JUGOSLAVIJA;
jyro
30. dec-
77	glasilo	delovne	organizacije
19*. 2’ 19 77
mehanotehnika
mehanotehnika z uspehom zaključila leto 1977
Marjan Starc, direktor DO
Leto 1977 je za nami. Ob velikih naporih, ki jih vlaga kolektiv za boljši jutri ob sistemu ciljev, ki smo si jih konkretno in dolgoročno zastavili že v letu 1975, smo v tem letu zabeležili zaslužene pomembne rezultate. To nam je spodbuda, da z zaupanjem stopamo v novo leto 1978.
OSEBNO ŽELIM VSAKEMU ČLANU KOLEKTIVA, KOT TUDI NAŠIM ZUNANJIM SODELAVCEM PREDVSEM VELIKO OSEBNE SREČE, ZDRAVJA IN USPEŠNO NOVO LETO 1978!
f	>
Po pošti je prispelo iz Novega Beograda na naslov Mehano-tehnike pismo z naslednjo vsebino:
srečno
novo
leto
Olga Nikolič
Mehanotehnika deci radost stvara, igračkama svojim rekorde obara.
Što vaspitno deluju na svu deeu našu, i zbog toga cene svi tovarnu vašu.
A ja vam u ime mnoge naše dece, u Novem letu -želim mnogo sreče.
v J
novoletne čestitke temeljnih organizacij
Uredniški odbor Ml Mehanotehnika Izola je ob izteku letošnjega leta dobil čestitke vseh naših temeljnih organizacij in delovne skupnosti, v kateri njihovi delavci čestitajo sodelavcem v Mehanotehniki, s prošnjo, da jih objavimo v novoletni številki.
Objavljamo jih po vrstnem redu kot so prihajale:
Delavci TOZD „Orodje — Remont"
želijo vsem članom kolektiva, da bi bilo Novo leto 1978 srečno in da bi še z večjim sodelovanjem dosegli nove delovne uspehe.
Delavci TOZD „ Livarna"
čestitajo vsem članom naše delovne organizacije k doseženim uspehom v letu 1977 in želijo celotnemu kolektivu še uspešnejše novo leto 1978.
Delavci TOZD »Pliš igrače"
želijo sodelavcem v drugih temeljnih organizacijah uspešno in plodno leto 1978.
-----------------------------------------------------------------------
i
Kolektiv TOZD »Tehnične igrače"
želi vsem sodelavcem Mehanotehnike, da bi v novem letu 1978 dosegli čimvečje delovne uspehe in mnogo osebnega zadovoljstva.
Delovna skupnost »Skupne službe"
vošči vsem sodelavcem v temeljnih organizacijah srečno novo leto z željo, da bi bilo tudi leto 1978 za Mehanotehniko uspešno.
Temeljna organizacija »Vijakarna"
želi vsem sodelavcem v Mehanotehniki vesele praznike in uspešno nadaljevanje poslovnih uspehov v novem letu 1978.
naš kolektiv ponovno pridobiva zaupanje vase
Bojan Marinček, predsednik konference sindikata Mehanotehnike
Pred nami je novo leto 1978. Ob takih prilikah je običaj, da kritično pregledamo opravljeno delo v letu, ki se izteka.
Leto 1977 je bilo za nas polno hitrih preobratov, saj smo iz nezavidne situacije (izguba v višini 4 starih milijard) splavali na površje zelo hitro in uspešno zaključili devetmesečno poslovanje. Danes lahko rečemo, da je kolektiv Mehanotehnike prebrodil naj večjo krizo v svoji zgodovini. Leto 1978 se riše v svetlejši luči, saj smo si in si bomo še ekonomsko precej opomogli.
Poleg ekonomske krepitve pa moramo doseči, da bo življenjski standard slehernega zaposlenega v Mehanotehniki na zadovoljivi ravni. To si vsi želimo. S temi željami stopamo v novo leto 1978.
Seveda uspehi ne pridejo sami od sebe. Velikokrat je treba stisniti pas in se spopasti s problemi. Delavci Mehanotehnike so si ga zategovali od vsega začetka. Samorastniški kolektiv, ki se je odpovedoval večjemu zaslužku, da je lahko zgradil to, kar danes ima, ima pravico do tega, da zaživi boljše kot do sedaj.
Seveda pa se vsi zavedamo, da smo del družbe, ki si more boljše pogoje najprej ustvariti. Na kratko rečeno: deliti ustvarjeno.
To nam omogoča zakon o združenem delu, ki temelji na ncjnovejših ekonomskih dognanjih in je plod razvoja našega socialističnega sistema. Iz njega bomo črpali naloge za naslednje leto in si bomo ob njihovem doslednem izvajanju zagotovili to, kar si želimo.  ____
Na koncu tega razmišljanja bi se rad v imenu sindikalnih aktivistov zahvalil delavcem Mehanotehnike za prispevek, ki ste ga nudili ob izvajanju nalog, ki so bile nujno potrebne, da je kolektiv ponovno pridobil zaupanje vase. Obenem želim vsem sodelavcem v letu 1978 obilo osebnih in delovnih uspehov.
V__________________________________________________________________/
TOZD »Proizvodnja splošnih igrač in pisarniških potrebščin"
želi ob novem letu vsem članom kolektiva obilo sreče, zdravja ter osebnih in delovnih uspehov.
govori s svečane seje delavskega sveta ob proslavljanju 25-letnLce obstoja mehanotehnike
-	Slavnostni govornik na svečani seji DS je bil podpredsednik slovenskih sindikatov tovariš Emil Tomažič
skorajda neverjetno se zdi, kaj vse zgradi ustvarjalna sila delavcev, ki ji dajejo	polno moč,
sprostitev in učinkovitost samoupravni socialistični odnosi
Zdravo, tovarišice, delavci Mehanotehnike, spoštovani gostje!
Slovesnost ob vašem srebrnem jubileju, ob 25-letnici obstoja in razvoja delovne organizacije Mehanotehnika, ponuja priložnost, da se spomini vrnejo po prehojeni poti nazaj, vse do prvih začetkov, do nastanka vaše delovne organizacije.
Ljudje že namreč od nekdaj ravnamo tako, še posebej pa ob posameznih jubilejih, in vaš letošnji je vsekakor takšen in tako pomemben, da je razumljivo, če nam misli ob njem uhajajo nazaj v pretečenih 25 let dela, razvoja, uspehov, pa tudi težav. Pri tem seveda ne gre za nekakšno sentimentalnost, za nekoristno miselno utapljanje v minulost, marveč gre predvsem za to, da se iz tega obdobja kaj naučimo, da ocenimo kje in kaj smo ravnali prav in dobro, kaj ni bilo vedno najboljše, vse pa seveda v želji in z namenom, da spoznamo sedanji trenutek, doseženo stopnjo razvoja svoje delovne organizacije in da na teh spoznanjih načrtujemo naprej. Zato mora biti ta vaš jubilej za vse delavce Mehanotehnike pravzaprav mobilizator in impulz za nadaljnji vsestranski razvoj vaše delovne organizacije.
Pred današnjo svečanostjo sem imel priložnost, da sem se pogovarjal z nekaterimi predstavniki vaših samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije. Prebral sem tudi nekaj informacij o Me-hanotehniki, pravzaprav o vas, tovarišice in tovariši, ki ste v teh 25 letih gradili in izgradili sedanjo Mehanotehniko, obenem pa gradili in izgradili tudi sebe.
Priznati moram, da so naredili ta razgovor in te informacije name, bržkone pa tudi na vse tiste, ki jih poznajo, močan vtis. Tako kot mnogi drugi delovni kolektivi pri nas, ste začeli tudi vi iz nič, kot pravimo, danes pa je v vaši delovni organizaciji moderna proizvodnja, dobri delovni pogoji, so proizvodne kapacitete s takšno tehnologijo in opremo, ki jo človek gleda z veseljem in zanimanjem.
Skorajda neverjetno se zdi, kaj vse lahko zgradi ustvarjalna sila delavcev, ki ji dajejo polno moč, sprostitev in učinkovitost samoupravni socialistični odnosi. Poglejmo vaš primer. Iz nekaj zaposlenih v prvih letih, ki so delali v slabih, neprimernih prostorih, raztresenih po vsej Izoli, je nastal 1500-članski kolektiv s tehnološko izpopolnjeno in zaokroženo proizvodnjo. Od prve igrače, ki je dala Mehanotehniki ime, ki ga še danes nosi, ste prišli zlasti v zadnjem času od razmeroma jasno opredeljenega proizvodnega programa, takšnega programa, ki ga trg sprejema in ekonomsko potrjuje. Prav takšen proizvodni program je zato velika garancija za socialno varnost vseh delavcev Mehanotehnike. To dokazujejo in potrjujejo tudi vaši letošnji proizvodni in ekonomski rezultati. To dalje pomeni, da je vaš sedanji proizvodni program, vaša sedanja programska usmeritev, dobro izbrana in da je tudi^ vaša usmeritev na modernizacijo, boljšo organizacijo dela in intenziviranje sedanje proizvodnje, se pravi na boljše gospodarske rezultate, pravilna. Vse to, vsi vaši letos doseženi rezultati potrjujejo prej izrečeno trditev o neizčrpni ustvarjalni sili delovnih ljudi. V vašem primeru pa velja to še posebej, saj ste vse to ustvarili, kot je zadnjič nekdo slikovito dejal, samorastniško, to se pravi predvsem s svojimi močmi, s svojim delom. Toliko bolj ponosno vam zato lahko sijejo oči, ko vam pogled drsi po vaši delovni organizaciji, s toliko večjim optimizmom in z zaupanjem lahko gledate v prihodnost. To pa zna zanesljivo vaš kolektiv ceniti, saj ni tako daleč čas nekaterih bridkih preizkušenj, ki so jih k sreči delovni ljudje Mehanotehnike vendarle prebrodili in uredili.
Tovarišice in tovariši,
tudi to je izraz velike samoupravljalske zavesti delovnih ljudi Mehanotehnike in dokaz, da postaja v vaši delovni organizaciji socialistično samoupravljanje vse bolj vsakodnevna resničnost. Vaš delovni kolektiv je le dve leti mlajši od obdobja, v katerem smo pričeli pri nas razvijati to, kar je bilo začeto v slavnih dneh pariške komunr in nadaljevano z Leninovim sistemom sovjetov, obdobja, ko smo pri nas začeli realizirati davno zahtevo delavskega razreda ..tovarne delavcem", obdobja graditve in razvoja samoupravnih družbenih odnosov, v katerih ima delavski razred resnično takšen družbenoekonomski položaj v družbi, kakršen mu tudi po njegovi zgodovinski vlogi in interesu gre. Razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov smo dali nov kvaliteten pospešek z ustavo iz leta 1974 in zakonom o združenem delu, ki je bil pred skoraj letom dni sprejet s sodelovanjem in podporo vseh delovnih ljudi.
