No. 250. — Štev. 2dtT GLAS NARODA ^ tisi slovenskih delavcev^ AmerlkL _*.....- «»>"■* u *** 1949.ttk.PMl Offl« at New ¥«rk. N. I- oto Act t CmrM * Mar* tri, 1W». (Telephone: CHelsea 3-1242) •f Mareh M. 18». NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 22, 1942. — TOREK, 22. DECEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. RUSI DOBRO BIJEJO NEMCE POROČILO IZ MOSKVE NAZNANJA, DA SO VČERAJ RUSI V SVOJEM KODIRANJU PROTI SEVEROZAPADU OD SREDNJEGA DONA ZOPET NAPREDOVALI 15 MILJ IN D A SE NEMCI UMIKAJO V VELIKEM NEREDU TER PUŠČAJO ZA SEBOJ OROŽJE IN VOJAŠKE Ce še ne veste . .. Zima se pridne uradno 22. decembra, ob 7. uri zjutri — v slučaja, da bi kdo ne bil zadnje dni gotov, če smo že v zimi ali ne. ZALOGE Nag-lo rusko prodiranje meri naravnost proti Rostovu o/b izlivu Dona v Azovsko morje. Ako bo Rostov zavaet, bo zajetih miljon Nemcev na Kavkazu. Rusi so od Rostova oddaljeni samo Se komaj 130 milj. i4Na nekaterih krajih so Nem ci poskušali s protinapadi, toda so bili vrženi nazaj in uničeni," pravi rusko poročilo. Ru?i zavzeli Degtevo in Šeptuhovko ob Mmkva-Rostov železnici, vsled česar je ▼ nevarnosti tudi Milerovo, kakih 20 milj dalje proti severu. Na tem kraju se vedno bolj j&ližu-jeta ruski armadi, (katerih ena prodira jugo, druga pa severo-zapadno od Stalingrada, in kaše .združita (bo zajetih 22 nemških divizij pred Stalingradom med Volgo in Donom. Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da je bilo zavzetih zopet več obljudenih krajev, mnogo ujetnikov in velike zaloge vojnega materjala. Samo en roški oddelek je pobil 1300 Nemcev, jih v je! 540 tPT ^BplenU 11 tankov, 43 torpov, 10 trnkov in 2000 konj. V ruski ofenzivi je bilo v 6 dneh ubitih 45,000 Nemcev. Ste pa še dve drugi ruski ofenzivi na osrednji fronti ter severno in jnamo od Stalingrada. Na osrednji fronti blizu Veliki jih Lukov, 90 milj od letske i meje, »rdeča armada nadaljuje i svojo ofenzivo. Na nekem kra- j ju je bilo ubitih 200 Nemcev, uničenih 6 tankov in razbiti dve artilerijski bateriji in tri baterije možnarjev. Na nekem drugem kraju te fronte skušajo Eufei razbiti tri-kot Velikije Luki — Ržev — Vijazma, kjer so Nemci vrgli v boj mnogo infanterije 6 50 tanki, toda Nemci so izgubili več sto vojakov in 20 tankov in so se umaknili v svoje prvotne postojanke. Nemci napadajo tudi aevero-' zapadno od Stalingrada medj Volgo in Donom, kjer je rdeča j armada vdrla globoko v nem-J ško črto in na več mestih ocU rezala zvezo z ozadjem. Na j nekem kraju je bilo ubitih 300 Nemcev in uničenih je bilo 5 Novi ameriški proti-tančni topovi presenetili Rommda na Sred. Vzhodu Ameriški poročevalec R. D. McMillan, ki se je ravno vrnil iz Libije, je podal opis novih ameriških pro-ti-tancnih topov, s katerimi so zavezniki zaustavili Rommelovo prcxKranje proti Nilu v času, ko je mislil, da že ima Aleksandri jo takorekoč v žepu. (Ko so Rommelove čete po---- dile Britoe nazaj, ee je izrazil generalni poročnik Breton B. tankov, Štirje topovi, 26 strojnic in mnogo drugegp vojnega materjala. V nedeljo je bilo v Donovem kolenu izstreljenih 31 velikih transportnih aoroplanov, ki so tik' zelo važni za doražnire iTTTiicije in živeža /a j ;t i armadi v Donovem koleno. Pogosto Somervell, v Lansingu, Mich., da ima Amerika orožje, s katerim se bo dalo zaustaviti bruhanje 