilizacije, naj se napoti peš na Mirno goro in mu ne bo žal. Obisk lahko planinci vnaprej najavijo,
PROBLEMI NA KONFERENCI
RIBNICA — Problemska konferenca o podjetjih, v katerih so gospodarski rezultati najslabši, bo kmalu v Ribnici. To bo pravzaprav prva jesenska seja OK ZK Ribnica, na kateri bodo udeleženci seznanjeni tudi s problemi republiškega gospodarstva pa tudi s težavami domačih firm, ki poslujejo na meji rentabilnosti.
NAKLO — BELA KRAJINA 2:2 (0:1)
NAKLO — Veliko smole so imeli črnomaljski nogometaši v nedeljskem 4. kolu zahodne skupine OČL. Proti enajsterici gostiteljev so z zadetkoma Maloba-biča in Weissa vodili že z 2:0 in ko je že vse kazalo na zanesljivo zmago gostov, so igralci Naklega v 82. minuti najprej znižali rezultat, nato pa v isti minuti dosegli še izenačujoči zadetek. K takšnemu preobratu je veliko pripomogel tudi pristranski sodnik Tominc iz Ljubljane, kije bil dvanajsti igralec Naklega.
J. ŽAGAR
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
2 a občina ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
V 13. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 19. september 1988, so objavljeni dokumenti:
OBČINA METLIKA
— Statut samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Metlika	^
— Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA NOVO MESTO
— Popravki objavljenih odredb izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto
— Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Cikava — sprememba obrtne cone
— Sklep o valorizaciji dohodkovnih cenzusov iz odloka o davkih občanov občine Novo mesto
OBČINA RIBNICA
— Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi najvišjih cen
— Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za območje urejanja RTP (razdelilne trato postaje)_110/20 kV Ribnica ter vključitve le te v 110 in 20 kV omrežje
MEDOBČINSKE OBJAVE
— Odredba o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje
saj ima dom telefon, in sicer številko (068) 56-330. Vsem obiskovalcem z avtobusom bi priporočil, da avtobus pustijo na Planini in prepešačijo preostalih 350 metrov.
Mirna gora je bila sicer priljubljena že pred vojno. Takrat je tja prihajalo veliko Karlovčanov in Zagrebčanov, zato morda tudi zdaj ne bi bilo odveč povabilo turističnim društvom v teh mestih. Poleg planinske koče je včasih stala cerkev Sv. Frančiška, ki so jo sezidali Kočevarji in med vojno zažgali Italijani, nakar je stavba po vojni spet dobila nazaj lep stolp, od koder se vidi tja do Karlovca. Pred vojno smo hodili ob vsaki suši na Mimo goro s procesijo za dež.
Nad planinsko kočo je bil včasih re-petitor dolenjskih radioamaterjev, še zmeraj paje na gori TV pretvornik. Pol ure hoda od planinske koče so ostanki partizanskih bolnic Kremen in Mihelčič, ki žal propadata. Pri Kremenu propadajo tudi nosila za ranjence. Bog-ve, koliko ranjencev so prenesli z njimi. Ali potemtakem ne bi zaslužila shrambe v kakem muzeju?!
FRANC DERGANC
Vesela novica.
il!!!
lldilj
Krkina steklena volna NOVOTERM je v zadostnih količinah spet na tržišču.
V Krki so morali, zaradi velikega povpraševanja po NOVO-TERMU, povečati proizvodne zmogljivosti.
Nekaj je res: z NOVOTERMOM lahko prihranite energijo in prispevate k zmanjšanju onesnaževanja okolja.
Vam povem, ni ga čez dobro izolacijo...
ZA TOPLOTO VAŠEGA DOMA
Informacije:
KRKA, TOZD Izolacije, 68000 Novo mesto, Bršljin 62 Telefon: 068 25-877, Telex: 35813 krkaiz yu
ra
KRKA
I
Prezimni dosevki proti suši
m obdobju nadomestiti manjkajočo — Najboljša mešanica mnogocvetne
Kako v sušnem živinsko krmo ljuljke in ozimne grašiče — Dva odkosa in koruza
NOVO MESTO — Letošnja katastrofalna suša je močno zmanjšala pridelek živinske krme, saj bo silažne koruze manj za 40 do 60 odst. in koruze v zrnju za 35 do 60 odst., ponekod paje ta delež še večji. Uničenje bil tudi drugi ali tretji odkos travinja. Razmere bodo rejce prisilile, da bodo zmanjševali čredo ali pa bodo živali slabše krmili, kar bi bila dodatna škoda. Da bi omilili posledice suše, bodo morali rejci poiskati dodatne krmne vire. Ena od rešitev je setev pre-zimnih krmnih dosevkov. To so kulture rastlin, kijih sejemo jeseni in pospravimo spomladi kot zeleno svežo krmo; kot silažo ali kot seno.
Omenimo prednosti takih posevkov. So dodaten vir krme, in sicer dobimo z njimi 30 do 60 ton zelene mase na hektar in 2.000 do 3.500 kg ŠE/ha in 500 do 1.300 kg SB/ha. S siliranjem pridobimo na hektar 12 do 20 ton silaže. Poleg pridelka krme so zelo pomembni rastlinski ostanki, ki jih zaoijemo in z njimi tako izboljšujemo sestavo tal. Ti dosevki dobro prekrivajo tla, tako da se na taki površini manj razraste plevel kot po prahi.
Najboljši prezimni krmni dosevek je mešanica mnogocvetne ljuljke, ki je damo 20 do 30 kg/ha, in ozimne graši-ce, kije uporabimo 35 do 40 kg/ha. Ta mešanica daje pridelek že v prvi tretjini aprila, in sicer dobimo z njo več in beljakovinsko bogatejše krme, kot bije dal posevek samo mnogocvetne ljuljke. Mešanica hitro raste, in če jo prvič pokosimo npr. 15. aprila, jo lahko drugič že 10. maja. Tam lahko potem sejemo zlasti silažno koruzo. Zelo dobra je tudi sama mnogocvetna ljuljka, čeprav daje manjši pridelek. Posejemo je 40 do 50 kg/ha. Ne priporočamo inkarnatke—rdeče detelje, ker bi jo morali sejati že avgusta, kosili pa bi jo šele v drugi polovici maja.
Dosevke lahko sejemo po stališčih, po silažni koruzi in po krompiriščih, ki jih globoko prerahljamo s predsetveniki ali vinogradniškimi kultivatorji. Sejemo od konca avgusta do konca septembra. Uporabljamo žitno sejalnico kot za pšenico, le ko sejemo čisto ljul-jko, primešamo semenu KAN. Zmešamo npr. 40 kg ljuljke in 60 kg KAN-a, torej skupaj 100 kg, in na toliko tudi naravnamo sejalnico. Mešanico ljuljke
in grašice lahko pripravimo v betonskem mešalcu. V jeseni pred setvijo pognojimo le z gnojevko, če tla niso presiromašna s hranili. Gnojimo lahko tudi spomladi, v tem primeru v jeseni pognojimo s fosforjem in kalijem. Najpomembnejše je dognojevanje spomladi, in sicer za takrat priporočamo vsaj 300 kg KAN-a na hektar.
Glede spravila priporočamo, da posevek prvič pokosite 15. aprila in drugič 10. maja. Tako si boste zagotovili veliko zelo kakovostne krme. Več odko-sov ne priporočam, saj je 3. in 4. odkos dosevkov slab in z njima le izgubimo pridelek koruze. Če odlagamo prvi odkos do začetka maja, je krme veliko, a lahko poleže.
TONE HROVAT, dipl. inž. agr.
Kmetijski zavod Ljubljana enota Novo mesto
POSVETI S SEKRETARJI ZK
KRŠKO — Sekretar OK ZK Krško v zadnjih dneh opravlja posvete s sekretarji osnovnih organizacij ZK, na katerih pretresajo aktualne politične in ekonomske razmere s posebnim poudarkom na kosovsko vprašanje. Na posvetih obravnavajo tudi ustavne spremembe, kjer so ugotovili, da bo treba pojačati stike z delegati v skupščini.
Z NROMtSKE Triumf
V ponedeljek je stal na tržnici kilogram solate 1.600 do,3.000 din, paradižnika 1.500, zelja 800 do 1.200, fižola 3.000, kumaric 2.500 in 1.300 do 1.500 din. Jabolka so prodajali po 1.000 do 1.700, slive po 1.400 do 1.500, hruške po 2.000 in grozdje po 3.000 din po kg. Lonček smetane je stal 3.500 din kilogram skute pa 6.000 din. Gobe so cenili 10.000 din za kilogram. Kilogram orehovih jedrc je veljal 20.000 din. Jajca so prodajali po 400 din po primerku. Posamezen cvetlični šopek je stal 2.000 din. Na stalnih stojnicah so imeli med drugim lubenice po 1.000, papriko in solato po 2.000 in breskve po 4.000 po kg. Prodajalec papig na tržnici je zahteval za eno žival 20.000 din.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge:
zavarovalnega zastopnika za zastop Trebnje in življenjskega zastopnika za nastop Novo mesto
Za objavljena prosta dela in naloge se zahteva uspešno končana šola IV. ali V. stopnje zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za objavljena prosta dela in naloge je določeno 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj ponudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli pošljejo v 8 dneh na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skpnost Novo mesto, Cesta herojev 1, Novo mesto.
Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala.
Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
478/38
POZD ELEKTROMONTAZA Abram Matko p.o. Rožno 68280 Brestanica
Razpisuje prosta dela in naloge
— RAČUNOVODJA
— višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
— 3—5 let delovnih izkušenj
— organizacijske sposobnosti
— SKLADIŠČNIK
— srednja ali poklicna šola elektro smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
takoj.
