Leto IX., št. 28 („JUTRO" XIX., št. «sa) Ljubljana, ponedeljek 11. julija 1938 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knatljeva 5 — Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratnj oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St_ 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št_ 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner) a. Ponedeljska Izdaja „življenje in svet1 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124, 3125 to 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7, Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva UL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ODMEVI PRAŠKEGA ZLETA Inozemski glasovi o veličastnosti X. vsesokolskega zleta In njegovem pomenu za vzgojo češkoslovaškega naroda in bodočnost češkoslovaške republike Praga, 10. julija d. Ödmev X. vsesokolskega zleta v Pragi je jasno pokazal, da je vsa zlonamerna propaganda proti sokolstvu, njegovemu zletu in v zvezi s tem proti vsej češkoslovaški državi, zgrešila svoj cilj. Ljudje, ki so prišli od vseh strani sveta v Prago, so videli moč sokolstva in češkoslovaške republike ter si ustvarili svojo sodbo. To najbolje pričajo glasovi v tujem tisku. Angleški »News Cronicle«, ki izhaja v treh milijonih izvodih, je objavil članek sira Walter ja Lay tona, ki pravi: Sokolsko gibanje obsega danes kmete, delavce in inteligen-te. Mnogi češkoslovaški voditelji v gospo-čarstvu in politiki so se podredili sokol-skemu vežbanju. Njihove rdeče srajce niso rdeča barva komunistične Rusije, temveč garibaldinska rdeča barva svobode. Samo v tem smislu se more smatrati Sokol kot politična organizacija. To je gotovo narodna organizacija, kajti, čeprav imajo klerikalci in socialni demokrati svoje sokolske organizacije, jih je vendar ranogo, ki so člani nacionalnega Sokola. Ne glede na svoja narodnostna stremljenja in telesno vzgojo se bavi sokolstvo tu-cii s skrbjo za individualno, lokalno in narodno dobro, vendar pa ne s strankarsko politiko, članstvo je privilegij, ki se ga podeljuje v vsakem posameznem društvu z izbiranjem. Kljub temu ne more nihče, ki je zadnjo nedeljo prisostvoval na Ma- rvkovem stadionu, dvomiti nad političnim pomenom ogromnih ovacij, ki jih je prirejalo 200.000 ljudi češkoslovaškim Sokolom. Kot naraven proizvod demokratskega naroda more Sokol biti za zgled mnogim narodom. »Times« piše, da pomeni sokolsko gibanje slovanski prispevek evropski kulturi. Sokolski zlet je pokazal, da ni učinkovit samo kot svečanost, temveč tudi kot izpolnitev prvotnega namena sokolskega gibanja v telesni, nravni in socialni vzgoji -ijžbe. List opisuje telovadne nastope in pravi, da pomeni za češkoslovaški narod vsak spomin na zmago ali poraz novo pobudo življenjske volje. Zato ni čudno, če je prezident dr. Beneš izjavil, da se imajo politična vprašanja rešiti po sokolskih načelih, s čimer je hotel reči, da se imajo rešiti v duhu reda. Bolgarski »Mir« piše: čeprav ni češkoslovaški narod po številu velik, je vendar podal v preteklosti in sedanjosti mnogoštevilne dokaze svoje življenjske sposobnosti in svojih dragocenih lastnosti. S sokolskim zletom je vnovič poudaril svojo voljo za svobodno in častno življenje ter mirno sodelovanje z vsemi kulturnimi narodi. Vsi inozemci, ki so videli sokolski kongres, zagotavljajo, da zasluži češkoslovaški narod polne simpatije in podporo. »Nova Kambana« ugotavlja, da je češkoslovaški narod miroljuben, da pa je pogumen ter ponosen, pripravljen boriti se za svojo svobodo do skrajnosti. Zunanji minister dr. Krofta je odgovoril na vprašanje, kakšen pomen ima sokolski zlet za mednarodno politiko, z ugotovitvijo, da je zlet manifestacija češkoslovaške narodne sloge ter samozaupanja. vendar pa nima ničesar skupnega s šovinizmom in agresivnimi načrti proti drugim narodom, češkoslovaško sokolstvo manifestira svoio vdanost domovini kakor tudi željo, da ohrani demokratske pravice, svobodo in mir. Sokolstvo je daleč od misli, da bi koga zatiralo in poniževalo. Danski Berlingske Tidende«, največji danski list, je objavil članek, v katerem pravi: Kdor je videl letošnji vsesokolski zlet. je na mah povsem razumel in vzljubil češkoslovaški narod. Narod, ki ima tako mladino. ne more propasti in se ga tudi ne more zatirati. »Politiken« opisuje pohod in telovadne vaje Sokolic ter poudarja zlasti neverjeten ritem, ki so ga z njimi dosegle. Obenem objavlja razgovor z vojvodinjo Atholl. ki se mudi sedai v Kodanju na zasedanju kongresa za Društvo narodov in ki izjavlja, da so jo povsem prevzele veličastne sokolske svečanosti v Pragi, katerim je prisostvovala. Italijanski V »Piccolu dela Serra« je objavil daljši članek o X vsesokolskem kongresu prof. Umberto Urbani, ki omer.ja predvsem ustvarite!je češkoslovaškega sokolstva Fiig-nerja in Tvrša ter opozarja na pomemben vpliv sokolskega duha na vzgojo svoječa-sne češkoslovaške vojske med svetovno vojno v inozemstvu, zlasti v Italiji. Francoski »Le Journal« piše, da so bile prijateljske zveze Male antante vnovič ojačene Ob koncu opisa sokolskih svečanostih pravi med drugim: Ce bi bilo sploh potrebno, je ta zgled popolnoma zadostoval, da nas prepriča. da razume Češkoslovaška sama kovati svoj grb in da je češkoslovaška republika, če bi bilo potrebno, sposobna dokazati svojo vojaško disciplino. »Petit Parisien« pravi: Mog ino patriotsko gibanje, ki se je pojavilo med Čehoslovaki z delno mobilizacijo in veličastno manifestacijo moči ter skupne pripadnosti na velikem sokolskem zletu, bo privedlo gotovo tudi največje fanatike do koristnih ( razmišljanj. »Matin« poroča, da je minister za zdravje Rucard izjavil ob povratku iz Prage na letališču Le Bourgetu: »Tako sem še prežet z vsem. kar sem videl in čul v Pragi, da morem izraziti le svoje največje zadovoljstvo.« Posebno globok vtis so napravile nanj velike manifestacije na sokolskem stadionu v Pragi. Pri sprevodu, ki mu je prisostvoval, ni mogel razlikovati udeležencev iz Češkoslovaške. Slovaške ali Amerike Povsod je videl isto disciplino, isto izvežbanost in isto radost. Nemški »Völkischer Beobachter« piše: X. praški sokolski zlet je bil pripravljan v času, ko je bila izvedena priključitev Avstrije k Nemčiji. (V resnici se je pripravljal že dve leti pred tem). Sokolski zlet je bil prvotno zamišljen kot proslava 201etnega jubileja ČSR. Sokolsko vodstvo je stremelo za tem, da bi zletni dnevi postali mogočna apoteoza češkoslovaške moči in samozavesti. Narodnostna misel, ki je tu in tam obledela, naj bi znova oživela. Vsemu narodu naj bi se vcepila pretirana zavest moči, da bi pozabil na današnji položaj. V koliki meri je politično vodstvo računalo s to množestveno sugestijo, dokazuje dejstvo, da je bila zaključitev pogajanj z narodnostnimi skupinami ponovno odgodena. ker so pričakovali cd sokolskega kongresa učinek ne samo na češko, temveč tudi na nečeško javnost, ki nai bi ojačil stališče češkoslovaških zastopnikov v pogaianiih. Na.ro^. ki tako imperialistično misli kakor češki, bo vedno iskal onoro za svoj imperializem, čeprav se vidi v položatu, ki vodi imperialistično misel do absurda. Poljski »Kurjer War$zavski« ugotavlja, da je vsesokolski zlet prekosil vsa pričakovanja. Pri tem omenja, da je Praga v sredo videla sprevod, kakršnega ni bilo desetletja. Defi-liranje Sokolic in Sokolov pred povabljenimi inozemskimi gosti in prezidentom dr. Benešem je predstavljajo pofclonitev poglavarju češkoslovaške repub'ike. Sokolski zlet je bila veličastna marifestacija slovanske solidarnosti, ki je napravila na vsakega opazovalca ogromen vtis. Rumunski »Indenpendence Roumaine« piše, da so dale vsesokolske svečanosti v Pragi priliko spoznati zdravje in disciplino češkoslovaškega naroda in njegove mladine. Češkoslovaška mladina raste v strogi šoli dela in discipline pa tudi v ozračju ljubezni in tovarištva, medsebojnega spoštovanja ter zavesti človeške dostojanstvenosti. Pri tej svečanosti je imela tudi mladina drugih narodov priliko dokazati ob s+rani Sokolov svoio popolno discinlino, brezhibno izobrazbo in sijajno zadržanje. »JLe Moment« piše: Sokolski zlet je nov dokaz, kako se češkoslovaški narod zaveda lastne moči in da ne podlega nobeni paniki ali ikstazi. Češkoslovaški narod je miren ter pripravljen na vse. Češkoslovaška država, polna življenja, bo živela kljub iro-niziranju svoph nasprotnikov in kliub vsem sovražnim akcijam ter intrigam. Vsi v Evropi morajo danes paziti, da ne bodo neprijetno presenečeni, le češkoslovaškemu sokolsikemu narodu ni treba posebej naročati pozornosti, kaiti njegova pozornost in pripravljenost temeljita na starih načelih sokolstva. švicarski »La Liberte« v Preiburgu piše. da m dovolj besed, s katerimi bi se lahko podala prava slika o veličastnih vtisih sokolskega zleta v Pragi. Tu je korakala priprosta mladina. ki odklanja zglede totalitarnih držav, z odličnimi in prisrčnimi kretjami v družbi starejših generacij. »Le Democrate« pile, da si more Švica samo čestitati, ker je poslala svoje telovadce v Prago, kjer je v svetovnih tekmah za prvenstvo dosegla sijajen i'speh in povečala ugled svoje države. List poudarja nadalje navdušen sprejem jugoslovenskih Sokolov, ki mu pripisujejo tudi političen pomen. čsL obrambni Sond Praga, 10. jul d. V jubilejni fond za državno obrambo je bilo do petka vplačanih 291,747.183 KC. Od četrtka na petek se je fond povečal za 13,940 128 Kč. Obenem se je pomnožilo število darovalcev za 4637 na 89.938. in Poljska Izjave čsl. politikov o potrebi zbližan]a in sodelovanja ČSR in Poljske Varšava, 10. julija d. Demokratski tednik »Czarno na Bialem« objavlja danes razgovore z vodilnimi češkoslovaškimi politiki. Senator Klofač izjavlja, da novi čsl. narodnostni statut na podlagi demokracije ne bo uredil samo vprašanje nemške manj šine. temveč tudi drugih manjšin, med njimi poljske narodnostne skupine. O če-škoslovaško-poljskih odnosih je izjavil, da si češkoslovaška želi stalnega prijateljstva s Poljsko. Ločeni bomo vedno v nevarnosti, združeni pa bomo nepremagljivi. Z dobro voljo se bo našla pot do političnega sodelovanja, češkoslovaška si želi v lastnem interesu močno in srečno Poljsko. Poučeni o pravem mnenju poljskega naroda nočemo smatrati za resne niti intrige med Slovaki niti načrta o skunni poljsko-madžarski meji. Poslanec Rudolf Beran izraža željo, da bi se poljsko-češkoslovaški odnosi prijateljsko razvijali. Pol'tika Poljske je prav tako kakor češkoslovaške ter zapadnih demokracij politika miru. Nobena izmed obeh držav ni sklenila drugih zvez kakor obrambn" pakte. Obe državi se izpopolnjujeta. Do poljsko-češkoslovaškega so-delovania bo v trenutku nevarnosti prišlo avtomatsko. kakor se je zgodilo tudi v svetovni voini. Poslanec Hampl izjavlja, da je češkoslovaška javnost mnenja, da je napetost med Polisko in češkoslovaško paradoks že zaradi tega, ker gre za dva bratska slovan- ska naroda, ki imata skupno usodo. Od stališča Poljske je odvisno, ali se bo Nemčija odločila za sporazum s sosedi, pred-. vsem s češkoslovaško. Predvsem od poljske zunanje politike je tudi odvisno, ali bo prišlo med Poljsko in češkoslovaško do prisrčnega zbližanja in sloge. Kanonik Svetlik pravi, da imata kljub dolgotrajnim nesoglasjem češkoslovaški in bratski poljski narod toliko skupnih interesov v srednji Evropi, da morajo lokalni spori na češkoslovaškem tešinskem področju stopiti v ozadje. Neodvisnost češkoslovaške je odvisna od neodvisnosti Poljske, za katero velja obratno. Poslanec Jaksch pravi, da je češkoslovaška vlada s svojim zadržanjem 20. in 21. maja izkazala stvari miru veliko uslugo. Nemški socialni demokrati so mnenja, da vežejo Poljsko in češkoslovaško mnosri skupni interesi in da se morajo zato ustvariti med obema državama dobri sosedni odnošaji. Poslanec Patejdl pravi, da se bodo čehoslovaki veselili, če bo vprašanje poljske manjšine v tišinski šleziji urejeno v za-dovolistvo Poljakov. Razmerje češkoslovaških legionarjev do Poljske je ostalo vedno neizpremenjeno prijateljsko. Legijo-narji porabijo vsak poizkus za zbližanje in sporazum. Predsednik poljsko-češkoslovaške lige dr. FPavka govori v svoji izjavi o pomenu izpopolnitve gospodarskih odnošajev med Poljsko in češkoslovaško. anska kriza Anglija vztraja na izpolnitvi minimalnega programa za ureditev španskega problema London, 10. jul. d. Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča o pesimističnem presojanju možnosti ureditve španska ga * vprašanja in čim prejšnjem uveljavi jen ju angleško-ntalijamkega sporazuma. Po italijanskem mnenjiu obstojajo v Angliji in v njenem javnem mnenju izven parlamenta, st.remlienja. ki ne žele no ben "iga sporazuma med Chamberlai-nom in Mussolinijem. Zato dvomijo v Rimu nad bodočnostjo angleško-italijanske-ga sporazuma. »Times« piše pod naslovom »Italija ter italijansko-anglešika pogodba«. da v Londonu prav dobro razumejo italijansko stališče, da pa angleška vlada svojega zadržanja ni izpremenila. Sklenila je začasen dogovor, ki bo takoj uveljavljen, kakor hitro bo izvršenih več pogojev. Ti pogoji doslej še niso bili izpolnjeni in je Chamberlain podal v tem j pogledu v parlamentu obvezno izjavo. ' Angleška vlada jpošteva, kar je Italija doslei storila za izv dbo sklen jene pogodbe, ter je razčistila tudi stališče članic Društva narodov glede abesinskega vprašanja. Chamberlain je obrazložil, kako si zamišlja ureditev španske zadeve, pod tem pa si je mogoče misliti samo znaten umik prostovoljcev in izpolnitev nekaterih nadaljnjih točk, kar predstavlja tudi minimumi, brez čigar izpolnitve bi pakt izgubil vsak pomen. Po informacijah iz Rima menijo v italijanskih političnih krosih, da do likvidacij? španskega vprašanja ne bo prišlo pred božičem. Poročajo tudi 0 močni opoziciji, ki se kaže v italijanskem tisku proti angleškemu načrtu, ki ga je odobril odbor za ne vmešavanje v Londonu. Ob 20 letnici Jugoslavije Govor notranjega ministra dr. Korošca na manifesta' cijski proslavi pri Sv. Trojici v Slov. goricah Sv. Trojica v Slov. gor., 10. julija. Na današnji manifestaciji v proslavo dvajsetletnice Jugoslavije je govoril notranji minister g. dr. Anton Korošec. Med drugim je izvajal: »Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro ter preko Mure je bila pred 20 leti v veliki nevarnosti, da bo odtrgana od materne zemlje. Kockalo se je za nas, kakor se je kockalo za Odrešenikovo obleko. Vendar je nazadnje zmagala pravica in pamet. In šele, odkar je pred 20 leti prišla ta zemlja v sestav naše države, odkar beli orel Karadjordjevičev bdi nad to zemljo in jo čuva, ni več nevarnosti za nas. Kar je naše, ostane naše. Kockalo se ne bo več za nas! Mi s to zemljo ostanemo pri svojih bratih Slovanih. Mi ostanemo pri svoji materi Jugoslaviji! Današnja proslava je prva proslava 20 letnice našega državnega obstanka, ne samo v Sloveniji, ampak sploh v Jugoslaviji. Ako se ozremo nazaj na teh 20 let, lahko s ponosom in zadovoljstvom pribi-jemo. da naša zvestoba do kralja in do naše skupne velike domovine niti za trenutek ni popustila in prenehala, da je naše razmerje do kraljevskega doma in do domovine bilo vedno naj iskrene j e in najpri-srčnejše In danes izjavljamo, od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svobodne volje, da bomo taki neomajno ostali tudi za vse bodoče čase. Naj mi bo ob tej slovesni priliki tudi dovoljeno, da izrazim v imenu cele Slovenije svojo zahvalo in globoko veselje, da si je ves kraljevski dom izbral našo prekrasno zemljo in vdani mu narod za mesto svojih letovanj, kralj, kraljica, knez in kneginja. vsi kraljeviči, princi in princese. vse je preko leta med nami v naši sredini. Navdajajo nas hvaležnost, radost in ponos. Vsi državljani kraljevine Jugoslavije da- nes priznavajo monarhijo in ljubijo svojega kralja, isto tako kakor tudi lahko pred vsem svetom trdimo, da danes ni nihče proti skupni državni zajednici. Od St. Ilja do Djevdjelije, od Splita do Cari-broda, vsak je danes prepričan, da je ta tvorba zdrava, potrebna in modra. In kar se končnega notranjega urejanja tiče, tem prej se bodo mnoge želje mogle izpolniti, čim bolj se bo manifestirala vse tesnejša povezanost z našo državno zajednico. Današnje prilike pa nočemo opustiti, da bi se ne spominjali tudi naših bratov, ki so ostali izven mej naše države. Naše narodne manjšine v drugih državah morajo biti in ostati dobri in lojalni državljani svojih lastnih držav. Vem in prepričan sem, da se jim v tem oziru ne more ničesar očitati. A našim manjšinam ne more nihče zabraniti — to je splošno sprejeto in priznano načelo — da bi se ne čutili kot člani svojega naroda in se ne udeleževali njegovih kulturnih dobrin V nadaljnjih izvajanjih je g. minister razpravljal o zunanji in notranji politiki vlade ter se dotaknil tudi volitev, o katerih je rekel: »Kdaj bodo volitve? Na to vprašanje se danes še ne more odgovoriti. Lahko pa rečemo s svetim pismom: bodite pripravljeni, kajti ne vemo ne ure ne dneva. Gotovo pa je, da volitev jutri še ne bo, kakor je rekel predsednik vlade v Južni Srbiji.« Svoj govor, ki ga je zbrana množica ponovno prekinjala z odobravanjem in ova-cijami, je minister dr. Korošec končal z vzklikom: »Živela naša država Jugoslavija! Živela naša slovenska domovina! Živel kralj Peter! Živeli knez namestnik Pavle in kraljeva namestnika!« Množica se je pridružila ministrovemu vzkliku ter prirejala navdušene manifestacije za kralja, kraljevski dom in Jugoslavijo. Prodiranje Japoncev proti Hukovu Japonci nameravajo presekati železnico Kanton—Hankov in obkoliti na ta način glavno mesto šanghaj, 10. jul. d. Po kitajskih poročilih se je pričelo transportiranje japonskih čet preko jezera Pojang, s čemer se je pričel pohod proti Kiukiangu, važni točki pred Hankovom. Doslej so pristali le manjši čolni na nasprotnem bregu jezera, vendar pa računajo, da bodo v kratkem pripeljali večje čete pod varstvom vojne mornarice, ki je sedaj končno odstranila jezove pod Hukovom. Po osvojitvi Kiukianga nameravajo Japonci po mnenju tukajšnjih vojaških opazovalcev presekati pot po Jangceju ter prodreti z glavnimi četami, ki so bile ojačene še za 25 tisoč vojakov, preko Hsieninga proti železnici Hankov—Kanton. Tako bi bilo glavno čangkajškovo mesto, še preden bi ga Japonci naravnost napadli, odrezano od svoje najvažnejše dovozne železnice. Razširile so se vesti, da so inozemske oblasti na Kitajskem odklonile japonsko zahtevo, naj odidejo iz Kiukianga. Obenem so izjavile, da bo Japonska odgovorna za vsako obstreljevanje inozemskega imetja. šanghaj, 10. jul. o. Japonska vojna poročila javljajo o veliki aktivnosti letalskih sil, ki so bombardirale utrjene kitajske postojanke med Matangom in Kiukian-gom ter v okolici Hukova. Kitajci poročajo o velikem uspehu pri Hukovu, kjer so Japonci izgubili v spopadu več sto vojakov. Profesorska deputacija pri prosvetnem ministru Beograd, 10. jul. AA. Prosvetni minister Magaraševič je sprejel včeraj predsedništvo nove glavne uprave profesorskega društva, ki mu je izročilo resolucijo, sprejeto na subotiškem kongresu 5. in 6. t. m. Predsedništvo glavne uprave profesorskega društva je ob tej priliki izrazilo ministru svojo pripravljenost za sodelovanje s prosvetnim ministrstvom glede vseh vprašanj, ki se tičeio srednje šole in njihovih učnih moči. Minister je sprejel to izjavo na znanje in obljubil, da bo vlada tudi v bodoče posvečala vso pozornost vprašanjem, ki se tičejo srednje šole in profesorjev. Prosvetni minister Dimitrije Magaraševič od 10. do 20. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo ta čas na potovanju. Pozdrav čsl. profesorjev Beograd, 10. jul. p. Jugoslovensko profesorsko gruštvo je s svojega kongresa v Subotici poslalo češkoslovaškim tovanšem po njihovi osrednji organizaciji v Pragi pozdravno brzojavko. Danes je prispel odgovor, v katerem se češkoslovaški profesorji zahvaljujejo za pozdrave ter izrekajo pozdrave jueclovenskemu narodu in našim profesorjem. ČsL srednješolci pri poslaniku Jaroslavu Lipi Beograd. 10. jul. p. Češkoslovaške srednješolce, ki so od včeraj gosti Beograda, je danes spreiel češkoslovaški poslanik Ja-roslav Lipa. V teku dneva so si ogledali razne beograjske znamenitosti. Obisk madžarskih hotelirjev Beograd, 10. jul. p. Snoči je prispela z brzim vlakom iz Budimpešte v Beograd večja skupina madžarskih hotelirjev, ki si hočejo ogledati hotele v naši državi v času turistične sezone. Bili so prisrčno sprejeti. Dopoldne so si ogledali Beograd, opoldne so jim beograjski tovariši priredili banket pri »Kolarcu«, zvečer pa so madžar ski gosti priredili banket v hotelu »Srpski kralj«. Jutri bodo položili venec na grob Neznanega junaka na Avali ter na grob kralja Aleksandra I. na Oplencu. Preprečen atentat na Roosevelta New York, 10. jul. AA. Ko je predsednik Roosevelt potoval skozi Oklahorno, je neki Hakade star 52 let, hotel skočiti na stopnico njegovega avtomobila, pa ga je policist pravočasno s pestjo odbil. Pariz, 10. jul. AA. Pariška izdaja »New York Heralda« objavlja podrobnosti o dogodku, ki se je pripetil Rooseveltu v Okla-homi.. List piše, da je policija že z največjo težavo preprečila, da množica ni lineala napadalca. Ker policija ni mogla prodreti skozi razjarjeno množico, je morala poklicati na pomoč gasilce, ki so jo razgna-li z močnimi curki vode. Napadalca Hoka-deja je prvi zagrabil detektiv, ki spremlja predsednika Roosevelta in ki je stal na pločniku avtomobila. Detektiv je izjavil, da je Hokade slaboumen in da je to isti človek, ki je že svoječasno v parlamentu z galerije obsul s perjem vojnega ministra Woodlinga. Obisk romunskega kralja v Londonu London, 10. jul. d. V poučenih krogih pričakujejo ,da bo rumunski kralj Karol prišel na obisk v London v drugi polovici septembra. Kralj Karol bo gost angleškega kxaljervega para v BuckiTh.am.ski palači. Na njegovem potovanju ga bo bržkone spremljal prestolonaslednik Mihael. Ukinjenje fideikomisov v Nemčiji Berlin, 10. jul. d. Vlada je izdala zakon, g katerim se ukinjajo vsi družinski fkJ'jkamflsi in vsaka drugače vezana premoženja. Lastniki bodo mogli odslej svobodno razpolagati z dosedanjimi fidejko-misi. Zakon je stopil v veljavo v stari Nemčiji s 30. junijem, v Avstriji pa bo uveljavljen s 1. oktobrom 1938. Atenski guverner v Beogradu Beograd, 10. jul. p. Nocoj je prispel v Beograd grški minister in atenski guverner Kostas Kozias, ki bo gost predsednika beograjske občine. Sneg v juliju Vrhovi Triglavskega gorovja in Karavank so dobili bele kape Jesenice, 10. julija. V noči na danes se je med deževjem, ki je trajalo s presledki vso noč, vreme sumljivo shladilo. V tem hladu sc nas je loteval kar nekakšen jesenski počutek. Zato se skoro nismo začudili, ko se je zjutraj razširila vest, da je padel po vsem Triglavskem pogorju in po Karavankah sneg, ponekod precej globoko proti dolinam. Sneg leži v višini koče kluba Skale na Rožci, dalje na Pustem rovtu, Črnem vrhu in tik nad Valvazorjevo kočo na Stolu. Vsi vršci z več ko 1200 m nadmorske višine so dobili bele kape. Za ta letni čas je sneg tudi na visokih gorah redek gost Držal se menda ne bo, vendar pa se je ozračje precej ohladilo, kar se po včerajšnjem vročem dnevu zelo čuti. Planica, 10. julija V noči od sobote na nedeljo je po vsem Gorenjskem divjal močan vihar, ki se mu je pridružilo še neurje z nalivom in točo. Temperatura je naglo padla in dosegla stopnjo, ki je v tem letnem času neobičajna. Vse okoliške vrhove je pobelil sneg, ki ga je v višinah nad 1200 m zapadlo do pol metra. Mojstrovka, kakor tudi Mar-tuljkova skupina in Jalovec, so skoraj dobili zimsko lice. V nižjih legah je deževalo do dopoldanskih ur, nato pa je veter pregnal oblake in je popoldne cedo posijalo prav toplo solnce. Potniki, ki so se vrnili iz bohinjskega kota, pripovedujejo, da so tudi tam imeli enako neme. Vsi