88-miiimeterskih topov, e katerimi je Rommel preganjal britske čete. Ni pa hotel dati tedaj nobenih podrobnih poročil o kakem novem orožju.) Tajni ameriški top pa se je nenadno ipojavil v akciji in njegove krogle, ki t>o se zapiče-vale v nemške tanke, so trgale nemške panzer-di vizije na kose. Akcijo teh topov je spremljalo strahovito in naglo tres-kanje in užiganje, ki je kmalu napodilo Romm&la v dir tako, l»ride do spopadov med manj-l^ še seda j ičee primernega o-" " 1 porišča, kamor bi se zatekel pred tem novim orožjem in zavezniškimi četami, ki mu sledijo. Posebnost novega ameriškega topa je, da je samoobrača-joč in instalirajo ga na zunanjem oklepu General Graitft tankov. Poročevalec seveda ne sme obelodaniti nobenih potankosti o tem novem orožju, a žimi oddelki v severzapaduem tovarniškem delu Stalingrada. Sovjetski informacijski urad pravi, da ima dokaze, da Nemci silijo vjete Ruse, da grade u-trdbe in opravljajo druga vojaška dela, kar je proti mednarodnim postavam. Ujetniki morajo delati po 14 ur na dan ter dobijo tri ali Štiri žlice rže-ne kaše, kov konjskega mesta in vodo na dan. ki bi udarila nenadno in bi moglo istotako naglo popustiti ter se umakniti za nadaljni presenetljivi napad. "Ako bi imeli svoje vrt.te traktorsko vozilo,** je dejal častnik, "ki bi mogk> nositi samo - propelni top, katerega bi gnala lastna sila, tedaj bi imeli sovražnika v pesteh. . . " Kmalu potem, ko je ta ameriški častnik podal v Washington'svoje poročilo, je bilo na tajno poslano na Srednji Vzhod novo orožje, ki je dospelo baš večer pred početkom ofenzive pod poveljstvom gen. Montgo-mery-a na Alamein fronti. Topove so tekom noči pred napadom spravili na fronto iu britski ter zelandski topničar-ji, ki so bili posebno izurjeni v NEMCI GROZUO SRBOM S PLINOM Jugoslovanska vlada v Londonu je naznanila, da so nemške oblasti zagrozile, da bodo proti Srbom rabili strupene pline, ako general Draža Miha jlovič ne preneha s svojim odporom. Kot pravi vlada, so Nemci zopet pričeli požiga ti vasi in aretirati prebivalce. V okolici Morave je bilo zopet vstreljenih 37 ljudi, ker so Mihajlovičeve cestnike zalagali z živežem. V vzhodni Bosni &6 Nemci zagrozili, da bodo pobili vse Srbe, ako srbski odpor ne preneha. Nemci so razglasili, da bodo za vsakega ribitega nemškega pokrajinskega komisarja ubili 100 talcev. PODPREDSEDNIK WALLACE MISLI PREDLOŽITI OBRISNI NAČRT ZA MIR Washington. — Iz zanesljivih virov v vladnih krogih se je zvedelo, da bodo pred koncem leta obdelodanjeni obrisi načrta za povojni svet, kakor si ga zamišlja predsednik Roosevelt in vlada Združenih držav. Predsednik asociacije davkoplačevalcev se je obesil West New York, N. J. _ Philip Charles Geabel, star 49 let in predsednik lokalne aso- obratovanjiu proti-tančnih to-. po v, so šli z njimi v akcijo in izjavili, da so to najboljši proti-tančni topovi, ki so jih še i-meli v rokah. ciacije davkoplačevalcev in najemnikov, je bil najden obešen v kleti svoje hiše in policaja je dognala, da je storil samomor. Njegova žena je dejala poli- Podpredsednik Wallace, tako je bila informirana novinarska agencija ONA., bo v svojem govoru 28. decembra objas-nil načrt za povojno reorganizacijo sveta. Ta načrt se snuje že dalj časa. Naslov govora bo najbrž "Administracija miru*', i n Wallace bo v tem govoru zastopal stališče, da se vzpostavi mednarodni sistem kooperacije, kakor so to predlagali in-direktno pred nedolgo voditelji Združenih narodov. Najvidnejše točke tega -načrta bodo sledeče: 1. Vzpostavljen je svetovne banke, da se s tem stabilizira problem denarnega sistema. 