Seveda ustava in zakon o združenem delu sama po sebi ne moreta spreminjati samoupravnih odnosov. To morejo in morajo opraviti vsi delovni ljudje v okviru in s pomočjo vseh oblik samoupravne in politične organiziranosti. Vam vsem je znano, da že precej časa poteka akcija vseh organiziranih političnih sil, ki je neprestano usmerjena v to, da bi bil ustavni položaj delovnih ljudi tudi dejansko realiziran, da poteka bitka za kvalitetnejše socialistične samoupravne
odnose, v katerih delovni ljudje odločajo o svojem delu, rezultatih in pogojih dela in sploh o vseh družbenih zadevah. To bitko vsakodnevno vodijo subjektivne sile pod idejnim vodstvom Zveze komunistov. Ta, že od lani naprej kontinuirana družbena akcija, ki je bila v času javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in tudi po njegovem sprejemu razmeroma splošna, načelna, v začetku usmerjena predvsem v razlago, seznanjenje in usposabljanje delavcev, pozneje pa vedno bolj v analizo lastne samoupravne situacije in nastajanje programov za odpravljanje samoupravnih pomanjkljivosti, toda večinoma bolj kot postavljanje zahtev in ciljev, ima že nekaj časa, posebej pa v tem trenutku in do konca letošnjega leta, zelo konkretne naloge in cilje in sicer: skladno z določili zakona o združenem delu moramo do 1. 1. 1978 v združenem delu realizirati določbe zakona o združenem delu, ki se nanašajo na celotni prihodek, razporejanje dohodka in čistega dohodka, ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. To pa je velika in odgovorna naloga vseh delovnih ljudi. Zato morajo biti delovni ljudje pri iskanju ustreznih rešitev ne samo prisotni, temveč nosilec teh rešitev, oziroma rešitve morajo biti takšne, da bodo izražale interese vseh ljudi. In zato je nesprejemljiva praksa, da se ponekod zaenkrat še iščejo rešitve vse preveč v krogih strokovnih služb in takozvanih političnih aktivov.
Tudi vaš delovni kolektiv se intenzivno ukvarja s temi problemi in nalogami. Analizirali ste stanje samoupravnih odnosov pri vas in oblikovali na tej osnovi program dela. Že vmes ste ugotavljali dosežene rezultate in danes ocenjujete, da je bilo doslej že mnogo narejenega, da pa je treba z akcijo nadaljevati tudi v bodoče. Mislim, da je takšna usmeritev dobra, saj zahtevajo nekatere naloge iz zakona o združenem delu že v kratkem času zelo konkretne rešitve, še posebej velja to za tiste, ki jih zaenkrat, kot ste dejali v nedavnem pogovoru, še nimate do kraja domišljenih oziroma rešitve še proučujete. S tem je treba nadaljevati in priti čimprej do ustreznih rešitev.
Tovarišice in tovariši!
V	teh 25 letih ste dejansko dosegli ogromno uspehov na vseh področjih vaše aktivnosti. Dosegli ste jih z lastnimi močmi, s svojim delom, nič vam ni bilo podarjeno, kot je nekdo med vami pred nedavnim dejal. Zato vam v imenu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije k dosedanjim uspehom ob vaši 25-letnici toliko bolj in iskreno čestitam. Prepričan sem, da bo tako tudi v naprej, še zlasti, če bodo vaši delovni ljudje prevzemali vse bolj v svoje roke odgovornost za lastno usodo in za razvoj Mehanotehnike, kajti tako kot za vso družbo, velja tudi za posamezno delovno organizacijo globoka resnica, ki jo je lepo izrazil tovariš Edvard Kardelj v uvodu študije „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja", kjer je dejal: „Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Avantgardne sile socalizma in socialistična družba imajo potemtakem lahko samo en cilj - da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvaijajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko — da bo na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev — svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo.
To je — samoupravljanje."
-
SSjji
ALOJZ PLAVEČ, PREDSEDNIK DS MEHANOTEHNIKE
• • -w. ....	...	i
gonilna sila naše delovne organizacije nikoli ni bila in je tudi danes ne smemo iskati nekje zunaj kolektiva
Tovariši in tovarišice!
V	veliko zadovoljstvo mi je, da vas lahko vse, ki ste prišli na svečano sejo DS MEHANOTEHNIKE ob njeni 25. letnici, prisrčno pozdravim in vam zaželim, da bi ta večer med nami kar najlepše preživeli.
MEHANOTEHNIKA je torej dopolnila 25 let. Tako kot se ob vseh jubilejih sprašujemo, v čem je namen in pomen njihovega praznovanja, se velja vprašati tudi danes, kaj nam 25. letnica naše tovarne predstavlja.
Če pogledamo teh 25 let od nastanka MEHANOTEHNIKE do danes je dovolj razlogov za to, da 25. letnico njenega rojstva na slovesen način podoživljamo, tudi če ne bi opozorili na specifične in prav gotovo težavne okoliščine, v katerih je MEHANOTEHNIKA nastala.
25 let ni posebno veliko, saj vemo, da so v Sloveniji delovne organizacije, ki so praznovale že mnogo častitljivejše jubileje. Toda ne smemo pozabiti, da je bila naša obala pred 25. leti ozemlje, katerega status takrat še zdaleč ni bil popolnoma jasen, da moderne industrijske proizvodnje tu ni bilo, s tem pa tudi ne industrijske tradicije, da je bilo to področje izredno kadrovsko deficitarno in poleg tega še zelo podvrženo gibanju prebivalstva. Ne nazadnje je treba vedeti, da je ustanovitveni kapital novo ustanovljene tovarne znašal 30.000 S din in, da je MEHANOTEHNIKA še 7 let po ustanovitvi gostovala po najetih prostorih, ki so bili raztreseni po najrazličnejših skladiščih, konjušnicah in podobno. Vse te težavne okoliščine, v katerih je MEHANOTEHNIKA dobivala svoje prve obrise, so terjale tako načrtnost kot improvizacijo, tako daljnovidnost v smislu analize realnih možnosti, kot kratkoročne odločitve, ki pa so imele v danih okoliščinah svoje opravičilo.
Takoj v začetku pa je potrebno povedati, da gonilna sila naše delovne organi-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Marjan Starc, direktor DO
naš nadaljnji razvoj je bil in bo še vedno odvisen od nas samih
Spoštovani gostje, dragi poslovni prijatelji in naši sodelavci. Mi v Mehanotehniki doživljamo naš jubilej s posebno prijetnimi občutki, toliko bolj prijetnimi in globokimi zato, ker ga doživljamo skupaj z velikimi letošnjimi jubileji naše družbe:
— s 60-letnico velikega oktobra, ki pomeni začetek nove zgodovinske epohe v razvoju novih družbenoekonomskih odnosov in odločilni vpliv na razvoj pretežne večine narodov sveta,
— s 40-letnico KPS, katera je znala ob vsakem trenutku pravilno in odločilno usmerjati usodo našega naroda v sodobnejši zgodovini v skupnosti jugoslovanskih narodov.
-z jubileji našega maršala TITA, ki je dal neizbrisni in odločilni pečat sodobni zgodovini naših narodov in vlogi ter ugledu nove Jugoslavije v današnjem svetu, ki se danes kot neodvisna, svobodna in neuvrščena pojavlja kot vzor mnogim razvijajočim se državam in narodom.
— z rojstnim dnem naše republike, ki je pred 34. leti pomenil zmagovit zaključek začetne in najtežje etape naše revolucije in zasnovo nove Jugoslavije.
To doživlja naš kolektiv toliko bolj pristno, ker se osnovne značilnosti razvoja MEHANOTEHNIKE v mnogih ozirih identificirajo z revolucionarnim razvojem naše družbe in je tako Mehanotehnika odraz in hkrati tudi sestavni del in prispevek k celokupnemu revolucionarnemu razvoju naše družbe.
Poleg tega proslavljamo naš jubilej
v	času, ko se je naš kolektiv izkopal iz večletne ekonomske in splošne notranje krize, v času, ko se ponovno strmo vzpenjamo navzgor.
V	svojih izvajanjih se ne bi podrobneje zadrževal na tem, kako je Mehanotehnika iz nič nastala to kar je danes, ker je ves ta razvoj nazorno prikazan v jubilejni izdaji našega internega glasila „MI", ki ste ga prisotni dobili danes in je o tem nekaj več povedal moj predgovornik — predsednik DS. Zadržal bi se ob značilnostih, ki so nas spremljale ob izteku naših 25 let, o naših sedanjih značilnostih ter o naših pogledih za naprej.
Osnovne značilnosti zadnjih nekaj let so odraz težke notranje borbe za nadaljnjo preobrazbo družbenoekonomskih odnosov, preobrazbo, ki je bila mogoče bolj burna, z večjimi in ne vedno racionalnimi pretresi v kolektivu, kot bi bilo potrebno. Pretresi, ki so bili posledica tako objektivno nakopičenih nasprotij izpred novega ustavnega razdobja kot tudi neusklajenosti v ekonomski strukturi podjetja, ki je bila pogojena tudi s težko ekonomsko situacijo v svetu in doma. Zato so nasprotja ob prvi fazi ustavne (Nadaljevanje na 3. strani)
Naš nadaljnji razvoj je bil in bo še vedno odvisen od nas samih
(Nadaljevanje z 2. strani)
preobrazbe še bolj izbila na dan, ker se je duh ustave izrabljal za ozke interese posameznikov in ožjih skupin. K sreči je kolektiv zelo hitro zaznal in začutil negativne odkione v naši sredini in začela se je uveljavljati dejanska preobrazba naših samoupravnih odnosov, odnosov, ki so bili odraz težke ekonomske situacije.
Spoznali smo, da nam nova ustava ne-le narekuje, temveč naravnost nudi vse možnosti za dolgoročna in kvalitativna reševanja naših težkih problemov. Naša ustava in iz nje izvedeni zakon o združenem delu, ki temelji na najsodobnejših dognanjih ekonomsko organizacijskih in sploh družboslovnih ved in ki uzakonjuje objektivno tendenco razvoja sodobne človeške družbe, nam je dal okvir in možnost zastaviti dejansko dolgoročno kvalitativno preobrazbo naše delovne organizacije, organizacije, ki ni nič drugega kot kompleksen sestav odnosov med nami. Sestav odnosov, katerih družbenoekonomska vsebina temelji na družbeni lastnini in samoupravnih socialističnih odnosih.