Nastop
JAMČIMO VAM DA BOSTE IMELI DVE LETI MIR PRED VOLUHARJI V VAŠI TRGOVINI VAS ČAKA
,UHkO
UČINKOVIT PREGANJALEC VOLUHARJEV »VOLUHKO«
VOLUHKO je namenjen preganjanju voluharjev. Natančno upoštevajte navodilo, le tako se bo v nekaj dneh razvil dolgotraini učinek
1. Konico obrnite navzgor. Pri vdoru talne vlage v cevko, bo zračni mehurček preprečil stik vode z nosilcem vonja.
2. Spodnji rob plastenke zakopljite 25 cm globoko.
3 Za varovanje posameznih rastlin pred voluharjem naj bo oddaljenost plastenke od stebla (drevesnega debla) od 15 do 50 cm. Če varujete rastline v gredi naj bo oddaljenost med plastenkami 1-1,5 m, v sadovnjakih pa do 8 m.
4. Učinek preparata je popolen po 10-14 dneh, ko se vonj dobro vpije v zemljo.	.	,.
Izdelovalec jamči visoko kakovost in nestrupenost preparala za l|u-
di, živali in rastline.
Ob pravilni postavitvi je preparat učinkovit 2 leti.
Dodatana uporabnost preparata je ta, da odgania tudi mačke.
Zadostuje, da plastenko postavite na tla.
STANE STAMFELJ Ločna 38 A tel.: (068) 21-083
OBRTNA ZADRUGA
NOVO MESTO
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
.	rrvUIZ.VULUMJM	I
\ABj	i
E X po rt - Im po rt
B R E 2 I C E
N. SOL. O.
objavlja prosta dela in naloge
VODJE POSLOVNE ENOTE »SILOSI«
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— višja izobrazba agronomske, ekonomske smeri ali organizacije dela
— 5 let delovnih izkušenj
— vozniški izpit B ktg.
— poskusno delo traja 3 mesece
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi na naslov: AGRARIA BREŽICE, Šentlenart 72.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po dnevu te objave.
472/38
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE NOVO MESTO
komisija za oddajo stavbnih zemljišč
objavlja
proste lokacije
za gradnjo individualnih stanovanjskih his ter obrtnih delavnic, in sicer
1. ZN Regrške košenice — 45 lokacij
2. ZN Žužemberk — Stranska vas — 18 lokacij
3. ZN Žužemberk pod Cvibljem — 1 lokacija
4. Bela cerkev — 1 lokacija
5. Obrtno stanovanjska cona v Selih pri Dol. Toplicah — 1 lokacija in 2 obrtni lokaciji
Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Skladu stavbnih zemljišč občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto.
477/38
SOZD MERCATOR-KIT Kmetijska zadruga Krka, Novo mesto TOZD Oskrba
V Bršljinu v zadružnem domu je odprta nova samopostrežna, tehnična in diskontna trgovina. Posebna ugodnost za gostince! Nudimo vam najugodnejši nakup pijač in prehrambenih artiklov.
Prepričajte se, pričakujemo vaš obisk!
Zn-BACITRACIN
10% dodatek za silazo
Za pet ton zelene mase samo 1 kg Zn-BACITRACINA 10% za siliranje
• zboljša razmerje med kislinami v silaži
• zmanjšuje gnitje in plesnivost
• zboljša konverzijo hrane in prirast živali
• povečuje mlečnost
• je ekonomičen
Krka, tovarna zdravil, n. sol. o. Novo mesto Sektor veterine
Iskra
ISKRA ELEMENTI TOZD HIPOT Šentjernej
prodaja
tovorno vozilo Z 650 AD kasonar 5 m
leto izdelave 1982, nosilnost 4.400 kg, prevoženih 156.000 km, registrirano do avgusta 1989, v dobrem voznem stanju. Prodaja vozila bo na licitaciji 26. 9.1988 ob 12. uri v prostorih ISKRA TOZD HIPOT Šentjernej.
Interesenti plačajo 10-odst. varščino eno uro pred licitacijo. Prednost pri nakupu vozila ima družbeni sektor.
Ogled vozila Vsak dan od 6,—14. ure.
Informacije: ISKRA-TOZD HIPOT Šentjernej, nabava tel. 42-104, 42-105.
475/38
M Mercator -Kmetijska zadruga Metlika
SOZD MERCATOR - KIT, n. sub. o.
Razpisna komisija Mercator-Kmetijska zadruga Metlika TOZD Vinska klet, Trg svobode 3, Metlika,
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Vinska klet prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA TOZD VINSKA KLET
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike SRS, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske, ekonomske ali organizacijske smeri in 3-letne delovne izkušnje pri opravljanju vodilnih ali vodstvenih del in nalog, na področju vinogradništva in vinarstva,
— da ima organizacijske sposobnosti,
— da ima pravilen odnos do samoupravljanja in družbene imovine.
jiema raz-
Izbrani kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejer pisna komisija TOZD Vinska klet v sestavi Mercator-Kmetijske zadruge Metlika 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili najpozneje v 15 dneh po izboru.
476/38
Tako prazno je vse, ko tebe med nami ni. Leto je minilo, kar ti, Ivan, življenje je ugasnilo.
V SPOMIN
22. septembra mineva žalostno leto, odkar je tiho odšel od nas
IVAN HROVATIČ
z I pivnika 7
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: mama in sestra Ani
Slovenija
Moja dežela.
Bleščeča pločevina in cesta kriva zapeljala te je na drugi svet.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
V SPOMIN
17. septembra je minilo žalostno leto, odkar je tiho in brez slovesa odšel naš ljubljeni mož, oči, sin, brat, stric in vnuk
STANE MIKLIČ
z Roj pri Trebelnem
Iskrena hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi, mu prinašate cvetje, prižigate sveče, postojite ob njegovem preranem grobu in z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Njegovi neutolažljivi: žena Brigita, hčeri Teja, Maja, sin Bojan, mami, ati, sestre Zdenka in Vlasta z J 6	družinama	in Vesna ter ostalo sorodstvo
Tam pod gozdičem je gaj počitka, kjer naša mami zdaj spi, ptičji spev in šum cipres krajšajo ji dolge, temne dni Joj, kako revni smo ostali brez ljubezni in roke mamine!
Šest otrok v črno je odetih s solznimi očmi. kako nam je hudo pri srcu, to nikomur potožiti ni
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila ljuba mama, stara mama in prabarica
MARIJA SERŠEN
iz Dol. Brezovega 1
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob srani, nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku iz Brestanice in g. kaplanu za opravljeni obred, Dragecu Mirtu za poslovilni govor, Angelci Mirt za nesebično pomoč, kakor tudi dr. Sikošku iz Krškega za dolgoletno zdravljenje. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste našo ljubo mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Rezi, sin Franci in Stanko, hčerke Pavla, Mimi in Pepca z družinami
Blanca, 6. 9. 1988
11 TEM TEnMII H A C 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I CIVI I CUIMU V A O Z. A IM! IVI A prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 22. septembra — Mavricij Petek, 23. septembra — Adam "obota, 24. septembra — Nada Nedelja, 25. septembra — Uroš Ponedeljek, 26. septembra — Damjan Torek, 27. septembra — Adolf Sreda, 28. septembra — Venčeslav
LUNINE MENE
25. septembra ob 20.07 — ščip
kino
BREŽICE: 23. in 24. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Vražji policaji. 25. (ob 18. in 20. uri) ter 26.9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Na lahek način. 27. (ob 18. in 20. uri) in 28. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Obračun ob 3.15.
ČRNOMELJ: 22.9. (ob 20. uri) ameriški film Hiša., 23.9. (ob 20. uri) nemško-francoski film Nebo nad Berlinom. 25.9. (ob 18. uri) francosko-ameriški film Policaj iz Los Angelesa in (ob 20. uri) francoski film Trije moški in zibelka. 27.9. (ob 20. uri) ameriški film Bitje.
službo dobi
FANTJE in DEKLETA! Želite dober zaslužek? Imate proste vikende, avto? Javite se v hotelu Kandija (lovska soba) ob 17. uri dne 23. septembra 1988. (4661-SD-38)
ČE STE pridni, vztrajni in imate čas med vikendi, pokličite po tel. (068) 47-712 med 16. in 18. uro! (P38-26MO) INTERESENTI za prodajo zanimivega artikla, javite se na tel. 27-762 v soboto med 10. in 12. uro. (4683-SD-38) PRILOŽNOST za zbiranje prednaročil GUINNF.SOVE KNJIGE REKORDOV do Guinnesovih zaslužkov. Tel. 84-986. (4729-SD-38)
MLADIM in komunikativnim osebam z lastnim prevozom in prostimi vikendi nudimo honorarno zaposlitev z izredno dobrim plačilom. Izplačilo je enkrat tedensko, možnost mesečnega zaslužka pa je 200 SM. Vsi zainteresirani naj se oglasijo v Škocjanu, »BIFE BOBIČ«, v petek, 23. septembra 1988, od 17. ure dalje ali pa v torek, 27. septembra 1988, od 17. ure dalje. (P38-37MO)
službo išče
DEKLE išče kakršnokoli delo z možnostjo stanovanja. Puljič, Foersterjcva I, Novo mesto. (4641-SD-38)
stanovanja
SOBO iščem za moškega. Dam 10 milijonov nagrade in plačam za eno leto naprej. Tel. 27-590. (4652-ST-38) GARSONJERO ali sobo v Novem mestu išče mlad par. Tel. (068) 51 -493, po 16. uri. (4622-ST-38)
SOBO ali garsonjero (Brežice — Sevnica ali okolica) nujno iščem. Šifra: »DOBRA PLAČNICA«. (4635-ST-38)
S PREDPLAČILOM najamem garsonjero, eno ali večsobno stanovanje za dobo od oktobra do marca. Tel. 22-011, Andrej. (P38-14MO)
ENOSOBNO stanovanja ali garsonjero iščem. Tel. 43-733. (4701-ST-38) GARSONJERO (32 m2), delno opremljeno, v Novem mestu oddam. Šifra: »TAKOJ VSELJIVO«. (P38-53MO) STANOVANJE v Novem mestu ali okolici išče tričlanska družina. Telefon 21-733. (4699-ST-38) GASRSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu najame uslužbenka. Pod šifro: »REDNA PLAČNICA«. (P38-50MO)
motorna vozila
TAM 2001, letnik 1976, obnovljen, prodam. Miha Bratkovič, Vrhpolje 88, Šentjernej, tel. 42-455. (4647-MV-38) TOYOTOCOROLAXL, letnik 1988, sedan, kovinsko sive metalik barve z do-
KRŠKO: 22. 9. in 23. 9. (ob 22. uri) film Detektivka iz Beverly Hillsa. 23. 9. (ob 20. uri) in 25.9. (ob 18. uri) angleški film Dih smrti. 24. 9. (ob 20. uri) nemški kriminalni film Pištola in ljubezen. 27. 9. (ob 20. uri) italijanski film Phenomena. 28. 9 (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Jezus Kristus superstar.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 23. do 25.9. ameriški film Petek, 13. (IV. del). Od 26. do 28.9. ameriški film Mikro Kozmos.
