^mimiimiiiiimijpmjM
SLOVENIJA S J 0
' 1 = -«.0
SiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimE
=iiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
FOR A..FRER $ t,OVINIA
APRIL 17, 1982	=
The Making of History!	~
The Canadian Constitution is home at last! A proud day for S us all... We salute our Leaders and fellow Canadians on ■■ thfs historic occasion!	S
jiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiË
LETNIK XXXIII. - VOLUME XXXIII. MAJ 1982 -PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5 ŠTEV. 5. - No. 5.
H Pojavi odpora v Ljubljani in ¡¡j parole o neodvisni Sloveniji
Člani večjezikovne tiskovne ^organizacijo so 26. aprila obiskali
CONSTITUTION
Iz Slovenije
Takoj po končani prvi svetovni vojni se je Mohorjeva družba z tiskarno preselila iz Celovca najprej v Prevalje potem pa v Celje. Ko je bila končana druga svetovna vojna je Mohorjeva tiskarna zopet začela delovati v Celovcu. Delo v Celju pa se je nadaljevalo seveda v novi Slovenski republiki, ki je do tiska imela povsem drug odnos. Ves tisk je namreč moral in mora služiti novi "socialistični" družbi. Pod udar je seveda prišel verski tisk in seveda tudi založba, ki je delovala po krščanskih načelih. Mohorjeva v Celju je takorekoč preko noči prešla pod kontrolo režima, kateremu pa je seveda odgovarjalo vse do danes, da naj bi veljala Celjska še vedno kot katoliška ustanova. Vendar kot smo še posebej letos zvedeli je že recimo leta 1946/47. celjska skušala, vedno po nalogu režima, vendar formalno v imenu bojazljivih članov založbe, vplivati na Celovško mohorjevo, naj bi se ista ne obnovila odnosno naj bi vsaj uredništvo prepustila iste Celjski družbi. Ko v Celovcu tega niso sprejeli so bili seveda ožigosani z izdajalci. Pač ista taktika kot je bila uporabljena proti Dr. F. Tischlerju, kateremu so grozili celo s smrtjo. Kot vemo je režimu vsaj do neke mere uspelo upogniti koroškega narodnjaka, na koncu življenja so ga celo posilili z visokim odlikovanjem, ni se pa jim posrečilo upogniti Mohorjevo. Mohorjeva v Celju tiči zadnja leta v težavah in sicer manjka naročnikov. Zgube so tako velike, da je že vprašanjejako se režimu še splača založbo podpirati. Katoličani v Sloveniji namreč že dolgo časa odpovedujejo naročnino tako, da so število stalnih naročnikov samo lansko leto izgubili Čez tri tisoč.. (Pred prvo svetovno vojno jih je imela 100.000 in več. Prip. urednika.) Da bo kriza trajala še naprej v tej ustanovi, je za pričakovati tudi v bodoče iz razlogov: Pokrovitelj te ustanove mora biti ordinarij mariborske škofije. Kljub temu, da je to sedaj Dr. Kramberger je ostal pokrovitelj še vedno Dr. V. Grmič. V pravilih družbe je govora o delovanju v smislu "socialistične zavesti" in o "naprednem krščanskem prizadevanju". V zapisniku letošnje seje lahko tudi berete o želji predsednika verske komisije izražene ljubljanskemu nadškofu, da naj se zadeva okoli MD čim ugodneje reši. Priznati moramo, da režim niti ne skriva več da mu danes tudi MD več kot prav pride, da ta hvali "socializem" — od katerega ljudje v vsakdanjem življenju nimajo več veliko.
Zadnje dni marca je bilo zborovanje Zveze komunistov za Ljubljano in okolico, imenovano "konferenca". Ob tej priložnosti so dobili vsi navzoči delegati in komunistični gostje iz drugih krajev obširno razmoženo poročilo, ki ga je vodstvo pripravilo vnaprej in ga je baje skupno sestavilo. Poročilo je obsegalo okrog 20 tipkanih strani. Začenjalo se je seveda s hvalisanjem in češčen-jem umrlega diktatorja. Začetek poročila se je glasil:
''Naša konferenca poteka v času zaključnih priprav na IX. kongres ZKS in XII. kongres ZKJ. Medkongresno obdobje zaokrožujemo z novimi izkušnjami in spoznanji. V tem času smo morali zapolniti veliko praznino, ki je v trajajočem procesu stalnega ustvarjanja in utrjevanja družbene kohezivnosti in integracije jugoslovanskih narodov in narodnosti oz. v naši teoretični misli in praktični akciji nastala s smrtjo tovariša Tita, stratega naše revolucije in velikana mednarodnega delavskega gibanja in s smrtjo Edvarda Kardelja, človeka širokih obzorij, doslednega in vztrajnega borca za socialistično samoupravljanje. Obema so delovni ljudje, vsi prebivalci našega mesta globoko prizadeti, toda dostojno ponosni na njuno delo izrazili ob .poslednjem slovesu čast in spoštovanje. V nesmrtni spomin na Edvarda Kardelja — Krištofa stoji na trgu revolucije umetnina, ki je dostojna njegovega dela. Trajno obeležje bo Ljubljana dala tudi svojemu prvemu častnemu občanu Josipu Brozu-Titu."
Že samo ta začetni odstavek ima toliko pravopisnih napak, manjkajo zlasti vejice, in je tako poln odurne retorike, da je za količkaj kritičnega in izobraženega bralca skoro neprebavljiv. Vendar je podučem. Predvsem pO tem, ker nam kaže, na kako nizki intelektualni ravni so ljudje, ki vodijo Zvezo komunistov v slovenskem glavnem mestu,tako da ne obvladajo niti slovenske slovnice in slovenskega jezika.Kaj se npr. pravi	"zaokroževati
medkongresno obdobje"? Pisec ali pisci so verjetno hoteli zapisati "zaključujemo", pa jim ni prišla na misel prava beseda in so zapisali kar nekaj približnega: "zaokrožujemo". Namesto slovenske besede spomenik so uporabili srbsko besedo "obeležje"; v slovenščini se doslej ni uporabljala v pomenu "spomenik", ampak samo v smislu "zabeležiti".
Toda pustimo jezikovne hibe poročila, saj je jasno, da kdor ne misli in ne čuti slovensko, tudi ne more in ne zna svojih misli povedati v dobri slovenščini. Kako pa mislijo ti ljudje, pa razodevajo besede o "veliki praznini, ki je v trajajočem procesu stalnega ustvarjanja in utrjevanja družbene kohezivnosti in integracije jugoslovanskih narodov in narodnosti oz. v naši teoretični misli in praktični akciji nastala s smrtjo tovariša Tita . . .". Človeku se zdi, da bere kak proglas i .i časa diktature kralja Aleksandra z njegovim pro-
gramom "integralnega jugoslovanstva". Samo ljudje, ki ne poznajo niti .zgodovine jugoslovanske države med obema svetovnima vojnama, lahko tako govorijo. Ce bi jo poznali, bi vedeli, kam je pripeljalo čvekanje o "integraciji jugoslovanskih narodov in narodnosti" in kam lahko spet pripelje.
Zanimivo je tudi, da gre mitiziranje Josipa Broza že tako daleč, da so ga napravili kar za "velikana mednarodnega delavskega gibanja", čeprav ni opravljal nobene funkcije v "mednarodnem delavskem gibanju", ampak je bil enostavno samo agent sovjetske politične policije in Stalinov zaupnik — v jugoslovanski partiji pred vojno in med vojno, vse do leta 1948. V primerjavi z Brozom se spominjajo Kardelja z dokaj bledimi frazami.
Toda tisto, zaradi česar se splača opozoriti v "Slovenski državi" na to poročilo s konference ljubljanskih komunistov, je nekje drugje, namreč na 5. strani. Tam piše "o posameznih primerih delovanja odkritih in prikritih nasprotnikov socialističnega samoupravljanja, ki so se kazali v: omalovaževanju samoupravne socialistične prakse, njenih vrednot, delavskega razreda in vodilne vloge Zveze komunistov; žigosanju za birokrate in staliniste tistih, ki so nastopali proti anarhoidnemu obnašanju ter raznim oblikam destruktivnega delovanja; favoriziranju v javnosti zagovornikov idej buržuaznega pluralizma; širjenju raznih parol o 'neodvisni in svobodni Sloveniji' in podobnih nacionalističnih pa tudi psevdosocialnističnih in radikalističnih gesel in znakov na javnih mestih; pripisovanju določenih slabosti in negativnih pojavov samoupravnemu sistemu in Zvezi komunistov kot celoti."
To potrjuje vesti, da so se pojavili napisi za neodvisno Slovenijo npr. tudi na ljubljanski univerzi in da krožijo take in podobne, pa tudi hudo kritične parole tudi med komunisti samimi in celo med komunističnimi funkcionarji. Nekateri izmed njih ne prikrivajo v zaupnem krogu tudi nekomunističnih prijateljev in znancev, da ne vidijo več izhoda iz krize sedanjega sistema in da je edina rešitev v neodvisni Sloveniji. O ^era, kakšna naj bi bila ta navznoter, seveda ne govorijo, a dajo razumeti, da naj bi bila bolj demokratična, bolj pluralistična in gospodarsko bolj učinkovita, kakor je Jugoslavija. Nedvomno pa so mnogi prišli do takih spoznanj tudi iz skrbi za usodo slovenskega naroda v Jugoslaviji, spričo teorije in prakse "integracije jugoslovanskih narodov in narodnosti".
To poročilo s konference ljubljanskih komunistov pa tudi potrjuje sicer že znano resnico, da je neodvisna in demokratična slovenska država edina resna alternativa za sedanje stanje in da bo v boju proti komunističnemu totalitarizmu in srbski hegemoniji povsem odpovedali razni "programi" o enotni jugoslovanski državi in federaciji, pa tudi "konfederaciji".
M.
iTlTiTvTiTvTvTiTkT^ t
\
Ryerson Polytechnical Institute. J
Je to šola, ki nudi vsemogoče^ faze višje izobrazbe in šteje več S kot pol vseh študentov med narod-' nosti, ki niso angleškega ali fran- ^ coskega izvira.
Uredniki in novinarji tako ime- \ novanega etničnega tiska, so bili ' gosti več kot pol dneva ie šole in ^ njenega novega predsednika g. ^ Briana Segal.
Ogledali so predvsem oddelke, ^ na katerih se dijaki izpopolnjujejo ^ in izobražujejo na treh področjih ^ in sicer: tiskovno novinarstvo, ^ delo pri listu, novinarstvo in ^ napovedovanje ter izdelava pro- ^ gramov na radio in na televiziji. !