Ta spoznanja so se ujemala s prehodom v novo petletno obdobje in so nam bila tudi osnovno izhodišče za sestavo našega novega petletnega plana — našega razvojnega programa, ki ga sedaj uspešno izvajamo in uresničujemo. Zagotavljanje našega obstoja in nadaljnjega razvoja je terjalo postavljanje in uresničevanje takih ciljev, ki izhajajo iz družbenoekonomske vsebine gospodarjenja, temelječega na samoupravnih odnosih, s čemer razvijamo in varujemo interese osnovnih nosilcev samoupravljanja. Tako nam samoupravljanje ne pomeni samo izhodišča in okvira za postavljanje ostalega sistema ciljev, temveč je nadaljnji razvoj samoupravljanja hkrati naš osnovni in izhodiščni cilj in sestavni del sistema ciljev naše delovne organizacije.
V	okviru tega sta novatorstvo in razvoj naš stalni cilj pri čemer si prizadevamo da organizacijske strukture, sistemi dela, naši proizvodi, delovne naprave in posamezniki ne stagnirajo.
Uveljavljati začenjamo fleksibilne organizacijske strukture tako, da jih prilagajamo zastavljenim ciljem, pri čemer se izogibamo nepotrebnemu in okostenelemu administrativnemu formalizmu. Na tem področju nam nova določila zakona o združenem delu, ki odpravljajo dosedanji sistem zacementiranih organizacijsko-kadrovskih struktur z delovnimi mesti, samo potrjujejo naš dosedanji pristop in omogočajo pravilno uveljavljanje tega načela, ki ga narekuje sodobna tehnologija in organizacija dela.
S pospešeno stopnjo sprememb na področju uvajanja novih proizvodov smo v zadnjem poldrugem letu izredno močno prenovili naš proizvodni asortiman in ga prilagodili potrebam tržišča tako, da so rezultati zelo pozitivni.
Uvajanje novih metod dela in tehnologije na vseh področjih našega delovanja nam daje prve izredno spodbudne rezultate. Največji kvalitativni premik smo naredili na področju uvajanja novih metod dela na področju prodaje in obdelave tržišča. Letos pa smo tudi priča zelo hitrim kvalitativnim spremembam na področju dela naše računovodsko-kontrolne funkcije kakor tudi komunikacijskih sistemov in informiranja.
Samoupravljanja si brez kompleksnega in vsestranskega informiranja enostavno ne moremo zamisliti, zato smo letos naredili bistven premik naprej v procesu podružabljanja informiranja in razbijanja monoDolov in
privatizacije „samoupraga" informiranja.
Relativno skromen premik pa smo za enkrat naredili na področju uvajanja novih metod dela in nove tehnologije na področju neposredne proizvodnje v smislu zastavljenih ciljev, čeprav je potrebno poudariti, da smo letos izredno močno povečali dejanski obseg proizvodnje. T.u nas temeljiti začetek kompleksne tehnološke preobrazbe še čaka.
Spoznanje, da je bil naš dosedanji in da bo nadaljnji razvoj še bolj odvisen od nas samih, nam je narekovalo temeljno posvetitev ljudem s tem, da si prizadevamo združevati naše delo z delovno sposobnimi in kreativnimi ljudmi. V ta namen stalno izboljšujemo našo kadrovsko strukturo z izboljševanjem kvalitete našega dela z raznimi načini izpopolnjevanja naših delovnih sposobnosti pri samih delovnih opravilih z internim in eksternim izobraževanjem. V naš kolektiv pritegujemo delovno in strokovno sposobne ljudi, ker se zavedamo, da je prvi znak nazadovanja delovne organizacije, če izgubi privlačnost za kvalificirane in sposobne ljudi. Na teh osnovah tudi začenjamo uveljavljati motivacijsko strukturo, pri čemer je nagrajevanje po delu osnovno izhodišče.
Naša dosedanja interna konsolidacija je v veliki meri odvisna tudi od
prvih rezultatov, ki smo jih dosegli z uveljavljanjem tega principa tako, da smo do danes ključna delovna mesta že močno pokvalitetili.
V	tem kratkem času smo naredili odločilni in največji premik na področju uvajanja marketing koncepta v našo delovno organizacijo, premik, ki je največji tudi zato, ker je bila na tem področju problematika najbolj akutna. Našo tržno usmerjenost gradimo na principu, da želimo oskrbovati potrošnike s pravimi proizvodi in storitvami ob pravem času in na pravi način s tem, da poskušamo ugotoviti kaj potrošniki želijo, kje, kako in po kakšni ceni. Na ta način zagotavljamo tržišču potrebne ekonomske dobrine in ustvarjamo, stimuliramo ter zadovoljujemo potrošnike tako na tujem kot domačem tržišču. Tako smo svojo pozicijo na svetovnem tržišču v zadnjem času še bolj utrdili in smo z izvozom v preko 50 držav sveta letos dosegli preko 8 milijonov dolarjev kar znaša skoraj polovico naše celotne proizvodnja___________________________
Uveljavljanje tega principa na do~ mačem trgu nam je pogojevalo močno popestritev asortimana in ureditev distribucijskega sistema, pri čemer so nam bila nova določila zakona o združenem delu v izredno oporo in pomoč. Letos je premik v pozitivni smeri na področju našega sodelovanja s kupci na domačem trgu izredno viden. Značilno jugoslovansko komercialno „nadmudrivanje" se vedno bolj umika pristnemu medsebojnemu so-
delovanju z že močno prisotnimi elementi pravih dohodkovnih odnosov. Z nekaterimi našimi kupci smo že letos podpisali samoupravne sporazume o medsebojnem sodelovanju, z ostalimi pa to pripravljamo in je odziv s strani naših kupcev, posebno večjih, zelo razveseljiv. Izhajajoč iz uveljavljanja marketing koncepta smo zastavili tržno in celotno programsko usmeritev delovne organizacije in jo tudi uspešno izvajamo.
Pri tem smo zastavili delovno organizacijo ne kot enostaven seštevek TOZD, temveč kot integrirani organizacijski sistem, ki se izraža v racionalnem, na skupnih tržnih in ali tehnoloških osnovah medsebojno dohodkovno soodvisnem procesu.
Pri tem smo močno diverzificirali naš program igrač in ga organizirali v eno TOZD. Komplementarno s tem smo zastavili na skupnih tehnoloških in tržnih osnovah program pisal in ga tekom letošnjega leta sistematično razvijali tako, da bomo startali v leto 1978 s tako zastavljenimi programi. Delavci teh dveh TOZD, in ostalih so se o tem že izrekli na referendumih tako, da s 1. januarjem nadaljujemo v novi organizacijski obliki in bomo poleg ostalega predstavili jugoslovanskemu tržišču popolnoma prenovljen, sodoben program pisal kakršnega naše tržišče potrebuje.
V teku so priprave za referendum še za enega temeljnih organizacijskih posegov pri uveljavljanju naše programske usmeritve, to je združitev LIVARNE in VIJAKARNE v eno tehnološko, prostorsko in dohodkovno zaokroženo celoto.
S tem je v osnovi zastavljena programska usmeritev naše delovne organizacije, pri čemer imamo v intenzivnem razvoju še novo nastali T OZD v Materiji, ki že razvija proizvodnjo pliš igrač za domače in svetovno tržišče in za katerega je predvidena prostorska razširitev na osnovi potreb tržišča.
Internemu TOZD orodjarna in remont, ki je neobhodni sestavni del sistema, moramo s pravilno urejenimi internimi dohodkovnimi odnosi še postaviti pravilno mesto.
DSSS je, kot strokovni servis vgrajen v sistem delovne organizacije, naredila z organizacijsko-kadrovskimi spremembami bistvene premike pri opravljanju svojih storitev za TOZD in že v dokajšnji meri opravičuje z delom svoje stroške, ni pa še v celoti vgrajena v sistem dohodkovnih odnosoi) med TOZD na osnovi svobodne samoupravne menjave dela.
Zastavljene cilje na ostalih področjih kvalitativnih kazalcev gospodarjenja tudi z uspehom izvajamo.
Tako smo letos z le malenkostnim povečanjem zaposlenih povečali realni obseg proizvodnje za dobro tretjino in s tem močno povečali produktivnost dela.
Ob občutnem povečanju obsega prodaje in proizvodnje ob malenkostno povečanih fiksnih stroških, smo močno znižali proizvodne stroške na enoto. Ob povečanem obračanju zalog, smo tudi na tem področju prispevali k ekonomičnosti poslovanja.
Hitro se približujemo tudi ambiciozno zastavljenemu cilju izkoriščanja instaliranih kapacitet na 85 % — saj smo ob startu v to obdobje imeli povprečno izkoriščenost kapacitet izpod 70 %.
Uveljavljanje in doseganje tako zastavljenega sistema ciljev nam že daje spodbudne rezultate, ki se kažejo v ustvarjenem dohodku.
V prvih devetih mesecih letos smo ustvarili za dobri dve milijardi starih dinarjev dohodka za sklade v primerja-
vi	z štirimi milijardami izgube v enakem obdobju lani.
Dohodka si mi nismo zastavili kot cilj, ker ni sarrrsebi namen. Dohodek je naš osnovni smoter kakor tudi
pogoj za doseganje zastavljenega sistema ciljev in hkrati tudi osnovno merilo in kriterij uspešnosti doseganja ciljev ter našega gospodarjenja.
Dohodek je tudi družbena kategorija, kategorija, ki je odraz družbenoekonomskih odnosov. Mi smo kot ena od družbenih celic, v kompleksnem sistemu družbene reprodukcije, samo eden od soustvarjalcev tega dohodka.
Bistvo našega dohodka je v tem, da mi preko njegovega ustvarjanja in z razpolaganjem z njim uveljavljamo svoje samoupravljanje, svojo oblast in s tem zagotavljamo uveljavljanje osnovnega cilja in bistva našega družbenoekonomskega sistema, to je, zagotavljamo nadaljnji razvoj samoupravljanja.
In v tem smislu pristopamo k urejanju naših notranjih dohodkovnih odnosov kakor tudi dohodkovnih odnosov z našimi kupci, dobavitelji ter ostalimi partnerji v procesu družbene reprodukcije in z urejanjem dohodkovnih odnosov s svobodno menjavo našega dela z ustvarjalci drugih
družbenih dobrin v tako-imenovanih družbenih sferah.
V tem smislu je dohodek odraz vsebine naših družbenoekonomskih odnosov in je hkrati tudi kontrola samoupravljanja in s tem se naš sistem ciljev tudi zaključi in sklene. In v ta sistem si poleg organizirane samoupravne strukture ter poslovodno-iz-vajalne, vseskozi prizadevamo integrirati tudi organizirane subjektivne sile, ki so pri nas nenadomestljiv, organiziran usmerjevalec in akter pri urejanju kompleksa samoupravnih odnosov.
Dovolite mi, da ob koncu čestitam kolektivu Mehanotehnike za prehojeno pot in dosežene rezultate in da se hkrati osebno zahvalim delavskemu svetu in ostalim sodelavcem za sodelovanje.
Ravno tako bi se želel zahvaliti in izraziti priznanje vsem n^šim poslovnim prijateljem, ki so skupaj z nami soustvarjali MEHANOTEHNIKO.