vrhovi Triglavskega pogorja so pobeljeni. Zborovanje trgovcev dravske banovine V Logatcu je bila 18. skupšč—a Zveze trgovskih združenj Ljubljana, 10. julija. Mesec dni je pot.klo od velike manifestacije solidarnosti jugoülovenskega tr-govstva na ni. vsedržavnem kongresu v Ljubljani, pa so se danes v Logatcu ponovno zbrali delegati trgovskih združenj iz Slovenije k 18. redni letni skupščini aveze trgovskih združenj dravske banovine. že v seboto popoldne so imeli v dvorani Sokolikega d'orna predkonferen-co, na kateri so obširno obravnavali vsa vprašanja dnevnega r;da, zlasti vprašanj ki so v zvezi z reorganizacijo zveze in spremembo pravil. Današnja glavna skupščina je bila prav tako v dvorani Sokolskega doma. Otvoril in vodil jo je pred-ednik Zveze trgovskih združenj g. Stan Vidmar, ki je ugotovil, da je od skupnega števila 29 trgovskih združenj zast.c-panih 27 združenj z 78 delegati. Predsednik je nato pozdravil zastopnika bana, sreskega načelnika g. JVIalešiča, predsednika trgovskega oda >ka Zbornice za TOI g. Albina SmerKolja in tajnika Zbornice za TOI dr. Ivana Pies-«a ter zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Lavriča. Nato je predsednik sporočil, da je predsednik zbornice za TOl g. Jelačin opravičil svojo odsotnost zaradi zrahljanega zdravja Z živahnim odobravanjem je bil spre-jet predsednikov predlog, da se pošlje vda nastri a brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. S skupščine so bile poslane brzojavke Zve-Ee bolgarskih trgovcev v Sofiji, centralnemu predstavništvu zvez trgovskih združenj v Beogradu in vsem ostalim zvezam trgovskih združenj. Pozdrave bana dravske banovine je zborovalcem sporočil srbski načelnik g. Malešič, v imenu Zbornice za TOI pa je delegate pozdravil načelnik trgovskega odseka g. Albin Smerkolj, ki je obenem opravičil odsotnega preda-dnika zbornice g. Ivana Jelačina. Govor predsednika Vidmarja Predsednik g. Stane Vicinar je nato podal obširno predsedstveno poročilo. To poročilo je navezal na svoj referat na III. kongresu trgovcev Jugoslavije, ki je skupaj z ostalimi referati objav'ien v pravkar izdani kongresni knjigi. Od kongresa se žal ni nič spremenilo. Današnia skupščina lahko ponovno in s polnim poudarkom ugotovi, da kratkoročne obljube trgovce ne morejo več zadovoljiti. Trgovstvo zahteva rešitev glavnih predlogov in zahtev, ki niso samo upravičeni, temveč tudi v 'nteresu zdravega razvoja našega gospodarstva, odnosno v interesu naroda in države. V nadaljnjem svojem poročilu je predsednik izrazil svoje zadoščenje, da so danes združeni v Zvezi trgovskih združenj prav vsi trgcn>ci Slovenije brez izjeme. Tako je danes zveza resnični in pravi predstavnik vsega slovenskega trgovstva Nadalje je predsednik poročal o delovanju posameznih osrednih odsekov Zveze trgovskih združenj, zlasti osrednega lesnega odseka drogistov in odseka knjigarnarjev. Sledilo je obširno poročilo o prireditvi III. vsedržavnega kongresa v Ljubljani, ki je potekel v vzornem redu in harmoniji in v polni meri izpolnil svojo nalogo. Ugotovil je, da organizacija kongresa zvezne blagajne sploh ni obremenila, kei je kongresni odbor sam zbrai vsa potrebna sredstva za prireditev kongresa in je prinesel zvezi od zbranih sredstev celo prihranek. Pri tem pa je treba ugotoviti, da je bil kongres organiziran v vsakem pogledu velikopotezno in dostojno trgovski strokovni organizaciji Podrobno je predsednik opisal veliko in požrtvovalno delo. ki so ga izvršili posamezni odseki kongresnega odbora, namreč stanovanjski. potovalni, izletni, prehranjevalni, propagandni, sprejemni prireditveni odsek, ter končno finančni odsek, ki mu je uspelo dobiti znatna sredstva za kritje stroškov kongresa. Vsem predsednikom odseka in njihovim sodelavcem gre priznanje in zahvala, ki naj jo izreče tudi skupščina. Kakšen bo uspeh kongresa danes še ne moremo soditi. Na kongresu je trgovstvo povedalo svoje mnenje, da je treba preiti od obljub k dejanjem, sedaj pa čaka dejanj. Minister dr. Vrbanič je v svojem govoru naznanil, da bo vprašanje krošnjar-stva rešeno v najkraješm času in trgovstvo čaka uresničenja teh naznanil. Ob zaključku svojih izvajanj je predsednik pozval vse trgovce k složnemu sodelovanju v stanovskih organizacijah, iz katerih se' naj izločijo brezplodni osebni boji, da bo omogočeno čim plodrtjše delo. Občni zbor je soglasno in z odobravanjem sprejel predsedstveno poročilo in obenem izrekel zahvalo vsem članom prireditvenega odbora za vsedržavni kongres in članom posameznih odsekov. Pri naslednji točki dnevnega reda je predsednik osrednjega lesnega odseka g. Fran Škrbec podal zanimivo poročilo o lesmi trgovini. Omenil je, da so se razmere na lesnem trgu lani nekoliko izboljšale, vendar ni bilo govora o kaki veliki konjunkturi, ker so kontingenti in ostale omejitve v zunanji trgovini nadalje ovirali razmah trgovine. Preko zime pa se je položaj spet poslabšal, ker je na svetovnem trgu znova nastopila Rusija z velikimi ponudbami. Doslej tudi še ne čutimo nikake izvozne konjunkture na madžarskem in italijanskem trgu. ki so jo napovedovali glede na priključitev Avstrije k Nemčiji. Neugodno znamenje je tudi. da se dviga odstotek našega izvoza okroglega lesa. Mi izvažamo v Nemčijo hrastove hlode proti plačilu v kli-ringu. Nemci pa iz teh hlodov režejo furnirje in jih prodajajo Angležem proti plačilu v devizah. Poročilo o računskem zaključku je podal g. Pavel Fabiani. Dohodki zveze so lani znašali 171.000 din, izdatki pa 128.000 din. Za leto 1938. znaša proračun 163.000 din. V imenu nadzornega odbora je podal poročilo g. Logar, nato pa je skupščina soglasno izrekla odboru razrešnico. E sos'gsEilsaciia zveze Skupščini je nato predsednik g. Vidmar tolmačil predloge za reorganizacijo zveze in za spremembo pravil. V bodoče zveza ne bo imela več predsedstva, temveč glavni odbor, ki ga bodo sestavljali predsedstva posameznih združenj in predsedniki združenj. Tekoče posle pa bo vodil ožji wwwawj»w '.'MinminHJiBB I GRETA GARBO kot nepozabna I KINO MATICA — ob 16., 19.15 in 21.15 uri «Mramrmgjfircsfcrtgi.vt mmmgmmmmmmmmmmmmmmmm Dama s kameli j ami | izvrševal ni odbor, ki ga bodo sestavljali predsednik in oba podpredsednika ter osem članov, ki jih bo izvolil glavni odbor iz svoje srede. Od teh osmih članov bodo štirje člani iz bivše mariborske oblasti. Reformira se tudi pobiranje zvezne doklade, ki bo v bodoče znašala 3.5°/o na osnovni davek pri-dobnine. Občni zbor je spremembo pravil soglasno odobril, prav tako je soglasno sprejel resolucije. Pri slučajnostih je g. Stanko Florjančič poročal o »Trgovskem listu«. Ob zaključku se je predsednik g. Vidmar zahvalil za gostoljubnost logaškemu Združenju trgovcev, odnosno njegovemu predsedniku narodnemu poslancu g. Lenarčiču. Enako se je zahvalil tudi logaškemu županu g. Gabrijelu Oblaku. Skupščina je še sklenila, da se bo prihodnje leto vršila skupščina v Murski Soboti, kjer bo obenem otvoritev novega Trgovskega doma. Trgovske zastopnike za Savsko banovino, manufakturne stroke, izkušene v svojem poslu potrebuje firma VLADA MITIC I BRAT. Pismene ponudbe s spričevali o dosedanji -Južbi poslati osebno ali na pošt. predal 210, BEOGRAD. V poštev pridejo osebe, ki so se že bavile s tem poslom. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 10. julija. Po nekaj lepih nedeljah, ki smo jih bili deležni na pragu v poietje. nas je vreme danes pošteno ukanilo. Nedelje v prvi polovici julija so po navadi prazniki izletniškega prometa, topa. dušeča vročina, ki se je razžarela že v zgodnjih urah včeraišnjega dopoldneva, pa je dala nazorno čutiti, da se bliža nevihta. Nočna nevihta in mraz Po vročem solnčnem dnevu se je snoči nad Ljubljano in pokrajino razgrnil izredno lep večer Zvezde so sijale z jasnega neba, tu in tam je izza obzorja priplavala ovčica. Okrog polnoči se je nad gorami v severovzhodni smeri pojavila živahna bliskavica, kmalu za njo pa se je potemnilo nebo in začela je padati rahla rosa, ki se je okroe 1. po polnoči sprevrgla v silovit naliv Hkratu je potegnil močan veter, da je ploho zanašalo ob okna in zidove, nevihto z vihariem pa so spremljali silni gromi in bliski. Nekajkrat je strela udarila nad mestom. Polje je bilo po suši zadnjih dni moče krvavo potrebno, a z de?iem je prišel tudi mraz, ki je zlasti na višjih legah brez dvoma napadel poljske kulture, saj nam nekod od Gorenjske poročajo celo, da je za dežjem — že skoraj sredi julija — padel sneg. V mestu samem pa so bili najbolj opeharjeni kopalci in izletniki, ki so med tednom pričakovali vedrega, solnčnega week-enda, a jih je ploha zadržala doma. Vlaki so danes odhajali presenetljivo slabo zasedeni v vse smeri, a prazen je bil, razume se, tudi kopalski vlak proti Škofji Loki, ki letos ne vozi fakultativno, samo ob lepem vremenu, temveč je postal reden sezonski vlak. Popoldne pa se je vendar nebo toliko razvedrilo, da so tisti, ki so se vkljub vsemu odpravili iz mesta, prišli do prgišča solnca. Kup nezgod Sicer smo čas od sobote do ponedeljka preživeli brez večjih, razburljivih dogodkov. Le snoči je okrog 23. prišlo na Gospo-svetsiki cesti onkraj Slamiča do karambo-la med tramvajskim vozom in nekim tovornim avtomobilom. Obe vozili sta odnesli nekaj manjših poškodb. Kdo je nezgodo zakrivil, bo dognala preiskava. Žrtev prometne nesreče je postal Ivan Gregorka. ki je zaposlen kot hlapec pri trgovcu z vinom Ši-moinu na Vrhniki. Zvečei se je vračal domov, pa ga je na cesti podrl neki avtomo-bilist in mu prizadejal nekaj hudih poškodb po glavi ter mu stri desno roko. Podobne usode je bil deležen graničar Milovan Baškovič iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki je na cesti tako nesrečno padel s kolesa, da se je nevarno ranil na roki in nogi. Prav tako je moral v bolnico 13-letni posestnikov sin Mirko Šega iz Gorice vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Ko se je z družino vračal s košnje, je padel s senerega voza in si zlomil levo roko. Žrtev nevarne igre je postal 13-letni sin sodarja Ivan Kralj iz Novih Jarš pod Ljubljano V roke mu je prišel vojaäki naboj, a ko je s kladivom tolkel po njem, mu je eksplodiral v roki in mu razmesaril prsi. Salaj izročen sodišču Na policiji so imeli spet enkrat zadovoljivo miren dan — zgovorno znamenje, da se polagoma bližamo sezoni kislih kumaric. Vse, kar so imeli od jutra do večera opravka, je bilo dvoje ali troje prosjakov, ki so jih v mestu pobrali stražniki, kakor se to dogaja od časa krize sleherni dan, da jih bodo potem poslali v domače občine, od tam pa se bodo čez nekaj časa spet vrnili v Ljubljano, da začnejo vso žalostno pesem še enkrat od kraja. Miru in počitka pa so bili zlasti ra kriminalnem oddelku policijske uprave tudi potrebni, saj so imeli zadnje tedne in zlasti še zadnjih dobrih 14 dni, odkar so Ignaca Salaja aretirali, čez glavo intenzivnega dela. Preiskava, ki je spravila na noge iz- Fr. Milčinski ml. Revolucija v avtobusa Ne rečem, da so brezglave komisije pri nas kaka posebna redkost. Toda vendar se tu. in tam najde katera, ki glavo ima, čeprav je ne nosi na pravem mestu. Komisija pa, ki je v temle avtobusu črno na belo predpisala osem stojišč, prav gotovo ni imela glave. Če bi jo imela, ne bi dovolila niti enega stojišča. Streha na vozilu je bila namreč poveznjena prav za toliko prenizko, kolikor potrebujemo višine za oni del telesa, kjer se nam rojevajo slabe in dobre misli: Ne, ne, stati tu notri resnično ni bilo mogoče! Dantejev Pekel in vzgojne naprave svete inkvizicije so prvovrstna okrevališča proti tej torturi. Toda komisija, glejte, je natanko predpisala osem, stojišč in komisiji ne kaže nasprotovati, če nočeš priti v konflikt z oblastjo in si naprtiti na glavo paragraf ta in ta. zaščito države in izgubo častnih pravic, v kolikor jih sploh še imaš. In tako mi ni kazalo drugega, kot da sem zatajil svojo glavo in zavzel od komisije predpisano mesto. To pa je bilo mogoče samo na dva načina: Ali si vtaknil glavo pod pazduho, kot stori strahopetni noj, če mu preti nevarnost ali pa si globoko sklonil tilnik in zaril brado in nos v lastne prsi kot ptič pelikan, kadar doji naraščaj s svojo krvjo.»Ti dve varijanti sem v teku vožnje uporabljal izmenoma in si tako resnično rešil svoje mlado življenje. Odrinili pa smo točno pol ure prepozno, kot se to spodobi. Sprva je šlo vse lepo. Vdano smo prenašali prenizko streho. Enostavno smo se prelevili v noje in pelikane: Pred mano noj, za mano pelikan; na levi noj, na desni j pelikan. Ljudje pa so le oni, ki jim je usoda naklonila tapecirano sedišče. In tako je šlo kot rečeno sprva vse lepo. Molčali so noji in pelikani in brez besede glodali lastna prsa. Toda, gospodje, ki nas prevažate v avtobusih, bojte se sklonjenih glav! Takale prenizka streha vam lahko enkrat za vselej skazi veselje do prevozništva. V smod-niščnici kadite pipo, gospoda! Čez pol ure je pričelo v našem avtobusu vršeti Najprej rahlo: »Odprite okno. saj se bomo skuhali!