Po ogledu šole, je predsednik * iste vse pozdravil,, odgovoril pa ^ mu je in se zahvalil za gostolubje ^ predsednik	novinarske^
organizacije naš urednik! Za za-1 ključek so vse goste pogostili s k kosilom.	v

Ministerski predsednik Trudeau je nazdravil novi ustavi in kraljica je sprejela nazdravje. Ph°'° S - ■■
Važen moment v zgodovini nove Kanade. Ministerski predsednik P.E. Trudeau prisostvuje kraljičinemu podpisu dolgo pričakovane nove kanadske ustave.
Z leve na desno: predsednik Etnične tiskovne zveze in naš urednik V. Mauko, predsednik Ryersona dr. Brian Segal ter aktivist etničnih novinarjev Belorus g. M. Ziniak. V ozadju g. Durovič, ravnatelj srbske radijske ure na postaji CHIN (Foto: V.Ke)
S • Okrožnico papeža Janeza " Pavla II O človeškem delu so iz-^ dali v slovenskem prevodu kot
številko 13 v zbirki "Cerkveni ^ dokumenti". Knjižica ima poleg | kratkega uvoda še prevod komen-

tarja znanega nemškega jezuita Oswalda von Nell-Breuninga. Knjižica stane 50 dinarjev in se naroča pri Družini (Cankarjevo nabrežje 3/1 61000 Ljubljana).
We quote . . .
Daily Telegraph 7.3.1982.
Victims of Yalta remembered at la^t
AFTER FOUR YEARS of "constant battle," the push of a button in a square opposite the V and A today will mark the fruition of the all-party campaign to provide a memorial to the Victims of Yalta — those prisoners of war and civilians forcibly repatriated to the Soviet Union between 1944 and 1947.
"I thought we'd never get there," says Sir Bernard Braine, Tory MP for Essex (S.E.) and chairman of the memorial appeal committee. " For instance, once we'd found the site (on the north side of Thurloe Square) the Foreign Office deliberately sat on the approval for three or four months."
However, the appeal goes on. Although the original target figure of £11,000 was successfully reached —subscribers included the Prime Minister — inflation has done its worst, says Sir Bernard, " and we'd like another £10,000 or so."
Force" for tilting
The unusual monument, sculpted by Angela Conner, comprises a pool with a stone disc which tilts under pressure from water " representing massive forces," as Sir Bernard puts it.
It is partly surrounded by stone seats in a landscaped garden con taining shrubs and trees brought mainly from the west Yorkshire nurseries of one of the committee members, Lord St Oswald.
Setting the memorial in motion today is a housewife from Angus in Scotland called Zoe Palmer, who, as 11-year-old Zoe Polaoska saw her-family farm near Odessa destroyed by the Germans in 1941 and was imprisoned in both Auschwitz and Dachau.
At the end of 1944 she escaped in a bombing raid, fled to northern Italy, re-crossed the Alps -on foot and reached the Cossacks who had surrendered to British forces in Austria and were about to be repatriated. By what Sir Bernard describes as " yet another miracle," she escaped their fate too.
KONČNO SPOMENIK YALTSKIM ŽRTVAM . . .
THE TIMES SATURDAY MARCH 6 1982
Angela Conner, the sculptor (left), supervising preparations for the dedication today of the Yalta Victims Memorial, constructed by her, in Thurjoe Square, London, to the people forcibly repatriated to the Soviet Union and Yugoslavia
between 1944 and 1947.	____

(
slovenska
Spor med Anglijo in Argentino za Falklandske otoke.
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates
$12.00 per year $1.00 single issue. Advertising 1 column x 1" $4.20
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Ave.. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu
I Letna narofnina znaša: Za ZDA in Kanado $12-, za Argentino 750,- pezov, za Brasilijo 180, kruzeirov, za Anglijo 60, šilingov, za Avstrijo 160 šilingov, za Avstralijo ' 10 -avstr £ za Italijo in Trst 2400, lir, za Francijo 1800, frankov. | Za podpisane flanke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala | skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Cena za letalsko pošto po predhodnem dogovoru.
! Predsednik Argentinske vlade general L. Galtieri govori v Buenos Airesu.
			...... ~ ,		
h	l ('argentina	FALKLAND ■SUNOS	A TL ANTIC	OCEAN	
PACIFIC	çxj CHILE	Port Stanley	—■ >t	SOUTH GEORGIA v	
	Ibégle Channel	0 . m	500 to		SOUTH SANDWICH ISLANDS
TW£M»i>wP»ulJ Putbne					
UN
Peace Proposal
1 Immediate cessation of all hostilities	,
Withdrawal of Argentine troops
Withdrawal of British fleet
jfQ Beginning of negotiations
5 Suspension of economic sanctions against Argentina
6"Transitory measures'" by the United Nations
•The sending of a UN administrator to govern the South Atlantic islands during negotiations '
T0R0NT0 5
♦ Slovenski Toronto je zopet doživel lepo *	kulturne
prireditev naših pevcev. Pevski zbor FANTJE NA VASI, ki letos slavi petletnico svojega obstoja, je priredil pomladanski koncert. Gospod Lojze Rigler je v imenu zbora pozdravil vse prisotne udeležence, ki jih je bilo dobrih 400 po številu. Med občinstvom so bili mnogi Slovenci izven Toronta in celo zastopnik slovenskih fantov iz Clevelanda. Gospodična M. Bahič je povezovala ves spored, ki je poleg tradicionalnega zborovskega petja vseboval tudi tri pesmi z spremljavo instrumentalne glasbe in nekaj pevskih prizorčkov. Odgovarjajoč naslovu je bila prva pesem namenjena pomladi, ne gledfe na ravno naletajoči sneg zunaj dvorane. Trinajst pevcev s pevovodjem g. J. Križmanom je nudilo občinstvu velik kulturni užitek, katerega si ljudje, sodeč po število in pozornosti med sporedom, pač še želijo. Po „poplavi" manj zahtevne ' kulture zabavnih ansamblov, je to dober znak za dostopnost slovenskih izseljencev do višje in bolj zahtevne glasbene kulture. Kvaliteta pevcev je bila izvrstna in vsekakor presega že amaterski nivo takih lokalnih zborov. Po koncertu je bil organiziran prijeten večer s prigrizkom in barom, tako, da so se ljudje mogli v miru pogovoriti z znanci. Naše dame so imele veliko povodov za pogovor, saj so udeleženke imele toliko lepih oblek, pričesk in nakita.
POROČEVALEC
Cleveland 5
•	Verniki pri Sv. Vidu so se na
Veliko noč zares lepo pripravili. Tisti, ki niso hodili k slovenskemu misijonu, ki ga je vodil dr. Janez Jenko iz Rakovnika pri Ljubljani, pa so obiskovali petdnevno angleško obnovo, ki sta jo vodila dva patra redemptorista iz Chicaga.
•	V torek pred Veliko nočjo nas je presenetil snežni vihar, ki je nametal 11 in pol inčev snega na mesto. Prav nič pomladno ni izgledalo. V mestu je bilo vse zaprto, - saj nisi mogel na cesto. Velika noč je bila mrzla, sneg vse naokoli, a ljudje so vseeno občutili veselje Vstajenja in napolnili naše slovenske cerkve. Posebno lepo je bilo Vstajenje v nedeljo zjutraj pri Sv. Vidu.
•	V torek 13. aprila pa je
presenetila in razveselila Slovence v Clevelandu novica, da je bil slovenski duhovnik dr. Edvard Pevec imenovan za pomožnega elevelandskega škofa.
na Neff Rd. Stanje se mu le počasi zboljšuje. Znanci, pišite mu kaj; -vaše pismo ali kartica ga bo zares razveselila.
ChicagoS
• K "letnemu poročilu" župnije sv. Štefana v Chicago.
Sestanek med Metro- STorontska metropolska policija politan Policijo in : člani Ontarijske = 'Etnične tiskovne zveze
m
Dne 14. aprila letos je bil S uspešni sestanek, ki ga omenja ■ naslov v Westin hotelu (preje ; Hotel Toronto, kjer je bila pred S leti slovenska slovesnost pod S oktober) 5
V nedeljo 3. februarja nam je naš župnik p.dr. Vendelin Špendov podal letno farno poročilo. Kot je bilo že večkrat zapisano,so ta letna poročila nekako zrcalo
naslovom 60/30 za 29 Člani etnične tiskovne zveze in etnični novinarji so dobili prepotrebne informacije o važnem delu, ki ga pri torontski
metropolski polociji opravlja od- S nujne potrebe. Je to 911 in če jo kličeš preko plačujočega aparata delek s številko 911 - za hitre S morate klicati za poirioč policije, duhovnega življenja v fari, kakor | potrebe, „Public Relation" od- S ali za slučaj požara ali za poklic
rešilnega avtomobila, je vse to
POLICIJA - POŽAR — REŠILNI AUTO
V zadnjem času smo dobili novo združeno z različnimi prednostmi, „emergency" številko, za slučaj katere glavna je ta, de čeprav
tudi v koliko se farani zavedajo svojih dolžnosti do fare in koliko jo finančno podpirajo.
Tako je bilo v letu >981 v fari 12 krstov, prvih obhajil 28, porok 8 in 22 pogrebov. Skupnih dohodkov, cerkev in šola je bilo lansko leto $258.504.05 skupnih izdatkov pa je bilo $279.166.18. Voditi faro v času inflacije, ko se vse draži ni lahko, tako je imela fara lansko leto še nekaj primanklaja. Vzroki velikih stroškov so bila obnovitvena dela na cerkvi in drugih cerkvenih
delek, ki opravlja vsemogoča opravila in posebnost „Etnična skupina", katere člani med seboj obvladajo čez 80 jezikov in narečij. Po zanimivem razgovoru, v katerem je sodelovalo 11 policij-| skih predstavnikov — v imenu etnične tiskovne zveze je govoril dr. J. Kirschbaum, predsednik kanadske etnične tiskovne federacije, se je razvila Živahna debata, ki je odkrila vsemogoče „novosti" za katere udeleženci niso imeli popreje pravilne
stavbah, posebno cerkev in žup- |predstave. Ves „Panel"-razgovor
nišče sta že stari (cerkev zidana leta 1904), stara je tudi sesterska hiša. Vse te stavbe potrebujejo dosti popravil.
Tako je bilo lansko leto poleg rednega vzdrževanja službe božje, šole in drugih stavb urejeno zvonenje (uredil Anton Gaber za božji Ion), nabavljeni novi mašni plašči za praznike in slovesne prilike (dar oltarnega društva mater), preurejeno pročelje cerkve nad glavnimi vrati. Za božič je cerkev dobila nove luči, nove lestence ki lepo osvetlijo celo cerkev. Popravljene in izboljšane so bile peči in kurilne naprave za cerkev, šolo in cerkveno dvorano. Obnovitvena dela so bila izvršena tudi v konventu kjer živijo naše sestre učiteljice, namestili so nova okna ter prenovili notranje prostore, nameščen je bil tudi alarm. Delno je bilo obnovljeno tudi župnišče in šola kjer je bilo precej potrebe za takojšnjo obnovo.