SEVNICA: 22. in 23. 9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Gola dekleta. 17. in 18. 9. (ob 20. uri) film Daj, ljubiva se.
TREBNJE: 24. in 25.9. ameriški akcijski film Hitronogi biciklisti.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 22. in 25. (ob 18. in 20. uri) in 23. 9. (ob 20. uri) ameriško-francoski film Podzemlje. 23. 9. (ob 18. uri) italijanski film Caligola in Mesaslina. 24. in 26.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Dirka Do-nonball — II. del. 27.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosni laser. 28.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Hollywoodske norčije. 29.9. (18. in 20. uri) filmsko gledališče francoski kriminalni film Na farmi sežganega žita.
datno opremo, kot novo, prodam. Tel. (061) 485-344. (4617-MV-38)
Z 650 AK kiper, december 1983, 30000 km, prodam ali menjam osebni avto z doplačilom. Jože Vipavec, Adlešiči 22. (4620-MV-38)
SUZUKI 1100 prodam ali menjam za avto. Tel. (064) 51-018. (P38-1MO) SUZUKI GSX 1100 115 KM, letnik 1981, prva registracija 1983, dobro ohranjen, z dodatno opremo, ugodno prodam v vrednosti 6500 DM. Tel. 71-352. (P38-4MO)
126 P. letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Čeh, tefi 44-730. (P38-7MO) ETZ 250, letnik 1983, prodam. Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto. (4632-MV-38) GOLF diesel, letnik 1987, in motor BT 50, prodam. Gor. Dobrava 1, Trebnje. (4629-MV-38)
AVTOMATIK A3KLS, izvozni model, poceni prodam. Tel. (068) 60-033. (4634-MV-38)
R 4 TLS, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon 89-149. (pol.-MV-38) VARTBURG, letnik 1975, registriran do marca 1989, poceni prodam. Gazvoda, Konec 3, 68000 Novo meto. (4645-MV-38)
ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do junija 1989, nujno prodam. Bučar, Lutrško selo 20, Otočec. (4667-MV-38)
GOLF JGL, letnik 1981/X, bele barve (68000 km), in moped APN 6, letnik 1987, prodam. Tel. 58-226, Boštjan Fen-dre, CBE 17, Metlika. (P38-23MO) GOLF diesel (prva registracija marec 1987) prodam. Tel. 26-252. (P38-24MO) AVTOMATIK A3MS prodam. Tel. (068) 81-488. (P38-27MO)
BMW 316/4, nov, metalne barve, z dodatno opremo, prodam. Tel. (061)212-365. (P38-28MO)
126 P z vso opremo, samo brez motorja, prodam. Tel. 42-465. (P38-30MO) DIANO, letnik 1977, registrirano do marca 1989, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel. 22-835. (P38-18MO)
126 P, letnik 1980, prodam. Andreja Gornik, Pod Trško goro 85, Novo mesto. (4653-MV-38)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, in JUGO 45, letnik 1985, ugodno prodam. Milan Vrščaj, V Brezov log 64, Novo mesto. (4655-MV-38)
OPEL KADET, letnik 1977, dobrto ohranjen, in 126 P, letnik 1978, ter harmoniko (B, es, as) prodam. Tel. 42-571. (4656-MV-38)
Z 101 in LADO 1200, letnik 1976, prodam. Informacije dobite na telefon 84-647. (4665-MV-38)
Z 128, letnik 1985, in Z 126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 24-140. (4592-MV-38)
R 4, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do avgusta 1989, prodam. Beta Kupljenik, Dobrava 83, 68222 Otočec. (4662-MV-38)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črno-
melj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega Predsednik: Nace Stamcar.
C/l
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda.
jram-
ASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na prog ko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton
politiko, lavni urednik in vodja tozda),
Stefanič. „
UREDNIŠTVO: Drago I Marjan Bauer '
Anton Jakše,
kelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. „
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB -Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 800 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980, na novo lakirano,prodam. Gradišar, Dol. Sušice 8, Dolenjske Toplice. (4660-MV-38)
VISO 11 RE, letnik 1985, prodam. Jože Šterk, Ob Težki vodi 84. (4658-MV-38)
ZASTAVO 750, letnik 1979, registrirano do aprila 1989, po zelo ugodni ceni prodam. Ogled popoldne. Franc Pestot-nik, Mačkovec 15, Dvor pri Žbk. (4659-MV-38)
ROG — avtomatik prodam. Tel. 25-577. (4664-MV-38)
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Še-ničar, Ulica Cankarjeve brigade 29, Trebnje, tel. 44-895. (4685-MV-38)
Z 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Franc Bojanec, Uršna sela 82. Ogled vsak dan po 15. uri. (4681-MV-38)
GOLF, letnik 1982 (bencin+plin), 67000 km, in moskviča, letnik 1978, neregistriranega, tehnično brezhibnega, prodam. Tel. (068) 26-378, od 16. ure dalje. (4686-MV-38)
DIANO, letnik 1981, registrirano za eno leto, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel. 26-917. (4684-MV-38)
GOLF JGL, december 1982, dobro ohranjen, prevoženih 41000 km, prodam. Medoš, Obrh 9, Dragatuš. (P38-32MO)
R 4, letnik 1974, nova šasija in generalno obnovljen motor 1983, registriran do 11/89, prodam. Tel. 24-224. (4690-MV-38)
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Jože Trbanc, Dolenje Dole 19,68275 Škocjan. (4673-MV-38)
126 P/1979 in ETZ 250/1983, oboje garažirano, prodam. Telefon (068) 52-102. (4676-MV-38)
ZASTAVO 750, letnik 1983, prevoženih 32000 km, prodam. Jože Primc, Koroška vas 26, Novo mesto. (4578-MV-38)
GOLF diesel, letnik 1986, 4 vrata, prodam. Tel. 22-348, po 15. uri. (4680-MV-38)
R 4, letnik 1981, prodam. Tel. 20-596. (ček-MV-38)
R 18 TLJ, letnik 1986, prodam ali zamenjam za manjši avto. Tel. 24-431, po 20. uri. (4692-MV-38)
MOSKVICH, letnik 1979, registriran do 25. 7. 1989, dobro ohranjen, nove gume, prodam za 2.000.000 din. Anton Unetič, Slinavce 2, Kostanjevica na Krki. (P38-57MO)
JUGO 45 A, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. 67-234. (P38-62MO)
TOMOS APN 6, malo vožen, prodam. Tel. 25-908. (4737-MV-38)
Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Tel. 51-472. (P38-52MO)
ZASTAVO 750 LE, letnik 1980, prodam. Cirnski, Gor. Pirošica 32 a, Cerklje ob Krki. (P38-54MO)
GOLF DIESEL S paket, letnik november 1984, prodam. Tel. 44-665. (P38-35MO)
VW 1303, letnik 1976, prodam. Tel. 26-159, popoldne. (4697-MV-38)
126P,letnik 1980,prodam za 160SM. Brane Karlič, Sokolska 4, Mirna, tel. 47-424. (P38-36MO)
PO DELIH PRODAM Z 101, Z 750 in škodo. Siler, Golobinjek 1 a, Mirna peč. (4700-MV-38)
Z 750, letnik 1984, prodam. Informacije v petek od 15. do 20. ure na tel. 28-010. (4703-MV-38)
ŠKODO 110 kupe, letnik 1980, ugodno prodam. Vlado Švigelj, Orehovo 85, Sevnica, tel. 82-346, samo ob delavnikih. (4705-Mv-38)