« »Tako je! Okno nam odprite, duši nas!« Take in slične so padale, toda mož ob krmilu je bil gluh. Zavedal se je pač, da je tu notri edini in absolutni vladar in da so mu potniki dolžni hvalo, da jih sploh vlači s seboj. Opazke pa so postajale bolj in bolj rezke. »To je strašno! Zmečkali mi bodo otroka !« To upravičeno opombo si je drznila napraviti mlada mati, ki je sedela stisnjena med konjskim mešetarjem in upokojenim žandarjem. Ta drznost pa je udarila v živo tudi moža ob krmilu. S tiranskim glasom je dejal: »Kaj pa vlačite otroka s seboj? Mar je moj avtobus otroški vrtec ali zavod za zanemarjeno mladino?« In lejte, tele besede so bile neposredni povod izbruha revolucije. Mlada mati je zavzela pozo Device Orleanske in dvignila svoj glas: »Tako torej? Čemu vlačim otroka s seboj? Mar nisem plačala zanj predpisano polovico karte? Glej ga, glej! Na vse zadnje mi bo še prepovedal roditi!« Na mah je pritegnila simpatije mase. Zatirano popotno ljudstvo se je dvignilo kot en mož proti oblasti ob krmilu. »Prodajte tole svojo ropotijo za staro žel.zo!« »Prokleta Noe torà barka!« »Denar nazaj!« »Hudiča, oprite okno, sicer vas naznanimo!« Krmilar je zdaj že zaslutil, da z razjarjeno mas o ni dobro češnje zobati. Da pa ustreže kategoričnim zahtevam ljudstva, se je spravil nad zarjaveli mehanizem in se trudil cel četrt ure. Končno se mu je vendarle posrečilo odpreti okno. Ko pa so potniki opazili, da imajo zdaj možnost soodločevati 0 svoji usodi, so postale njihove zahteve bolj in bolj čudne. »ö mu, za vraga, odpirate okno? Saj vleče kot tornado.« redno obsežen aparat, se je polagoma približala koncu, da so mogli Salaja izročiti sodišču. V zvezi z njim je policija aretirala še kakšnih 20 manjših vlomilcev, tatov in njihovih pomočnikov, ki so delali za Salaja in z njim. Ne more biti dvoma, da je bivši trgovski pomočnik iz Prekmurja največji tat in razbojnik, kar jih je bilo zadnji čas na poslu v naših krajih, vendar pa ka- žejo ugotovitve preiskave, da ura Je ljudska govorica napletla vse preveč spoštljive, pesniške romantike okrog glave. Salaj ni v resnici nič drugega kakor navaden, vulgaren kriminalni tip, ki se je posvetil kraji samo zato, ker nima veselja do resnega, trdega dela in do poštene borbe z življenjem. Da nekakšno uporno socialno uža-ljcnost samo hlini in da je njegova filozofija o malih in zatiranih samo laž, nam najbolj zgovorno priča dejstvo, da je Sa-Laj s svojimi pajdaši v številnih primerih okradel siromaka, ki je bil brez dvoma bed-nejši od njega in njegovih. Hkratu pa je preprosto dejsitvo. da je Ignac Salaj z vso svojo tolpo v dobršni meri Ie živa posledica današnjih socialnih razmer. Med tistimi, ki so mu pomagali nakradeno blago spravljati v denar, in posebej še med tistimi, ki so mu vso zimo in pomlad nudili zavetje, da se je lahko udomil pred nosom policije in žandarmerije in nemoteno nadaljeval svoje delo, je bilo nekaj siromašnih. a doslej zmerom poštenih očetov številnih družin, ki so se dali zaplesti v njegove mreže samo zato. ker razen pri banditu nikjer drugje niso našli zaslužka in kruha. Tako na primer Ignaca Salaja nazoi-no uči, da bi lahko nekaj skrbnejše, resnejše socialne politike prav blagodejno vplivalo na razširjenost zločinstva med ljudstvom. Požar v ranih jutrnih urah V zadnjem trenutku je zbežal s podstrešja Ježica, 10. julija Davi v ranih urah, ko so ljudje še trdno spali, je začela goreti Hermanova hiša v Mali vasi pri Ježici. Prvi je opazil požar Rudolf Omladič, ki je spal na podstrešju. Ko je bil prišel okoli dveh zjutraj domov, je zaslišal sumljivo prasketanje na podstrešju, nekaj metrov od svojega ležišča. Ker je pa mislil, da je šum izviral le od dežja ali od kakšne živali, je nič hudega sluteč legel in trdno zaspal. Uro nato ga je naenkrat prebudilo silno pokanje opeke. Pogledal je skozi odprtino, da bi videl, kaj se je zgodilo, in opazil, da je vse poslopje v plamenih. Preplašen je zbežal po stopnicah navzdol. Med tem so opazili ogenj tudi bližnji sosedje in prihiteli na pomoč. Zelo težav- no je bilo reševanje pohištva in drugih reči spričo zbeganosti vseh štirih strank, ki so stanovale v mali hiši. Gasilci so imeli zelo naporno delo, ker v bližini ni bilo hidranta. Morali so napeljati cevi do Save. Občinska uprava bi vsekako morala poskrbeti tudi tu za vodo. Po izjavi lastnika hiše, je nastal požar najbrž radi neprevidnosti neke stranke v hiši, ki se je pravkar izselila in ki je imela navado, da je mašila cunje v prostore, kjer je bilo nevarno, da se vnamejo. Sicer pa bo preiskava dognala, kje je krivda za požar. Ogenj je napravil mnogo škode na stavbi, pa tudi pri stanovalcih, ki so seveda prestali dosti strahu. Pristanek nemškega vojaškega letala na Krškem polju Pilot je zaradi megle zabredel nad naše kraje Krško, 10. julija. V petek okrog 17. se je spustil na Krško polje pri Zupeči vasi nemški vojaški šol-sko-lovski dvokrilnik, ki ga je pilotiral narednik Bach. Kakor imenovani pripoveduje, je bil v družbi z drugim aparatom na poletu iz Gradca v Celovec ter je v megli izgubil tovariša, in orientacijo, da je zabredel nad naše kraje. Vsekakor je imel veliko srečo, da mu je zmanjkalo bencina prav nad Krškim poljem, kjer je brez vsa- ke nesreče lahko zasilno pristal. V bližini je tudi francoski dvomotornik, ki je pred dobrim mesecem pristal zaradi pokvare v motorju in ga zdaj tam popravljajo. Zračni tovariši so se, kakor se spodobi, prisrčno pozdravili. Nemški pilot mora zdaj počakati prihoda naše vojaške komisije iz Zagreba, da bo lahko rdeče pobarvani rep s kljukastim križem usmeril nazaj v svojo domovino. Ciril-Metodovi kresovi na Koroškem Prejeli smo: Koroško slovensko ljudstvo je zavedno in je zvesto svoji materni besedi, kar rado pokaže ob mnogih prilikah. Zato je tudi letos zažgalo nešteto Ciril-Metodovih kresov, ki so na Koroškem še zmerom majhne narodne slavnosti. Ker je bilo 4. t. m. slabo vreme, je koroško ljudstvo 5. t. m. zanetilo po naših hribih in gorah kresove, ki naj naglasi j o zvestobo do lastnega rodu. Bilo je letos sicer nekaj manj kresov, vendar pa še zmerom mnogo. Pisec teh vrst, ki je tudi sam kresoval, je gledal dol v Pod j uno in tja v lepi Rož, kjer je bilo polno ognjev. Ti plameni, prižgani sirom Korotana, so pričali o bivanju Slovencev v Korotanu in mu potrjevali manjšinsko legitimacijo za njihov nemoten obstoj in neoviran razvoj. Naši fantje se niso ustrašili neosnova-nih govoric, češ da se letos ne bo smelo kresovati v čast slovanskima apostoloma. Ciril-Metodovo kresovanje je med slovenskim ljudstvom na Koroškem že stara navada, ki ne bo izginila, dokler bo živel slovenski rod na tej zemlji. Zagorski vrč kot dar za Hitlerja Zagreb, 10. julija Na mednarodni obrtni razstavi v Berlinu sodelujejo tudi obrtniki iz Jugoslavije, med njimi samo iz Hrvatske oikoli 300. Po zgledu ostalih razstavljalnih skupin na tej razstavi so tudi zagrebški obrtniki sklenili izročiti nemškemu državnemu kancelarju Adolf u Hitlerju lep dar. V to svrho je komisija, v kateri so bili tudi nemaki obrtniki, izbrala izmed razstavljenih jugosloven-skih predmetov zagorski vrč. Dar, ki ga dobi vodja nemške države, je stilirizani zagorski vrč, znan pod imenom »srabljivec«. Pladenj, na katerem stoji ta vrč, kakor tudi vrč sam sta izkovana iz »Res je! Revmatizem imam in mi ni do takih šal.« »Moj bog, kaj pa še pomišljate ? Zaprite vendar okno! Kaj naj vas prosimo na kolenih?« Vedeti morate, da je bila vsaka opazka podprta s splošnim odobravanjem. In tako vozniku resnično ni kazalo drugega, kot da je ugodil vsem mogočian im nemogočim zahtevam. V teku vožnje je maral izpolniti Se slede^ pogoje: Voziti z zvečano hitroertijo, voziti z zmanjšano hitrostjo, trikrat okno odpre-i, trikrat okno zapreti, ustaviti ob trinajstem kilometrskem kamnu, da je šla neka gospodična na/brat marjetic itd., itd. V avtobusu je zavladala popolna anarhija. Medtem, ko a? je nekdo lotil hupe in hupal na vse mile viže, je drugi pričel pisati po stmpu odlomke iz Cankarjevih Hlapcev. Naj ne govorim od tem, da si je kljub izrečni prepovedi vse potnišfcvo pri-žalo cigarete! še otroka neboglenega na materinem krilu je val revolucije potegnil za seboj. Dvignil je v pesti stisnjene ročice in preko vsega avtobusa so zaori-K njegovi klici: »Avto kak! Avto kak!« Da, da! Zatirano ljudstvo je oblast ob krmilu takorekoč potisnilo k zidu. Treba bi bilo sanno nekega, ki bi dejal : »Popelji nas, striček, v Plzen na pivo ali pa k mamki božji v Lurd!« in voznik bd uravnal prestavo, kot se za tako potova- čistega srebra. Njegova vrednost je ziasti v umetniškem pogledu velika. Izdelal ga je mlad zagrebški mojster Koloiman Birtič po načrtih profesorja Kerdiča. Dim v modni barvi Američanke se navdušujejo za novo modno norost, za cigarete z barvastim dimom. S pridatkom posebnih kemikalij, ki vplivajo na okus tobaka, so začeli v Ameriki izdelovati tudi cigarete, ki dajejo od . sebe raznobarven dim. Tako kadijo Američanke zdaj svalčice z dimom, ki se ujema z barvo njihovih oblek in las. nja spodobi, in bi nas popeljal k bratom Cehom na pivo ali v Lurd na romanje božje. Toda Slovenec pač vedno zamudi randi s srečo in tako smo pripeljali naravnost domov. Ali verjemite, v srcih smo bili veseli. Punt nam je uspel, kdo more reči, da nam ni? O, zdaj se nam ne bo več tre J» voziti sklonjenih glav v avtobusu! Enostavno bomo poslali deputaci jo in ta ho zahtevala: »Tako in tako, streha v avtobusa js prenizka. Nočemo biti več strahopetni noji, ne ptiči pelikani Vzravnanih glav »s hočemo voziti v avtobusu. Zvišajte torej streho za pet in dvajset centimetrov!« Tako bo dejala deputaci ja in stvar bo v redu. — Kdo ob takih sladkih nadah ne bi bil vesel? Ko pa smo izstopili, se je zgodilo. Tedaj se je namreč voznik razkozučSl pred nami in s tiranskim glasom dejal: »Nikar ne mislite, gospoda, da se boste še kdaj vozili v mojem avtobusu!« To pa je bil sunek v hrbet. Na kaj takega nisano bili pripravljeni. Ha! Kaj ti pomagajo punti in deputar-cije, dokler je avtobus absolutna last voa-nikova! Oblast ob krmilu ti namreč enostavno poreče: Skrij, ljiubček, glavo pod pazduho, aH pa te postavim pod kap. V mojem avtobusu ni prostora za puntarje.