Pri vseh teh obnovitvenih
delih,ki so bila nujna,so se nabrali *
izredni stroški in je bilo potrebno, kljub radodarnosti župljanov poseči v župnijski fond pri škofiji, kjer je shranjen denar za deževne dneve župnije.
Veliko finančno breme za faro je farna šola za katero izdatke veliko krije dohodek od tedenske igre Bingo za kar skrbijo možje iz "Senior Men Cluba" pri župniji. Dohodki od te igre so lansko leto prispevali za šolo čez 83.000 dolarjev. Delo pri cerkvi in drugih zradbah so v glavnem opravljali rojaki, pri čemer so pokazali skrb in požrtvovalnost s hitrim in solidnim delom in z velikim popustom.
Za letošnje leto je v načrtu notranja obnova cerkve, ki ji bo nujno sledila zunanja. Notranja
je uspešno vodil predsednik organizacije in urednik našega lista V. Mauko.
, Od 10—15. maja letos boj takoimenovani „Canadian police; Week" z zanimivo razstavo v; Yorkdale Shopping centru inï posebno slovesnostjo 10. maja ob S 3.30 popoldne v mestni hiši v 5 Willowdale 5100 Yonge St. Vse; policijske postaje pa bodo imele 5 „open house" in vabijo občinstva. S da obiščejo iste, da vidijo delo torontske policije. Ali se boš tudi okorajžil in obiskal eno? Za podrobne informacije kličite informacijski urad: 967-2481. (Staff inspeetor Wm. H. Kerr — Information services)
za poklic številke 911 ne potrebuješ 251. Zato vedno v slučaju potrebe, kliči to številko. Zelo ti bo pomagano, tudi, če ne govoriš angleško.
Isto številko (911) lahko že kličeš tudi v drugih okrožjih kot so:
1.)	The Hamilton—Wentworth region,
2.)	Mesto London,
3.)	The Regional Municipality of Waterloo in
4.)	Mestece Kapuskasing. ................................
Kanada ima
Letter to the Editor Toronto Star 1 Yonge St.
Toronto, Ont.	April 4,1982
Re: April 3 Star Edition article in travel section about BLED alpine village in Yugoslavia.
In Bled people do speak Slovenian and not Serbo-Croatian. Both languages are as different as Italian and French. Also there are no pilgrimages organized to the Bled island and to the church on it since this church as many others are closed for religious cult by order of the regime.
cc: Mr. V. Mauko,	Peter Urbane
Ethnical press ass.
(Pripis urednika: Gornje pismo je poslal na uredništvo Toronto Stara gf P. Urbane, ker je članek o Bledu trdil absurdnost, ki jo g. Ur-bančevo pismo omenja. Za tak potreben odgovor resnice naše častitke.)
12 miljonov beguncev
UNHCR OKROG SVETA
KDO IVAM JE ZAIMMVII KOHUTAIV?
BUENOS AIRES
M*rff-April 19S2 1
24. miljonov prebivalcev
Lani 3. junija so nas našteli 24,105,163. Od teh jih je živelo v: Ontario: 8,551.733 Quebec: 6,377.518 Britanska Kolumbia: 2,716.301 Alberta: 2,207.856 Manitoba: 1,017.323 Saskatchewan: 957.026 I Nova Škotska: 837,789 | New Brunswick: 688.926
Zloglasni rdeči kolovodja, španski borec, pozneje načelnik. Glavnega štaba slovenskih partizanov v letih komunistične revo-1 iucije prav v času tuje okupacije in po dokopanju do oblasti1 režimov predstavnik v mednarodnih forumih, kjer so krojilii naše- nove meje, Aleš Bebler v knjigi svojih spominov^ „čez drn in strn" (Izdala in založila Lipa, Tisk ČGP Delo Ljubljana, 1981, str. 328) med prenekaterimi dogodki, ki bodo lahko odprli oči marsikomu, na str. 175 isl. pripove-i
I duje:
/
Ko je bila konferenca (o vprašanju naših meja /. Avstrijo leta 1948) ^končana, sem dobil iz Beograda navodilo, naj ostanem v Londonu, v stiku tz zahodnimi diplomati ter s sovjetskim ambasadorjem Gusevom. Naj sledim jdogodkom.
Da bi storil, kar sem mogel, sem obiskal takratnega angleškega zuna bnjega ministra Ernesta Bevina, laburista, ki je bil z nami dokaj prijazen, sSprejel me je v zunanjem ministrstvu pozno zvečer, mislim, da okrog desete, F ure. Poznal sem ga že iz Združenih narodov. Poleg njega je bil v sobi neki [meni neznan človek, ki ga je minister predstavil kot profesorja. V razgovoru, ki se je kaj hitro razvil, se je pokazalo, da je Bevin povabil profesorja Sna razgovor zato, ker je bil strokovnjak za koroško vprašanje.
Bevin je začel razgovor odkrito, rekoč da ve, kaj želim. Rad da bi mi Vpojasnil jugoslovansko stališče o avstrijsko-jugoslovanski meji. Pripravljen ^je poslušati.
Kar najbolj zgoščeno sem mu razložil naše argumente. Bevin me je [od čas^ do časa prekinjal in vpraševal, če je zgodovinsko točno, kar trdim.
• Profesor je vsakokrat pritrdil. Govoril sem oprezno, navajal sem samo ugo-ftovljena dejstva, brez vsakih fantaziranj.
Ko sem končal, mi je Bevin pogledal globoko v oči in rekel, da bo z ' menoj govoril kot s prijateljem, ne da bi kaj prikril. Rekel je približno > takole:
Dejstva govore za vas. Tuda nečesa se nismo dotaknili. Mislim na f sedanji mednarodni položaj. V tem pogledu je Jugoslavija na napačni strani, i Mi, Angleži, moramo v teb stvareh misliti na vojaško plat zadeve. Tudi avstrijsko-jugoslovanska meja ima svojo vojaško plat. In ker v vas nimamo več zaupanja, moramo misliti o- tej meji po vojaško. Najboljša meja je 'gorovje. Zato smo proti vsaki spremembi. Žal mi je; nič boljšega vam nt | morem povedati.
Newfoundland: 561.9% Prince Edward Island: 121.328
ter Northwest Territories: 44.684 in v Yukonu: 22.684.
Del diskutantov na sestanku med predstavniki Torontske policije in Etnične tiskovne zveze v Ontario. Na desni vodja razgovora naš urednik V. Mauko.
Skof Pevec je bil štiri leta župnik °b"°va se ie že Pričela- stene kier
se je krušil omet so že znova
ometana, sledi barvanje in umetnostni okras hiše božje. Predvideno je, da bo to delo opravljeno letošnje poletje.
Žu pnik je pri podajanju letnega poročila poudaril, da je veliko župljanov na skromnem mesečnem dohodku "fixed income", ki ne morejo veliko
pri Sv. Vidu. Bil je zelo priljubljen pri vernikih. To je prvič v zgodovini Clevelanda, da imamo slovenskega škofa. Dr. Pevec je bil rojen v Clevelandu in to v St. Clairski naselbini. Posvečen bo 2. julija.
• Dr. Felicijan se sedaj nahaja
v Slovenskem starostnem domu
darovati. V glavnem so župljani dobri darovalci, nekateri izredno dobri, nekateri, ki ne morejo darovati kolikor bi radi, pa nadomestijo to na drug način, predvsem z delom okrog šole in dvoran.
Da se vsaj delno krijejo stroški teh izrednih popravil je fara meseca februarja poslala vsem faranom posebne srečke. Žrebanje teh srečk je bilo 7. marca ob priliki farnega banketa v cerkveni dvorani. Velika udeležba faranov na banketu je dokaz, da farani ljubijo svojo faro. G. župnik p. Vendelin je to nedeljo v svoji zahvali povedal, da je bil odziv faranov pri nakupu srečk zelo velik. V zvezi s tem žrebanjem moram omeniti, da je glavni dobitek dobila žena našega naročnika Frank Martinčiča ga. Frances Martinčič, dobra faranka in cerkvena pevka pri sv. Štefanu. Naše čestitke!
Božja služba je ob nedeljah in praznikih pri sv. Štefanu zelo slovesna, posebno moram omeniti naš cerkveni pevski zbor ki prepeva pri glavni slovenski maši pod vodstvom Janeza Arkota. Naj bodo te vrstice napisane v priznanje našim pevcem in pevkam ki se vsako nedeljo in ob vsakem vremenu pripeljejo večinoam iz
predmestij do farne cerkve. Pri prvi mašijki je v glavnem sloven-ska^prepeva Pepca Mokorel, za angleške maše	pri eni
otroški pevski zbor pod vodstvom s. Cynthye, pri drugi pa prepeva dekliški zbor pod vodstvom organistinje Patty Zubek ki orgla tudi pri vseh drugih mašah. Lepo petje tudi vabi ljudi v cerkev in daje pobude za versko življenje.
Naši cerkveni pevci so tudi člani pevskega zbora "Slovenska pesem" ki je nastopil v soboto zvečer 24. aprila v uspešnim koncertom slovenskih pesmi v veliki svetoštefanski dvorani na 22. Pl. v Chicago. Pokojni pater Kazimir Zakrajšek je v spominski knjigi.ki jo je izdal ob 25 letnici fare sv. Štefana tudi objavil eno pesmico katere zadnja kitica se glasi: "O da bi bilo petja slovenskega in cvetja tu še na stoletja" Našo naročnico ga. Fani Humar iz Riverside III. je obiskal ta mesec brat Štefan Kvas in njegova hčerka Daniela iz Erlangena, zapadna Nemčija. Upamo da da sta se dobro počutila med nami ter odnesla lepe spomine na obisk v Ameriki.
Ludvik Jelene
Ontario's Fish Testing Program
Ontario je poznan po svojem ribolovu. Ontarijska vlada stalno pregleduje to važno naravno dobrino s stalnim raziskovanjem istih in njih načrtnim pregledovanjem. Pregledi so bili izvedeni do sedaj v 1.102 jezerah in rekah. •
Izsledki so tiskani v posebnih navodilih:
GUIDE TO EATING GUIDE TO EATING ONTARIO SPORT FISH ONTARIO SPORT FISH
Northern Ontario, Lake Superior,	Southern Ontario and
Lake Huron	the Great Lakes.
SEDAJ NA RAZPOLAGO ZA LETO 1982.