2. Rafba I'seh prometnih sredstev, vključivši ladje, letala in železnice, za splošen dobrobit. To nftj bi vključevalo divizijo mednarodnega transporta za dostavljanje izdelanih produktov v kraje, ki so ze.o oddaljeni od industrijskih središč in morejo nuditi v sam eno surov materijal. 3. Mednarodna živiib.ca administracija, ki bi skrbela, da dobe živila narodi, ki ne morejo pridelati dovolj živeža za svoj obstanek in kateri so bili v prošlosti ovirani pri razvijanju živilskega programa zaradi denarnih in drugih potežkoč in problemov. 4. Ogromno svetovno pod-vzetje javnega dela. Wallace bo, kakor se sliši, ošvrknil s tem govorom svoje kritike, ki so ga dolžili, da po-iskuša boljševizirati svet, kajti nov načrt, ki ga bo predočil, zagovarja svobodno trgovino in vzdrževanje iniciative in pobude za izboljšanje in povišanje produkcije, kot ga zagovarjajo demokracije. povedal pa je kako je prišlo do tega, da je bil izumljen. — Neki ameriški častnik je bil poslan na Srednji Vzhod z ameriško vojaško misijo, da poroča Washingtonu o moderni vrsti orožja, ki ga rabijo angleške čete tamkaj proti Rommeltu S tem častnikom je poročevalec potoval več sto milj in sicer v času, ko so se angleške čete umikale pred Rommelom proti Egiptu. Ameriški častnik je opazoval akcijo proti-tančnih topov in je takoj dejal, da bi bilo treba izumi/ti top. ki bi se propeliral sam, (obračal) z naglico in silo. Nemci sami, ki niso mogli verjeti, da bi bilo sploh kje na svetu orožje, ki bi moglo tako naglo drobiti in uničevati njih tančne divizije, so se po prvih umikih zopet organizirali in napadali iznova, a so kmalu spoznali, da niso kos siloviti naglici in učinkovitosti njim docela novega nasprotnika — ameriškega proti-tančnega to-pa. Nemški ujetniki tudi izpovedali, da jih je to orožje docela zmedlo, ker je raztrgalo njih panzer divizije in zato da lahko Angleži pripisujejo svoj bojni uspeh tem topovom. šel zgodaj zjutraj na delo v veselem razpoloženju. Eno uro pozneje, pa je šla v klet po o-pravku in je bila nemalo prestrašena, ko je videla, da visi tam doli truplo njenega moža, o katerem je bila prepričana, da je na delu, kot navadno. Močan potres na Turškem Kot pravi poročilo iz Bern a v Švici, je bil v nedeljo popoldne v Anatoliji na Turškem mo^an potres, v katerem je bilo dbitih najmanj 800 ljudi. — Poročila iz Turčije pravijo. Angleži bombardirali -Duisburg v Nemčiji V nedeljo je zopet več sto angleških velikih bombnikov poletelo nad Poruhrje in bombar diralo več industrijskih središč, med njimi tudi Duisburg. Pri tem so se poslužili najtežjih bomb. Angleško zračno ministrstvo pravi, da so letalci v jasni noči mogli natančno videti svoj cilj ter so posebno bombardirali Duisburg, ki leži ob izlivu Ruh-ra v Reno. V mestu je nastalo več požarov. Enajst bombnikov se ni vrnilo. General Montgomery sam je dejal, da smatra dostavo teh topov za veliko pomoč in odločilno orožje v bojih z Rommelom. V JE SEL B O 2 I C vsem naročnikom, o ta tel jem in prijateljem s priporočilom, da se pri praznovanju spomnijo