Hvala lepa
Delovno predsedstvo na svečani seji DS
GONILNA SILA NASE DELOVNE ORGANIZACIJE NIKOLI NI BILA IN JE TUDI DANES NE SMEMO ISKATI NEKJE ZUNAJ KOLEKTIVA.
(Nadaljevanje z 2. strani)
zacije nikoli ni bila in je tudi danes ne smemo iskati nekje zunaj kolektiva. Delavci MEHANOTEHNIKE so svojo tovarno postavili sami! To pomeni, da jim stroji in proizvodni prostori niso bili podarjeni. Predvsem visoka zavest delavcev, ki so z lastnim trudom in odrekanjem, marsikdaj na račun osebnega standarda, pa tudi neprespanih noči, gradili to, kar imamo danes, je tista gonilna sila, ki je iz delavnice naredila tovarno. Mislim, da lahko ugotovimo, da razvoj MEHANOTEHNIKE v vsej njeni zgodovini nikoli ni bil rezultat nekakšnega subjektivističnega koncepta posameznikov, ampak izredno visoke stopnje entuziazma, iniciativnosti in samoorganiziranosti delavcev MEHANOTEHNIKE od njenega nastanka do danes.
Z ogromnimi odrekanji si je kolektiv leta 1959 zgradil svoje prve lastne proizvodne prostore in šele od približno tega obdobja dalje lahko govorimo o MEHANOTEHNIKI kot tovarni. Z leti je ob proizvodnih prostorih zrasla tudi upravna zgradba, skladišča, livarna, obrat družbene prehrane, skratka današnja MEHANOTEHNIKA. Ni dvoma, da so bili ti rezultati samo plod izredne pridnosti, požrtvovalnosti in visoke zavesti delavcev, to je tiste sile, ki je ME-HANOTE HNI KO že od samih začetkov imela v svojih rokah. Še celo takrat, ko je bila MEHANOTEHNIKA še podjetje v izgradnji, je imela naša tovarna vse samoupravne organe, čeprav ji takrat to po zakonu še ni bik) potrebno.
Tako se je v MEHANOTEHNIKI že zelo zgodaj razvila samoupravna zavest kot pogoj in izhodišče vseh kasnejših dosežkov.
Kljub pomembnim uspehom, ki smo jih dosegli, pa ne moremo reči, da se je naša delovna organizacija razvijala izključno po vzpenjajoči se črti. Naš razvoj so omejevali in ga še danes omejujejo različni notranji in zunanji dejavniki.
Zgodovina MEHANOTEHNIKE zato ni samo vzpon, ampak so tudi omahovanja, pa tudi zastoji in deformacije. Imeli smo svoje kritične prelomnice, ob katerih je naš kolektiv prišel v položaj, ko se je bilo treba odločati o strateških vprašanjih, ko je bilo treba popravljati spodrsljaje in iskati nove rešitve ter se tudi odkrito spopadati s tistimi tendencami in silami, ki so si prizadevale, da bi uveljavile svoje, delavcem MEHANOTEHNIKE nasprotne interese.
Vendar pa je vse to logična pot v vsakem razvoju in vsakem napredku in to čimprej, če vemo, da nikoli ni na voljo „formul", s katerimi bi se krizam lahko izoghili.
Če gledamo skozi prizmo dolgoročnega trenda sodim, da smo v glavnem vzdržali preizkušnje v naši zgodovini in da smo na kritičnih razpotjih v svojem razvoju večinoma znali najti poti in rešitve, ki so nam omogočile nadaljnji razvoj in krepiti notranjo enotnost. Vsekakor pa nobena kriza ni bila taka, ki bi kolo v razvoju MEHANOTEHNIKE zasukala nazaj. Če bi podrobneje analizirali, zakaj tako, bi prav gotovo ugotovili, da to objektivno nikoli niti ni bilo mogoče, kajti zavest samorastniškega in prekaljenega kolektiva in slehernega našega delavca je bila vedno vsaj na taki stopnji, ki takih premikov ne bi dopustila.
Kolektiv, naši delavci, nikoli niso bili kolesce, pasivni instrument ali samo porabnik plače, ki mu jo določa drugi. Najmanj kar lahko ugotovimo, je, da je naš delavec že po občutku, pa tudi po rastoči družbeni zavesti, zlasti ob odločilnih prelomnicah ob razvoju tovarne reagiral tako kot je bilo prav. Da je vedel pravočasno izločiti vse kar je zaviralno delovalo na ustvarjanje nadaljnjih materialnih in družbenih možnosti za še večji napredek.
Na eni takih odločilnih prelomnic se nahajamo tudi v tem trenutku, ko smo, tako kot v širši družbi tudi mi sredi intenzivnih naporov za uveljavljanje določil zakona o združenem delu. Ta zakon ocenjujemo kot revolucionarno pridobitev jugoslovanskih delavcev in kot izraz razvoja najnaprednejših idej v naši družbi. Prav zato se zavedamo, da bistvo uresničevanja določil zakona ni v formalnih rešitvah, ki so v najboljšem primeru le začasnega in prehodnega značaja, ampak, da bomo duh zakona o združenem delu lahko uresničevali le s konstantnimi in vztrajnimi napori, katerih bistvo bo v spreminjanju našega miselnega okvirja, ki danes še objektivno predstavlja enega od zaviralnih faktorjev.
Vendar pa glede na to, da so delavci MEHANOTEHNIKE v svoji 25-letni zgodovini uspešno rešili vse pomembne naloge, ki jih je pred njih postavila družba, ne more biti dvoma, da bo kolektiv naše tovarne tudi nalogo uresničevanja bistva in določil zakona o združenem delu, uspešno opravil.
Zaključiti bi želel z zahvalo in čestitko obenem vsem sedanjim in bivšim članom kolektiva, ki so s svojim trudom in delom ustvarjalno prispevali k današnji podobi MEHANOTEHNIKE. Prav tako se v imenu celotnega kolektiva zahvaljujem vsem našim sedanjim in bivšim poslovnim sodelavcem za njihov prispevek pri doseganju skupnih uspehov.
— V imenu poslovnih sodelavcev je spregovoril tovariš Pačič Franko, komercialni direktor „lstrayafike" iz Rovinja
Svečani seji DS so prisostvovali tudi podpredsednik slovenskih sindikatov Emil Tomažič, član IK predsedstva centralnega komiteja Z KS Igor Uršič, predstavnik DPO obale, občine, Mehanotehnike in poslovni partnerji.
s proslavljanja petindvajsetletnice obstoja našega kolektiva
25 let mehanotehnike
Novak Matevž
Na proslavi, katere program je v redu organiziran, smo bili dobrega razpoloženja in smo tudi zaplesali. Vzdušje so kvarili le posamezniki, ki so s svojo nedisciplino motili potek proslave.
Proslava je trajala do dvanajstih, ker pa nisem imel priskrbljenega prevoza, sem moral oditi z zabave prej.
Neprijetno je bilo stalno gledati na uro. Človek se ne počuti dobro, če ima skrb. Organizatorji bi morali pomisliti na možnost, da vsi, ki bodo na proslavi prisotni, ne bodo imeli priskrbljenega prevoza. Morali bi organizirati avtobuse, ki bi ob koncu zabave peljali ljudi domov.
Drugače je bilo vse v redu.
Ivančič Štefka
S proslavo ob 25-letnici obstoja Mehanotehnike sem bila zelo zadovoljna. Nimam pripomb. Slavnostna seja, večerja in zabava, ki ji je sledila, vse to me je osrečilo. V glavnem, vse je bilo naj, naj, naj.
Bojan Marinšek
Program, ki ga je izdelal Iniciativni odbor za pripravo programa ob 25-letnici dela in obstoja Mehanotehnike, imenovan od DS podjetja, zajema šest področij in sicer:
— predstavitev jubileja 25 let Mehanotehnike javnosti
— ureditev delovnih prostorov v delovni organizaciji in zunanji videz le-te.
— razstave
— kulturne manifestacije
— športno rekreacijska tekmovanja
— zaključna prireditev
Ker je vsako področje, ki je zgoraj navedeno, precej široko, bi bilo prav, če bi si vsako pobliže ogledali.
Jubilej 25 let dela in obstoja Mehanotehnike smo začeli predstavljati javnosti že zelo zgodaj, v začetku letošnjega leta. V ta namen so bili snemani trije reklamni filmi, katere lahko gledalci vidijo na TV. Reklame prikazujejo izdelke naše delovne organizacije, obenem pa gledalcu povejo, da ta kolektiv praznuje 25 let dela in obstoja.
Pred delovno organizacijo smo namestili trajen transparent, obnovili table ter tako obiskovalcu pokazali, da kolektiv ne doživlja običajnih delovnih dni ampak jubilejne.
Na pisemske ovojnice in pisemski papir smo dali tiskati znak 25—MT. Pripravili smo značke itd.
Ko smo razmišljali, kaj smo dali v program pod drugo področje aktivnosti, smo se srečali z dejstvom, ki se mu na kratko reče ..pomanjkanje sredstev." Hoteli smo, da bi čim lepše uredili notranjost delovne organizacije, zunanjost le-te, dohod v tovarno, označiti in asfaltirati parkirni prostor, ozvočiti delovne prostore. Ambiciozno zastavljene aktivnosti smo le deloma realizirali. Uredili smo nekaj delovnih prostorov, poizkušamo vzdrževati čistočo in red v delovnih prostorih (stalna naloga) in kar je najbolj pomembno poslopje skladišča in DE — telefoni je dobilo nov obraz. Našla so sse sredstva za ureditev fasade.
Glede parkirnega prostora in ozvočenja delovnih prostorov pa smo se odločili, da bomo to realizirali prihodnje leto.
Pod tretje področje aktivnosti smo zapisali razstave. Naš obrat družbene prehrane nudi posebno letos bolj kot prejšnja leta prostore, v katerih lahko delavec vidi marsikatero razstavo na raznovrstne teme. Razstava, ki jo pripravljamo na temo 25 let dela in obstoja Mehanotehnike, je bila zamišljena v drugem času in z nekoliko drugačno vsebino. Kaj bo na tej razstavi prikazano, bomo lahko videli v mesecu decembru ali januarju.
Prav tako je bila s programom predvidena svečana številka internega glasila, ki je izšlo te dni in je posvečena izključno prehojeni poti delavcev Mehanotehnike.
Kulturne manifestacije v Mehano-tehniki niso redek pojav. Ne moremo se hvaliti, da na tem področju dosegamo zavidljive rezultate, vendar bomo z nadaljnjimi akcijami poizku-
šali kulturo čimbolj približati delavcu.