Dobite lahko vašo brezplačno brošuro v najbližjem uradu od:
THE ONTARIO MINISTRY OF THE ENVIRONMENT . THE ONTARIO MINISTRY OF NATURAL RESOURCES THE ONTARIO MINISTRY OF NORTHERN AFFAIRS
Brošure bodo na razpolago junija tudi v Brewers' Retail Stores počitniških okrožjih in V trgovinah LCBO
Ministry of the Environment
Hcyi KoithC Norton, O C , Minister
OntaVio
Ministry of Natural Resources
Hon Alan W Pope, Minister
vwwwwww^^
--II"
.-. . ODLOČNO ZAČRTANA SLOVENSKA POT . . .
OB ŠTIRIDESETLETNICI SMRTI UNIVERZITETNEGA PROFESORJA DR. LAMBERTA EHRLICHA
"ZALIV" - TRST
+ Univ. prof. DR. EHRUCH IAMBERT
' rojen 18. sept. 1878 v Žabnici pod S«. Viiarjami kot sin trdnega koroškega kmeta. Gimnazijo I je dovriil v Celovcu, bogoslovje pa v jezuitskem zavodu „Canisianum" v Inomostu. Ka-| plan v Beljaku, v Celovcu, slednjič do I. 1919 škofijski tajnik v Celovcu. Na mirovni konle-I renči v Parizu je bil slovenski zastopnik za ' Koroško. Svoje znanje je izpopolnjeval na univerzah v Solnogradu. Rimu. Parizu in Ox-I tordu. Z ustanovitvijo univerze v ljubljeni je zasedel stolico za etnologijo in primerjalno | verosiovje; na tem polju je bil mednarodno priznan strokovnjak, član mnogih mednarod-, nth znanstvenih družb. Mož svetovnega ob-' zorja, katoliški duhovnik po Srcu Jezusovem, kristalno čist Slovenec, oče in dobrotnik slovenskega katoliškega dijaštva, vojvoda v desetletnem, vztrajnem boju slovenskega na* roda s protinarodnim, brezverskim komunizmom. Padel s(edi najtežjega boja, 2ó. maja 1942 ob 8 zjutraj v Streliški ulici v Ljubljani. — Telo je pred kroglami iz revolverja klonilo, duh pa se je kot zmagovalec dvignil k Stvarniku.
Za lažje razumévnjé ódmak-njenih dododkov je večkrat potreben zgodovinsko-politični scenarij. Tokrat bodo zadostovali naslednji datumi:
25. marca 1941. leta je kraljeva Jugo-Slavija podpisala prijateljsko pogodbo s Hitlerjevo Nemčijo.
27. marca 1941. leta Simovičev udar, prevrat in preklic pred par | dnevi podpisane pogodbe, številne demonstracije z vpitjem: "Bolje rat nego pakt!" Dogodki so se mrzlično zaostrovali in vodili v končni spopad.
6. aprila 1941. leta. Cvetna nedelja. Šesta ura zjutraj. Nacistična Nemčija je napadla IJugo-Slavijo. Bombardinarju Belgrada je sledil preplah, poraz in razpad legendarne jugoslovanske vojske.
Že nekaj dni pred nemškim napadom na Jugo-Slavijo so poklicali univerzitetnega pro-| fesorja dr. Lambería Ehrlicha, edinega po prvi svet.ovni vojni na mirovni konferenci v Parizu priznanega slovenskega strokovnjaka za obmejna slovenska vprašanja, da pride takoj v Beograd, ker vsled napetega stanja nihšče ni vedel, kaj vse se lahko I zgodi jutri. Ta odločitev zavzetnih je bila bistroumna, saj so mu že čez nekaj dni po puču taisti krogi naročili, da se pridruži umikajoči kraljevi vladi z vsemi potrebnimi dokazili, ki jih je imel s seboj in se z njo vred umakne v tujino. Glav-ino zaslugo za to pametno potezo ima pokojni slovenski minister dr. Franc Kulovec.
Zgodilo pa se je, da so v letalih na zasilnem vojaškem letališču blizu Nikšiča imele prednost postrežnice in prijateljice srbskih ministrov, bojda celo psi, ni pa | bi lo prostora za uradno poklicanega slovenskega strokovnjaka dr. L. Ehrlicha in njegovo spremstvo. Ob tej priliki tudi omenim, da se pokojni dr. Miha Krek ni strinjal z dr. Kulovčevo odločitvijo in da ga je posledično dr. L. Ehrlichova navzočnost spravila v slabo voljo. Morda je bila Krekova slaba volja vzrok za pomanjkanje prostora v letalih za slovenkega izvedenca dr. L. Ehrlicha in njegovo spremstvo? Morda, pravim, in kritični zgodovinar bo tudi to možnost vzel | v pretres in temeljito preučil vse okolnosti.
Ostala je še ena pot: umakniti se s podmornico. Vendar je tudi to poslednje upanje, ki ga je dr. L. Ehrlichu in njegovemu spremstvu dal tajnik britanske ambasade Mr. Grey, zaradi blokade laškega ladjevja in posledično pretrganih zvez, razblinilo v nič. Umik se je ponesrečil. Na Ehrlichovem obrazu ni bilo opaziti užaljenosti, zagrenjenosti in iz njegovih ust ne slišati godrnjanja in pritožbe. Nekaj takega zmore le človek, ki | je popolnoma vdan v božjo voljo in to v pravem pomenu besede velja za pokojnega profesorja dr. L. Ehrlicha.
Zgodovinsko dejstvo je, da je pokojni profesor dr. L.Ehrlich po vrnitvi v Ljubljano meseca maja .1941. leta predložil takratnemu I slovenskemu političnemu vodstvu I načrt, narodno-politični program,
»KER JE Bil BOGU VSEČ IN JE ŽIVEL , SREDI GREŠNIKOV. GA JE VZEL UM Ril PRAVIČNI PA OBSOJA ŽIVE HUDOB| NEŽE. KONEC MODREGA VIDIJO SICER | PA NE RAZUMEJO ZAKAJ GA JE| GOSPOD VZEL V SVOJE VARSTVol VIDIJO IN ZANIČUJEJO NJEGOVO' SMRT. BOG JIH BO PA ZASMEHOVAL' RAZDROBIL BO TE N A PI H N J EN CE, DA BODO BREZ GLASU IN JIH BO IZ RUVAL IZ TEMELJEV IN POPOLNOMA, BODO BREZ TOLAŽBE. VZDIHOVALI. BODO IN NJIHOV SPOMIN BO PRESELi K OBRAČUNU SVOJIH GREHOV SODOJ PRIŠLI VSI PREPLAŠENI IN NJIHOVE! HUDOBIJE JIH BODO OČITNO TOŽILE | TEDAJ BODO STALI PRAVIČNI Z( VELIKO SRČNOSTJO PRED ONIMI! KI SO JIH STISKALI IN ZANIČEVALI ' NJIHOV TRUD.« (MODROST 4, 1 — 19)
imenovan tudi "višarska zamisel" o potrebnih ukrepih, ki so jih takrat narekovale izredne slovenske razmere, predvsem pa nepričakovana, malo slutena in zaznana, nova slovenska zgodovinska prelomnica, nova politična stvarnost povzročena z razpadom kraljevine Jugoslavije, delitvijo slovenske zemlje s trojno sovražno zasedbo in pa protinarodnim, izdajalskim rovarjanjem slovenskih komunistov.
Ehrlichova "višarska zamisel" je med drugim vsebovala ilegalno, široko zasnovano slovensko narodno vlado, ki naj bi vzpostavila zveze z zapadnimi demokratičnimi zavezniki, organiziranje ilegalnih oddelkov slovenske narodne vojske in organizirana pomoč trpečemu slovenskemu narodu.
Ta skrbno pripravljena in iz ljubezni do trpečega slovenskega naroda narekovana Ehrlichova "višarska zamisel" pa na veliko, morda nepopravljivo,škodo ni bila sprejeta. Verjetno je bila za takratne slovenske politične voditelje preveč radikalna, korenita, ker je terjala opustitev izhojene slovenske hlapčevske poti in se odločiti za samostojno slovensko narodno življenje, slovensko državo.
Razumeli in hkrati zbali pa so se je maloštevilni, dobro organizirani slovenski komunisti, ki so takrat že od podpisa prijateljske pogodbe med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo 1939. leta dalje, odkrito sodelovali z nacistično Nemčijo in s tem izdajalskim ravnanjem skrbno pripravljali "ugodne pogoje", zmešnjavo in strah, za izvedbo po kominterni inscenirane komunistične neosvobodilne revolucije.
Pokojni profesor dr. L. Ehrlich je s svojo "višarsko zamislijo" prehitel slovenske komuniste. Slovenski komunisti so prav zaradi tega dejstva videli v pokojnem profesorju dr. L. Ehrlichu največjo oviro, resnega tekmeca, ki ga je treba za vsako ceno odstraniti. To se je zgodilo 26. maja 1942. leta, ko so komunisti dr. L. Ehrlicha in njegovega spremljevalca akademika fraranj "RojtCf) ustrelili pred Cirilovem domu na Streliški ulici v Ljubljani, ko se je vračal po opravljeni sveti daritvi domov na svoje stanovanje.
V Ehrlichovem umoru so v glavnem obseženi trije momenti,-ki jasno pojasnujejo demonsko komunistično sovraštvo in zaroto:
1.	Ehrlichovo znanstveno dognano idejno nasprotstvo do mednarodnega zločinskega komunizma.
2.	Ehrlichova, času primerno nakazana nova slovenska politična stvarnost in z njo nova orientacija, ki jo je narekovala slovenska zgodovinska prelomnica v drugi svetovni vojni.
3.	Uresničitev Ehrlichove "višarske zamisli" bi iztrgala slovenskim komunistom vsako legitimacijo predstavljati slovenski narod pred zunanjim svetom.
Ehrlichov umor je bil diabolično planiran ideološko-politični
zločin, ki ga imajo, kakor vse druge, na vesti slovenski komunisti.
V tej slovenski zgodovinski prelomnici v drugi svetovni vdjni | so dalje važna še naslednja omembe vredna dejstva in pogledi, ki so odločilno vplivali na Ehrlichovo slovensko narodno politično orientacijo in njegovo posledično ravnanje:
1. Pokojni profesor dr. L. Ehrlich je kot domačin, rojak, opazoval vso slovensko tragiko z višarskega zornega kota in bil prav zato veliko bolj tenkočuten za ogroženi slovenski narod, bližje realnosti slovenske politične stvarnosti in bolj dovzeten za
, Po veseli novici, da je Slovenska IJ Kulturna Akcija v Buenos Airesu zopet oživela - dolgove so v glavnem poravnali duhovniki -nas preseneča vest, da bo Zaliv takorekoč prenehal.. Vzrok niti ni v pomankanju sredstev pač pa v pomanjkanju mlajšega kadra, ki je nekako prešel na stran režimskih organizacij. Res velika škoda, da mladina ne vidi smisla v sicer materialno slabše podkovanem okolju, toda nedvomno v bolj idealnem ideološkem okolju. Mimogrede bi omenil, da je ZALIV stalno zastopal linijo neke OF, ki naj bi bila v začetku prava koalicija - in linijo medvojnega upora. Vse to so zadeve, ki spadajo v svet nerealnosti. Tudi je bil Zaliv zaprt dopisom politične opozicije, kar je seveda tudi škodilo renome-ju Zaliva in
slovensko narodno problematiko, J njegovega urednika, samostojno slovensko pot, J Zadnja številka - 3/4 1981 politično izraženo v svobodni I-prinaša članek Borisa Pahorja, slovenski državi.	I urednika o Kocbeku. BP spada
2. Sramotni beg kratkovidne in [med glavne pobornike tega pokoj-
korumpirane bivše kraljeve vlade.