« In kaj ti potem preostane drugega, nego da skloniš glavo? S aktanjeao glavo aem Sel prati doma. Tisoči na dirkališču Hermesa Krasno uspele motoclklistlčne dirke šišenski športni prostor je bil premajhen za množico gledalcev — Dobra organizacija je omogočila nagel razvoj sporeda — Lepo število tekmovalcev kaže na razveseljiv raz- • voj naše mo tociklistlke Hermežanskim motoristom je šlo vreme kar se da na roko. Po celonočnem nalivu in dopoldanskem deževju, ki je ozračje temeljito ohladilo, je sledilo najlepše poletno popoldne, sončno in vabeče ven na zrak. Ljudje so bili že tako opozorjeni po močni reklami in po oglušujočem brnenju motorjev, ki so še zadnje dneve vsak večer ogTašali s hermežanskega igrišča, na današnjo prireditev in tako so izkoristili nenadni vremenski preobrat na boljše za poset popularne prireditve, ki ;e vsa v duhu časa, v znaku ekplozivnin motorjev z njihovim šumom in truščem. -ako prijetnim za ušesa današnje dobe, zlasti blagoglasnim naši doraščajoči mladini. Ze mnogo pred četrto uro so se usmerili k razcepu kamniške in gorenjske proge reke ljudstva, ki so se tik pred igriščem strnile v veletok. Ni pretirano, če se reče, da ie bilo na prireditvi saad SSO© gledalcev kolikor jih hermežansko igrišče še ni ob-seglo. Seveda nastanejo s takim posetcm problemi komodnejšega dostopa do igrišča, ureditve prostora, da bodo mogli vsi, ki plačajo (in ki ne plačajo) vstopnino, do primernega prostorčka s prostim razgledom itd. itd. Pravijo nekaj, da se bavi klubska uprava s problemom preureditve igrišča v moderen stadion, in bi bilo le želeti, da bi se napori v tej smeri ostvarili Organizacija ie tokrat krenila na odločno boljšo pot. Predvsem so odstranili z igrišča skoro vse, ki niso imeli tam kaj opraviti, in je bila tako reducirana vsaka nevarnost za morebitne nesreče na najmanjše. Samemu razvoju sporeda je red na igrišču le v korist, tako da so se odvijale posamezne točke brez zmešnjav, brez mučnega čakanja, naglo in v redu. Vmesne odmore pa so izpolnili s ploščami, ki so jih po vsem igrišču razpostavljeni zvočniki posredovali publiki. Naprave za zvočni prenos je na dirkališču instalirala tvrdka Radio Pegan. Njeni novi ojačevalci in zvočniki so se prav dobro izkazali in so se vsa navodila in povelje slišala izredno jasno in razločno. Prireditvi so tudi javne oblasti posvetile svojo pozornost. Bana g. dr. Natlačena je zastopal športni referent banske uprave g. Lenart, predsednika mestna občine je nadomestoval g. dr. Grošelj divizionarja pa poručnik g. Sekulič. Tisoči gledalcev so se razvrstili vse naokoli igrišča, in, če se je človek ozrl. nekoliko po njih je mogel ugotoviti, da pripadajo najrazličnejšim plastem našega ljudstva in da jih je bilo mnogo vmes, ki jih sicer ni opažati na športnih igriščih in na ostalih športnih prireditvah Slavnih Zagrebčanov nI feil© Morda je bil marsikdo nekoliko razo čaran ob napovedovanju startajočih. zlasti za glavni dirki športnih motorie/ de 500 ccm in do 1000 ccm ko so izostala po • palai na zagrebška imena, predvsem imeni Babica in Uroiča. Mnogi so se že v naprej pripravili na posebni užitek, k: bi jim ga nudila borba med omenjenima in med našim »letečim Kranjcem«. Zakaj ju ni bilo na start? Za Uroiča velja že nekako pravilo, da izven Zagreba, točneje: izven svojega dirkališča, ki ga pozna tonj do posl°dnjega četvernega centi -etra, sploh ne starta. Težko je bilo verjeti, da bi se bil dal izvabiti na hermežansko dirkališče. O Babiču pa, Id je prišel v Ljubljano in se je s treningi na dirkališču tudi pripeljal za današnjo dirko, pa pravijo, da se mu je med treningom na motorju zlomila os in ga vse ponudbe prirediteljev, da bi mu dali popraviti motor, niso mogle pripraviti do tega, da bi zaupal ljubljanski motorni delavnici svojega dragocenega JAPa v popravilo ... Prav.jo tudi, da je vsak izgovor dober... Starič je v obeh disciplinah gladko zmagal, skoro da brez konkurer ?e. toda rajši bi ga bili videli vsi ti tisoči, da bi bil zmagal v borbi z zagrebškimi asi! Turni motorji do 1000 ccm. V vsem ponesrečena točka sporeda. Vložen je bil protest zaradi nepravilnega starta in je komisija protestu ugodila, tako da se je pozneje ta točka zneva postavila na spored. Med prvim izvajanjem je Planinca vrglo v ograjo s tako silo. da mu je počila pnevmatika. Od štirih dirkačev sta prišla v cilj: 1 Likar (Zgb.) na Arielu 500 ccm, 3:53.5; 2. Šoštarko. (Zgb.). na Arielu 500 ccm. 4:09. — Ko ponovljeni točki sta se prijavila ob stalnem Likarjevem pro- testiranju samo Kavčič od Hermesa in Planine, Kavčiču je na progi zatajil motor, pa je privozil v cilj ko oficielni zmagovalec Soštarko v času 1:46.4, pri čemer je treba pripomniti, da so za ponovljeno točko odredili samo štiri kroge. Novinci — finale. Mihelič zaradi defekta v motorju ni mogel nastopiti, Fantini pa je imel še padec v kosteh in mu ni dal nastopiti. Tako sta startala samo Puhar in Pajer. Zmagal je: 1. Puhar, (Hermes), na AJS 350 ccm. 4:06; 2. Pajer (Ilirija), na Standardu 350 ccm, 4:24. Tolažilna dirka za one, ki niso dosegli placement. Dopustni motorji do 250, 350 in do 500 ccm. Sedem dirkačev je bilo na startu. Med Skopcem in Kavčičem se je bila ostra borba, toda proti koncu je Kavčič toliko popustil, da so ga še drugi prehiteli in je naposled sploh opustil borbo. Vsi ostali so prišli v cilj po vrstnem redu: 1. Skopec (Herrn) na Rudgeu 350 ccm, 4:06.1; 2. Polak (Ilirija) na Puchu 250, 4:08.2; 3. Mrak, (Herrn) na AJS 350 ccm, 4:09; 4. Hriber-nik; 5. Kunaver; 6. Sviben. Športni motorji do 1000 ccm. Višek prireditve z najboljšim doseženim časom dneva. Pet konkurentov se je upalo startati s Staričem, ali je vsem petim ušel takoj na startu in je vodil ter do konca poveča-val razdaljo. Poseben aplavz je doživel, ko je poslednje prehitel za cel krog, a tudi drugega je pustil za dobrega pol kroga za seboj. Rezultat: 1. Starič, (Her.), na JAPu 500 ccm. 3:12.1: 2. Kopič-Kralj, (Zgb.), na Rudgeu 3:39.4; 3. Šiška, (Ilirija), na BSA 3:58.2; 4. Puhar, (Herrn.), na AJS, 3:59.6. — Nekoliko po dežju razmočena proga ni dovoljevala maksimalnih hitrosti, tako je Staričev čas, kakor je razmeroma izredno dober, vendar še za njegovim rekordom na tem dirkališču. Zvečer je bila v restavraciji »Šestici razdelitev r.aerad in je potekal večer v animiranem razpoloženju. več kakor pokaže Včerai je enafstorica SK Ljubljane proti celjskim Atle-tikom zmagala s skromnim rezultatom 5:3 (2:1) SLAVIJA (Osijek) Rezultati poedinih točk so bili po vrsti: Ljudski motorji do 125 ccm. Borba je bila med Tomašičem in Anžurjem in šele tik pred ciljem se jima je približal Mo-korovič. Nastopilo ie pet dirkačev, ki so se na cilju razvrstili: 1. Tomašič (IHMK, Zagreb) na DKW 100 ccm. 4:17.5, 2. Anžur (MK Hermes) na DKW 1000 ccm. 4:18.2: 3. Mokorovič (Zgfr na DKW 100 ccm. 4:18.8: 4. Mrak Vinko. (Herrn) na Sachsu 100 ccm: 5. Malis (Her) na Peugeotu 100 ccm. — Proga je merila, kakor na vseh naslednjih točkah, po osem krogov. Novinci ;ie glede na jakost motorja. Za eno dirko jih je bilo preveč, pa so jih morali razvrstiti v dve skupini, s tem da bi se iz vsake skupine kvalificirala prvi in d'rugi v finale. Ta ukrep ni bil povsem na mestu, ker je dosegel' n pr tretji v drugi skupini boljši čas od prvega iz prve skupine. Nekateri so bili mnenia. da bi bilo bol.i pravično, če bi bili določili vrstni ! red brez finala po doseženih časih. — V ! prvi skupini je startalo pet dirkačev s tem | ■uspehom: 1 Fantini (Herrn) na BSA. 350. i 4:06.8: 2 Pajer (MK Ilirija"» na Standardu ; 350 4-18 2: 3 Sviben (Zgbl na Harleyu 350 4:18.6 — Druga skupina ie dala ta uspeh: 1 Puhar (Her) na AJS 350 3:55 6: 2. Mihelič (Hermt na B;:d ostala dva distanciral. Uspeh: 1. Starič (Herrn), na JAPu 500ccm, 3:45.2; 2. Kopič Kralj (Zgb,) na Rudgeu 500 ccm, 3:47.4; 3. Planine (Zsrb.) na Arielu 500 ««m. 4:49.2. Celje, 10. julija. Danes popoldne je ligaško moštvo SK Ljubljane gostovalo v Celiu proti tukajšnji enajstorici Atletikov in zasluženo zmagalo. Živahno in zanimivo prijateljsko tekmo je gledalo okrog 500 gledalcev. Gostje so v tehniki, kombinacijah in startu znatno prekašali domačine, igrali pa so precej ležerno. Vse njihove formacije so bile lepo povezane in igralo se je smiselno in v naglem tempu. Atletiki so pokazali solidno tehnično znanje, predvsem pa veliko požrtvovalnost. V prvih minutah je bila igra izenačena, nato pa so gostje z dobro izvedenimi akcijami kmalu prešli v premoč. Kljub temu so zabili šele v 20. min. svoj vodilni gol, ko je Vovk iz 20 m daljave neubranljivo streljal v desni kot Ze minuto kasneje so imeli Atletiki krasno priliko za izenačenje. toda Paiowsky je streljal mimo praznega gola. V 31. min. je Pepček iz 10 rn daljave zabil drugi gol za Ljubljano. Tri minute pred koncem polčasa je Schuch iz enajstmetrovke znižal na 2:1. Takoj po zonetni otvoritvi je Rataj zabil tretji gol za Ljubljano, v 7. min. pa Er-ber z ostrim strelom postavil rezultat 4:1. Dve minuti kasneje je Končanu uspelo doseči drupj sol za Celjane, toda takoj nato je Pepček spet potrssel celjsko mrežo in rezultat ie bil 5:2. Nedolgo za tem se je Krempuš opustil v solo-akcijo. ki jo je uspešno zaključil in postavil rezultat dneva 5:3. Gost i e so zdaj malo popustili, domači pa uprizorili nekai nevarnih nanadov, toda tudi ti so ostali brez uspeha Zdaj ie spet. Ljubljana prevzela prvo besedo, toda do konca ni znala spraviti nobene žoge več v mrežo. V splošnem se mora reči. da je tekma nudila dober nogomet, vendar pa se je videlo. da Ljubljana danes ni pokazala vsega. kar zna. Tekmo je sodil domači sodnik g. Rein-preeht. ki pa je zakrivil precej hudih napak in pri tem bol.i oškodoval goste, kakor domače. J. Rezerva SK L.iubliane je včeraj dopoldne isrrala tekmo za trening s Hermesom in zmagala s 4:3. Kvalifikacijske t%kme Slavila fVaraždin) s Concordia 2:1 (0:0) Zagreb, 10. julija. V današnji prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo je Concordia proti varaždin-ski Slaviji pokazala zelo slabo igro. V prvem polčasu so bili zeleni absolutni gospodarji na polju in so imeli tudi nekaj zelo dobrih šans, toda njihov napad ni znal izkoristiti nobene. Do polčasa je igra minila brez gola. Po odmoru je Concordia slednjič v 10. min. po Obrezu dosegla svoj prvi gol. Takoj za tem je prevzela prvo besedo Sla-vija, ki ji je v 21. min. uspelo izenačiti. Gol je zabil bivši igralec Concordije Solerti. V 35 min. je nato padla kocka v korist Varaždincev. ko je njen rezervni igralec v levi zvezi Golob s krasnim strelom dosegel gol in postavil končni rezultat. Na tekmi je bilo okoli 3000 gledalcev, ki so zaradi slabe igre domačih ozlovolieni zapuščali igrišče. Tekmo ie sodil italiian-ski sodnik Matteo. ZEMUN: SPARTA 6:0 (2:0)!! Zemunska Sparta si je z visoko zmago nad predlanskim udeležencem v ligi skoraj že zasigurala vstop v letošnje ligaško tekmovanje KRAGUJEVAC: RADNlCKI : GRADJAN- SKI (Skopije) 0:0. Revanžna tekma bo v Skoplju, kjer bo Gradjanski velik favorit. Tekme za srednjeevropski pokal BUKAREŠTA: Ferencväros : Rapid 5:4. TURIN: Juventus : Kladno 4:2 (2:2). Pred nastopom ameriških teniških igralcev Ameriška teniška igralca Budge in Mako. ki sta bivala zadnje dni v Pragi, sta v nadaljnjih igrah proti češkoslovaškim nasprotnikom dosegla prav povprečne rezultate. Hecht je igral z Makom in zmagal v treh setih s 6:2, 6:1, 7:5. Budge je nato le opravičil sloves svetovnega prvaka in je proti Cejnerju. uveljavil svoje znanje ter dobil igro v štirih setih s 2:6, 6:0, 6:2, 6:4. Finale sta včeraj igrala Hecht in Budge. Tekmam je deloma prisostvoval sam prezident republike dr. Beneš. Glede gostovanja obeh Američanov v Jugoslaviji je še vse v zraku. Brez dvoma' je, da sta danes dopotovala v našo državo, spored pa, ki so ga pripravili zanju, jih veže deloma v Zagreb, deloma pa v Beograd. Zagrebčani objavljajo, da bo srečanje med Zagrebom in New Yorkom neodložljivo jutri v torek na Salati, Beograjčani pa trdijo hkrati, da sta Budge in Mako angažirana samo zanje in Zagreb dozdaj sploh še ni vprašal, ali bi morda lahko zaigrala tudi tamkaj. Na drugi strani pa Beograd nima partnerjev, ki bi jih postavil proti Američanom — ker Zagreb Punčeca in ostalih ne da razen za denar — tako da bo v Beogradu igral najbrž Menzel, ki so ga nalašč zato poklicali iz Prage. Vsekakor meče tale aranžma z ameriškimi teniškimi igralci zelo čudno luč na naš teniški savez in na ves sport v naši državi. Ali res ni nikjer nikogar, ki bi tukaj posegel vmes in napravil red, da bi se glasovi o teh naših nezdravih razmerah v tenisu še boli ne razširili, ko imamo že tako dovoli prijateljev, ki nas zapostavljajo in pošiljajo na Balkan kadarkoli le morejo... Veslaške tekme za prvenstvo Podunavja so bile včeraj v Novem Sadu in so zelo trpele zaradi slabega vremena. V posameznih disciplinah so zabeleženi kot zmagovalci čolni klubov Gusaria iz Zagreba, Du-nava iz Pančeva. Sartida iz Smedereva, Poba iz Beograda in Danubiusa iz Novega Sada. Film o Louisu in Schmelingu imajo v Zagrebu. Včeraj je prispel v Zagreb film o zadnjem dvoboju za svetovno prvenstvo v bokcu med črncem Joe Louisom in Nemcem Maksom Schmelingom. Film traja približno 15 minut in se v njem prav dobro vidi io vse one odločilne faze boja, ki so Schmelinga položile na deske. Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Drevt ob 21« Triestina - Ilirija Druga ligaška plavalna tekma v kopališču Ilirije , Z nocojšnjo tekmo Triestina : Ilirija bo zaključena prva polovica italijansko-jugo-slovenskega turnirja v plavanju, skokih in water-polu. V celoti obsega turnir dvajset tekem. Slučaj je hotel, da se bo baš v Ljubljani zaključila i prva polovica s tekmo Ilirije proti Triestini, i druga, zopet z gostovanjem italijanskega kluba Fiumane. Naš nocojšnji gost je krepko na vrhu tabele v plavanju, v water-polu in skokih pa na drugem mestu. Prvič bomo nocoj videli naše skakače v mednarodnem sreča- nju na ljubljanski deski, ▼ borbi s Bkaka-či Triestine. Za marsikoga med gledalci bo to prva prilika, da spozna kvaliteto našega olimpijca Ziherla! Plavalci bodo imeli težko nalogo: moči so zelo izenačene in končna zmaga je povsem negotova stvar. Res je Ilirija v Trstu podlegla z razliko sedmih točk, bo pa tokrat na svojem plavališču dokaj na boljšem in je računati z marsikatero točko, ki je v Trstu nesrečno šla v izgubo. Pričela se bo tekma nocoj točno ob 21. Ves dan bo na kopališču predprodaja vstopnic po istih cenah kake«- za tekmo z Jadranom v petek. Ko je bila Ilirija v Trstu, je bilo nad 2000 gledalcev, med njimi mnogo tržaških Slovencev, menda več kakor polovica! In [ koliko jih bo nocoj v Ljubljani, v presto-' lici Slovenije? Po padcu Nulesa Prodiranje Francove vojske proti Saguntu in Valenciji Barcelona, 10. jul. o. Po osvojitvi mesta Nulesa. kjer so republikanci dalje časa zadrževali pohod Francove vojske ob moiju, so čete generala Arande prodrle še ialje proti Saguntu. Zavzele ?o važne postojanke na prehodu ceste Castello«—Nules—Sagunto preko Belcayda. Tako so oddaljene samo 19 km od Sa-gunta in so 5 'lo 6 km bližnje Kakor sosedna kolona generala. Valina. S tem se je izpremenil dosedanji položaj na levem krilu Francovih čet ter se pripravlja ob-koldtov republikanskih postojank na pogorju Eapadan z vhoda in severa. Aran-da skuša sedaj razširiti svoje postojanke ob Belcaydu, da bi lažje prodrl preko reke južno proti bližnji važni postojanki republikancev pri Chilchesu. Njegovo levo krilo je dospslo do vasi Moncofai juž-novzhodn0 od Nulesa. V ta odsek so po-'la li preko Castellona močne kolone tankov z ostalih front, čete generala Valina v odseku pri Ariani se morajo boriti z znatno večjimi terenskimi točkami. Po zavzetju Alcudije D? Veo nadaljuje Valino sedaj pohod preko 1000 m visoke gore Pastore proti mestu Segorbe ob cesti, ki vodi sporedno z že- leznico Teruel—S&gunto. Med njim in Segorao je še 15 km goratega sveta. Republikanska vlada o angleškem načrtu Per pi gnan, 10. jul. o. Iz Barcelone poročajo, da je imela republikanska vlada pod predsedstvom Negrina sejo, na kateri je razpravljala o poročilu zunanjega ministra Del Vaya. Po seji je minister za kmetijstvo izjavil novinarjem, da je Del Vayo poročal o razgovoru s francoskimi državniki v Parizu, kjer se je zadnje dni mudil. Izjavil je nadalje, da se je položaj španskih beguncev v Franciji znatno zboljšal. zlasti v pogledu prehran ne in nastanitve. Republikanska vlada je tudi že potrdila sprejem angleškega načrta o umiku tujih prostovoljcev. Kar se tiče načrta samega, je republikanska vlada sklenila proučiti vse možnosti premirja ter bo posvetila veliko pozornost an tgileškim. predlogom. Končno je ftoudarü minister, da se Negrin zaveda vsega, kar se dogaja, zaradi česar se n? more odločiti za kak nepremišljen korak, ker gre za važna vprašanja vodstva vojne. V Litiji se organizirajo hišni Obresti za gradbena posojila so previsoke Litija, 10. julija. Vsi stanovi imajo svoje težave. Da si jih izboljšajo, si snujejo organizacije v zavesti, da je posameznik nič, v skupnosti pa le kaj pomeni. Poslednje čase se živahno gibljejo tudi posestniki rovih hiš na Slovenskem. Tišče jih javne dajatve, obrestna mera je previsoka in imajo še kopico drugih težav. V mnogih krajih, kakor v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Prager-skem in drugod imajo že lastna društva, ki naj ščitijo koristi lastnikov novih hiš. Pred kratkim so celo osnovali Zvezo posestnikov novih hiš. Zdaj snujejo zvezni funkcionarji društva tudi po tistih krajih, kjer hišni lastniki še niso organizirani. Tak sestanek se je vršil te dni v Litiji na Pošti. Na sestanku sta poročala zvezna predstavnika predsednik g. Janko Kos in tajnik g. Blaž Korošec iz Ljubljane. Sestanku je prisostvoval tudi predstavnik političnega oblastva sreski podnačelnik g. Bogomir Deu. Po pravilih so člani lahko tudi po-setniki starih hiš. Pravila namreč pravijo, da je član lahko vsak posestnik hiše ali zemljišča. O lovem finančnem zakonu, ki prinaša hišnim in zemljiščnim posetnikom precej novih bremen, je poročal predsednik g. Kos, o važnosti organiziranega dela pa tajnik g. Korošec. V naši banovini je zraslo zadnja leta obilo novih hiš. Vzrok je pač ta, da je vladalo precejšnje pomanjkanje primernih stanovanj. Gradnja zdravih ljudskih stanovanj bodi prva briga vsakega državni- ka. Po drugih evropskih državah gradnjo družinskih hišic močno podpirajo. Tako dado na Holandskem vsakemu, ki se prijavi, da bo sezidal lastno hišo, državno darilo 2000 holandskih gold., kar znese v našem denarju okrog 60.000 dinarjev. Nemčija je stavila v državni proračun za slične namene 50 milijonov mark. Rumu-nija je odpisala 20 odstotkov hipotečnih dolgov. Na Danskem znaša obrestna mera za gradbena posojila le 4%. Pri nas pa znaša obrestna mera povprečno okrog T odstotkov. Navzočni so prijavili, da so v nekaterih zavodih zadolženi celo po 10°/o. Zdaj v dobi krize je nemogoče misliti, da bi mogli plačevati tekoče obresti in tucfi primerne zneske na posojilo. Eden navzo-čnih je potožil, da je vrnil za posojilo v znesku 100.000 din že dvakrat toliko, pa še ni poravnal svojih obveznosti nasproti denarnemu zavodu. Tipičen primer je povedal neki drugi član, ki je najel 130.000 din posojila Skozi več let je plačeval obresta in nekaj tudi na kapitaL Zdaj pa znaša njegov dolg že 200.000 dinarjevl Izrečena je bila soglasna želja, naj bi se obrestna mera znižala, sicer grozi polom mnogim, ki so se zadolžili ob gradnji hiš. Navzočni so ugotovili potrebo organizacije hišnih lastnikov tudi v Litiji. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo zainteresiral hišne lastnike v naši dolini, da si osnujejo organizacijo. V kratkem bo sklical pooblaščenec odvetnik g. dr. Ivan Mazek ustanovni občni zbor. Svečanost na Kajmakčalanu Beograd, 10. jul. p. Na Petrov dan 12. t. m. bo na Kajmakčalanu velika svečanost v spomin padlim bojevnikom. Svečanosti se bo udeležilo mnogo ljudi iz vseh krajev naše države. V Bitolj je prispelo že več udeležencev, med njimi tudi precej Slovencev. Pospeševanje trgovine z Nizozemsko Beograd, 10. jul. p. V svrho pospeševanja trgovinskih odnošajev z Nizozemsko je bilo danes v beograjski trgovinski zbornici zborovanje jugoslovensko-nizozemske trgovinske zbornice. Prisostvoval mu je tudi novi nizozemski odpravnik poslov Kran-dijk, ki je sporočil, da bosta na beograjskem jesenskem velesejmu zastopani tudi Nizozemska ter Nizozemska Indija. I Oče ustrelil sina šolski ravnatelj Rutter v Balatonlellu je te dni za zabavo streljal v tarčo. Njegov 14-letni sin je stal poleg tarče in ko je iskal neki izstrelek, ki ni pogodil cilja, ga je zadela naslednja krogla iz očetove puške. Umrl je še istega dne. ko je bil obstreljen. Eksplozija v tvomici za municijo V &L tvomici za municijo Seftierr-Beldot pri Pragi je proti koncu minulega tedna nastala eksplozija, pri kateri ie bili ubit neki delavec. Ekwptozija je Lila taksnega obsega, da se je obrat, v tvomici nevrisr dogodku lanhko nadaljeval. Mladoletnik na električnem stolu V Belilefonteu (Pennsjttvanija), so se t» dni usmrtili 19-letnega Wendla Focresta Bower-ea. ki je lani v decembru z neverjetno hladnokrvnostjo izvršil sadističen umor. Italijanska filmska ponudba Greti Garbo Italijanska družba za snemanje fitmov je ponudila Greti Garbo pet mdlijcmov fer, če sprejme ponudbo za gtovno vlogo v nekem filmu na italijanskih tleh. Režiserja Capriju so ponudili ob istem času 2 milijona lir za režijo ritana. Kako se bosta odločila fUandka igralka ki režiser, ni no. Dalmacija ima letos manj tujcev Split, 10. julija. Po vseh dalmatinskih letoviščih se leto« pritožujejo, da imajo zelo malo letovi-ščarjev. To posebno občutijo hotelirji, ki so zaradi investicij močno zadolženi. Do srede maja, ko traja pomladna sezona, je bil tujski promet živahnejši kakor lani. Od srede maja pa je bil v znamenju padanja. Po dalmatinskih letoviščih je zdaj za 20 do 40 odstotkov manj gosto«, kakor jih je bilo lani. Glavni vzroki slabega obiska so v tem, da Cehoslovaki zaradi sokolskega zleta v Pragi še niso prispeli v večjem številu in da Avstrijce, ki so navadno bili poleg Ce-hoslovakov med glavnimi dalmatinskimi letoviščarji, zadržujejo doma poostreni devizni predpisi, odnosno uveljavljenje nemških deviznih predpisov v priključeni Avstriji. Ko bo vse urejeno, bo boljše. Prav tako se v drugi polovici julija in v avgustu pričakuje normalen dotok Cehoslova-kov. Strokovni kontrolni odbor pri Prizadu Beograd, 10. jul. p. Po sputctzuuiman sklepu ministra za trgovino in industrijo ter ministra za finance je bil osnovan pri Prizadu strokovni kontrolni odbor pod vodstvom načelnika oddelka za računovodstvo dr. Milana Horvatoviča. % Skupščina uradnikov finančne kontrole Beograd, 10. jul. p. Udruženje nameščencev finančne kontrole, ki šteje 300 uradnikov in 5100 zvaničnikov, je imelo skupščino. na kateri so razpravljali o raznih stanovskih zadevah. Iz predloženih poročil je razvidno, da se je uprava udruženja zavzemala za uveljavljenje zakona, s katerim naj bi se uredil položaj uradnikov in zvaničnikov finančne kontrole. Tozadevni načrt se že nahaja v finančnem ministrstvu. Po daljši debati je bila sprejeta resolucija, ki naproša pristojna ministrstva, naj poskrbe za zboljšanje gmotnega položaja uradnikov in zvaničnikov finančne kontrole in čim prej uveljavijo noseber «aifnn o finančni kontroli. >jutRO«, ponedeljska izdaja 4 fonedeljek, 11. VIL 1938 Danes se začne banovinska skupščina Med vodilnimi strokovnimi organizacijami v naši državi je prav gotovo Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da prav po zaslugi slovenskega dela. V ponedeljek 11. t. m. in tudi naslednji torek bodo zborovali de-legatje JUU iz vse dravske banovine. Vodstvo organizacije je pripravilo že vsa poročila in jih dostavilo predsednikom in delegatom v vseh 34 sreskih društvih, na kolikor edinic je razdeljena naša banovin-^C.vu.ja a^cIUOV liiÄ^i SlvUpšCina se do začela ob 10. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Tudi širšo javnost bo zanimalo nekaj podatkov iz dela največje slovenske sla-.lovsKo kulturne organizacije. Zadnja leta preživljajo učitelji m seveda tudi njihova rganizacija resne čase kljub temu, da —ni skrbi le eno misel, kako rivieniti prosveto v najširših plasteh našega naroda in braniti z zakoni pridobljene ugodnosti. Preteklo leto je bilo več napadov na učiteljski stan. čeprav se izšli naši učitelji iz sredine našega naroda, v svoj.h učilnicah poučujejo dan za dnern mladino v slovenskem jeziku, širijo duhovno obzorje zaupanih jim otrok m goie materinščino ter negujejo zavest, da smo krepki edino pod praporom jugoslovenskega kralja, jim nekateri očitajo, da s^ naši učitelji sovražniki slovenskega naroda. Težavno je ugotoviti a!i padajo taki očitki iz zlobe ali nevednosti. V vsej naš» banovini je 1295 učnih oseb, stanovsko organiziranih pa je 3199. Izven stanovske organizacije je torej 1006 učnih moči. V tem pa so vštete tudi redovnice in državni veroučitelji. Slovensko uči-teljstvo je razdeljeno na 34 šolskih sre-zov. V teku leta se sestajajo večkrat k zborovanjem, kier razpravljajo o pedagoških in stanovskih zadevah. Vsa sreska društva so imela okrog 170 zborovanj, na njih so razpravljali o 200 pedagoških in splošno kulturn-h vprašanjih. Statistika izkazuje, da imajo najboljši obisk v srezu Celju. Kontakt med sreskimi edinicami in banovinsko centralo je bil prav dober. Vodstvo je odposlalo 3000 raznih dopisov in okrog 80 okrožnic. Naše učiteijstvo si je po svojih predstavnikih prizadevalo, da bi rešilo težavne probleme. Zaman so si želeli ukinitev celibata za uéitelj'ce. Prav tako niso mogli doseči, da bi bile učiteljice matere izenačene z ostalim učiteljstvom. Poročenim učiteljicam nakazujejo za enako delo precej manjše prejemke. Pri delu pa ne poznajo nikakih ugodnosti. Napredovanja se bode vršila odslej prav na pobudo naše sekcije, ki je izdelala pregledno lfsto po gotovem sistemu. Po zatrdilu odločilnih " činiteljev se bodo vršila odslej napredovanja po tej listi, žal so medtem že' mnogi mlajši učitelji preskočili starejše, odlično ocenjene tovariše. Tak način preskakovanja brez službenih vidikov je bil deležen toliko nezadovoljstva, da so spoznala tudi oblastva sama, da je nezdrav pojav v naši uradniški praksi. Kakor kažejo prilike, bo zdaj res boljše. Neuradne vpiive je treba na vsak način izločiti. Ljudem ie treba vere, da so pred postavami vsi enaki! Prav tako je treba izločiti neuradne vplive pri premestitvah in namestitvah. Prosta mesta bo treba odslej vedno razpisati, za napredovanja pa uvesti avtomatično postavitev v višje položaje. Precej dela je imela banovinska sekcija z reparaturami za premestitve. Kljub vsemu prizadevanju, da se popravijo krivice, ki so nastale zaradi premestitev po službeni potrebi, je ostalo še mnogo primerov nerešenih. S premestitvami po služ beni potrebi so prizadeti tudi mnogi družinski očetje in so udarjene številne slovenske družine. Njihovi deci je onemogočeno šolanje, odnosno se moraio premeščene družine zadolževati v visoke tisočake. številni so bili primeri razrešitve šolskih upraviteljev. Za strokovno usposobljenost so bile že Postaji in ostani član Vodnikove družbe! pred desetletji ustanovljene okrajne učiteljske knjižnice. Zadnja leta ne dobivajo te nikakih podpor, kakor je bilo to uveljavljeno ob ustanovitvi. Pedagoška knjižnica, ki nima sodobnih del, hira in je zapisana poginu. Naše učiteijstvo je opozorilo oblastva na te nedostatke in je upati, da bomo dobili centralno učiteljsko knjižnico ki bo dobila knj:ge zamrzlih okrajnih knjižnic. S tem se bomo približali sistemu, ki ga poznajo v drugih kulturnih državah že dolgo dobo. Prav tako. kakor so se izrekle proti uvedbi monopola druge naše kulturne, gospodarske in stanovske organizacije, so naglašali kvarnost monopola za šolske knjige in učila tudi naši učitelji. Zakon sicer še ni izveden, ker so ga energične intervencije odstavile za nekaj časa z dnevnega reda. Kakor je mornar brez kompasa in krmila siromak, tako je tudi učitelj brez dobrega učnega načrta prepuščen samemu sebi in je oviran v smotrnem deJu. Naša ljudska šola ima sicer že uradno predpisane učne načrte, leta pa so dokazala, da niso primerni ker so bili napravljeni pri zeleni mizi, kamor učitelji niso Dili poklicani Zato zahtevajo naši učitelji upravičeno. naj predpišejo prosvetna oblastva konkurz za nove učne načrte. Pregleda jih naj posebna anketa učiteljsk;h strokovnjakov. Ti načrti naj bodo prilagodeni posameznim pokrajinam, naj bodo le okvir ni in naj vzdržujejo povezanost med posameznimi vrstami našega šolstva. TENIS Roderich Menzel je izpadel iz tekmovanja v lVimbledonu. Preveč ie govoril, pa si je izpahnil nogo. ( »Slovenec«. 2S VI.) Takšen je pač sport — dcž;;la vseh možnosti in nemožnosti. Tenis igraš, roka ti je takorekoč glavni crgan. z njo serviraš naskok in obrambo, mulo preveč govoriš, pa si izpahneš nogo. In zakaj s; izpahneš nogo? Usoda ti jo je zamenjala s čeljustjo. PROCESIJA Korakanje fantov je tako mogočen prizor. dri množ:ce popuščajo z vzklikanjem in samo gledajo in strme Kje so tisti klavrni de file ji in procesije rejer-ih. mlahavih to-doljuhar jev. kakršnih je Ljubljana vajena? (»Slovenski dom«. 29 VI.) Zakaj tako bogokletno, prijatelj? Zakaj bi morale biti na primei prav procesije klavrne in kdo bi »rejenim mlahavin rodo-Ijubarjem« branil vanje? Vsakdo utegne pač imeti kaj greha nad sabo. vsakdo utegne biti danes ali jutri potreben priprošnje. A kaj je bilo treba tako po nemarnem jemati procesije v usta prav takrat, ko so slovenski fantje k sveti maši korakali na stadion? IN M E MORI A M Naslednji teden je sledilo troje sklepnih produkcij z mešanim sporedom... Beethovnov koncert je dirigiral konserva-torist sam Hubsd. (»Jutro«, 2. Vil.) Najbolj klavrno se blamira tiskarski škrat, kadar mu bereš na zobeh, da mu manjka splošne izobrazbe Tako mu je najbrž ostalo tudi neznano, da je mojster Hu-bad sam že zdavnaj pod tušo, za dirigentskim pultom pa se pojavlja že njegov sin, kor.servatorist Samo Hubad. MORALA Kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima... Tako nekako b> se lahko reklo za veliko število kmetov, ki so se letos na vse pretege pretepali med seboj v vasi Omarska pri Prijedoru ... V tem krvavem Klan tu pa se je edini znašel izurjeni žepar Mate Andjič. Spretno se je vrtil med pretepači in jim praznil žepe... Ko so ga prijeli, je brž odvrgel ves denar od sebe in vse tatvine tajil. Kljub temu pa ga je sodišče poslalo za dobro leto v zapor. (»Slovenski dom«. 4. Vil.) Kradeš, odvržeš, zapro te za leto dni — prav. Le kdo je tisti blaženi tretji, ki od vsega tega dobiček ima? Skladno z zahtevo po novih učnih načrtih se čujejo zahteve po sodobnih, praktičnih učnih knjigah. Poseben odbor slovenskih učiteljev je sestavil v teku leta »Drugo čitanko«, ki bo prišla v teku novega šolskega leta v promet. Verjetno je, da bodo oblastva opustila namero ukinjenja okrog 100 razredov v naši banovini, v katerih je baje premalo šolarjev. Slovensko učiteijstvo se zaveda tudi socialnih nalog do svojega bližnjega. Za različne take primere je bil ustanovljen pred leti socialni fond. Iz teh zbirk podpirajo socialno slabše člane, neki odpuščeni dnevničar pa dobiva mesečno podporo. Fond še narašča. Banovinska sekcija izdaja tudi svoj tisk. »Učiteljski tovariš« je stanovsko politično glasilo, ki stopa zdaj že v 79. leto izhajanja in je torej med najstarejšimi slovenskimi časopisi. »Popotnik«, pedagoško glasilo, je izhajal preteklo leto v znamenju štednje v dvojnih številkah. Posebno pažnjo je posvečal poizkusnemu delu v naših učilnicah. »Mladinska matica« je bila ustanovljena pred 11 leti in je izdajala »Naš rod« in posebne mladinske knjige. Doslej je izdala že preko milijon knjig za našo mladino. Mnogi odseki, kakor gospodarski, šol-sko-upravni. za učiteljski pokret, za učiteljice. odsek za brezposelne abituriente, za strokovno šolstvo, šolski radio, za obmejno šolstvo, pevski zbor in drugi, vrše važno stanovsko kulturno in prosvetno delo. Pregled dela vseh teh odsekov dokazuje. da se zaveda naše učiteijstvo važnosti svojega poklica in izdatno podpira stanovsko organizacijo, ki deluje na dvigu narodne prosvete. • O o FANTAZIJA IN UMOR Morilca sta komaj lS-letna Drago Perac-kovič in Vlado Pari. .. Oba paglavca sla na zverinski način ubila Puha. ki sta mu prizadejala 17 globokih ran z nožem in mu nazadnje še s kladivom razbila glavo ... Ko so pc'caji Perackoviča prijeli in izpraševa-li, od kod ima toliko krvavih madežev na obleki, si je fantič izmišljeval fantastične zgodbe o namiš' jenem napadu na Puha (»Slovenski dom«, 5. Vil.) Z nožem prizadejanih 17 globokih ran. s kladivom razbita glava. od kod neki je cinizem doma, ki mu je takšen napad še zmerom namišljen? ROBOV »DESETI BRAT« »Deseti brat« je naša najduhovitejša satira... Rob se je pokazal mojstra v tej *a Slovence kaj malo dostopni literarni stroki. Želeli bi, da ne bi ostal osamljen; za zdaj ima vrstnika. (»S'ovensk» dom«, 7. Vil.) Kaj je bilo treba želeti, da Rob ne bi ostal osamljen, če vrstnika — za zdaj — že ima? A če ga ima — zakaj ne bi prišel človek kar z imenom na dan? MED POSTREŽCKl Med »zakonitimi« in »nezakonitimi« po-strežčki se bojuje v Zagrebu boj... Včeraj je prišel na postajo brezposelni brivski pomočnik Kavur, toda takoj ga je neki po-strežček nagnal domov. V prepiru je Kavur z nožem sunil postrežčka v roko, nakar je sam padel pod težkim udatcem drugega postrežčka. ki je prihitel tovariš na pomoč. (»Slovenski dom«, 9. VII.) O, kolikšna škoda za Kavurja, da se ni vse tako zgodilo, kakor piše »Slovenski dom«! Če bi ga bil namreč postrežček v resnici nagnal domov, bi bil odveč ves ta spet ir in bi mu bil prihranjen usodni padec pod udarcem! MOTORNI VLAKI Motorni vlaki na progi Beograd—Sarajevo—Dubrovnik bode začeli voziti že pri-honji teden... Popusti, ki so običajni na železnici, za motorne vlake ne veljajo, iz-vzemši popuste za otroke. Prav tako potniki ne bodo mogli vzeti s seboj vse prtljage. Dovoljen je samo kovčeg v izmeri 55 X 50 X 15 cm. (»Slovenski dom», 9. Vil.) Bog z vami torej, motorni vlakil Koliko pa jih je med nami, ki premorejo kovčeg po predpisani meri 55 X 50 X 15 cm? —kra — Maribor preko nedelje Maribor, 10. julija Deževno vreme. Razpoloženje kakor ob oblačnih jesenskih nedeljah. Vremenska neugodnost se je čutila tudi na taboru pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer so med drugim govorili notranji minister dr.' Anton Korošec, minister dr. Krek. senator dr Schaubach in drugi. Ministra dr Krek in dr. Korošec sta prispela v Maribor že včeraj in sta imela sinoči konferenco z vodilnimi' člani mariborske JRZ Lep sprejem češkoslovaških akademikov Danes dopoldne je prispelo na potovanju skozi Jugoslavijo v Maribor 40 češkoslovaških akademikov iz Bratislave. Na postaji jih je sprejelo odposlanstvo tukajšnje Jugosiovansko-češkoslovaške lige in Češkega kl"ba hkratu s številnim nacionalnim občinstvom. V spremstvu funkcionarjev lige so si češkoslovaški akademiki in akademičarke gledali zanimivosti Maribora. Mednarodni zadružni dan v Mariboru Zadružna misel je v Mariboru precej vkoreninjena. To prihaja do izraza tudi ob vsakoletnem. tradicionalnem mednarodnem zadružnem dnevu. Tudi letos sta mariborski podružnici Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic in Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev priredili mednarodni zadružni dan s pestrim sporedom Proslava je bila danes dopoldne ob 10 v veliki dvorani Narodnega doma Pred poslopjem železničarske zadruge na Frankopanovi cesti se je razvil sprevod zadrugarjev z godbo »Drave« na čelu. Sprevod je krenil preko državnega mostu na Rotovški trg. kjer so se jim pridružili zadružniki Nabavlja'ne zadruge državnih uslužbencev Po Gosposki, Slovenski. Aleksandrovi in Kopališki ulici je krenil sprevod zatem v Narodni dom Dvorana Narodnega doma je bila za današnjo proslavo okusno okrašena Zbrane zadnu?arie je v uvodu prisrčno pozdravil pred-^dnik Nabavljale zadruge državnih uslužbencev gosp R e h e r in poudarjal pomen 16 mednarodnega zadružnega dne Navajal je. da se duh zadružništva čedalie kreokeje širi. kar dokazuje naraščajoče š+evilo zadrug, sai ie bilo v zadniem racu ustanovljenih 15 novih zadrug