Z 101, letnik 1981, prodam. Tel. 85-406. (4704-MV-38)
Z 750, obnovljeno, letnik 1977, registrirano do maja, prodam. Markelj,, Šent-jurij 23, Mirn apeč, tel. 84-367. (P38-38MO)
KOMBI IMV 2200 diesel, s podaljšano kabino in kasonom, letnik 1982 in dia-no, letnik 1978, prodam. Tel. 65-725. (P38-40MO)
Z 101, letnik 1976, prodam. Furar, Šmalčja vas 14, Šentjernej. (4709-MV-38)
GOLF DIESEL, 6/85, prodam. Tel. 62-547. (471 l-MV-38)
JUGO 45, letnik 1986, prodam. Tel. 65-348. (4712-MV-38)
ZASTAVO 650 ugodno prodam ali menjam za osebni avto. Resen kupec ima zagotovljeno delo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (4714-MV-38)
Z 128, registrirana 3/88, kasko, prodam ali zamenjam. Tel. 65-501. (4717-MV-38)
Z 128, letnik 1987, prodam ali zamenjam. Tel. 84-561 od 15. do 17. ure. (4718-MV-38)
ŠKODO 120 L, letnik 1986, registrirano do avgusta 1989, garažirana, zaščitena, prodam. Pureber, Pot na Gorjance 23, Novo mesto. (4721-MV-38)
LADO 1200, letnik 1983, prodam. Miro Šenk, Jerman vrh 20, Bučka. (P38-43MO)
GOLF DIESEL, S paket, letnik 1984, prodam. Jože Dolinar, Lutrško selo 16, Otočec. (4732-MV-38)
GOLF DIESEL, letnik 1985, S paket, prodam. Jože Volčjak, Dol. Kamence 5 a, Novo mesto. (4731-MV-38)
Z 750 LE, december 1985, prodam za 500 SM. Tel. (068) 79-274. (P38-45MO) Z 101 in Z 750 prodam. Tel. 88-878, popoldne. (P38-46MO)
R 4 GTL prodam. Tel. 49-270, popoldne. (P38-48MO)
GOLF YUX, letnik 1987, svetlo rdeč, 11.000 km, prodam. Žonta, Potov vrh 4, Novo mesto. (4724-MV-38)
ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. Ajdišek, Slavka Gruma 1A, tel. 27-324. popoldne. (4725-MV-38)
GOLF, letnik 1982, prodam. Dušan Retelj, Koštialova 28, Novo mesto. (4730-MV-38)
GOLF, letnik 1986, prodam. Tel. 24-792. (4726-MV-38)
GOLF JX diesel, letnik 3/86, dobro opremljen, prodam. Tel. 21-953. (4696-MV-38)
Z 101, dobro ohranjeno, letnik 1981, registrirana do julija 1989, prodam. An-
ton Glaser, Likarjeva 22, Brestanica, tel. 79-224. (P38-34MO)
Z 101 mediteran, letnik 1982, prodam. Ogled vsk dan, Ločna 8, Novo mesto. (4740-MV-38)
TAM 5000 za prevoz kontejnerjev s kontejnerjem, letnik 1970, tehnično brezhiben, prodam. Tel. 85-136. (P38-67MO)
prodam
1200 kom rabljene strešne opeke prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 51-095. (4706-PR-38)
PRALNI STROJ in črno-beli televizor Gorenje ugodno prodam. Hribar, Za-sap 18, 68263 Cerklje ob Krki. (P38-3MO)
TRAČNO žago in cirkular za železo (tremblitz) prodam. Tel. (068) 82-527. (P38-59MO)
TRAJNO ŽAREČO peč, skoraj novo, prodam. Tel. 40-244. (P38-64MO) ŠMARNICO — grozdje prodam. Jože Ambrožič, Žerjavin 2, Šentjernej. (4739-PR-38)
PRODAM nov vrtalno-rezkalni stroj RDM 700, morse 4, globina vrtanja 140, avtomatski pomik vretena, število vrtljajev od 60 do 2400, križna miza 620 x 240, ročni pomik mize, teža 600 kg. Jože Žagar, Birčna vas 62 a, Novo mesto. (4736-PR-38)
2000 kom strešne opeke Kaniža in 9 mesecev brejo kravo simentalko prodam. Martin Sirk, Dobravica 21, Šentjernej, tel. 42-534.(P38-55MO)
UGODNO prodam nov midi-glasbeni stolp Dainichi in gliser Johnson 33. Tel. 25-580. (P38-56MO)
HRASTOVE plohe, debelina 3,5 in 5 cm, prodam. Roman Golob, Ratež 33. (4733-PR-38)
APARAT za kuhanje ekspres kave Gaggia. nov in motor Tomos 14 TLS, prodam. Franc Kumer, Daljni vrh 19, Novo mesto. (P38-51MO)
GRADBENO barako prodam. Tel. 20-319. (P38-41MO)
DVE breji ovci in ovna ugodno prodam. Kolenc, Zalog 18, Škocjan. (4698-PR-38)
PRODAM avtomatik za izvoz, nov, ter glasbeni stolp prodam. Jože Malnar, Kettejev drevored 49, Novo mesto, tel. 22-356, dopoldne. (4710-PR-Š5) PRODAM visoko kvalitetno centralno ozvočenje MONT ARBO 1000 W (4 x 250 W zvočnike z integriranimi ojačevalniki s stojali, 16 + 2 kanalno mešalno mizo 771), kontrolne zvočnike EV 3 x 40 W, elektronske bobne ROLAND CR 8000 in pokrito prikolico, posebej prirejeno za prevoz opreme. Slavo Plut, Mladica 10 Semič (tel. 068/56 003). (4720-PR-38) KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Hren, Jablan 21, Mirna peč. (4719-PR-38)
KOZO in plemenskega kozla, kupper-busch (štedilnik), otroški voziček in dva jogija prodam. Tel. 27-714. (P38-42MO) KOZLA in kozliče prodam. Vel. Cikava 9, Novo mesto. (P38-44MO) RAČUNALNIK Spectrum prodam. Tel. 44-251. (P38-47MO)
HRASTOVE (2 m3) in BOROVE (3 m3) plohe 5 cm ugodno prodam. Tel. 28-336. (P38-49MO)
NEMŠKEGA OVČARJA dresiranega, starega 2,5 leti prodam. Tel. 24-792. (4726-PR-38) TEMOAKUMULACIJSKO PEČ, pomivalno mizo in pralni stroj ugodno prodam. Tel. 25-486. (4727-PR-38)
ZX Speetrum z opremo, furnirano vrtalno krilo, prodam. Telefon 27-807. (4695-PR-38)
SPALNICO LILI nujno in ugodno prodam zaradi selitve. Je nova, še zapakirana. Robert Turk, Ratež 24, Brusnice. (4682-PR-38)
PRODAM nerabljeno peč za centralno (32 KW), 110 1 bojler, ekspanzijsko posodo, za 1,8 M. Tel. 23-573. (P38-33MO)
PRODAM univerzalni prtljažnik švedske izdelave za avto z nastavkom za smuči s ključem. Tel. v petek dopoldne med 8. in 12. uro 23-606, popoldne 20-241. (P38-66MO)
MIZARSKI kombinirani skobeljni stroj prodam. Tel. 44-871. (4666-PR-38) BUKOVA DRVA in peč Emo central (14000 ccal) prodam. Jože Golobič, Sa-dinja vas, Semič, tel. 56-075. (ček-PR-38) GLASBENI stolp JVC (2 x 80 W) in barvni televizor Iskra Azur, prodam. Tel. 84-693, dopoldne. (4657-PR-38)
UGODNO prodam brezhiben pralni stroj Korting, kueppersbusch s pečico in kueppersbusch brez pečice. Inform na tel. 22-656. (4691-PR-38)
KRAVO, brejo 9 mesecev, in traktorski plug Slavonac prodam. Strašek, Pod-gora 10, Straža. (4670-PR-38)
KAVČ, raztegljiv, nov, ugodno prodam. Jerebova 16 a, Novo mesto, tel. 23-152, popoldne. (P38-25MO)
GROZDJE (frankinja in žametovka) prodam v občini Metlika. Tel. (061) 481-785, po 15. uri. (P38-22MO) GROZDJE, belo in črno, prodam. Boris Brunskole, Kot 59, Semič. (P38-22MO)
PRODAM otroško posteljo in voziček. Pero Matič, Jerebova 8, Novo mesto. (4672-PR-38)
GROZDJE (šmarnico in nekaj črnine) prodam. Ludvik Lavrič, Sela 15, Dol. Toplice. (4674-PR-38)
KRAVO simentalko v 5. mesecu brejosti, staro 5 let, prodam. Anton Može, Dol. Kamence 41, Novo mesto. (P38-31 MO)
JUNCA, težkega 450 kg, prodam. Muhič, Potok 4, Novo mesto. (4677-PR-38)
JABOLKA — bobovce (na drevesu) prodam po ugodni ceni. Mišjak, Boričevo, Novo mesto. (4679-PR-38)
PRODAM 2800 kom. strešne opeke, G1K Kanjiža-model 222 mediteran, nove. Milan Banič, Hrvaški Brod 9, Šentjernej, tel. 42-512.