3.	Razglasitev hrvatske države.
4.	Ustrahovanemu slovenskemu narodu vsiljena komunistična, neosvobodilna revolucija, v kateri so pobijali vidnejše verne in narodno zavedne Slovence.
Povojna direktna vključitev svobodne slovenske države v širšo evropsko skupnost.
Ehrlichova "višarska zamisel", ki jo je tedaj terjala nova slovenska politična stvarnost, je sicer naletela na nerazumevanje, vendar ni bila brezpomembna. Kri mučenca ni bila zaman prelita! Uresničili so jo njegovi učenci,
nega pisatelja in njegovega političnega dela. Kot premnogi, ki so se razočarali nad režimom, pač skušajo v Kocbeku najti svoje opravičiilo za njihovo sodelovanje v OF in v "uporu". Kocbeka imenuje "Veličino" v njegovem delu za slovenski družbeni razvoj in kot so-ustvarjalec sodobne slovenske zgodovine. Kocbek naj bi bil "osrednja osebnost" slovenskega osvobodilnega dela. Gornji trditvi sta seveda popolnoma brez realne ¡podlage. Ako preberemo Kocbekovo Listino in Tovarišijo človeka pretrese dejstvo, da je bil Kocbek poslušno orodje v rokah iKPS. Politično je Vidmar v
njegovi številni prijatelji, mladi | obrazih točno označil tako vlogo
slovenski dijaški rod, ki je okrepljen s prisego na Slomškovem grobu, ostal narodno zaveden in zvest slovenskim narodnim vrednotam.
Iz te "višarske zamisli" se je po njegovi smrti razvilo široko zasnovano slovensko državno gibanje, ki je danes že za vse zavedne Slovence v domovini, zamejstvu in zdomstvu vedno bolj prepričevalno, edina vseslovenska politična alternativa, rešnja pot, iz sedanje komunistične tiranije in vsestranskega srbskega izkoriščanja, zapostavljanja in raznarodovanja, v slovensko narodno svobodo kot neobhodno potrebno osnovo za mednarodno priznano slovensko državo.
V slovenski narodni zgodovini so v novejši dobi reševali sloven-.ski narod v glavnem nepolitiki, slovenski kulturni delavci, pisatelji, pesniki, umetniki, znanstveniki in duhovniki.
Priimki kot so Prešeren, Slomšek, Levstik, Jurčič, Cankar, Gregorčič, Meško, Pregelj, Velikonja,Finžgar, Beličič, Javornik,	Hartman,
Malenšek . . . Jeza ... in dolga vrsta drugih,delajo slovenskemu narodu čast in ponos, hkrati pa dajejo tudi upanje na lepšo in pravičnejšo slovensko bodočnost.
Veličina teh velikih slovenski mož in žena je ravno v tem, da so v kritičnih dobah slovenske narodne zgodovine s svojo izredno ustvarjalno izrazno silo, vrojeno intuicijo, poudarili narodno svobodo, slovenstvo; jasno, brez bojazni in obotavljanja povedali, kar so mislili, da je prav, času primerno, in ravno s tem nekako začrtali pravo pot slovenskemu narodu.
In med te za slovenski narod zaslužne može in žene upravičeno prištevamo tudi svetniško živečega duhovnika, zavednega Slovenca, znanstvenika, nepolitika, vidca, univerzitetnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha.	Luka Dolenje
nečastno in neodgovorno. BP trdi, da je Kocbek bil slovenski Saharov? Izjava Kocbeka o pobiti ¡slovenski vojski tako pozno in tako medlo ni bila vredna počenega groša. Težko si je zamisliti bolj perfidno obnašanje. Med vojno so '¡nekje v Bosni na grozen način
pobili 40 četnikov. Pustili so jih ležati na licu mesta in ko je mimo prišla angleška vojna misija v Titovi družbi, je ta dejal odgovornim: "Pa jih niste mogli pospraviti?" Približno v isto kategorijo spada Kocbek, kar se tiče njegove politične vloge in značaja.
V Zalivu je objavljeno celotno predavanje Viktor Blažiča v Dragi 1981. Predavanje zveni kot strašna obsodba nad slovensko sedajnostjo z opustošenim podeželjem in nad pokvarjenim značajem današnjega Slovenca. Na koncu predavanja, na žalost, Blažič odklanja vlogo slovenskega disidenta, ko taktizira o dolgu OF, ki izhaja iz obljub, danih v temeljnih listinah OF, - in še,, ko sanja o pluralizmu brez poolitičnih strank.
Izvrsten je članek Angela Kosmača o muslimanih v Sovjetski Zvezi, kjer povsem pravilno trdi, da so muslimanski narodi v SZ zatirani po narodnem in verskem vidiku. Se posebej pretrese opis prisilnih selitev teh narodov radi sodelovanja z Nemci.
Preseneča prispevek pismo uredniku od Jošta Žakbar-ja. Pisec je slovenski izseljenec, profesor v Nemčiji. Vsebina zadeva najbolj bolečo dobo v Sloveniji, to je revolucijo, ki pa jo očevidno pisec ni sam doživljal, pač pa je pobiral vire iz komunistične malhe in iz kroga razočaranih OF-arjev. Domobranci in vaške straže so "kolaboracionisti", ker so tolkli partizane, ti pa so bili zavezniki SZ in zapadnih zaveznikov. Ta netočna krivična označba je danes najbolj značilna iz ust bivših ofarjev. Komunisti že dolgo sem priznajo, da so se domobranci tolkli proti nji. m radi ideoloških razlogov in ne govorijo več toliko o kolaboraciji. Ce bi že bilo govora o tem kdo je pomagal Hitlerju in Musoliniju, kdo se je boril -na njihovi strani, kdo je prisegel zvestobo, - potem je nuj-
no pomisliti na Slovence v nemški in italjanski vojski, potem je nujno pomisliti na stotisoče, ki so se vpisali v nemški Kulturbund in Heimatbund (mnog1! prisiljeno) v fašistično ali nacistično stranko ali v njihove mladinske organizacije. Toda mi smo daleč od tega gornje spravljati na dan. Cas bi že bil, da se ne govori o domobrancih in vaških stražah kot kolaboracionistih ali izdajalcih, ker ravno „Ljubljanska provinca" ni dala takorekoč enega strela proti zaveznikom in ni dala niti članov fašistični ali nacistični stranki v eni ali drugi obliki. Gospod Zalgffar naivno misli, da je med revolucijo zadostovalo ne zoperstavljati se revoluciji. Naj prebere Črne bukve pa bo videl,kaj se je dogajalo do julija 1942, ko še ni padel noben strel proti revoluciji, pa je vendarle že padlo skoraj 1.500 (tisoč petsto) žrtev revolucije samo v Ljubljanski pokrajini. Mnogi pravijo naj bi se bila organizirala ilegalna grupa. Vendar, kaj pomaga iti v gozd, ako ti medtem doma "revolucija" umori stariše, sestre, brate, ženo in otroke. Zakbar, ki pravi, da odklanja diktaturo, tudi levičarsko skuša dati slovenski revoluciji aureolo osvobodilnega boja, ko že komunisti sami vsi zapovrstjo trdijo (in to vedno pogosteje, -opomba urednika) , da jim je prvi in zadnji cilj revolucija.
Z takim pisanjem pa nekako daje opravičilo za pokolj slovenske opozicije. Pisec razlikuje med "navadnim in malem domobrancu", ki ne bi smel biti likvidiran, pač pa opravičuje pokolj vodilnega kadra domobrancev - in kar direktno zaprepašča, zagovarja tudi pokolj duhovnikov. Pisec, ki je ravno tako moral iti za kosom kruha v inozemstvo trdi, da je komunistični program prinesel moderno industrijsko družbo, ali preprosto povedano ako bi zmagali dorrfJ)ranci#bi se v Ljubljani še vedno vozili s kočijami. Na zapadu je bilo po tej voj-
I
I
ni v nasprotju z trditvijo prof. Zabkarja sojeno sorazmerno malo število vojnih zločincev in izdajalcev. Številka se vrti okoli 1700 ljudi. Pri tem ne smemo pozabiti,
da je večina z. asedenih dežela v
t/
zapadni in severni Evropi imela nacistične stranke in to z dvajset in več tisoči (Holandija) članov, vsak izmed teh omenjenih narodov je dal svoj kontingent na rusko fronto (prostovoljci). Cehi so dali dve pomožni diviziji Nemcem. Srečevali smo jih leta -1944 v severni Italiji. Angleži (ki so skoraj vsi dobili po vojni za "reševanje položaja" visoka in najvišja odlikovanja. Opomba urednika) so na treh zasedenih otokih v prelivu celo predali njihove Izraelce Nemcem. In glej nihče ni veliko govoril o izda-jalstvu v teh slučajih, nihče ni likvidiral teh deset tisočev. Ko pa gre za naš narod, pa vidimo ravno v tem primeru kako člani lastnega naroda in celo inteligenca pljuje po lastnemu narodu, ki je bil toliko junaški, da se je komunizmu uprl, ne leta 1982, kot danes to doživljamo, pač pa že leta 1942.
Ob zadnji redni številki Zaliva | še sledeče. Revija je nedvomno izraz urednikovega nesebičnega, dela za slovensko identiteto na Tržaškem. Pisatelj Pahor je bil j vedno v prvih vrstah ko je šlo za ta ideal. Tekom let je BP prišel v konflikt z centralno Slovenijo, ker ni dojel bistva spremembe v Sloveniji. Nikakor ni mogel dojeti in še danes ne more dojeti, da bo KPS podpirala zamejce samo v okviru koristi za partijo. Izven tega okvira partija ne bo šla in še posebej partija ne bo podpirala zamejcev, ki jo ideološko odklanjajo; — tega BP z vso svojo udarnostjo in vstrajnostjo ne bo dosegel. Zalivu je bila tudi odprta pot, da postane nekak posredovalec med zdomstvom in zamejstvom,. To vlogo je BP na žalost odklonil in je zato pač ostal na pol pota v vlogi, ki bi jo lahko odigral.