revežev v stari domovini, vošči vse oaobje "Glasa Naroda" Hsuna. LetaLci pa so tudi opazili, da je zelo živahen prevoz med Tri polisom in Tunizom, iz Česar je mogoče sklepati, da se feld-marišal Romei ne namerava vstaviti v Tripolitaniji, temveč bo skušal pripeljati ostanek svoje nekdaj mogočne armade v TVmiz in se združiti z generalom Walter jem Nehringom. da je bilo središče potresa v okolici Hereka, kjer je pred 3 leti potres zahteval 40,000 človeških življenj. Na razdaljo več milj je bilo popolnoma porušenih več vasi in nastali so veliki požari. V hudem mrazu so prebivalci pobegnili na polja. Morilci vojakov obsojeni na smrt v električnem stolu New York. — Dva od treh napadalcev, ki so zadnje poletje ubili ameriškega vojaka, Edwin Berkovitza, v Harlemu, New York, sta bila pred nekaj dnevi obsojena na smrt v električnem stolu in sicer sta to Benitez de Jesus, atar 18 let in Wiliam Diaz, tudi 18-leten. — Tretji obtoženec, Americo "Romano. star 19 let, je bil na priporočilo porote obsojen na dosmrtno ječo. Usmrtitev na električnem stolu je bila določena za zadnji teden v januarju. Sodnik Wallace, ki je Obsodil morilce vojaka, je izrekel smrtno obsodbo tudi nad dvema obtožencema, ki sta bila prijeta 14 let po storjenem zločinu uboja tihotapca opija na nižji Vzhodni strani New Yor-ka. ZOPET ZAVEZNIKI Francoski vojaki v severni Afriki napivajo ameriškim vojakom. ML. i&M- SA NEKAJ VEČ ROT 2 na dan dobivate. •. C 'GLAS NARODA" | PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (l»r»«nži §oboi, nedrij In prauikm ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA ClTATELJ ^ ^oglejte na - številke polt \ % | dan, ko ; Vaša naročal £ % i teh časih I splošnega pov ^ potrebuje list Vaše ^ušajte imeti naročnine ^ ačano. j i Londonu, Washingtonu in Moskvi je bila danes objavljena deklaracija, podpisana od Jugoslavije, Belgije, -Čehoslovaške, Grške, Luksemburške, Holand-ske, Norveške Poljeke, Zedin jenih držav, Velike Britanije, Sovjetske Rusije in francoskega narodnega, komiteja. Minister Eden je prečital to izjavo v HouFe of Commons. Vsi angleški poslanci so vstali v znak protesta proti zverskim zločinom, katere ta izjava obsoja. Vsi narodi so odločeni, da po vojni nobeden izmed teh krivcev ne sme ostati nekaznovan. —JJTC. Deset milijonov avtomobilskih obročev prodanih vladi Washir^ton. — Ameriški avtofeti oziroma, motoristi so po vladnem načrtu zbiranja nerabnih avtnih obročev prodali* j vladi okrog deset milijonov komadov, kakor je te dni poročala administracija cen. Hitlerjevo število je 129 Razni veliki zgodovinski do-i godki se dogajajo v enakih periodičnih razdobjih in če moremo po tem merilu soditi tudi sedanjo vojno, tedaj bo končana leta 1943, kajti: Francoska revolucije Se je pričela leta 1789, nemška revolucija pa leta 1918, tedaj 129 let pozneje. Napelom je postal francoski cesar leta 1804, Hitler pa je prišel do nemške vlade leta 1933, torej 129 let pozneje. Napoleon je pričel svojo kampanjo v Btmsiji leta 1812,, Hitler pa je napravil isto napako leta 1941, tedaj 129 let j pozneje. Napoleon se je odpovedal' frauoosketnu prestolu leta 1814 in krta 1943 čez 129 let—kaj? -- Izjava zavezniških ylad o zločinih napram Židom Tjondon, 17. decembra. (Radio prejemua slufiba.) .