Z osnovno šolo Vojke Šmuc smo našim delavkam poizkušali pričarati lep 8. marec. Z italijansko osnovno šolo v Izoli sodelujemo ter z njihovo pomočjo realiziramo marsikatero proslavo. V DPD Svoboda Izola si priskrbimo večje število vstopnic za koncerte ali dramska dela ter jih razdelimo delavcem, kateri množično obiskujejo predstave. Nakupili smo tudi več abonmajskih vstopnic v Avditoriju Portorož. Na programu je še odkup primerne predstave za delavce Mehanotehnike, ki naj bi obiskali predstave v gledališču v Izoli.
Pod aktivnost kulturne manifestacije smo zapisali tudi družabno srečanje delavcev Mehanotehnike, ki je bilo septembra meseca in je kljub slabemu vremenu zelo uspelo. Družabno srečanje je bilo v Ankaranu v hotelu Adria.
Športno rekreacijske prireditve so deloma znami. Naši športniki so sodelovali na raznih turnirjih, v sindikalnih igrah, v srečanjih s pripadniki JLA. Pred nami je turnir, ki ga prirejajo športni delavci Mehanotehnike in katerega se bodo udeležili predstavniki športnih disciplin iz večjih delovnih organizacij obale. Na programu imamo še srečanje s predstavniki JLA iz garnizona v Postojni.
Program je zajemal tudi množična tekmovanja oziroma trim akcije, vendar nam to bodisi zaradi vremena, bodisi zaradi premajhnega zanimanja ni uspelo organizirati.
Na koncu programa je zaključna prireditev, ki je bila 18.11.1977 v prostorih hotela Metropol. Prireditev smo pričeli s svečano sejo DS, katere so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije, občine, obale in republike. Svečane seje sta se udeležila tudi Igor Uršič, član izvršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja ZK Slovenije, ter Emil Tomažič, podpredsednik slovenskih sindikatov, ki je na seji spregovoril o pomenu našega jubileja in nam ob njem tudi čestital.
Najstarejši delavki po delovnem stažu (24 let) v Mehanotehniki Mariji Bonin in najstarejšemu delavcu po stažu Sergiu Gobbu (24 let) sta podelila plaketi direktor delovne organizacije Marjan Starc in predsednik DS podjetja Alojz Plaveč. Prav tako sta podelila priznanja poslovnim partnerjem, ki so nedvomno pripomogli k hitri rasti in razvoju Mehanotehnike.
V večernem delu prireditve, katere so se razen naštetih, udeležili tudi jubilanti naše delovne organizacije, je imel koncert SLOVENSKI OKTET. Po koncertu smo poslušali in gledali Jelačinov ..Prepih".
Program ne zajema vsega tistega, kar je bilo v letošnjem letu storjenega. V članku ni govora o delovnih uspehih, o konsolidaciji DPO in o povečanju delovne storilnosti tudi ne. Ker ni namen tega članka, da bi govoril o tem, lahko na koncu samo potrdimo to, kar je zapisal v svojem članku v internem glasilu Ml Mehano-tehnika direktor Marjan Starc, da Mehanotehnika ponovno pridobiva svojo identiteto, katera se je za kratek čas zamajala.
Memon Marija
Ker sem prišla na svečano sejo delavskega sveta z zamudo, sem se morala zadovoljiti s tem, da sem se usedla nekje zadaj. Priznati moram, da od nje nisem veliko odnesla, ker nisem dobro slišala. Prostor je bil velik, ozvočenje pa slabo. Drugače sem bila z vsem zadovoljna: z večerjo, zabavo in s priznanjem, plaketo ter denarno nagrado, kar nam je bilo podeljeno v tovarni.
Rutar Januška
Na zabavi je bilo zares veselo.. Bila sem vabljena tudi na slavnostno sejo delavskega sveta, kjer so bila podeljena priznanja poslovnim partnerjem. Mnogi izmed njih niso prišli, kar nas je spravilo v nekoliko slabšo voljo. Ni nam bilo vseeno, da se vsi poslovni partnerji niso odzvali vabilu. Seja delavskega sveta je bila v redu izpeljana. Govori, ki so bili na seji podani, so bili v redu. Sama nisem imela problemov s prevozom. Na proslavi pa je bilo mnogo ljudi, ki prevoza niso imeli priskrbljenega. Zato bi morali organizatorji ob zaključku proslave organizirati prevozno sredstvo. Večerja je bila dobro pripravljena in tudi lepo servirana. Slovenski oktet, ki je bil na proslavo povaljen, je pesmi nepopisno lepo odpel.
Proslava je zares lepo potekala.
Trebeč Pavla
Program proslave je bil kratek, a zato toliko boljši. Ljudje smo se vedli dostojno, le nekateri so se obnašali neprimerno. Večerja je bila v redu, še preveč je bilo vsega. Mnogi smo bili v hotelu Metropol prvič, zato se v začetku nismo znašli. Na žalost smo morali s proslave zelo zgodaj, ker smo bili vezani na avtobus.
Ko smo prispeli v hotel Metropol v Portorožu, kjer naj bi proslavili 25-let-nico obstoja Mehanotehnike, smo bili najprej deležni lepega sprejema. Sledila je večerja in zabava s plesom, ki je trajala približno do dvanajste ure. Lepo je bil, da so bili povabljeni na proslavo poleg jubilantov tudi upokojenci in naši poslovni partnerji.
Zelo sem bila začudena, ko smo jubilanti prejeli poleg priznanj in plaket za naše večletno delo v kolektivu tudi denarne nagrade.
— Nagrajenci iz TOZD Splošne igrače in pisarniške potrebščine
vtisi delav-
cev s proslave 25-letnice obstoja mehanotehnike
Kovač Ivan
Ko sem prišel v notranjost hotela Metropol, sem moral iskati, kam naj grem. Mislim, da so imeli tudi mnogi drugi podoben problem, ker je bilo med jubilanti prav gotovo veliko število takih, ki so bili tam prvič.
Slavnostna seja in zabava, ki ji je sledila, sta bili v redu organizirani. Nekateri delavci so se spraševali, kako to, da niso bili tudi oni povabljeni na slavnostno sejo delavskega sveta in, ali je niso morda zaslužili. Tudi delavci, ki so bili v službi v popoldanski izmeni, so bili prikrajšani, ker niso mogli prisostvovati proslavi. Drugače pa je bil program v redu izpeljan.
Petrinja Janko
V hotelu Metropol sem bil od začetka do konca. Najprej sem bil na svečani seji delavskega sveta, potem pa na večerji in zabavi s plesom. Kraj proslave je bil izbran v redu, ker se je vse vršilo v eni stavbi — svečana seja, večerja in ples. Organizacija je bila v redu. Opazil sem, da skoraj ni bilo pijanih ljudi in to je pripomoglo k temu, da je bila družba dobra in ni prišlo do prepirov.
Jubilanti smo prejeli različno visoke denarne nagrade, odvisno od tega, koliko let smo delali v kolektivu. V redu je bilo, da smo prejeli tudi plakete in priznanja, ker slednja ostanejo za vedno, medtem ko se denar kmalu porabi.
Jubilanti, ki niso prišli na proslavo, so drugačnega mnenja. Pravijo, da hotel Metropol ni ambient zanje. Mislim pa, da nimajo pravice dajati takih pripomb ker, če niso na proslavo prišli, ne morejo niti soditi.
ob novem letu 1978 želimo vsem delavcem mehanotehnike
s'
mm
£9SS§§8S§8S&S£
■>:;--:X::-::
veliko	skupnih	in	osebnih	uspeh
tovarniški komite ZKS MT	koordinacijski svet ZSMS MT
predsedstvo konference sindikata MT izvršni odbor ZZB MT
učenci osnovne šole deskle o naših igračah
moj telefon
Filej Renata
pokvarjena igrača, ko pa sem zavrtela številko in reklaa:„Halol", sem bila presenečena, ker se mi je oglasila Vanja. Bila sem vesela. Nekega dne sem zopet zavrtela številko, toda na moj klic se ni nihče oglasil. Mislila sem, da Vanje ni doma. Naslednji dan sem jo vprašala, zakaj se ni oglasMa^ Odgovorila mi je, da me ni šlišala.^li sva pogledat, kaj se je zgodilo. Vrnili sva se žalostni, ker sva ugotovili, da se je strgala žica, kar pa se ni dalo popraviti. Ker si ne moreva več telefonirati, sva žalostni. (Dalje na 6. strani)
najnovija istraživanja uspjeha.
U traženju rješenja nismo se nikada rukovodili materijalnim dobicima, nastoječi da ni jedna strana ne bude oštečena. Utom smo smislu nastojali izvršiti sniženje cijena na onim elementima koji su ekonomski i društveno priznati i koristili pri tom sve razspoložive tehničke i razvojne mo-gučnosti bilo kod unosa materijala u tehnološkom procesu, tehnologiji finalizacije ili pak oštečenja u otpremi i transportu.
Veliki asortiman, raznovrsna na-mjena, štampa prilagodjena željama kupca, stalan rad na likovnom oboga-čivanju, a uza sve to i potreba ukom-poniranja tekstova svjetskih jezika dovodih su nas često pred problem koji je mogao smanjiti likovno bogastvo artikla. Da smo u našem radu uspjeli, dokazuje i nekoliko jugoslovanskih oskara kao priznanje za uspeh na tom polju.
U našoj suradnji trebalo je raditi jako brzo, biti fleksibilan, sa tačno uvtvedenim zadacima jer je vrijeme bilo kratko, a rokovi niso dozvoljavali, da se na torne gubi mnogo vremena, posebno kad se radilo o ambalaži za velike kupce. Često su zahtijevi bili veči od naših mogučnosti, ali u sistemu ekipnog rada svi problemi bili su riješeni u korist proizvodača i zadovoljstvo kupca.
Do tih uspjeha u radu došli smo zbog otvorenosti svih činioca, a kritiški i samokritički odnos svakog pojedinca učesnika u toj ekipi bio je garancija da se do željenog cilja mora
— Po stažu najstarejša delavka v Mehanotehniki, Bonin Marija sprejema priznanje za svojo 24-letno zvestobo
- Po stažu najstarejši delavec, Sergio Gobbo sprejema priznanje in čestitke za dolgoletno delo v kolektivu
— Tovariš Candido Nilo sprejema čestitke in priznanje za dolgoletno delo v Mehanotehniki
Od učencev osnovne šole Deskle, ki so bili poleti na obisku pri nas, smo dobili več sestavkov o njihovih vtisih o naši tovarni in o naših igračah. Ker je zanimivo vedeti, kaj ..uporabniki" naših izdelkov mislijo o njih, jih objavljamo.
— Nagrajeni delavci DSSS
— Sodelavke na elektrovlaku
Imam telefon rumene barve. Kupila mi ga je nona. Imam ga v sobi. S telefonom se tudi igram. Z bratom si telefonirava. Rada vrtiva številke na telefonu. Igrava se tako, kakor bi klicala prijatelje in mamo v tovarno. Ko se nama ne ljubi telefonirati, pospraviva telefon v škatlo. Rada bi imela pravi telefon.