I


Just as we can look back with pride on our past, we can now lock with pride to our future»
Canada now has its own Constitution with the traditional rights and freedoms we once took for granted*
Today we can truly say, the future belongs to us*
HThe Canadian Constitution and the Canadian Charter of Rights and Freedoms"]

• Francoski filozof Raymond Aron je zapisal o komunizmu v Sovjetski Zvezi sledeče: "Ce se merijo kreposti ekonomskega sistema po njegovi sposobnosti izpolnjevati želje prebivalstva, organizirati racionalno dodelitev sredstev in uspešno proizvajati dobrine, ki so potrebne za fizično in moralno blagostanje poedinih oseb, predstavlja sovjetsko , izkustvo najbolj spektakularno I ^ polomijo v zgodovini."	1 v
If you would like to receive more information check off the boxes below and complete the address form.
See for yourself exactly what the Constitution and the Charter of Rights and Freedoms means to you and to the future of Canada.,
□	The Canadian Constitution
□	The Canadian Constitution Highlights
□	The Constitution and You
□	The Canadian Charter of Rights and Freedoms
□	The Canadian Charter of Rights and Freedoms A Guide for Canadians
□	Please add my name to your mailing list.
Send to:
Publications Canada, Box 1986, Station B, Ottawa, K1P6G6
Name
I
Address
City
Province
CANADIAN («AKTER OF RIGHTS ANlinUHXJMS
ift mm

«žt
Postal Code
L
1+
Government of Canada
Gouvernement du Canada
Information to be supplied in: □ English □ French
Canada ! I
j
J	---^(C:ut here ;1nds,nd for mfonnatio^	^^

vVVWVVVWWWWWWVVW^^
í Kaj pišejo drugi
\	T** finnfi'i PA nnnnrnnnn nAirminl/ nAI*i
II ¡
5
Ti zapisi so dobesedeb povzetek poročil ter komentarjev iz slovenskega in tujega tiska. Iz njih je izpuščeno le, kar ne spada v okvir njihovih naslovov tukaj. Kar je v oklepajih, so pojasnila in dopolnila zbiravca teh utrinkov, potrebna za razumevanje.
dolžnost šefa pokrajinske uprave. Odgovoril sem: 'Samo pod pogo-£ jem, da mi ... ne bodo postavljali ^
o poslednjih
. . o po ^besedah
^slovenskega vojaka
S "Ura je bila natančno 14:00 (4. nacionalne zavesti." (Iz* Kseptembra 1946), ko je avtomobil generalovega zagovora predi ^pripeljal na strelišče. Ko je rdečim vojriim sodiščem v Lju-1 "general Leon Rupnik)' stopil iz bljani avgusta 1946, priobčenega v * lavtomobila, je mežikal v sončno knjigi RUPNIKOV PROCES).
j Nekaj pripomb k ] j nekemu "pismu j p uredniku"
ovir pri vračanju narodu njegove ^ nacionalne zavesti." (Izfc
ksvetlobo . . . 'Ali so mojo prošnjo
Svza pomilostitev ugodno ^rešili?' ... je vprašal navzoče ^tožilce, sodnike in zasliševalce. ^(Predsednik vojnega sodišča četr-*te jugoslovanske rdeče armade je tail bivši ljubljanski odvetnik, Kkapetan dr. Helij Modic; tožilec Skapetan dr. Viktor Damjan; sod-^niki pa: partizanski podpolkovnik ^bivši jugoslovanski kraljevski ^oficir Milan Lah, major Alojzij ^Grčar, kapetan Avgust Borčič in ^poročnik Janez Lotrič). 'Ne,
S^ sporočiti vam moramo, da so vašo ^prošnjo za pomilostitev zavrnili,' ^so povedali malce presenečnemu ^Rupniku. Nič se ni upiral, ko so ga Svodih proti strelišču. Pa tudi oči ^mu niso zavezali. Sedem mladih ^knojevcev (KNOJ, Korpus ^narodne obrambe Jugoslavije, 'prejšnja morivska VOS, Var-^nostno obveščvelna služba ^Osvobodilne fronte, poznejša SUDB) je že stalo v ravni vrsti in "čakalo na ukaz ... ob 16:10 je za
... o Rupnikovem kvizlinštvu
Rupnik Leon . . ., rojen 10^ avgusta 1880 na Lokvah v Trnov-" skem gozdu gozdarskemu^ nadsvetniku, usmrčen 4. septem- ^ bra 1945 (?). Po osnovni šoli v? Idriji in nižji gimnaziji v St. Pavlu J je stopil v kadetnico v Trstu 1895. Postal je poročnik 16. hrvatskega, varaždinskega, pešpolka 1900,' končal vojaške študije na Dunaju 1907, bil prestavljen v (avstrijski cesarski) generalni štab 1911, med prvo svetovno vojno je bil največ na soški fronti in bil slednjič od februarja do oktobra načelnik generalnega štaba v Boki Kotorski.Leta 1919 ga je prevzela bivša jugoslovanska kraljevska vojska; bil je v generalnem štabu raznih divizij in postal 1937 poveljnik utrjevalnega štaba. Fašistična oblast ga je za okupacije 2. junija 1942 postavila ljubljanskega župana, po
l^zagrmela salva eksekucijskega kapitulaciji Italije pa so ga Nemci fcv#da. 'Živel slovenski narod!' je postavili 22. septembra 1943 Sbilo slišati poslednje besede ^nekdanjega generala jugoslovanske vojske Leona Rupnika . . . ^ Rupnika je zadelo pet krogel - štiri sjv prsi, med njimi ena v srce, peta Imu je prebila vrat... Ko človek k danes prebira sodbo, se nehote Svpraša (kako) da so Rupnika "ustrelili. Roesenerja in Hacina pa ^obesili. Obešanje tako v sodstvu ^kot tudi med ljudmi šteje za vnečastno, ponižujočo smrt za Spodla dejanja . . ." (Dušna Zeljez-^nov RUPNIKOV PROCES, ^Cankarjeva založba, Ljubljana g 1980).
S ... o Rupniku — 'Slovencu
S "Dvakratnemu (italijanskemu) ^nadzorstvu, vojaškemu in režimskemu (fašističnemu od aprila ^1941 do septembra 1943) ... kot Jtudi zelo pomanjkljivemu življe-^nju . , . so se pridružile še ^strahotne bajke proti meni. Dober šolanih revolucionarjev delali Ndel tega moralnega juriša se bo našo zgodovino! . . .jaz sem vedel "našel v POROCEVALCU
za
predsednika tako imenovane Pokrajinske uprave in. šefa Slovenskega domobranstva . . . Ker je bila NOB (narodno osvobodilna borba) že od začetka tudi ljudska revolucija, Rup-nikovega delovanja (med vojno) ne moremo šteti kot kvislinštvo, pač pa je bil Rupnik pravi kon-trarevolucionar," (Metod Mikuž, SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON, IX. zvezek. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1960).
... o Kocbeku -kristjanu
"Kocbek je kristjan, a previsok, da bi priznal kak svoj napačni korak. Da bi na primer javno obžaloval svoje javno opravičevanje političnega umora. Kot da se ne bi bil nikdar zmotil, marveč samo kdaj ustrašil. In takšni ljudje so kot pribočniki
^nasei v ^(SLOVENSKI POROCEVALEC, ^uradno glasilo OF med revolucijo Sin še dolgo po njej). Jasno je, da ^me je tako klevetanje bolelo, ker k (bi se bil) zares lahko za svojo S osebno korist stokrat ponemčuril, ^pohrvatil ali posrbil, pa tega ^ nisem storil, ker sem bil vedno
Sv ponosen na to, da sem Slovenec, in ^sem si vedno prizadeval, da bi s ^svojim skromnimi sposobnostmi ^in poštenim delom delal za " narod . . . Kljub svoji simpatiji do I nemškega naroda sem se pa ved-^ no in brez kakršnekoli rezerve Sprav pred Nemci ponosno in 1 odkrito priznaval za Slovenca . . .
takoj, ko se je začela tista simbioza (Kocbekovo sožitj s komunizmom), kakšna bo Kocbekova usoda: izkoristili ga bodo in zavrgli. Ce pa jim bo kdaj, ga bodo za majhen čas spet povzdignili. Totalitarni oblastniki se lahko tako poigravajo . . . Bilo je (njegovo priznanje pokola domobrancev leta 1975) junaštvo, ki mu ga bo priznala zgodovina. Čeprav je tudi mogoče, da je tista mora po tridesetih letih molčanja nasilno bušila iz njega. Po tridesetih letih obračanja proč, da ne bi videl črnih rut po vaseh Dolenjske. Misliš, da niso hodile tudi za njim ko strašen odmev strelov v tilnik? A od tiste javne obsodbe se spet kar naprej očišču je v premišljevanju, prestar za
k Nekega dne, zdi se mi, da je bilo S14. septembra (1943), sem prejel "od nemškega konzulata vabilo, ^naj se kot župan mesta Ljubljane kako novo tveganje ..." (Vinke fc udeležim dopoldne sprejema ? vrhovnega komisarja za Jadran-^sko Primorje in gauleiterja ^Koroške, dr. (Friedricha) Rainer-^ ja . . . na meji . . . Povabil me je * popoldne na razgovor v pokrajin-Isko upravo... (Tam) je bilo L poleg nemških funcionarjev tudi
^ nekaj slovenskih osebnosti
Ko sem prebral v januarski številki "Slovenke države" pismo uredniku dr. Petra Urbanca, se mi je zazdelo potrebno napisati k pismu nekaj pripomb. Vsekakor zahtevajo nekatere trditve v njem odgovor, predvsem pa razjasnitev pojmov.
Dr. Urbane je v svojem kratkem pismu zavestno ali ne kar mimogrede in brez vsakih utemeljitev zapisal nekaj hudih očitkov na račun gibanja za samostojno Slovenijo. Bolj kot za očitke gre pravzaprav že za obtožbe in za nekako splošno neraz-položenje do argumentov tistih, ki
se zavzemamo in borimo na
drugi
Edvard, tudi za veličastni ^ komul dokaz ... da je mogoče biti
Franc Jeza	■
publicističnem področju za demokratično slovensko državo. Zdi se mi celo, da je postal dr. Urbane zadnji čas glavni predstavnik tistih, ki skušajo vzbuditi dvome v upravičenost takega boja. Ce se motim - in to možnost dopuščam - je tega sam kriv zaradi dvoumnosti in nejasnosti svojih trditev, ki jih niti ni skušal dokazati, vsaj ne v svojem "pismu uredništvu", a .so tako hude, da nanje kljub prijateljstvu, ki ga čutimo do avtorja, in kljub prepričanosti o njegovih dobrih namenih in demokratičnem mišljenju ni mogoče molčati.