— V MINE ZADRŽUJEJO ANGLEŽE V LIBIJI Alme, ki jih je Rommel pred svojim umikom posejal po puščavskem pesku, ovirajo Angleže pri njihovem prodiranju v Libiji bolj, kot pa sovražnikov odpor. Angleži so od E1 i Aodo mogle, kajti bogve kje so; morda v grobu, morda do smrti sesfradaUi, prezebli m onemogli. Sedaj ob praznikih je najprimernejši čas, da mislimo na one naše, ki neizmerno trpe in prenašajo peklenske rfiuke. Ka-ko radi bi jim pomagal^ kako radi bi jim defi vse, kar nAfcnio, cbi tudi sami morali pri tčm trpeti pomanjkanje, samo da bi bilo njim tpomag&no in bi jim saj nekoliko olajšali gorje. To pa ni mog<»&! Žaradi tega pa jih' vseen<5" ne smemo J pozaihiti; misliti moramo na bodočnost, na čas, ko BtjTš^etovnb klanje končano in bodo naši ljudje zopet prosto dSTaH, *todk bodo praznih rok. Kaj pomaga svofboda, ako pa ni kaj v usta d jati ? Sedaj skušajmo nabrati za naše reveže, da jim bomo mogli čim več dati tedaj, ko bo mogoče. Dajmol Dar josrečsje njega, ki ga prejme, -ianjega, ki ga ----* - ----- T____—■■ -— — -.->TMT-|Hr ■ o fozicu J —I Mir ljudem na zerialji! J- Afiir je v splošnem božično razpoloženje po celem svetu; mir je že ja vsakega Zemljana, mir v družini, mir med so&edi, mir med ljudmi, mir med narodi. . Mes ni miru. Mesto pjega je..naJstraBovit"ej§a vojna, ki objela skoro vsak kotiček $veta. klanje in po&ijanje ji§ stopi o na mesto miru, kot da je človeštvo podivjalo, kot da je 'ovek navrgel vse, kar je imel dobrega v sebi in *>e oprijel sile in zločinstva. - • ■ " v** ^ Danes je tako, pa še hujše, kot je bilo o>6, času nebeškega Deteta- Tedaj je Herod dal pomori G nedolžne oTi'ocice; danes pa je Hitler prevzel njegovo zločinsko delo in ima ni Svoji grr.ti Božiču grem naproti — tja v rodno vas. Sarvin Sarde«nko. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki ADe poljudna navodila, Inke - ameriški državljan. - Poleg vprašanj,, kf Jih navadao sodniki stavijo pri Izpita za državljanstvo, vsebuje knjižica So v n. delo nekaj važnih letnic lz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedl-njenih ditav, Llncolnov govor v Gettysburgn, Predsedniki Zedlnje-nlb držav In Poodlne držav«. _ Can knjttld Ja samo 50 centov. In 06 dobi pil i SLOVGNIC PUBLISHING CO. •1« _A im Iu - - mr_l USPAVANKA. Vsa zemlja kakor velik vrt, po Vrtfo hodi zima — smrt :»zgrinja beli pajoolan od rosnih niti celotkan: Spavaj — spa vaj! Širbfcffgriidna a^lja Vi. prerajala si mn^o dni. Sedaj prihajam rajat jaz, a naj'zagrnem tvoj obraz: ^>avaj — spavaj! Kot dete te povala bom in v zibel položila bom, v?o noc pri tebi bdela botoa in kakx>r mati pela bc4n: Spavaj — spavaj! ,Tam ZTth^j f>ada mrzK sneg, tam zunaj hodi Sriii greh, preplašil tvoje bi oči, oskrunil tvojo čisto kri: Spadaj — spavaj! ___•_„ • - - TRGANJE IN BOLBCINS V MIŠICAH? Hitro potnoč dobit* . hjMttAr.ML tu«fcvitfan nwrilnm, Id p rabijo tisoči. Nad Pmin - ExpeUer s SMioat u ilftijtri AAII^.BXPBLLE R ^^ - Toda visega tf^ra. če mi sami ^e bomo kdo bo dm<^iT mi boja naroda doma tako ne poTmuTPmo m se ne potrudimo. da dosežemo, da ga bodo tako pojirfev^li tndi drmri. zla-!*tr na nasa vlada, kdo bo T Zato mora imeti pravi kon-T e?"tolik zrmnniim sijaj, kolikor ga mu največjega moramo dati s paradami in ** ud^lp#>o raamTh zastopnikov in i. javno propagando in pnbliciteto po Se«veda ta konsrres te^a ni :mei; ker ni bilo easa in ker je bil po zimL . .,.»