če bi imel vlak
Špacapan Darijan
Če bi imel vlak, bi se igral sprevodnika. Igral bi se z bratom Alešem. Naredila bi železmško postajo, kjer bi se vlak ustavil. Z igranjem bi se kratkočasila. Igra z vlakom mi je zelo všeč. Videl sem že različne vlakce, od katerih mi je bila najbolj všeč dizelca. Vlakci tovarne Mehanotehnika so mi zelo všeč.
- Direktor Starc Marjan se zahvaljuje tov. Zicu za dolgoletno poslovno sodelovanje
Kad sam prije nekoliko godina u Istragrafici rasporedjen na novo radno mjesto sa zadatkom da se povežem s našim potrošačima ambalaže, da najdjem najbolja rješenja koja bi od-govarala njihovim potrebama i našim tehnološkim i kapacitetnim moguč-nostima, ova je suradnja postala još djelotvornija i njeni rezultati još bolji.
Krenulo se na posao bez ikakvih tajni i nepoznanica. Na okupu so se našli kreatori, tehnolozi, komercija-listi, grafičari i dr., svi oni koji su mogli i trebali dati svoj doprinos u rje-šavanju postavljeni zadatka. Težilo se da ambalaža bude pristupačna kupcu, jednostavna u tehnologiji, obogačena kreativno, estetski dotjerana, a da istovremeno bude u skladu sa artiklom koji je u nju pakovan. Da rezultati nisu izostali, najbolje pokazuju
stiči uzprkos svim poteškočama u radu.
Naročito posljednjih godina bilje-žimo uspjehe u našem radu i ako su zahtijevi i u kvaliteti i u količini veči nego i kada ranije. Radilo se neumorno, sve službe i svi ljudi u njima bili su svijestni zadataka. Takvim samoprije-gornim radom morali smo stiči do tih rezultata.
Težko je sada reči da li smo našom suradnjom več stigli do samog vrha Ijestvice ili se nalazimo negdje u sredini. No jedno je tačno: postoječim još nismo zadovoljni, borimo se da danas bude bolje nego jučer/a da sutra bude bolje nego danas. Bitka se nastavlja i trajat če dok postoji društvo koje vuče naprijed i bori se za još veču angažiranost svih činilaca koji rade na istom odgovornom zadatku.
tovarna igrač mehanotehnika
Tanja Matevžič, 4. a
Ko smo imeli šolo v naravi v mestu Izola, smo si ogledali tovarno Mehanotehnika, kjer izdelujejo igrače.
Najprej smo hodili po mestu, potem pa smo se ustavili pred tovarno in tam počakali vodnika. Ta nas je peljal skozi dolg hodnik. Prispeli smo v velik prostor, kjer so ljudje sedeli za stroji in izdelovali razne igrače. Stroji so ropotali. Hodili smo iz prostora v prostor. Delavke so nas kdaj pa kdaj kaj vprašale. Z veseljem smo jim odgovarjali. Ogledali smo si precej prostorov. V vseh so stroji hitro tekli in to je pomenilo, da so delavci hitro opravljali svoje delo z namenom, da bi več naredili.
Ko je bil naš ogled tovarne končan, nam je vodnik odgovoril na vsako vprašanje, ki smo mu ga zastavili.
Naš obisk v Mehanotehniki je bil tako pri kraju. Zadovoljni in veseli smo se vrnili domov.
zanimiva
igrača
telefon
Gabrijelčič Barbara, 4. a
Nekega dne sem šla k bratrancu v Šempeter. Pozdravil me je in mi pokazal telefon. Vprašala sem ga, kam je povezan. Odgovoril mi je, da k sosedu, njegovemu dobremu prijatelju in sošolcu. Domenila sva se, da bova prijatelju telefonirala. Bratranec je zavrtel številko in oglasil se je njegov prijatelj. Vprašal je, kaj želi. Na vprašanje je bratranec odgovoril, da ima obisk in sicer sestrično. Ko je bil pogovor pri kraju, sta odložila slušalki. Bratranec mi je povedal, da se večkrat pogovarjata.
Igrača telefon mi je zelo všeč. Rada bi ga imela.
telefon
Nataša Blažič, 4. a razred
Imam prijateljico, ki se imenuje Vanja. Vanji so kupili telefon. Ko sva bili bolni, mi je njena mama prinesla telefon. Najprej sem mislila, da je le
Tov. Antona Žica delavca ,,'lstra-grafike" iz Rovinja smo povabili, naj napiše nekaj o dolgoletnem sodelovanju z Mehanotehniko. Odzval se je našemu vabilu in ob naši 25-letnici napisal naslednji članek:
naša
suradnja
Anton Žic
Danas, kad slavimo veliki jubilej -25. godišnjicu ovog vrijednog kolektiva, želio bi reči nekoliko riječi o po-čecima naše suradnje.
Moj prvi susret s predstavnicama ovog kolektiva bid je pred dvadesetak godina. Mehanotehnika je tada bila mala i skromna, njene potrebe u ambalaži gotovo neznatne. Mnogi nisu tada slutili, da če se dvadeset godina kasnije ta ista Mehanotehnika dignuti do vrha svjetske lestvice i postati poznata širom svijeta po asortimanu i kvalitetu svojih proizvoda.
Asortiman proizvoda namijenjen isključivo djeci stavio nas je sve pred odgovorne zadatke: obogatiti proizvod i dati mu istovremeno odgovara-juči vanjski izgled. Baš tu počinje naša suradnja. Svi faktori u Mehanotehnici posvetili su se tim problemima, a moj je zadatak bio da se uključim u rad i da s grafičkog aspekta ponudim najbolja rješenja.
če bi imel električni vlak
Grosar Aljoša, 4. a
Če bi imel električni vlak, bi poklical prijatelja. Skupaj bi sestavila železnico in se igrala. Iz škatel bi napravila predore, železnico pa bi speljala po celem stanovanju. Če bi mi sestrica Kiti pokvarila vlak, bi ga skupaj s prijateljem Alešem popravila. Če nama ne bi uspelo popraviti vlaka, bi ga dal dedu. Ded bi ga popravil in zopet bi se igrala. Hvaležen bi bil mami, če bi dobil vlak.
če bi imel avtomobilčke
Zoran Zimic
Rad bi zbiral avtomobilčke. Postavil bi jih na polico. S prijateljem bi na podstrešju napravila ceste in ob njih postavila prometne znake, po katerih bi se ravnala. Če bi se avtomobil zlomil, bi ga dal popraviti dedu.
če bi imela punčko
Renata Velišček
Rada bi imela punčko. Z njo bi se igrala. Dala bi ji ime Branka. Šivala bi ji oblekce. Če bi imela punčko, bi prišla k meni sestrična. Takrat bi se skupaj igrali. Punčko bi vozili z vozičkom. Zelo rada imam igrače.
če bi imel ladjo
t
Kamenšček Niko
Če bi imel ladjo, bi z njo lepo ravnal. Vsak dan bi se z njo igral ob jezeru. Bil bi zelo vesel. Rad bi, da bi bila velika in na motor. S prijatelji bi zgradili pristanišča in bi pošiljali ladjo na drugo stran jezera.
rad bi imel ladjo
Aleš Valentinčič, 4. a
Rad bi imel ladjo. Z njo bi se igral ob potoku. S prijateljem Aljošo bi naredila jezero za ladjo. Če bi bila voda deroča, bi morala paziti. Ladji bi napravila tudi stojalo in ji dala ime. Z ladjo bi se najrajši igral poleti ob morju.
— Našo svečanost je počastil tudi Slovenski oktet
— Šjor Bepo in Giovanin poročata o naši družbeni ureditvi pri Mehanotehniki v preteklem času ...
- Avtobusna postaja
— Vesela družba ob dobri kapljici
- Napovedovalec Bojan in napovedovalka Sandra
razstava vojaške opreme
Žika Jovičič
V	sklopu proslav Dneva JLA je bil v naši delovni organizaciji organiziran obisk vojakov in razstava vojaške opreme. T a obisk ni enkraten, ampak je sad kontinuiranega sodelovanja med enoto Petra Rističa in „Mehanoteh-niko." Poleg naše delovne organizacije so vojaki obiskali še šole z italijanskim učnim jezikom v Izoli ter koprsko Agrario. Zanimanje delavcev (na sliki) in dijakov je bilo veliko predvsem za avtomatsko puško in daljnogled za nočno opazovanje. Med obiskom so bile začrtane oblike nadaljnjega sodelovanja.
likovna razstava ob 25-letni-ce mehano-tehnike
Marko Skok
Likovna skupina „Lik" iz Izole, v kateri so člani iz Izole in Kopra, je bila ustanovljena 29. 11. 1975 s prvo razstavo v kulturnem domu „DPD" Svoboda Izola.
Od tistega dne pa do danes se število članov stalno veča. Posamezni člani so že dosegli lepe uspehe s kolektivnimi in tudi s samostojnimi razstavami. Naši člani vsako leto sodelujejo v koloniji amaterskih slikarjev v Seliščih, kamor so vabljeni, letos pa so sodelovali na republiški razstavi amaterskih slikarjev v Ljubljani. Isto razstavo so nato preselili še v Kranj, Rogaško Slatino, Mursko Soboto, šla pa naj bi še na Poljsko.
Ravno tako smo letos organizirali kolektivno razstavo v piranski Kavarni, ki organizira razstave v okviru „obalnih regij". Zadnja razstava pa je bila v Mehanotehniki ob 25-letnici te tovarne.
Med tem časom so imeli člani tudi samostojne razstave v Piranu, Ilirski Bistrici, Rogaški Slatini, Lipici itd.
Trenutno se dogovarjamo, da bomo dobili v Izoli razstavni prostor, ki bi v prvi vrsti pomagal razvijati amatersko likovno dejavnost. Tako bi sleherni likovnik — amater v Izoli dobil možnosti za svoj nadalnji razvoj.
nekatera odprta vprašanja uveljavljanja nagrajevanja po delu
Ciril Mezek
— Zakon o združenem delu je strateški akt, je dokument, ki nas obvezuje dolgoročneje rešiti problematiko nagrajevanja po delu, ki je tudi sama strateškega pomena. Zato bi bilo napačno, pa tudi neodgovorno pričakovati, da problematika nagrajevanja po 1. 1. 1978 ne bo več na dnevnem redu. Tudi po novem letu nas čaka še cela vrsta zahtevnih nalog, za katere bi morali še danes pripraviti izhodišča za njihovo reševanje. Verjetno bi bilo prav, če bi v prehodnih določbah aktov, ki jih bomo sprejemali, definirali nadaljnje naloge na področju delitve. Tako bi izvajanje teh nalog že lahko bila osnova za nagrajevanje določenih struktur, ki bi bile direktno odgovorne za njihovo izvajanje.