Dr. Urbane je zapisal med m: "Istovetiti svetovni komunizem z ruskim imperializ-
mom in jugoslovanski komunizem Evropejec samo skozi slovenski 8 g srbskim je zgregeno_ Tako ^
strah in pogum, skozi slovensko S kot srbskj narod ravno tflko ako
(partizansko) tovarišijo i" J še ne bolj trpe (gotovo je hotel grozo . . . Hvala ti, Edvard, za vse milosti duha in besede, s katerimi

^ zapisati trpita, op. F.J.) pod
k komunistično diktaturo kot ukra-si nas oblagodaril..." (Alojz g .... . BlftvoneIfi „
Rebula, MLADIKA, Trst, 1981/9) .
. . . o nujnosti boja proti "izumrli" emigraciji
"Lani v novembru je bila v Beogradu seja komisije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
vohunstvo vseh proti vsem SFRJ in v tujini). Poročilo je
jinski in slovenski.' J To je zelo resna in daljnosežna J trditev. Ce njen pomen analiziramo, nujno pridemo do
S- zaključka, da dr. Urbane zanika, > da bi ukrajinski in slovenski narod ^ trpela pod rusko oziroma srbsko ^ hegemonijo in imperializmom ali \ šovinizmom, če hočemo. Ne (UDBovsko I samo da te možnosti ne dopušča,
treom i;	.	. , •	*
postavlja pojme celo na ko pravi, da ruski kot narod "ako še ne bolj"
v ^ ampak postavlja pojme ie ^ alavo. ko nravi, da ri podal generalpodpolkovnik Dane ^
glavo, srbski
Petrovski in vse navzoče pozval k ^ trpita pod komunistično diktaturo potrebi £ torej, kakor da bi ukrajinski
nujni budnosti nad emigranti iz in o
kot ukrajinski in slovenski. Zdi se
I
Jugoslavije in o potrebi ^
organiziranja zaščite proti njim. I narod zatiral rUskega jn slovenski 'Dejavnost izdajalcev v tujini vse | srbskega s svojo "diktaturo", bolj narašča in se krepi zlasti g Dr Urbane je toliko in-tedaj, ko Jugoslavija zabrede v I teligenten, da ve, da to ni res. težave.' Pri tem je mišljen zlasti k Toda iz vzrokov, ki jih ne poznam, albanski upor na Kosovem. 'Naša ^ nj pripravljen
emigracija številna
v tujini je najbolj
S" ni pripravljen priznati na-x cionalnega zatiranja Slovencev v , najbolj pisana, pa tudi ^ Jugoslaviji, ampak samo zatiran-najbolj napadalna, zato bi morali N je s strani komunizma, in do isti
s{ logiki zanika
nje.
je s strani komunizma, in po isti zatiranje ukrajin-im-
imeti primeren odnos do Kakšen naj bi bil jugoslovanske partije nadležne (in že tolikokrat uradno odpisane) emigracije, nam razkrije zahodnonemški časopis FRANKFURTER ALLGE
.	na velikoruski im
19. februarja letos poroča, da je I "perializem. Ce bi se sovjetski bilo lani na zahodnonemških tleh i oblasti in komunizmu uprli, 70 žrtev tihe borbe med emigranti J recimo, Litvanci, Estonci, Ukra-in med ji^slovansko tajno polici- ^ jjnci ali Kirgizi, jih ne bi stri ruski jo . . . Zdaj so eksplodirale ^ komunizem, ampak ruska vojska bombe, zdaj je priplavjd kak ^ jn policija, predvsem s svojim mrlič po Renu, zdaj je padel kak 5 številom, s svojo maso. Litvanci, izseljenski delavec iz Jugoslavije, J Estonci ali Kirgizi nikoli ne more-zdaj je bil napaden kakšen ^ j0 in ne bi mogli ogrožati in držati
odnos t skega naroda s strani ruskega i do te ^ perializma in šovinizma.
Resnica je, da je sovjetska ^ komunistična partija tista, ki ^ vlada v Rusiji oziroma v Sovjetski E" ^ zvezi, a nihče ne more zanikati, da MEINE ZEITUNG, ki v številki ^ se opira
T1 ■ i
bil napaden kakšen jugoslovanski (uradni) predstav- g pod svojo oblastjo ruskega nik. List tudi omenja, da je prav g naroda, ki sam sestavlja polovico zaradi tega medsebojnega I sovjetskega prebivavstva. Dovolj obračunavanja . . . zahod-k bi bilo, da bi se uprl komunizmu nonemški notranji minister Braun ^ ruski narod, pa bi ga bilo konec, šel v Beograd, da v
jugoslovanske policije in|Samo Litvanci ali zveznemu sekretarju za notranje
zadeve generalu Herljeviču pove
I
e £ Ukrajinci. > X Vsi tu
mu upirajo Estonci ali
«.uv.v 6v«v.».-..v.jv„v»^.v, j V51 tudi vemo, da ipod da Nemčija ne bo več trpela teh ^ komunistično diktaturo ruski
spopadov na svojem ozemlju in ^šovinisti in imperialisti naglo naj jugoslovanska vlada preneha ^ kolonizirajo vse ozemlje Sovjet-s pošiljanjem svojih morilskih S ske zvezejz naseljevanjem ruskih komandosov v tujino. To opozorilo ^ ijudi je za nekaj časa zaleglo, a ne ^----
in
narodov
s potiskanjem drugih v položaj manjšine na
zadolgo. V prvih dneh leta so padli S njihovih lastnih ozemljih. Dr. Urna cesti v Heilbronnu pri Stuttgar- ^ bane naj se obrne za podatke o
¡Sem na predstavništva teh
^ nnrn
Beličič, LETO BOROVE GRIZLICE. Družba sv. Mohorja v Celovcu 1981).
... o Kocbekovem slovenstvu
v*
"Dragi Edvard! . . . Tvoje veliko srce ni omejevalo svojega ljubezenskega obzorja na državne ^ Vrhovni komisar me je sprejel kot meje Slovenije... V tvojem ^ mnogo starejšega človeka in vo- slovenstvu, ki je tako prepojilo' fe jaka visokega ranga z izbrano tvojo usodo in tvoje pismo, ni bilo ^ pozornostjo:.. . Potem me je z nič nacionalističnega ali poudarkom takole starosvetnega., preveč univer-^nagovoril: 'Gospod general, vem, žalnega je bilo v tebi, da bi bil ^ da ste neupogljiv Slovenec, in zmožen takšne zamejenosti . . . 3 preden bova govorila dalje, vam Ce je tvoja pesem jokala za našo' ^ izjavljam, da se krivice, storjene sveto prstjo, ki izginja v Črnem ^ vašemu narodu 1941. leta, ne bodo morju, se je ob pogledu na sloven-
Sv nikoli več ponovile, temveč bo ski zahod mogla samo bežno od-storjeno vse, da bo lahko svojo dahniti ob ponosnih lipicancih ^ ljudsko individualno samobitnost (žrebcih v republiški konjarni ^ razvijal dalje ...'Vprašal me je, Lipica), s katerimi je cesar J ali bi bil pripravljen sprejeti govoril slovensko (!)... Hvala ti,
tu . . . trije jugoslovanski, vsi
doma s Kosova, torej Albanci... i narodov v zahodnem svetu, tudi v kot letošnje prve žrtve obnovljene S Ameriki. Zvedel bo, da so mnogi borbe zoper jugoslovanske I narodi danes že manjšina na emigrante... Delovanje ^ lastnem ozemlju; povsod ima
i lastnem ozemlju; jugoslovanske tajne policije na S prednost ruščina pred domačim
" jezikom. Na poti nagle nasilne
nemških tleh
vestno
odkriva tudi H.P. Rullman. Ta ^ asimilacije je tudi Ukrajina. Res časnikar je bil pet let poročevalec ^ je, da tudi ruski narod trpi pod nemških časopisov v Beogradu in i komunistično diktaturo, toda v na-
pet let v Ljubljani. Zaradi objektivnega poročanja so mu policijske oblasti naprtile vohun-
I cionalnem oziroma asimilacij-
skem pogledu ima od tega korist
S
sko afero in je moral 15 mesecev S tako pasivno prenaša to diktaturo.
> in s tem si je verjetno pojasniti, da
prebiti v preiskovalnem zaporu. ^ Ce
¡^voj
vestnik OST UND WEST (Vzhod ^ najbolj
bi izbruhnila tretja svetovna Zdaj izdaja svoj informacijski g vojna, bi se ravno Rusi nedvomno
^	zagrizeno borili proti
in Zahod). V njem objavlja zlasti I Zahodu, kot so se v drugi svetovni poročila iz Jugoslavije in se vidi, | vojni proti Nemcem, da si ohrani-da je o dogajanju v tej državi g j0 svoj ruski imperij in ga poveča-dobro informiran. Izdal je tudi I j0, ne pa zaradi komunizma, knjižico UMORI, PRIPRAVL- k Ruski "patriotizem" je rezervna JENI V BEOGRADU, ki je na-N sila komunistične ideologije, kot jprej izšla v nemščini, nato v^je bil med drugo svetovno vojno, angleščini, zdaj pa je v pripravi ^ Nanj se je obrnil Stalin, ne pa na hrvaški prevod. (KATOLIŠKI S ukrajinski ali kirgiški GLAS, Gorica, 4. marci 1982). J patriotizem. Niti ruski disidenti v
zahodnem svetu ne obsojajo ruskega imperializma in hegemonizma. Obsojajo samo komunizem, a so, kolikor vem, za ohranitev ruskega imperija. Ce so v tem pogledu med njimi izjeme, so redke.
Podobno je v Jugoslaviji. Srbski šovinizem se je vedno istovetil z vladajočim režimom. Pred zadnjo vojno s kraljevo diktaturo in ideologijo "jugoslovanstva", t.j. "narodnega edinstva", danes pa . se istoveti s komunizmom j oziroma s titovsko ideologijo. Ni Z slučaj, da je v Srbiji (in Črni gori) ; sorazmerno, recimo na sto j prebivavcev, dvakrat več ! komunistov ali bolje rečeno ; članov ZKJ kakor na Hrvaškem ali v Sloveniji. Ce v Srbiji obsodijo kake disidente, jih zaradi, ideoloških prekrškov, toda na Hrvaškem jih zaradi "pro-tidržavne dejavnosti" in obsodbe zaradi tega so mnogo hujše.