_.. (Nadlajevanje prihodnjič.) "ETTSKI NAROD." i Pod gorenjim naslOvota bo v torek zvečer 29. deoemibra Theatre Guild pričel kazati ve-lr«aiiimivo dramo Konstantina Simonova, ki kaže junaške boje (na rtfeki fronti.. • Drama je bila napisana v Kc«kvi v jnliju letošnjega leta in je "bila iffrana v ve^ ^to rntskih gledaWHeih z velikim uspehom. Prvi izvod, ki je bil iz Mcakve po^n v Amefiko. se je na poti izgubil in po^fan je bil dragi izvod, ki je po dolgem času dospel v New York, j Dram o je i® ruščine prestavil mladi amenski pisatelj ial dramaturg Cl'ffond Odete. j Pi»ecfetavo te drame vodita Trfi-wrence Langner in Theresa Helbum. - ~ -___—--'M— J INVESTIRAJTE V AMERIKO KITCJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS- far STAMPS ===== Prične se v torek »veder, it. DECEMBRA ' 'i*— THEATRE GUILD predrfavUa KONSTANTIN SIMONOVO BKUJANTNO tGRO "THE RUSSIAN PEOPLE" EPIČNO DRAMO JCNAŠKIH MOŽ ŽENA. KI IE VIHARNO ZAVZELA MOSKVO lz raSaše M^edel p T T T T T^ CLIFFORp ODETS vJ U A JLJ' " IfliATRE 2 »nimlviml roškim) g^ tapadno od Etro&dw a pesmimi tn godbo foS CRjf jjTig i"'1 lr" ..' " 1 " "V" '-■" - i"1*' 'i r^ i" /te;_ILI:Lzzfcžopfclj. darjes yi je samo n^ša dplžnof?t da .na to cipcaorirrio. Ža svetovni mir delamo, ko delit- mo za Slovenijo iu pravilno rešitev n5%ega' vprašam ja. Da fo d^e-ž&no, Bamo tafo moramo dati kongresu foJijSf zunanji sijaj, da K6 že ta opb&oTil pred v^ejh našo javnost, nase časopisje nanj. O tem eem pisal , že v č^aiikih pred kongresom.' |. Tesra pas kongres v Cl^velan-M ni ..dosegal. JTobehe propa-Isande rji bilo v ameriškem ča-šopitsju, na 3kongresu* nobenih poročevalcev AP ne PA. Lokalni č7eve-iandt?ki listi so ga cra5anfa no-' ^ožna v f?sti važnosti, v kateri bi ga nnjno morala. Torej v tem kongres res ni bil pravi kongres, temveč samo priprava na drugega prajvega. samo strogo slovensko notranje zborovanje. V Wa^hmgfco-nu mjr ClOvelandn -o nek^in pplMki oefo trdili, da iii cas za take ^narodne" koa^mkr- | Vwat^i feaneff pravega kon-^Jf Jj?.F^''.ravno šŽborovati za Amentro iri za.vse zaveznike,' ne za na? Slovence. Mi o vsem fe»r vemo iu smo vsi o tem prepričani.. ;; ; ^ r Zato na kongresa ni bilo ne za'stoipn.Tkov ameriške vlade, ne zaMormTKov zavewni^khi vlad. Wwdat bili nu> »ODOBE ; jgpTŠiU, glo.karji; namdravlič-® klo>bu- G&? (3i)t, <4Ta kongres naj bo samo priprava na drugi, pravi kongres," se je izjavila slovenska duhovščina, "ker je ča« za pri-prave prekratek." Temu mnenju je v veliki večini piitrdila tudi riekatollska. in katdlKka sti an rjr^ oda, kakor je bi!o raai-viejno' iz mnogSEi dopisov po listih. In tak je naš kongres tudi v resnici bil. Na žunaj je že bil tak; BH je brez vsakega zunanjega sijaja in parad, da bi bil svet, zlasti pa ameriško jaynost ojkworil nase. na n£5 riafcd doma v katerega imenu smo zibord vali, pred všem pa na važnost in dalekose žnost pravilne rešitve tudi slovenskega vprašanja. Kar slovenski narod v Evropi zahteva, ni ?amo njegorva pravica, temveč je v yeli'ki men Tudi podfega niiru v tistem kotu Evrope, v celi Evropi in tako pcdlacra trajnega miru na cvotin. Kakor bron pozneje povedal, če se slovensko vprašal nje ne bi re«ilo pravilno, ne bo ^ miru. Slovenija je na"Vri-mednarodnih evropskrh je stičišče trfh velikih knhiJtjr Sloveniji »e krilata slasti dva mos-oena imperializma, neml%i in laški, ki ne bosta mirovala, ako bo=+a driBila ?