— Dosledno izvajanje 129. člena ZZD in drugih členov, ki se direktno ali indirektno nanašajo na nagrajevanje, bi moralo imeti pomembne učinke v rezultatih poslovanja, to je v dvigu interne ekonomičnosti in produktivnosti dela. Ta cilj bomo dosegli z intenzifikacijo dela vsakega delavca. To praktično pomeni, da je potrebno notranje rezerve na področju delovnega potenciala izkoristiti tako, da posamezniki dobijo več del in nalog kot do sedaj. Znano in dokazano je, da so predvsem delavci s področja obdelave informacij (t. im. režija) premalo izkoriščeni, ponekod pa to velja tudi za delavce s področja obdelave materiala (t. im. proizvodni delavci). Taka nadaljnja intenzifikacija bo na
daljši rok, ob približno istem obsegu proizvodnje, nujno privedla do tega, da določeno število delavcev sploh ne bo imelo delovnih nalog, oziroma, da bo delovnih nalog glede na fond delovnega časa premalo. Na ta pojav moramo biti pripravljeni in ga upoštevati pri planiranju kadrov, predvsem pa bo potrebno omogočiti večjo stopnjo gibljivosti delavca v smeri del in nalog, ki jih je treba realizirati. Ta gibljivost bi morala obstajati znotraj posameznih delovnih enot, med delovnimi enotami v temeljni organizaciji, med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo v okviru delovne organizacije, in tudi širše.
Če se, gledano na daljši rok, z merili delovnega prispevka ..pokrijejo" vsi delavci, je to jasen indikator, da so taka „merila" formalna in ne vsebinska, v kolikor se seveda obseg proizvodnje bistveno ne poveča z obstoječim številom delavcev.
— Mnogo se govori tudi o pomanjkljivostih na področju organizacije dela in vplivu pomanjkljive organiziranosti na produktivnost dela.
Verjetno skoraj ni delovne organizacije, kjer ne bi bilo potrebno z bolj ali manj radikalnimi prijemi v organiziranosti posodobiti in racionalizirati tehniko poslovanja. Šele tako bodo ustvarjeni pogoji, da na področju delitve uveljavimo duh in ne samo črko zakona.
Decentralizacijo del in nalog mora spremljati racionalizacija, da ne bomo spet priča ekstenzivni reorganizaciji, naprimer nepotrebnemu povečevanju administrativnega aparata ipd.
— Realizacija zakona o združenem delu v praksi zahteva od vsakogar, ki na tem dela, veliko znanja, predvsem pa prenašanje znanja na druge. Znanje, ki je pridobljeno v združenem delu z družbenimi sredstvi predstavlja pravzaprav specifično obliko akumuliranega minulega dela; zato bi se lahko kot kriterij za doseganje pravic iz naslova minulega dela, uporabila tudi stopnja prenašanja znanja na mlajše kadre. Ni okolja, in naša delovna orgnaizacija pri tem ni izjema, v katerem ni posameznikov, ki so na določen način monopolizirali določene informacije, s tem pa tudi znanja, ki jih uporabljajo s ciljem, zagotoviti si čim boljši in od nikogar ogrožen položaj. Taki posamezniki leta in leta opravljajo isto delo, njihovo funkcionalno znanje postane visoko specializirano, postanejo „stari mački", toda za njimi ni ničesar, razen praznine.
Združeno delo pa obvezuje vsakogar, da prispeva k čim ugodnejšim razmeram glede kroženja idej in znanja. Odnos do mladih kadrov je potrebno s pomočjo urejenega, visoko organiziranega pripravništva ter uvajanja, bistveno spremeniti. Tako ne bi smelo več prihajati do situacij, ko posamezni mladi kadri pridejo v kolektiv, pa še nihče ne ve, kaj in kje bodo delali.
— Nadaljnje odprto vprašanje je prav gotovo naslednje: področje delitve in nagrajevanja je prav gotovo tako važno in kompleksno, da ga moramo profesionalizirati. Danes je že skoraj vsem jasno, da delo „ad hoc" sestavljenih komisij, katerih člani so se z delitvijo in nagrajevanjem po delu ukvarjali poleg svojega rednega dela, skoraj nikjer ni privedlo do trajnejših rešitev. Tudi v Mehanotehniki je zato profesionalna ekipa, ki bi stalno spremljala in izpopolnjevala sistem stimulativnega nagrajevanja, nujna. Kadrov, ki bi to področje obvladali, je zelo malo. Zato bi bilo zelo koristno kadrovske potenciale združiti — morda v okviru panoge, ali pa v obliki profesionalne ustanove v okviru sindikata naše regije.
— Najtežja naloga, najtežji cilji, ki jih zakon o združenem delu postavlja pred vso našo- družbo, je doseči spremembe v zavesti ljudi. Doseči bo potrebno veliko stopnjo nesebičnosti, poštenosti, solidarnosti in tovarištva ter opraviti z egoizmom in egocentričnostjo, da bo vsak od nas, ko bo to potrebno, dojel in spoznal ter priznal sebi in drugim, da ni prispeval toliko, kolikor bi moral in kolikor bi lahko, in da mu za to pripada manj kot drugim sodelavcem.
čestitka
Odbora za informiranje
Odbor za informiranje čestita članom korektiva za dosežene uspehe v letu 1977 in želi, da bi v novem letu 1978 kolektiv dosegel še večje uspehe, tako na gospodarskem, kot na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Ob priliki čestita kolektivu ob jubileju.
Posebne čestitke ob vstopu v Novo leto 1978 tudi uredniškemu odboru in vsem dopisnikom glasila Ml Mehanotehnika Izola. Obenem jim izrekamo tudi priznanje za plodno in požrtvovalno delo v letu 1977.
Kaj vemo o tozd pliš igrače
mmiC
BABUDEK MIRKO.
popoldne. Tistih popoldanskih ur pa nimamo plačanih, saj se zavedamo, da bi šel tisti denar iz dohodkov naše TOZD.
Iz Materije sem se vračala z občut-
kom kot, da bi bila obiskala neko veliko družino — odnosi med sodelavci so prijateljski, tov. Babuder Mirko je rekel, da so včasih celo preveč famili-jarni.	_____
— Tov. Babuder Jože pri vertikalni žagi
Rakar Veselka
V Mehanotehniki sem šele tri mesece. Z delom sem zadovoljna, plača je tudi kar v redu. V Materijo se vozim iz Markovščine z avtobusom.
Sosič Nada
Lisjak Laura
Večina delavcev Mehanotehnike ve, da ima naša tovarna poleg petih TOZD v Izoli še eno v Materiji in da tam izdelujejo pliš igrače, vendar se vse vedenje o tej TOZD, razen za nekatere, konča že pri teh dveh podatkih.
Tudi jaz sem bila med tistimi, ki
V Mehanotehniki delam že 13 let. Vozim se iz Slop pri Kozini z osebnim avtom, ker so z avtobusom slabe zveze. V kolektivu vladajo zelo dobri odnosi. Prehod na šivalne stroje ni bil enostaven, toda privadili smo se in sedaj sem z delom zelo zadovoljna.
— Najbrž se je tov. Barba Ivanka že privadila na delo v TOZD PIH6 igrače
tvorijo večino in zato sem se prve dni oktobra napotila v Materijo, da bi še kaj izvedela. Na žalost je bil tovariš Darko Mezgec, v.d. direktorja T OZD, tisti dan v Izoli, toda kar sem želela izvedeti, mi je povedala tovarišica Tamara Silič—Gropajc, tehnolog konstruktor, pogovarjala pa sem se tudi z drugimi delavci te TOZD.
Kljub temu, da vsi jamrajo o visokih procentih delavcev, odsotnih zaradi bolezni, pa moram reči, da tega pri nas ni. Nam veliko denarja „poje" DSSS, saj je prispevek zanjo višji kot pa seštevek osebnih dohodkov vseh zaposlenih v TOZD (mi imamo le 9 režijcev).
Informiranje pri nas poteka preko oglasne deske in na zborih delavcev, kajti delavskega sveta nimamo.
Sluga T ila
V Mehanotehniki sem 6 let. V Materijo se vozim iz Javorja z avtobusom. Vstati moram že ob štirih, da lahko pridem pravočasno na delo. Delo mi je zelo všeč, toda norma je zelo visoka, plače pa niso ravno velike.
Tudi s prostorom imamo velike težave, upam, da bo boljše, ko bomo — Tamara Silič — Gropajc. Edina pisarna, ki jo imajo, služi tudi kot razstavni imeli novo halo. prostor
Babuder Jože
Tamara Silič-Gropajc
Tovarna Mehanotehnika je odprla obrat v Materiji že leta 1959, vendar smo bili do 1971 leta brez nekega, nam lastnega, programa. Delali smo pač tisto, kar drugje niso mogli delati zaradi majhnih serij od montaže pisalnih strojev, svinčnikov pa do elektro-motorčkov. 1971 leta pa je takratni direktor predlagal, da bi začeli delati pliš igrače. Predlog je bil sprejet. Bila sem celo 5 dni na praksi pri sfirmi Anker v Nemčiji. Kasneje, ko so se pojavljali določeni problemi, nam je tov. Miklav Bruno, takratni tehnični direktor, večkrat dejal: Kako da tega ne veste, saj ste bili toliko časa v Nemčiji!!
Takrat smo kupili tudi tri šivalne stroje Bagat (industrijske) in oktobra meseca smo začeli nanje tudi šivati. V naši delovni enpti je bilo zaposlenih manj kot 30 delavcev, sedaj pa nas je 51.
Trenutno imamo 15 industrijskih šivalnih strojev. K razširitvi našega strojnega parka, je veliko pripomogla firma Anker, ko je šla v konkurz, saj smo večino strojev in drugih pripomočkov kupili od te tovarne.
1975 smo dobili tudi tračno žago za rezanje krojev, do takrat smo namreč kroje uvažali — pri nas smo izdelke le šivali in kompletirali.. Sedaj pa že vse delamo sami, imamo šablone za preko 200 artiklov, letno
pa naredimo preko 150.000 proizvodov.
Imeli smo tudi precej problemov pri uvozu pliša, vendar ga je začela proizvajati T K Zagreb in tudi to je rešeno.
T renutno nam povzročajo največ težav neustrezni in tudi pretesni prostori. V pritličju te hiše je bila včasih mizarska delavnica, kasneje gostilna, zgornji prostori pa so služili stanovanju.
Delovni proces se začenja v pritličju (krojilnica), nato moramo skrojene dele odnesti po lesenih vegastih stopnicah v prvo nadstropje v šivalnico (vsaka pa 20 m2), nato pa spet v pritličje v polnilnico in montažo.
Upam, da bomo že drugo leto dobili novo halo s 600 m2 delovnega prostora, ki naj bi stala za obstoječo stavbo .. Služila pa bo izključno proizvodnji. Takrat bomo lahko število zaposlenih dvignili na 80, saj sedaj jih res ne bi imeli kam dati (šivalnica že sedaj dela v dveh izmenah).