GROZDJE (šmarnica) prodam. Po-vše, Gor. Globodol 4, Mirna. (4646-PR-38)
ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje (4101) prodam. Ivan Golob, Loška vas 14, Dolenjske Toplice. (4648-PR-38) MLIN za mletje plastike, nov, prodam. Tip 140 — cena 150 SM, tip 200 — cena 200 CM. Tel. (068) 72-673. (P38-15MO) MIZARSKO KOMBINIRKO, italijansko, skoraj novo, prodam. Janez Ivičič, Bojanja vas 5 a, Metlika. (4649-PR-38) PRODAM radio, električni štedilnik, hladilnik. Vodopivec, Dom starejših občanov, Šmihel, soba 104, Novo mesto. (4613-PR-38)
HRASTOV SOD (1000 1) od belega vina prodam. Informacije popoldne na telefon (068) 25-100. (4618-PR-38) KOBILO z žrebetom, staro 8 let, prodam. Zupančič, Stavča vas, Dvor. (4619-PR-38)
TELEVIZOR Niš, črno-beli, star dve leti, dobro ohranjen, prodam. Kličite na telefon 26-786 od 14.30 dalje. (4624-PR-38)
VARILNI APARAT za varjenje s CO, prodam. Tel. (068) 43-747. (4624-PR-38)
VINOGRADNIŠKO KAD iz poliestra (800 1) prodam. Tel. (061) 772-636. (P38-6MO)
OPREMO za samsko sobo (omara, ležišče) in rabljeno cementno strešno opeko prodam. Tel. 85-981. (4630-PR-38)
TRAJNO ŽAREČO PEČ ter spalnico (orehova korenina) prodam. Kuhar, Mokronog 86, tel. 49-647. (4639-PR-38) NUJNO ugodno prodam sedežno garnituro TAPO (trosed z ležiščem, dvosed, kotni element, fotelj, taburet — mizica), staro dve leti, kot novo. Tel. 81-063. (P38-12MO)
VIDEOREKORDER Sanjo VTC 20 beta z 20 kasetami prodam. Cena po dogovoru. Tel. (068) 79-162. (P38-8MO) TELEVIZOR Gorenje selectonatic co-lor prodam. Informacije na telefon 58-281 ali Biserka Hasičevič, Župančičeva 4, 68330 Metlika. (P38-9MO)
RABLJEN GRADBENI MATERIAL (lege, špirovci, deske, strešna opeka in opeka) prodam. Ogled in prodaja v Straži pri Novolesu vsak dan od 15. do 19. ure. (4640-PR-38)
TRAKTOR TV 732, star dve leti, s lugom in krožnimi branami prodam, el. 89-124. (4738-KS-38)
iformacije
kupim
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
(2 KW in 3 KW) kupim. Bohte, Ragov-ska 23, Novo mesto, tel. 20-575. (4651-KU-38)
kmetijski stroji
DVA TRAKTORJA, Štajer 28 in n. Ži
tel. 88-307. (4735-KS-38)
Ferguson 558, ugodno prodam. Žibert,
ŠKROPILNICO za motokultivator Gorenje special, še nerabljeno, ugodno prodam. Žilje 44, 683244 Vinica, tel. (061)771-565. (P38-29MO) TRAKTOR Ursus 335 C, registriran, v voznem stanju, prodam ali menjam za lažjega. Ogled popoldne. Vidmar, Megle-nik 1, Trebnje. (4672-KS-38) TRAKTOR Deutz (25 KS) s koso, dobro ohranjen, prodam. Hočevar, Vrh 4, Šentjernej. (4716—KS-38)
PRODAM dvoredni izkopalec krompirja — original, poljske znamke — in kombanj za žito BAUTZ, širina 220 cm. Tel. (068) 85-051. (4722-KS-38) PRODAM polovico novega silokom-banja SK 80. Jože Jaklič, Telčice 4, Škocjan. (4724-KS-38)
IMT 540, 1300 delovnih ur, in IMT 549, nov, ugodno prodam. Barbo, Češen-ce 8, Mirna peč, tel. 25-228. (4694-KS-38)
razno
BRALCE prosim za pomoč pri iskanju voznika avta rumenega golfa JX LJ 466-142, da sporočijo podatke ali naslov voznika na tel. (061) 749-025. Za uslugo nudim nagrado. (P38-39MO)
VZAMEM v najem lokal za pizzerijo v Novem mestu. Šifra: »PIZZERIA«. (4708-RA—38)
KAŠČO, hrastovo, obnovljeno, prodam. Tel. 27-694. (4689-RA-38)
ZA BIOLOŠKO KMETOVANJE in konjerejo iščem poštene upokojence. Ponudbe pod šifro: »UGODNOST«. (P38-20MO)
preklici
posest
STAREJŠO enostanovanjsko hišo s 1500 m2 zemlje v neposredni bližini Grosupljega, vseljivo v mesecu oktobru, prodam. Informacije po telefonu (061) 783-296, zvečer. (P38-2MO)
HIŠO — trgovino, starejšo, prodam na Vel. Cirniku. Tel. (061) 340-983, zvečer. (P38-5MO)
NJIVE, travnike, gozdove v Birčni vasi prodam. Telefon (061) 263-993. (P37-54MO)
HIŠO v centru Metlike, 300 m2 zemlje, prodam. Telefon (047) 71-849. (P38-13MO)
HIŠO z lokalom prodam. Informacije po telefonu (068) 89-185, zavratec, in sicer od 15. do 16. ure. (P38-16MO) DOMAČIJO s 2 ha 52 arov obdelovalne površine na Velikem Cirniku pri Šentjanžu prodam. Alojz Lamovšek, Sevnica, Dom upokojencev. (P38-58MO) PRODAM posestvo (hiuša — 90 m2, travnik 89 arov, njive 126 arov, gozd 4 ha), Slovenija — okolica Sevnice. Tel. (041) 155-205. (4734-PO-38) PARCELO (40 arov) na Velikem Trnu, primerno za sadovnjak ali vinograd, ugodno prodam. Tel. 28-267. (4707-0-38)
PARCELO, primemo za vikend, in gozd, oboje v bližini Črnomlja, ugodno prodam. Tel. 51-889. (4702-PO-38)
SUZANA ŠIMIČ in JASMINA KO-£IČ, Res|jeva 3, Novo mesto, opozarjata ŽIVKA CMRLECA, Hrastje 16, Orehovica, naj nemudoma preneha širiti neresnične govorice. V nasprotnem primeru ga bova sodno preganjali. (4728-PK-38) JOŽE UDOVČ, Hrušica 7, prepovedujem vožnjo, hojo ter povzročanje kakršnekoli škode po parceli št. 107 in 108 (travnik na Govenjeku) kat. občina Hrušica. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. (4628-PK-38)
čestitke
V Berlinu te dni praznujeta TAT-JANCA ŠTUKELJ 17. rojstni dan in DAMJAN 13. rojstni dan. Iskreno jima čestitamo in želimo vse najlepše — družini ŠTUKELJ in PAŠ1Č. Mamici in očku pa lep pozdrav. (4669-ČE-38)
obvestila
PO UGODNI CENI posojamo poročne obleke. Zagreb, Vlaška 70. Tel. (041) 418-014. (2741-OB-20)
VRTOVI IN PARKI
Svetujem, načrtujem in organiziram izvedbo. Tel. (061) 219-324, 215-812, zvečer (068) 25-864. (P38-17MO)
IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV — Ob večletni praksi na hladilni tehniki in s preizkušeno garancijo vam obnovim staro izolacijo na zamrzovalniku, če toči, rosi, od zunaj ledeni, deluje neprekinjeno. Za več naročil v vasi pridem takoj. Telefon (062) 305-150 ali 413-606. Se priporočam! Viktor Pajek. (4435-OB-36)
ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30% ceneje. Tel. (061) 213-244. (P38-11MO)
KMETOVALCI! V Novem mestu redno oddajamo večje količine suhega oblanja in žagovine. Pokličite na tel. 28-135. (4701-OB-38)
TRAKTOR Univerzal 550 M, star dve leti, prodam. Boško Kodrič, Črešnjice 56 pri Cekljah. (4616-KS-38)
TRAKTOR IMT 535 s kabino prodam. Mlakar, Žadovinek 2, Krško. (4623-KS-38)
MOTOKULTIVATOR Gorenje s koso in frezo, malo rabljen, star 4 leta, prodam. More, Trška gora 40, Otočec. (P38-3MO)
ČISTIM in popravljam električne bojlerje, elektroinstalacije in previjam elektromotorje. Naročila sprejemam na telefon 51 -431, od 12. do 17. ure. (4637-OB-38)
JABOLKA več vrst za ozimnico ugodno prodam. Pucelj, Mirana Jarca 27, Novo mesto, tel. 21-172. (4715-OB-38)
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil naš dragi oče, ded, brat in tast
ALOJZ
GOLČAR
iz Boštanja 37
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrazili sožalje in pokojnika spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinama Lipar in Čopi, zdravnikoma dr. Kolmanovi in mr. dr. Pesjaku, boštanjskim lovcem, kolektivom GG Sevnica, Elektrotehni Sevnica, Domu upokojencev Impoljca z enotami, Labodu Novo mesto, Ljubljanski banki Velenje, Kliničnemu centru Ljubljana in Jeklotehni Maribor ter g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči
vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
KARLA PAPEŽA
iz Krmelja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz KPD Dob in Kremena Novo mesto, ki so nam v teh dneh stali ob strani. Hvala za cvetje in spremstvo na zadnji poti. Se posebej smo hvaležni g. župniku iz Tržišča za tople besede, Dušanu Močniku za poslovilni govor ter Majdi Plazar in Ivanki Gorenc za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino.
Vsi njegovi
Krmelj, 15. 9. 1988
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 38. letu starosti zapustila naša draga hči, sestra in teta
VEDA PAJK
iz Gorenje vasi 52 pri Šmaijeti
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali na domu. Posebna hvala društvu prijateljev invalidov iz Ljubljane, gospodu dekanu, župniku in ostalim duhovnikom za lepo opravljeni obred. Iskrena hvala za izraze sožalja, darovano cvetje in vence, ter vsem, ki ste pokojro tako številno spremili na njeni zanji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi domači
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob slovesu dragega
FRANCA ŠINKOVCA
borca NOB iz Gornjih Dol 5
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, vaščanom Gornjih in Dolenjih Dol, gasilcem, pevcem, družbenopolitični organizaciji, urološkemu oddelku bolnice v Novem mestu, sodelavcem hotela Turist in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča: žena Marija in ostali sorodniki
ZAHVALA
Mnogo prerano smo ostali brez našega ljubega
EDVARDA KRIEGERJA
iz Krškega
Hvaležni smo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih njegove bolezni in slovesa stali ob strani in se ga spomnili.