Zadnje ljudsko, štetje je pokazalo, da se število Hrvatov in Slovencev v odstotkih naglo manjša na njihovem lastnem ozemlju, enako kot število drugih narodov v Sovjetski zvezi v prid Rusov. Na slovenskem in hrvaškem ozemlju narašča šetvilo srbskih priseljencev v ritmu podvojitve in še več v desetih letih. Danes jih je v Sloveniji po podatkih zadnjega ljudskega štetja že 85.000, to je 4,5 odstotkov celotnega prebivavstva Slovenije. V Srbiji bi se moralo naseliti 255.000 Slovencev, da bi to dalo enake odstotke med prebivavstvom Srbije, kot jih imajo srbska in z njo povezane etnične in jezikovne skupine (brez Hrvatov) v Sloveniji. Jasno pa je tudi, da se Srbom nikoli ne bi bilo treba bati, da jih bo slovensko priseljevanje nacionalno razkrojilo in zadušilo, kakor se morajo Slovenci tega bati zaradi srbskega priseljevanja. Srbski narod tudi lahko vsak hip pretrga svojo državno povezanost s Slovenijo in Hrvatsko (kot jo lahko ruski narod pretrga z baltskimi narodi, z Ukrajino in z vsemi drugimi neruskimi narodi v Sovjetski zvezi), ne da bi mu mogli Slovenci in Hrvati to z orožjem ali politično preprečiti, med tem ko srbski narod lahko z vojsko, ki je v rokah srbskih generalov, Slovencem in Hrvatom prepreči, da bi se odcepili od Jugoslavije oziroma Srbije. Totalitarne komunistične diktature v Jugoslaviji ne vzdržujejo Slovenci in Hrvati, čeprav seveda tudi slovenski in hrvaški komunisti prispevajo k njeni, ohranitvi, ampak v bistvu srbski komunisti. Komunistična ideologija in srbsko vztrajanje pri hegemoniji nad drugimi narodi v Jugoslaviji sta danes intimno povezana in torej dosledna zaveznika proti slovenskim in hrvaškim težnjam po nacionalni neodvisnosti in celo samo po resnični narodni avtonomiji znotraj Jugoslavije. Edini razlog za ohranitev Jugoslavije je hotenje srbskega nacionalizma po srbski hegemoniji nad drugimi narodi, s skrito ali očitno tendenco po njihovi asimilaciji. Se nikoli nismo brali ali slišali, da bi imeli Srbi za to kak drug razlog, in ga seveda tudi ne morejo imeti.
Dr. Urbane je tudi zapisal, "da so številke o izkoriščanju Slovenije po Beogradu vzete pač pristransko iz konteksta, ker kažejo samo slabo stran slovenske ekonomske povezave z Jugom". Kot rečeno, je dr, Urbane kar preveč kratek v svojih trditvah, zapiše jih kot nekake aksiome, ki jih je trea pač verjeti in jih ni treba niti dokazovati, nasproti temu lahko samo rečemo, da je slovenski narod sposoben, da si sam ustvari zdravo tržno ali tudi "socialistično" gospodarstvo, z dobro, stabilno valuto, z odprtim tržiščem na vse strani in z urav-novešenostjo med državnimi dohodki in izdatki. Od Srbov in jugoslovanskega juga na splošno ne pričakuje in niti noče daril in podpor, a jih tudi noče več dajati, niti prostovoljnih (razen za kake potresence v ali v primeru stisk) niti prisiljeno, kot jih mora dajati zdaj, približno polovico vsega svojega narodnega dohodka. Vse, kar uvaža, lahko kupi na kateremkoli tržišču na svetu, če bo razpolagal z zdravo lastno valuto, in izvažal bo lahko na vse strani samo, če
Prvi slovenski kovanci
Na razpolago je še nekaj zlatnikov in srebrnikov kovanih leta 1978. Na kovancih, ki so krasno darilo za poroko, krst, sorodnike v domovini in vsemogoče druge priložnosti, so ovekovečeni Cankar, Prešern, Trubar, Baraga, Slomšek in J.E. Krek. Na drugi strani so še Bled, Brezje, zemljevid Slovenije, Vojvodski prestol ter mariborski in ljubljanski grb. Nakup predstavlja izvrstno naložbo, ker so cena še, posebej sedaj ko sta ceni zlatu in srebru padli, več kot ugodna. Srebrna serija je na razpolago po originalni ceni od 1978 to je USA $93.-, zlata serija v krasni šatulji pa USA $348.-.
Za informacije kličite: Dr. Peter Urbane, 1 Daleberry Piace, Don Mills, Ont., Canada, M3B 2A5 — tel. 447-4332.
• „Kanada Kurier" poroča, da je vsaki 13 prebivalec Z. Nemčije inozemec („Ausländer"), kar je 7.5% vsega prebivalstva (to je 4.6 miljonov). 1963. je bilo 1.1 milj. in-ozemcev, 1969. že 2.4 milj., in 1975.
— 4.1 miljonov. Od tega je 0.6 milj. tako imenovanih Jugoslovanov (koliko je Slovencev ne povedo), 1.5 Turkov, 1.2 milj. iz vzhodnih predelov in 1.3 mili. drugih.
bodo slovenski izdelki kvalitetni. Ne vem, v čem naj bi bila "dobra stran" slovenske ekonomske povezave z Jugom, na katero namiguje dr. Urbane. Da lahko Slovenija kupuje kaj, bolj poceni od Juga, kot bi lahko kupovala na svetovnem tržišču? Ali da lahko kaj dražje prodaja tja, kot bi lahko prodajala na svetovnem tržišču? Potem bi bilo to izkoriščanje Srbije in vsega juga in srbski narod bi se moral takega izkoriščanja čim prej rešiti, najbolj enostavno s tem, da se "odcepi!' od Slovenije in si tako zagotovi dospodarsko neodvisnost. Seveda je to nesmisel, srbski hegemonisti že vedo, zakaj potrebujejo Slovenijo. Gotovo ne .zato, da bi jo gospodarsko držali pokonci.
Trditev dr. Urbanca, da "naša bodoča svobodna Slovenija ne sme biti grajena na sovraštvu do ostalih narodov Jugoslavije", je seveda popolnoma pravilna, vendar zveni iz nje nekak očitek,kakor da nekdo skuša graditi slovensko državo na takem sovraštvu. Ta očitek se venomer ponavlja, kakor da je med nami, ki se borimo za slovensko državo, res kdo, ki "sovraži" druge narode v Jugoslaviji. To seveda ni res. Zakaj neki bi jih sovražili? Želimo jim vse dobro, isto dobro, kot ga želimo sami zase. Tako Srbom kot Hrvatom želimo nacionalno, t.j. državno neodvisnost, združitev vsega naroda v enotni nacionalni državi, demokracijo in gospodarsko blaginjo pa seveda mir in prijateljske ali vsaj dobre odnose s sosednjimi narodi in državami. Vse to hočemo mi in po našem mnenju ta naša zahteva ne bi smela in tudi ne more biti v nasprotju s svobodo in blaginjo drugih narodov današnje Jugoslavije. Ce pa terjamo neodvisnost, demokracijo in možnost zdravega gospodarskega razvoja zase, to seveda . ne pomeni "sovraštva" do drugih narodov. Ce govorimo o srbskem hegemonizmu in šovinizmu ter ga obsojamo, to ne pomeni, da sovražimo srbski narod. Nasprotno, naš boj za svobodo in demokracijo je tudi boj za svobodo in demokracijo srbskega naroda, ki je danes v svojo lastno nesrečo ponižan v orodje in sredstvo smrtnih sovražnikov demokracije in resnične nacionalne svobode srbskega naroda samega. Vztrajamo pa pri trditvi, da sta tako ruski kot srbski narod slepi in pasivni orodji totalitarizmov in nacionalnega zatiranja drugih narodov, dokler se sama ne upreta takemu zatiranju.
Ce včasih kdo zapiše "Srbi" namesto srbski komunisti in šovinisti, je to pač zgolj nek površni, a razširjeni, da ne rečemo praktični način govorjenja, kakor smo nekdaj pisali o "Nemcih" namesto o nacistih, čeprav smo vedeli, da so tisti, ki uganjajo hudodelstva nad drugimi narodi, posebno nad Judi, pa tudi nad Slovenci, nacisti, hitlerjanci, in ne Nemci vseprek, kajti Nemca sta bila tudi Thomas v Mann in sedanji voditelj nemške socialdemokratske stranke Willy Brandt, da ne omenjamo drugih. Nemci kot narod so se dali pač na splošno izkoriščati kot orodje nemškega nacizma. To velja danes za ruski in srbski narod, kot tudi še nekatere druge. To povzroča in opravičuje določeno posploševanje in površnost v izražanju, kar pa gotovo ni bistveno v obravnavanju teh problemov.	•
IZ PAVLIHE
Kakšna je razlika med norišnico in tozdom? Načelno imajo v norišnici normalno vodstvo
Za predpisi je vedno človek. -Baš to je oslovstvo.
Nekatere stvari zamaskiramo z dviganjem rok.
Kakšen ples v maskah . . . nihče ga še ni videl delati.
Poznam tovariša, ki o dialektiki razpravlja v dialektu.
V	referatih delavski razred toliko omenjajo, da se mu nenehno kolca.
Kot	protiinflacijsko
patriotični državljan zahtevam ustavni amandma, po katerem bomo ustavno dovoljevali štrajk v "Zavodu za izradu novčanica — Beograd".
Umetnost v politični reviji je kakor kaplja na veji.
Umetnika za jezik, kritike za rogove vežemo.
Prst na čelu ne more skriti praznine v glavi.
Enotno gledišče je težko doseči tam, kjer se vse vidi.
V	podzemlje se pride skozi luknjo v zakonu.
Pod bremenom funkcije še nihče ni padel v bazo.
Za življenje od danes do jutri ni nikoli prepozno!
V	političnem taroku je najmočnejša karta "delegat ultimo".
V	Mariboru razsaja zmeda med občani, saj že lep čas ni bilo nobene afere. Pa tako smo se navadli nanje.
V	Ljubljani na Spici so se pojavile divje race. Kaže, da so prišle na obisk k ljubljanskim - časopisnim racam.
V	Starem Vodmatu so začeli z obrambno vzgojo. — Saj je že skrajni čas zanjo, ko pa je v Ljubljani vedno več nasilnežev.
Delegati večkrat dobijo presplošne odgovore . — Na neumno vprašanje niti deset pametnih ne odgovori.
V	Bosni in Hercegovini primanjkuje moke, mesa, koruze, masla, mleka, kave . . . Vsi ukrepi zaman. — Kaj bi tisto! Zato pa bodo ime-
I Olimpijske igre!	—
FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS
MILI KUS
(416) 361-2379 RES: (416) 967-9147
Merrill Lynch Royal Securities Limited
PO. BOX 31 TORONTO DOMINION GE.NTRL TORONTO ONTARIO MSK !C?
- ^JVVVWVWWVVWWWWVWV^