Večina delavcev v naši TOZD je nekvalificirana. Na delo se vozijo iz okoliških vasi. Delovni čas imamo nekoliko prirejen glede na avtobusne zveze (delamo od 5.45 do 13.45). Zaposleno pa imamo tudi kvalificirano kuharico, ki skrbi za topli obrok. Z malico smo zadovoljni, problem je zopet prostorska stiska, saj moramo nekateri jesti kar na delovnem mestu, ker se v kuhinji nimamo kam dati.
V TOZD Pliš igrače delam leto in pol. Na delo prihajam iz Polžan in to kar peš, saj ni tako daleč. Delo mi je zelo všeč (režem kroje na vertikalni žagi), toda plača ni ravno dobra. Problemov s sodelavci nimam.
Barba Ivanka
Jaz sem v tem TOZD šele en mesec, prej pa sem delala na brizgalnem stroju v TOZD Proizvodnja splošnih igrač v Izoli. Sedaj se šele privajam na delo in moram reči, da mi je bilo v Izoli bolj všeč, saj sem tam delala 6 let in sem dobro poznala delo in sodelavce.
Babuder Mirko
Jaz sem najstarejši član našega kolektiva, saj delam že 17 let v TOZD Pliš igrače in od vsega začetka kot vzdrževalec. Z delom sem zadovoljen. Mislim, da je naša usmeritev na področju pliš igrač zelo perspektivna. Upam, da bo veliko naših problemov rešenih, ko dobimo novo proizvodno halo.
Sem član IO in moram hoditi na vsako sejo v Izolo. To mi ne predstavlja posebnih problemov, sem pa bolj zadovoljen, če je seja zjutraj, ker imam kasneje slabe avtobusne zveze.
Pogovarjala sem se tudi s tov. Marijo Šiškovič, ki je članica centralnega delavskega sveta:
Večkrat sem ob 14. uri še v Izoli, tako da pridem domov šele pozno
— Sluga Tila. Nekatere dele je treba ročno prftiti še preden se igrača napolni
wr*ui
x>ni
■MIC/. POHOČ JUVC MIK
P»ITV
DILNICA
ClLors
mehanotehnika izola
glasilo delovne organizacije Mehanotehnika Izola, Polje 9. Izdaja odbor za informiranje. Ureja uredniški odbor: Laura Lisjak (glavni urednik), Ciril Mezek (odgovorni urednik), Branko Cerkvenik (tehnični urednik), Ljubo Klanjšček, Boris Milošev, Viljem Orel, Janko Gobbo, Janez Skok, Jože Bolha, Matija Gorjan. Naklada 1800 izvodov. Izhaja mesečno. Tisk Ljubljanski dnevnik. Naslov redakcije: Izola, Polje 9, telefon: 71-620, int. 203.
Vodoravno:	1. in 23. navpično (jubilej, ki ga ponazarja slikg v križanki), 24.
Zdravilna travniška rastlina, 25. Električno nabit delec, 26. Ljubljanska pivovarna, 27. Majhen del kopnega, 28. Kemični znak za živo srebro, 29. Jutranja padavina, 30. Grški bog vetra, 31. Kruh iz ajdove moke, 33. Žensko ime, 35. Kraj na Koperskem, 37. Ludolfovo število, 38. Človekova najboljša prijateljica, 40. Del noža, 42. Priljubljena otroška igra, 45. Živalski izrastek, 46. Medmet negodovanja, 47. Bajno bogastvo, 48. Pesnitev I.G. Kovačiča, 50. Priprava za točenje medu, (množina), 51. Pokrajina v SRH, 52. Gospodarsko razstavišče, 53. Ultra-kratki valovi, 54. Tovarna zdravil v Novem Mestu, 55. Glavno mesto Skandinavske države, 56. Najvišja karta, 57. Haberl, 59. Naplačilo, 60. Oznaka Novega Mesta, 61. Kratica negdanje teroristične org. v Franciji, 62. Zakovica, 64. Površinska mera, 65. Odvzame svobodo, 66. Stran, 67. Petkova panorama, 68. Vsakdanji pregled bolnikov, 70, Grška črka, 71. Betonsko skladišče za krmo, 73. Miha Marinko, 74. Komunistična partija Italije, 76. Del oči, 77. Vratar, 78. Desni pritok Drine, 79. Angleška dolžinska mera orig., 81. Arabski žrebec, 82. Ruska reka - pritok Volge, 83. Zdravilna rastlina z velikimi listi, 85. Medmet obžalovanja, 86. Nekdanji nemški kancler, 89. Kaj v čakavskom dialektu, 90. Neumna, 92. Debelejša vrv, 94. Kazani zaimek, 95. Ograja, obor, 97. Kukavičji glas, 100. Glavno mesto Peruja, 101. Telovadno orodje, 102. Organizacija združenih narodov, 104. Pogan, 105. Skandinavsko moško ime, 106. Okrajšava ža „vse v redu", 107. Domača žival, 108. Najslabša šolska ocena, 111. grška črka, 112. Glej prilogo, 114. Golazen, 116. Mariborska lesnina, 119. Del telesa, 121. Grob, 122. Znan nogometni sodnik Marjan, 125. Dolg (Srbohrvat-ski), 126. Zelenica v puščavi, 127. Palica za biljard, 129. Vrsta glasbenega inštrumenta iz družine tolkal, 130. Kresovi, 132. Glej prilogo, 136. Flamski slikar in diplomat (1577 do 1640), 138. Orlov mladič, 139. Kovina, 140. Oseba iz biblije, 141. Kvartaški izraz, 143. Del stopala, 144. „Sportske novosti", 146. Grški nogometni klub, 147. Glej prilogo, 148. Njo, 150. Sovražnica železa, 151.
Vrsta brezalkoholne pijače, 153. Ljubkovalno žensko ime, 155. Nota v solmi-zaciji, 157. Mesto—država v antični Grčiji, 158. Južna ameriška kamela, 160. Posoda za vino, 161. Poljski astronom — Nikolaj (1443—1512), 162. Irska teroristična organizacija, 163. Igra na črno-belih poljih, 164. Lyell Charles, 165. Zidarsko orodje, 166. Votlina v Španiji, 167. Verdijeva opera.
Navpično:
1.	glej prilogo, 2. stara Ljubljana, 3. Sovjetski velemojster Mihail, 4. Veznik, 5. Učenec srednje šole, 6. Manjša vojaška enota, 7. Veterni jopjč, 8. Mesto v ZAR ob Sueškem kanalu, 9. Zdravilna planinska cvetlica, 10. Kazalni zaimek, 11. Glej prilogo, 12. Števnik, 13. Glej prilogo, 14. Črka stare glagolice in cirilice, 15. Glej prilogo, 16. Anton Čehov, 17. Število tiskanih izvodov, 18. Moško ime, 19. Trokolo, 20. Sonarodnjaka, 21. Žuželke s strupenim pikom, 22. Senoa Avgust, 23. Glej 1. vodoravno, 31. Tropska rastlina, 32. Posoda za vodo ali odpadke, 34. Avtomobilska oznaka Trsta, 35. Ovratna ruta, 36. Prečiščevanje vode ali zraka, 37. Katastrofa z veliko žrtvami, 39. Odkop — poglobitev, 41. Solmizacijski zlog, 43. Grška čka, 44. Jadranski otok, 49. Vrhunski športnik, 56. Nestrokovnjak, 58. Grška črka, 59. Ploskovna mera, 63. Elvira Voča, 65. Jutranji svit, 66. Vrsta sodobnega pohištva, množina, 67. Obarvano jajce, 69. Reka v Črni gori — pritok MoraČe, 70. Gornja okončina, 72. Ostanek lupljenja, 75. Dvojice, 77. Ozka odprtina - reža, 80. Glej prilogo, 84. Reka Pad, 87. Menih, 88. Delavski svet, 91. Znamka italijanskih kamionov, 92. Znamka za takse, 93. Kemični znak za kobalt, 96. Portugalsko otočje v Atlantskem oceanu, 97. Veznik, 98. Mesto na levi obali Donave v pokrajini Baden, 99. član predsedstva SF RJ Edvard, 100. Jelen z lopatastim rogovjem, 101. Debela palica, 103. To kar dihamo, 104. Ruska križarka s katere je bil s topovskim strelom dan znak za napad na zimski dvorec s čimer se je začela Oktobrska soc. revolucija, 107. Črn ptič, 109. Neznanec, 110. Pustolovščina, 112. Kemični znak za lutecij, 113. Pritrdilnica, 115. Moško ime, 116. V germanski mitologiji hudoben duh — vampir, 117. Politično zatočišče, 118. Vrsta orla — brkati, 120. Rezervni vojni starešina, 121. Sebe, 123. Ušel, pobegnil, 124. Tajnik ZK Slovenije Franc, 126. Del posteljnine, 128. Mlajši - tujka, 129. Ptičje pokrivalo, 131. Joža Čop, 133. Somizacijski zlog, 134. Model, standard, 135. Kos vrta, 137. Kemični znak za barij, 139. Čar, 142. Spev, 144. Sram (srbohrvatsko), 145. Glej prilogo, 147. Slovenski zabavnik s križankami in humorjem, 149. Vzklik na bikoborbah, 151. Znoj, 152. Smuči (Skand.), 154. Sanje, 156. Oranje, 157. Makarska, 159. Znak za Aluminij, 160. Okrajšava za sledeči, 162. Predsednik centralnega DS Mehanotehnike Izola.
Križanko je sestavil Mirko Marinkovič
novoletna nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami križanke, bo žreb razdelil naslednje nagrade:
1. nagrada: fliper
2. nagrada: garnitura telefona
3. nagrada: zajček „Boni"
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo „MI — Mehanotehnika", Polje 9, 66310 Izola. Na pisemski ovitek napišite „Nagradna križanka", na hrbtni strani pa svoj naslov. Delavci Mehanotehnike lahko prinesejo kuverto osebno v službo za samoupravljanje. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do
3. nagrada, veverica: Sosič Dušan
4. nagrada, slon ,,Gongo": Hrvatin Neva
5. nagrada, družabna igra „Tan-gram": Haupt Nežka
Izžrebani lahko dvignejo nagrade pri uredništvu časopisa „MI — Mehanotehnika" (služba za samoupravljanje).
IuavpiČno
■^.NAVPIČNO
i3.*J4VPlČMO
15.MAVPICMO
IV}.voooeAYNO
IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE
1. nagrada, avtopista:	Kukovec Milan
2. nagrada, garnitura železnice T — 326: Šukljdn Dilva
5fe	
| 6<i	
SO.NAVPtCNO
fltS.klAVPlČMO
Mi.VODORAVV«
Mil.VODOftAVHO
\ Bilo