Žena Josipina, hčerki Jožica in Edita z družinama in edini sin Edi
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča in stara mama
ANGELA VDOVČ— MARKELC
Zbufe 14
Zahvaljujem se sorodnikom, gospodu župniku za lep obred, PGD Zbu-re in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje.
Žalujoči sin z družino
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
ANGELE KLEVIŠAR
iz Črnomlja
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Vsi njeni
  }
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša ljuba hčerka, žena, mama, stara mama, sestra
MATILDA ZUPANČIČ
roj. Zaman
iz Ulice Milke Šobar 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem za podarjenp vence in cvetje ter tolažilne besede. Zahvala velja tudi kolektivu Žita Novo mesto, podjetju DEKOP Novo mesto, stanovalcem iz Ulice Milke Sobar in duhovniku iz Šmihela.
Vsi njeni
Tragično nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
TONE ŠERE
iz Poljan
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem DO Komunala Trebnje za nesebično pomoč in vsem ostalim delovnim organizacijam, sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cvetje, izraze sožalja ter župniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti
JOŽETA KOVAČA
posestnika in upokojenca iz Dol. Ponikev 5 pri Trebnjem
se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo kolektivu Novolesa-tozd TAP Trebnje, za izrečene besede ob odprtem grobu, duhovniku pa za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za pomoč, izkazano med zdravljenjem.
Žalujoči: bratje in sestre z družinami
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi oče in dedi
MARKO ŠKOF
iz Grabrovca 40 pri Metliki, borec NOB
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gasilskemu društvu Grabrovec in organizaciji ZB Grabrovec za poslovilne besede ter gospodu župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta.
FRANČIŠKA ROBIN
iz Krškega
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju zdravstveneg doma KRŠKO ter g. dekanu in g. kaplanu za lepo opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
17.9.1988je minilo žalostno leto, odkar ni več z nami naš nepozabni
ZORAN PETKOVIČ
iz Straže
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Njegovi: Metka, Andrej, Boris in družine Petkovič in Aš.
Kakor hitro spolzi solza mila, tako naglo te smrt je od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za vso tvojo skrb in dobroto.
ZAHVALA
Ne moremo dojeti krute resnice, da nas je mnogo prezgodaj v 68. letu starosti zapustil naš najdražji
STANISLAV POVHE
iz Blata 19 pri Trebnjem P IT monter v pokoju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam lajšali bolečino, darovali toliko lepega cvetja, nudili pomoč in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju za PTT promet Novo mesto in enoti Trebnje, GD Račje selo in ostalim gasilskim društvom vsem nosilcem praporov, govornikom, tov. Milanu Kovačiču, tov. Tonetu Zaletelu in tov. Stojanu Šturmu. Iskrena hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rezi, Stanka z družino, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Pomlad že kmalu prišla bo, ali tebe, dragi ate, nazaj nikoli več ne bo.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno tiho zapustil naš dragi ate, stari ate, pradedek, stric, svak in tast
ANTON ŠKOFUANC
iz Dol. Skopic 25
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence, spremstvo na zadnji poti ter dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni Škvarčevim, Škofljančevim, Štefaničevim ter kolektivu Zdravstvenega doma Novo mesto, gasilcem PD Skopice za častno stražo ter spremstvo na zadnji poti. Hvala tov. Hotku za besede slovesa ob odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Ivanka in sin Drago z družinama
®*ssš
5
*
*
%-
%
%
%
%
$
i
JI
I
V’H
s
ai
S
s
J
»
c
s
B
«
r-
%
i
s
I
%
>
s
s
*
*
5
s
%
N
5
i V % % * % * H H H % S A •** * %
FRANC
»Pri nas kmet mora biti pravi optimist, sicer bi marsikdo že davno obupal Včasih se vprašam, zakaj neki toliko garanja, potem pa pomislim na svoje tri otroke in se spomnim, kako mi je oče zmeraj govoril: ,Saj bo boljše!' Trošt je trošt in če ne bo hujšega, še umreti ne bo treba,« hudomušno sklene svoje razmišljanje s priokusom pelina 46-letni kmet Franc Vovk iz Hra-stovice.
Do leta 1973je bil Franc v službi Najprej je bil traktorist pri trebanjski kmetijski zadrugi, in ko so propadli hlevi v Martinji vasi, sije Vovk našel delo kot šofer v Trimu. Potem mu je dal oče zapisati kmetijo in P'Z" rod jo j« prevzel sai ie imel deta na zemlji že od malega rad. Kmetija je tako prišla v roke »ta srednjega« otroka, saj je Franc v številni kmečki družini med 10 otroki ravno peti Danes je živih še šest otrok in tudi njihova 83-letna mati, ki jih je povila, je še prav čila. Zadovoljna živi s Francijevo družino in se še živo zanima za dogajanja okoli sebe in po svetu. Ravno tedaj, ko smo se mudili pri Vovkovih, je pozorno poslušala spored Studia D o zbiranju prispevkov za mamograf. Tudi. Vovkovi so pokazali prislovično dolensko darežljivost in se v tej humanitarni akciji našega časnika in dolenjskega radia zapisali med darovalce za to prepotrebno medicinsko napravo.
»Oče je imel blizu 5 hektarjev zemlje. Vedel sem, da za količkaj smotrno kmetovanje s pomočjo mehanizacije potrebujemo še več zemlje, zato smo je preko 7 ha vzeli v najem od KZ Trebnje. Dokupil sem pa še 6 ha gozda. Ko danes takole kmetujemo, kmetje seveda tudi razmišljamo in računamo, kaj se nam bolj splača in kaj sploh ne. Toda zakaj vsi v podjetjih kar naprej prikazujejo oz. izračunavajo nekakšno izgubo, kmet je pa ne sme, še manj pa seveda lahko upa, da mu jo bo kdo poravnal! Danes smo kmetje v najtežjem položaju, vsaj odkar jaz gospodarim, saj imamo plačane komaj še kakšnih 60 odstotkov naše cene. Zlasti je porazno nesorazmerje med cenami pšenice in mleka Oddal sem 5 ton pšenice in dobil 2 milijona dinarjev. Otrobi so pa dražji! V hlevu imamo 32 glav živine, od tega 5 krav, ostalo šo pitanci. Mi smo delali 15 mesecev za enega kooperacijskega bika, ki jih uslužnostno pitamo do 500 kg, in zato dobili bruto 900 tisočakov. Delavec lahko zasluži toliko vsaj v dveh mesecih! Priznati pa moram, da je krompir, ki ga bomo letos oddali 18 ton, predrag glede na pšenico, koruzo, meso. In upravičeno se bojim, da bo prihodnje leto, če bo pridelek krompirja spet normalen, se pravi okrog 30 ton na hektar, cena spet slaba. K a krompir pa re smemo pozabiti,« pravi Franc Vovk, »a tudi ne na krave. Če teh ni, ni življenja.«
Zaradi vsega povedanega ga boli, ko sliši včasih celo od sorodniko v iz Ljubljane, češ poglejte, kako je danes dobro kmetu, po koliko moramo plačevati meso itd Franc meni, da je danes prevelik razpon od nji ve do mize in s tem lepo pove, da je vse preveč posrednikov, ki jih mora plačevati delavčev in kmetov žep. Zavoljo tega in ker je zadovoljen s svojo zadružno organizacijo, se sprašuje, proti komu naj bi kmetje štrajakli, kdo jim bo pomagal, če bodo mleko zlili v kanale.
P. PERC
-y
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
%
4
1
4
4
4
I
€
4
4
4
4
4
0
0
4
0
4
0
0
0
0
0
0
0
4
SREČANJE
HARMONIKARJEV
BREŽICE — V okviru meseca turizma v brežiški občini je bilo preteklo soboto srečanje harmonikarjev iz vseh treh posavskih občin. Srečanja se je udeležilo 17 harmonikarjev in domačih godcev, gost večera pa je bil tudi znani narodnozbavni glasbenik Miha Dovžan s citrami. Prireditev so skupaj pripravili Emona Posavje tozd Gostinstvo, občinska turistična zveza, Zavod za kulturo in ZKO. Žal je prirediteljem nagajalo slabo vreme, zato so morali prireditev organizirati v restavraciji Emonine blagovnice, kjer seje kljub temu zbralo okoli 150 poslušalcev.
Slovenila
LMoja dežela.
Prej suša, zdaj voda
Narasla voda morila živino, odnašala dele cest in pomorila ribe v ribogojnici
KOČEVJE, OSILNICA — Pretekli teden, predvsem v sredo in četrtek, je močno deževalo. Tako je bilo zdaj precej nevšečnosti zaradi vode (v prejšnjih tednih pa zaradi suše).
Iz več virov smo izvedeli, daje v starem delu Cvišlarjev voda zalila hlev, zato seje zasebnemu rejcu menda utopilo 14 ovac in dva bikca. Podatek bomo še preverili, ker uradni organi o zadevi še poizvedujejo.
V Osilnici pa zatrjujejo najstarejši občani, da takega neurja sploh ne pomnijo. Hudoje deževalo in treskalo. Voda
»Oalas« po kočevsko
Gostišče z veliko izbiro jedi, živalskim vrtom — Še tujske sobe, plesna dvorana, jahanje...—
KOČEVJE — Poročali smo že, da sta pred kratkim ob magistralni cesti Ljubljana—Kočevje v Ložinah odprla zakonca Mitjam in Franc Tušek Gostišče Dallas. Stoji na vzpetinici tik ob cesti, spominja na manjši grad in sodi met) največja gostišča v občini.