Sledil je pozdrav zastopnika Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic g Franja A r t i č a. Zatem je prof. g. Bizjak v slavnostnem govoru orisal pomen zadružne ideologije. Navajal je. da je zadružništvo najzanesljivejše jamstvo naše ekonomske samoobrambe Podčrta val je potrebo čim globlje zadružne vzgoje, zlasti pri mladini. Po končanem slavnostnem govoru je učitelj g. Malenšek prečital resolucijo, ki jo berejo na vseh letošnjih proslavah mednarodnega zadružnega dne Resolucija naglasa idejo miru in demokracije, ki je bistveni sestavni del zadružne misli. Izpodbudne misli o zadrugarstvu je izpregovoril učenec Leopold Horvat iz Furlanove mladinske zadružne šole Učenec Srečko Ogrizek pa je deklamiral pesem »Naši dnevi« Ob zaključku so člani omenjene mladinske zadrnžne šole podali simbolični prikaz z zadružnim poudarkom S prisrčno zahvalo g. Reherja je bila slovesnost mednarodnega zadružnega dne zaključena. O tem in onem Na policiji so danes dopoldne izpraševa-li vest nekemu M., ki je širil po Mariboru neka čudna znamenja, ki niso v skladu z izpovedovanjem nacionalne in državljanske zavest. Raznašalki tukajšnje »Mariborer Zeitung« je iz neke veže v Cankarjevi ulici odnesel nekdo časopise, ki jih je položiia na vežna tla za trenutek, ko je stopila v gornja nadstropja Tatu so izsledili orožniki v Košakih Iz skladišča mehanične tkalnice Rudolfa Bocka na Pobrežju. Nasipna ulica, so izginili razni kosi blaga v vrednosti okoli 2200 dinarjev Preiskava je ugotovila, da so neznanci skozi razbito šipo s palico, na kateri je bil pritrjen žebelj. jemali blago, ki je bilo v bližini okna Ker so bile tatu krajevne razmere nedvomno dobro znane, domnevajo, da je tatvino izvršil neki odpuščeni delavec. Na Kra'ja Petra trgu je treščil 26 l^tni delavec Franc Lesjak iz Spodnjih Hoč s kolesom tako nesrečno v obcestni pločnik, da je obležal nezavesten Ma Tržaški cesti pa se je hotel 42 letni delavec Franc Spoljer iz Ipavčeve ulice 13 izogniti nekemu avtomobilist.u in kmečkemu voza ter pri tem priletel z vso silo s kolesom na tla Pri padcu je Spolier dobil hujše poškodbe na glavi Oba nonesrečenca so mariborski reševalci odpravili v tukajšnjo bolnišnico še o požara na Milanovem vrhe Najbolj občuti uničenje tvoroiške žage zdaj brez zaslužka delavstvo, ki je Milanov vrh, 10. julija. Kakor je »Jutro« že poročalo, je v torek po polnoči nastal požar v tukajšnji tovarni lesne tvrdke Franjo Žagar Sestkrai j* utegnil nočni stražar potegniti vzvod tvor-tiiške sirene, da opozori naselje na požarno nesrečo. Vse je bilo alarmirano, vse takoj tudi na nogah, a na žalost tudi vse zbegano in brez prisotnosti duha Temu se ni čuditi, saj so bili ljudje zbujeni iz globokega spanja. V kratkem času dobre pol ure je bila vsa tvornica z ostalimi tvorniškimi objekti vred v ognju in vsako upanje na rešitev je bilo odveč. Vse je bilo na nogah, da vsaj omeji požar. Nekateri so donašali vodo, drugi zopet pa so z vedri vode neprestano oblivali ogrožena mesta. Tri polne ure se je okoli 200 ljudi neumorno borilo proti goreči pošasti. Med tem je uprava podjetja poklicala na pomoč bližne gasilce iz Prezida in obmejno četo. Ali kaj, ko je naše industrijsko naselje tako daleč od sveta, da m moglo misliti na tujo pomoč, temveč je moralo računati le z lastnimi silami. Proti 4. zjutraj, ko se je že svitalo, se je posrečilo požar lokalizirati. Seveda je postala tvornica za vsemi tvorniškimi objekti žrtev plamenov. Prav tako tudi dvoje delavskih stanovanjskih zgradb, ki sta stali zraven tvornice. Nastala škoda je ogromna in znaša preko poldrugega milijona vrednosti. Prihod gasilcev iz Prezida nam je bil dobrodošel, da smo laže varovali to, kar I je ostalo od požara nedosegljivo. I Podjetje je bilo zavarovano in bo nastala škoda v velikem delu poravnana. Med sam;m delavstvom je sedem prizadetih družin, ki so izgubile dobesedno vse razen lastnega življenja, ki so si ga rešile v zadnjem trenotku. Tem siromakom bo vsekakor treba pomagati. V dobrih treh urah je bilo vse pri kraju, le golo zidovje z ogromno množino zveriženih strojev in drugih neizgorljivih predmetov je ostalo. Okoli ruševin pa bega ubogo delavstvo vse potrto, ker je zdaj brez zaslužka. Tvornica je bila zgrajena v letu 1908. Zgradil jo je pokojni Franjo Žagar, po domače Spetnak, po rodu iz Prezida. Pokojnik je bil mož velike koncepcije, kar nam jasno dokazuje razmah tega podjet-tja v zadnjih trid?stih letih. Iz majhnega in zastarelega mlina v Markovcu pri Starem trgu je pokojni Franjo Žagar v teku kratke dobe pred vojno razširil svoje poslovanje na tako razsežnost, da je lahko sprejemal največje dobave za inozemstvo. Svoje podjetje je uspešno vodil ter ga visoko dvignil, da je zaslovelo preko državnih mej. Med domačim narodom je bil zelo priljub^en. Danes je na čelu podjetja g. Franjo Hmelak. ki ga enako uspešno vodi. Upamo, da bo velika tvorniška žaga spet obnovi iena, česar si ubogo delavstvo nadvse želi. čitafte in širite »J U T R O«! I |p|. Pogled na Karlov most in H rad čane v Pragi Menda ni bilo v tistih lepih dneh v Pragi drugega bolečega občutka kakor ta, da bo vse prehitro minilo, živeli srno v mogočnem utripu slovanskih Aten, in misel, da se bomo morali kmalu odtrgati od vsega, kar nam je bilo tako novo in veliko, a vendar blizu in domače, je postajala od ure do ure bolj boleča. Spoznavali sono Prago v vsem, kar ima lepega, sklepali nova prijateljstva, strme gledali sokolske množice, ki so se zgrin jale od vsepovsod, sami smo se zlivali z njimi in pozabili na vse, še na spanje, čutih smo, da val navdušenja ni zagrabil samo tistih, k; nosijo sokolske znake, da je zajel ves narod. Narod, ki va, za kaj se mora boriti. Praški sokolski zlet je bil najlepša manifestacija veMkega, visoko kulturnega naroda, ki veruje v popolno demokracijo, ter ve, da je le v njej mogoča vsa svoboda. Tu ni bilo več strank. Tu je bil samo narod, ki hoče živeti in ki tudi ve da bo živel. Kdor ni gledal samo množic v sprevodu, ampak tudi tiste, ki so se gnetle po pločnikih, je moral to hitro spoznati. In spoznal je še da se ta narod zaveda, da v svoji borbi ni sam, da se bije z njim na milijone drugih src, preko vse dnevne politike. škoda, da ni bilo ta dan vsej Pragi mogoče priti na Vaclàvske Nàmésti. Pa smo vendar videli tudi drugje dovolj. Gledali smo ure in ure trajajoči sprevod, v njem navdušeno mladino, ki je prvič lahko oblekla sokolski kroj, gledali starce osemdesetih let. ki so morda še nekaj dni popre j» zdvajali, ali jih bodo nosile noge, zdaj pa so stopali, kakor bi bili ime li komaj dvajset let. Gledali smo dekleta nasmejanih ust, ki so pozdravljala Prago, gledali delavske žene, ki so stopale z njimi v vrsti, kakor ne bi bile še nekaj dni prej računale, ali bodo mogle priti v Prago in si pritrgati od ust izdatek za to pot. Videli simo tuje goste, videli simo Sokole in Sokolice iz obmejnih krajev, ki so morah v poslednjih časih prebiti dosti tesnobe. In ko smo pri tem slišali klice množic: »Mi vas ne damo, vi ste naši! Praga brani mejo!« in videli solzne oči vseh teh deklet in ž~na z meje, takrat smo šele prav spoznali, kaj je moral marsikomu pomeniti ta sokolski zlet, koliko vere je vlil vsem tistim ljudem z meja, ki so morda mislili, da bodo prej ali slej odtrgani od tega zlatega mesta. In potem popoldne velika vojaška svečanost na zletišču Svečanost, ki je bila najzgovornejša priča, da zaupa češkoslovaška v svojo moč in da klic »Ne damo se!« niso samo prazne besede. Zvečer so začeli odhajati prvi polni vlaki gostov. Kakor pri sprejemu so jih tudi zdaj Pražani pozdravljali z vso ljubeznijo in navdušenjem. Naš odhod je bil določen šele za naslednji dan. še en večer nam je ostal, da vzamemo slovo od prijateljev, da vidimo še poslednjič Pra^ go v vs?'j njeni lepoti. Drugo jutro smo se zbrali ob »Putnikovem« avtobusu, ki je že čakal ,da nas odpelje v domovino. Hiteli smo skozi praške ulice in molčali. Hudo nam je bilo vsem. šele potem, ko smo bili že zdavnaj iz mesta, ko smo se vozili skezi temne gozdove proti jugu, smo se spet nekako sprostili. Pokrajina je bila zelo podobna naši. Naša zastava je plapolala od obeh straneh avtobusa, in ko smo se vozili skozi mesta i in vasi, nam je vrelo nasproti toliko lepih I pozdravov v slovo! Lepa, bela mesta, vasi, gradovi .povsod slika blagostanja in dela. š?le v Taboru smo se prvič ustavili. Saj Tabor poznate, če ne drugače, vsaj iz zgodovine, iz tiste dobe, ko je bil središče husitskega gibanja. Kosili smo v Budejovicah, spet sprejeti tako, kakor morejo biti sprejeti samo bratje. Potem dalje proti meji! Pri Dolnjem Dvofiš-tu simo prišli do meje. Okolica je tam prccej nemška. Vidijo se sledovi močnega narodnostnega boja. Zelo prijazno so nas sprejeli češkoslovaški vojaki, ki straži jo mejo. Nanosi li So nam v avtobus piva, da so ga nelcaterl prinesli še domov. Tam pri meji smo še opazili španske jezdece, spomin na preteče dni v maju. Prišli smo v novo državo. Linz smo si samo malo ogledali. Naša pot j? bila še dolga. ' Mnogim se je mudilo v službo ali pa kam drugam. Potem se je vila pot dalje pro'-.i Salzburgu, kier je bilo določeno ,da bomo spali. Salzburg je še zmerom lep, čeprav ne več toliko tope] kakor nekoč. Tn še eno napako ima. Hudo dirag je. Vidi se, da ga obiskujejo mnogi tujci iz bogatih držav. Zvečer smo si ogledali nekaj znamenitosti: slavno Petrovo klet v samostanu, razsvetljeni vodnjak s krasnimi kipi. potem pa smo se potikali po ulicah, dokler nismo utrujeni odšli v hotele. Drugo jutro smo obiskali še ostale znamenitosti, ki so pri dnevu lepše kakor ponoči, opoldne pa nas je »Putriikov« avtobus odpeljal dalje proti Grossgiocknerju. Pot do te gore je eno izmed tehničnih čudes. Stala je ogromne milijone in drži skozi najlepše predele Salzburške prav na ledenik Grossglocknerja, Zgradili so jlo v dobi najhujše gospodarske krize. Strmo se vije v navoji po gorskih pobočjih čez sedla, skozi predore, in se konča ob ledeniku z veliko teraso. Ob strani gorsko cvetje, vOe skoraj do višine 2500 m. Mnogi so se nad cesto navduševali. Morda ne Po pravici. Nekaterim se zdi profanacija vseh priroeteih lepot. Lepota gora je vendar plačilo za tiste ,ki morajo preizkusiti svojo moč, da pridejo do nje, ne pa plačilo za tiste, ki sedejo v svoj0 limuzino in s cigaro v ustih občudujejo delo prirode, ki je lepše od vse tehnike. Znočilo se je že, ko smo prišli v Heiligenblut. Majhen kraj v globoki dolini, v marsičem podoben naši Solčavi, toda že ves poln hotelov in vil ter strašno drag. Malo smo se okrepčali in odhiteli dalje proti Lienzu, kjer smo Oq desetih dneh spet pozdravih Dravo, ki je tu še zelo tesna. V Spittalu ob Dravi smo se spet ustavili. Izmučeni sino bili od dolge vožnje in od gorskega zraka, popili črno kajvo in potem naprej do Beljaka. Danilo se je že. ko sono se vzpenjali na strmo Podkorensko sedlo v zavesti, da smo že blizu doma in blizu — postelje. Mejne formalnosti so bile hitro opravljene. Sploh moram reči, da smo pri vračanju povsod na mejah doživljali zelo prijazne sprejeme. In ko smo se s sedla spustili v dolino, smo zagl dali spet gore, mogočne, čeprav ne tolikšne .kak^r s»mo tih gledali še malo ur prej, toda nekončno lepše, ker so pač naše. Spet smo videli naše domove, kozolce ,1 se ob travnikih. Da, še naše ptice ob meji so pele vse lepše, vse pri-jazneje kakor tuje. Svetal dan je bil že. Da!°č je vstajalo solnce in ožarjalo naše planine. Mi pa smo v hladnem jutru, zaspani, a vendar dobre volje brzeli dalje, tja dol, kjer nas jie čakala bela Ljubljana. In navdajala nas je zavest, da bilo vse to, kar smo doživeli v zadnjih dneh, nekaj lepega, nekaj takega, kar nam bo ostalo za zmerom v spominu. Boris RihteršiČ. Urejale Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Äibnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za tnseratni del te odgovoren Alojz Novak. - Vsi f Ljubljani