Že v četrt stoletja starih študijah pa tudi v najnovejši je povsem nedvoumno
Vabijo ju od vsepovsod
Kočevska harmonikarja se dobro odrežeta tudi na največjih tekmovanjih — Igrala sta ministru
KOČEVJE — Dvojčka Stane in Jože Veble iz Kočevja že vrsto let uspešno nastopata na tekmovanjih harmonikarjev doma in na tujem. Igrata le na diatonično harmoniko. Samo po posluhu, predvsem s plošč, sta se nauči-i' koli 200 Avsenikovih, Henčkovih, Slakovih in še drugih skladb. Imata namreč izreden posluh, not pa sploh ne poznata.
Prvi je javno nastopil Stane, in sicer prek kakimi 20 leti v Seškovem domu v Kočevju. Potem sta nastopala v glavnem vedno skupaj. Igrala sta na ohce-tih, raznih srečanjih, prireditvah in drugod, zdaj pa že več let igrata tudi na tekmovanjih.
Dosegla sta že velike mednarodne uspehe in bila zato predstavljena javnosti na televiziji pa tudi v več tujih časopisih. Naštejem naj le nekaj njunih uspehov, o katerih priča tudi soba, polna pokalov, diplom, priznanj in nagrad. Leta 1986 sta na mednarodnem tekmovanju v Attimisu v Italiji zasedla 3. mesto. Lani sta bila na svetovnem prvenstvu harmonikarjev v istem mestu spet izjemno uspešna. Izmed 85 tekmovalcev sta se uvrstila med 11 najboljših, ki so nato nastopili v drugem delu tekmovanja, in končno sta prejela pokala in srebrno plaketo. Lani sta tudi v Santa Marii Nuovi pri Anconi na svetovnem prvenstvu zasedla drugo mesto.
Zelo uspešno sta nastopala še na »•.ednarodnih tekmovanjih v Savorg-nanu in Saurisu v Italiji, v Velikovcu v Avstriji in drugod. Večkrat sta nastopila tudi na tekmovanju na Pokljuki. Letos sta bila na tem tekmovanju med 40 tekmovalci v skupini partizanske glasbe druga, v skupini narodne glasbe pa ,! a. Tako sta v skupni uvrstitvi prvič osVojila glavno prehodno nagrado, »gorjaško čedro«.
Na nastopih sta doživela veliko zanimivega. Tako sta 13. avgusta letos igrala na otvoritvi novega gostišča pri
Saurisu v Italiji. Odprl ga je italijanski Slovenec Petkovšek, katerega poitalijančeni priimek se glasi Piccoli. Gostišče je nekaj posebnega, saj je zunanjost urejena v obliki hleva, kozolcev in drugih kmetijskih poslopij, notranjost pa je seveda najsodobneje opremljena. Posebno presenečenje sta v tem gostišču doživela naslednji dan, ko je to gostišče obiskal neki italijanski minister. Okoli gostišča je bilo vse zastraženo, notri pa poleg ministra le manjša družba županov in prvakov strank. Med temi so predstavili ministru brata Vebleta, ki sta ministru tudi igrala.
J. PRIMC
GOSTIŠČE, KI OBETA — Zakonca Tušek v točilnici svojega »Dallasa«.
ugotovljeno, da sta turizem in gostinstvo najslabše razviti panogi v občini Kočevje, da je kakovost gostinske ponudbe šibka, da so zasebniki premalo spodbujeni za odpiranje gostišč, da so mnoge možnosti neizkoriščene, itd. Zakonca Tušek smo vprašali, kaj mislita o vsem tem in kako bosta po svojih močeh prispevala, da se bo stanje na področju turizma in gostinstva v občini izboljšalo.
»Naše gostišče je res lepo, čeprav še ni popolnoma urejeno. Obratujejo kuhinja, točilnica in jedilnica. Do novega leta nameravamo opremiti še dvorano za plese, do prihodnje turistične sezone pa 5 sob z 10 ležišči. Po prenočiščih povprašujejo predvsem tujci,« je povedala Mirjam Tušek. Večina prehodnih gostov sprašuje za hrano. V »Dallasu« je zanjo dobro poskrbljeno. Vsak dan nudijo okoli 20 različnih jedi. S pridobivanjem gostinskega kadra pa je nekaj težav. Zdaj je zaposlenih v »Dallasu« trenutno le pet, zato lahko poslujejo le v eni izmeni, od 12. do 22. ure. Ko bo osebja dovolj, bodo odpirali že ob 7. uri zjutraj in dopoldne kuhali še malice.
Posebnost »Gostišča Dallas« je živalski vrt, ki najbolj privlači otroke. Imajo okoli 300 raznih živali. Živalski vrt nameravajo še izpopolniti in ga strokovno urediti. V načrtu imajo še nekatere druge posebnosti, najprej pa ureditev hleva za ponije, da bi otroci gostov lahko jahali na njih na okoli 9 km dolgi jahalni progi. Razmišljata tudi o jahalnih konjih za odrasle goste pa o progi za tek na smučeh...
Turizem in gostinstvo sta bila v kočevski občini do nedavnega nezaželena in celo skoraj uradno, čeprav ne javno, prepovedana. Na vprašanje, če se je odnos občinskih organov in posameznikov do gostinstva izboljšal tudi v praksi, in ne le v raznih dokumentih, sta Tuškova odgovorila, daje na tem področju zavel povsem nov veter, in to ne le v gostinstvu, pa tudi za ostalo obrt je čutiti izboljšanje.
J. PRIMC
Upokojenca dobro vozita
Avto Ford,star 58 let, ki je bil tretji osebni avto v Ribnici, še vedno vozi — Malo popravil — Rezerv-ni deli iz Amerike
RIBNICA — 73-letni ribniški upokojenec Vinko Joras in njegov 58 leti stari ford (2.500-kubični) še dobro vozita.
»Ford je še vedno skoraj povsem tak, kot je bil leta 1930. Čeprav ima prevoženih že preko 600.000 km, ima skoraj vse originalne dele. Pri današnjih avtomobilih podvozje in pločevina zarjavita v nekaj letih, pri fordu pa sta,večna’,« pravi lastnik Joras, kije avto kupil leta 1946 od nekega Doviča iz Ljubljane za 96.000 din, takratna dobra plača pa je
Orfei in veliko veselic
Cof med nagrajenci letošnjega ptujskega festivala
NOVO MESTO — Med tistimi glasbenimi skupinami, ki na letošnjem ptujskem festivalu niso šle neopazno mimo ocenjevalnih žirij, je bil ob Slavčku, Novih odmevih in drugih tudi novomeški ansambel Cof. Priigral in pripel si je srebrno Orfejevo značko in tretjo nagrado za najboljše besedilo.
Nagrajeno besedilo skladbe Slovenski sem kmet je izpod peresa Malči Božič. Za torkatni Cofov uspeh je zaslužna še ena ženska, Darja Arh, ki v ansamblu poje, ob njej pa so se potili pred mikrofoni harmonikar Stane Uhan-Ringel, bas kitarist Marjan Turk, kitarist Slavko Božič, trobentač Adi Župančič in klarinetist Tone Špringer.
»Trudili se bomo, da bodo ljudje tako glasbo vzljubili,« obljubljajo člani Cofa in uresničujejo te obete, saj veliko igrajo blizu in daleč. Brez njih m minila nedavna novomeška dobrodelna prire ditev, dan prej so igrali brigadirjem ve teranom, sicer pa so letos zabava
vrhniške usnjarje In svate na tradicionalni bohinjski kmečki ohceti ter plesalce na številnih krajevnih veselicah.
Že obljubljajo tudi kaseti, od katerih bo ena z narodnimi in druga z zabavnimi melodijami. O tem so se že pogovarjali z ljubljanskim glasbenim producentom. Teh razgovorov so nemara še bolj veseli kot občutka, da so se na festivalu dobro odrezali med kopico znanih imen. Ne nazadnje so z Orfejem in 3. nagrado dokazali, da med različnimi glasbenimi zvrstmi, ki jih igrajo, cenijo tudi domačo zabavno glasbo. Očitno gre ta celo zelo dobro v ušesa, sicer neki časopis v Langenhagnu najbrž ne bi zapisal, daje narodna glasba Cofova moč.
je s hribov v hudournih potočkih tekla v naselje. Zalilo je tudi novo teniško igrišče, kije bilo odprto poleti. Med vasema Ribjek in Ložec se je udrl manjši del cestišča.
Še huje je bilo na hrvaški strani Čabranke in Kolpe, kjer je narasla voda uničila vse postrvi v ribogojnici v Mandlih. Odnesla ali do neprevoznosti razrila je več makadamskih in asfaltnih cest. Več krajev je bilo več dni odrezanih od sveta. Vodstvo občinske skupščine Ča-bar je poklicalo občane na prostovoljno delo, da bodo popravili škodo zaradi neurja.
Podobno seje zgodilo tudi na zgornjem delu občinske meje med delniško in kočevsko občino. Zaradi poplavljenih cest in deročih hudournikov nekateri otroci niso mogli dva dni v šolo v Brod na Kolpi. Neuije je spet močno poškodovalo 8 km makadamske ceste med Brodom na Kolpi in Osilnico, daje spet polna lukenj in nevarna za promet. Še huje pa so seveda poškodovne lokalne makadamske ceste na tem območju. Na hrvaški strani je voda vdirala v hiše in hleve. Utapljala seje živina.
J. PRIMC
Usu
avtomobil
in o
Prve KATV slike te v domovih
NOVO MESTO — Minuli teden so končno priključili prve naročnike na novomeško kabelsko razdelilno omrežje. Gledalci in poslušalci imajo za začetek na voljo 11 televizijskih in 6 radijskih programov, poleg tega pa še 4 teletekste. Televizijskim programom se bo v kratkem pridružila še Ljubljana 2 s Trdinovega vrha. Več v današnji Prilogi v kotičku o kabelski televiziji.
Zahodnonemško državljanko K. A. prijeli pri Novem mestu
NOVO MESTO — S hitro in usklajeno akcijo uslužbencev novomeškega in zagrebškega sekretariata za notranje zadeve so prejšnjo nedeljo na magistralni cesti med Zagrebom in Ljubljano pri Novem mestu prijeli zahodnonemško državljanko K. A. Slednja je le nekaj prej v Zagrebu ugrabila avtomobil turškega državljana, v katerem je bila tudi njegova petletna hčerka.
K. A. je z avtostopom potovala iz Turčije domov, pri motelu Plitvice blizu Zagreba pa je opazila na parkirišču odklenjen avtomobil znamke Audi 100 D z zahodnonemško registracijo. Vozilo je bilo last 41-letnega turškega državljana Azisa S., v avtomobilu pa je bila tudi njegova petletna hči. Ker je bil v avtomobilu tudi ključ, K. A. ni imela velikega dela: usedla seje za volan in se odpeljala proti Ljubljani. Vendar so jo miličniki ujeli že pri Novem mestu in skupaj z avtomobilom odpeljali nazaj v Zagreb.
Kot je K. A. izjavila miličnikom, je hotela deklico obdržati zase.
L. M.
DOLGA DELOVNA DOBA — Jorasov ford (na fotografiji) je star že 58 let in ima tudi prav toliko let delovne dobe. Zaslužil sije upokojitev, a se še vedno čuti sposobnega za delo. (Foto: Glavonjič)
bila okoli 5.000 din. Do tega nakupa je imel avto prevoženih 80.000 km.
»Avto imam še vedno zato, ker me ni nikoli pustil na cedilu, na njem sem opravil vozniški izpit, z njim pa nisem imel nobene prometne nesreče,« pravi še krepki upokojenec Joras, kije kasneje preuredil forda v manjši tovornjak in z njim prepotoval pol Jugoslavije. Njegovi potniki v avtu so bili vsi, od gospodinj do generalov. Marsikoga je zapeljal do zdravnika in marsikatero porodnico rodit v Ljubljano.
Če je tu pa tam le treba kakšen del zamenjati, piše tovarni Ford v Detroit v ZDA in mu ga hitro pošljejo. Zanimivo pa je, da je avto oproščen cestnega davka, ker je star nad petdeset let. Taki so namreč predpisi.
Avto in njegov lastnik vzbujata povsod veliko radovednost. Zanj so se zanimali tudi filmski režiserji. Nekoč bi avto skoraj »igral« v nekem Vibinem filmu. Vse je bilo že dogovorjeno, ko pa je Joras videl, da bi njegovega ljubljenca vozil 120 kg težak voznik buldožeija, je pogodbo razdrl, saj se mu je avto smilil.
M. GLAVONJIČ
Izposoja in snema
Na kratko o kočevskem videocentru, ki dela od ______________decembra__________
KOČEVJE — Od vsepovsod poročajo o odpiranju videotek, od decembra lani pa ima videoteko tudi Kočevje; njen lastnik je Toni Špiletič iz Šeškove ulice.
»V našem videocentru imamo za izposojanje že 750 kaset. Poleg filmov nudimo članom centra in ostalim občanom še posnetke koncertov, videospote, aerobiko, opere, šolo tenisa itd. Poslujemo z največjim slovenskim video-centrom, ki nam zagotavlja kakovostne posnetke s slovenskimi prevodi. Imamo različne zvrsti filmov, ki so primerne za vse, od najmlajših do najstarejših gledalcev. Redno naročamo tudi filme z londonske lestvice najbolj gledanih filmov. Priskrbimo pa lahko tudi starejše filme. Na željo občanov posnamemo razne dogodke, kot so svečanosti, poroke, kulturne in športne prireditve, pa tudi drugo, kar želi delovna organizacija, društvo ali posameznik. Tako smo doslej med drugim posneli delo v vrtcu, svečanost maturantov, kostelski kulturni večer, pa tudi mnoge poroke in družinske praznike,« pravi Špiletič.
J. P.
V PUTNIKU TREBNJE ZABAVA IN KULTURA
TREBNJE — V Putnikovem hotelu v Trebnjem bo od 30. septembra dalje vsak petek in soboto od 19. ure dalje goste zabaval Nikola Frlan iz Novega mesta. Raznovrstna glasba za poslušanje in ples bo gostom motela v restavraciji na voljo, kot pravijo organizatoiji, v neomejenih količinah in še brez vstopnine. Pri Putniku pa so se odločili, da v avli in jedilnici gostom začno predstavljati tudi razna likovna dela. S temi razstavami naj bi si zabava in kultura podajali roke, gostje pa naj bi bili tako bolj zadovoljni kot samo s ponujeno jedačo in pijačo.
PO HLAJENJU ZDAJ OGREVANJE
OTOČEC — V poletnih večerih so v tukajšnji motelski restavraciji poskrbeli za osvežitev s karlovškim pivom, zdaj pa je že čas, ko ni odveč premislek, kako goste ogreti. Kogar bo zeblo, mu bo kmalu odveč suknjič in še kaj, če bo prišel na Otočec to soboto, 24. septembra. Prizadevni gostinski in turistični delavci so za obiskovalce pripravili tekmovanje za najlepšo »zgoraj brez«, baletna skupina Blue Bell bo izvedla erotični kabaret, na čutno, a ne obsceno plat pa bodo ubrane tudi preostale točke, med njimi modna revija erotičnih oblačil in obutve. Ogrevanja potrebnih najbrž ne bo malo, zato si prostor v restavraciji lahko rezervirajo po telefonu (068) 21-830 ali 85-150.
A
■1
studio
Izmed prispelih predlogov je žreb ta teden izbral predlog KATJE BRADAČ iz Gorenjega Mraševcga. Prejela bo kaseto z zabavno glasbo, ki jo podarja Diskoteka Otočec. Lestvica je tokrat doživela nekaj sprememb prav pri vrhu, na desetem mestu pa ostaja The valley road. Sicer je lestvica ta teden taka:
1. Tum back the clock — JOHNNY HATES JAZZ
2. Tommorow people — ZIGGY MARLEY
3. Breakfast in bed — UB 40 & CHRISSIE HYNDE
4. I don’t want to live without you — FOREIGNER
5. Paradise — SADE
6. Galbi — OFRA HAZA
7. Rol with it — STEVE WINWOOD
8. Airhead — THOMAS DOLBY
9. Most of ali — JODY WATLEY
10. The valley road — BRUCE HORNSBY & THE RANGE
Predlog Studia D za prihodnjo novost: Somevvhere dovvn the crazy river, Robbie Robertson.
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in v Diskoteki Otočec ter jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu.
n
:erijai
KAKO POSTATI	EN
IGRALA TUDI MINISTRU — Na fotograliji sta dvojčka Stane in Jože Veble i”, Kočevja, ki sta lani na svetovnem prvenstvu diatoničnih harmonikarjev zasedla drugo mesto, prejšnji mesec pa sta igrala tudi italijanskemu ministru. Za njima so pokali, ki sta jih osvojila na svetovnih in mednarodnih tekmovanjih. (Foto: J. Primc)
Vsi so proti meni: žena, mulec, mačka Žuža, sindikat, partija, se-zedele. Vsi
Žena vsak dan tuli: »Nesposobnež! Drugi zaslužijo toliko, da se vozičkajo naokoli z mercedesi, jaz pa stojim ob jutrih pred trgovino za delavski kruh.«
Mali tuli vame, naj mu kupim avtomobilček z daljinskim upravljanjem. »Mehmed, ki je iz Bosne, ga ima, jaz pa ne. Reveži smo, da veš.«
Povrhu me ogrebe še mačka, kiji vržem namesto paštete skorjo kruha.
Sindikalni predsednik me je zadnjič vprašal:
»Si že naročil svinjsko polovico? Plačal jo boš lahko na trikrat.«
Partijski sekretar se mi je posmehoval Pri razbiti buči »Glej glej tovariša, ki plačuje najnižjo partijsko članarino v občini. Prisedi, naročil ti bom brizganec. Časti Zveza, iz mojega žepa, seveda.«
Na SZDL so me evidentirali za predsednika kulturne skupnosti. »Odpade,« je rekel tovariš fotel-
jčič,« odpade, saj kdor ne zna sebi ničesar priskrbeti, tudi drugim ne
bo.«
V šoli, kjer sem učitelj, sem ukradel škatlo krede. Nameraval sem jo prodajati učencem, a me je zasačil tovariš ravnatelj.
»Sramota,« je redekl, »sramota. Učitelj mora imeti moralno-poli-tične kvalitete, sicer ne more uči-teljevatL«
Sunjeni globus sem hotel prodati šoli v Zgornji Repičevi dragi »Imamo dva,« mi je pojasnila tamkajšnja profesorica geografije.
Svoji ubogi učiteljski plači ne morem primakniti niti dinarja. Celo na komunali, kjer sem se prijavil na razpis za snažilko, so me zavrnili: »Iščemo žensko. Nismo še slišali, da bi znal kateri moški dobro pospraviti pisarno.«
Zdaj sem pred zidom: tatvine mi niso uspele, s poštenim delom ne morem dostojno preživljati ne sebe ne družine.
Povejte mi, lepo vas prosim, kako naj postanem enakopraven član naše socialistične skupnosti!
TONI GAŠPERIČ