«mn malo fvxipore v o«la?b^'e-Ajn Slovenije, tega jf*zu proti njima. Naj narede drživvniki rop^t, napako, ka/kor so jo naredili na zadnji mirovni konferenci "bi? little mistake", jaz $im prerodu jem. in to jim more v^afkde. da wnaea ne bo 2sma-fira. kakor ni bila 1919. temveč zopet ena-ko samo priprava za novo svetovno, vojno. Majhna >e Slovenija, toda važna, kakor pri v«aki, tudi še mogočnejši stanHbi varen majhen oeeljni kamen. Tesra svet ne vidi še {MoJe misli po kongresu Ber». K. ZAKEAJSEK. H rali biti navzoči, da bi mu dali s svojo navzočnoistjo. mednarod ni pomen, da bi pokazali, da se na kongresu vrši nekaj kon-struktifviKiga za Ameriko in celi svet, za podlago^aj del podlage za «\-et'ovrii trajni mir. Vsi zavezniški narodi bi morali biti nam Slovencem še hvaležni, da še trudimo za nekaj, kar je {njih delo, za kar se sami trudi-; j'jo". .Vsak drobec je dobt-rki an Vdo doprinese za pravilno rešitev sveta po vojni, da ne bomo zopet kmalu prišli v tako strašno nesrečo. Iz tega stališča dobi kongres tisti pbinon, ki ga mora imeti. Ne smemo i poza/biti, da danes narod doma j ne more govoriti, ne mooe de-?ati; zato pa moramo mi toliko bolj delati velikopctezino? svetovno. S»vf Ohioski konaresniki in senatorji bi bili morali priti f=aj za kratek pozdrav, <=ai toliko, da spre,^nejo rezolnoije; da lih : podpro na. merodajnih mestih. ! . t 1 i t la zunanji sijaj kongresa z udeležbo raznih vladnih zastop iiikov je potreben že iz stališča naroda doma. Po nas ameriških Slovencih bi morali povedati narodu doma. da Amerika m zavezniki poznajo ogromne žrtvs in ogromno trpljenje tega malega junaka pod Triglavom, ki se bori kot lev skupaj z zavezniki za končno zmago, in da vse to cenijo, da ga navdušijo za nadaajne boje da vztraja do konca, dokler ne pridejo v Slovenijo zavezniške čete, se mul pridružijo in skupno prodirajo proti trdnjavi sedanjega kalflea svetovnega miru, sedanje toliko nečloveške krutosti in zlobe. Vsemogoče komplimente se delajo Italijanom, Grkom. Albancem, vsem. Samo revček, najmanjši med junaki, pa najbolj h aber. je pa popolnoma pozabljen. Narod doma to pričakuje. V primeri g svojim nialim številom lahko trdimo, da hofrejn narod na svetu toSko danes ne žrtvuje za svojo zmago, pa tudi za em&go pravice, kakor rav-|no slovenski narod. Italijani čakajo doma za pečjo, kdaj bodo drugi narodi prišli in prelivali kri za ftjih "ot5vobo|e-njeM fašizma, ki so; ga ?ami spravili do moči. Naš nar^rd i se bori, in sicer se bori, rekli! j bi, z golimi rokami. V poro-1 ■Slu iz domovine iz 4. septemb-j ra čitam6 b?s ede: * ' Na rr -čia te-!?ava je pa ta: že več kot pol-j ajte, da nam bosta Anglija in Arnerika povedali erl>de' tega Besedo, da bomo Vedeli, zakaj se borimo in zakaj umiramo." I Kongres bi bil moral to za-htevo naroda doma tako zakrivati, da jo slišal celi svet. Bes danes nf' čas, da bi se govorilo o mejah, govori se pa lahko o pravici, ki se naj temu junaku pove pred pelini svetom da jo bo dobil celo ra neokrnjeno kot plačilo za potoke svoje krvi.f . Letos poleti so naenkrat začeli ameriški časopisi veliko pisati o Sloven iji, 0~ Šlo vencih in njih 'velikih žrtvah za zavea-nike. Zadnje tri mesece se pa opaža .po vsem časopisju, kak'o se »krbno čgiblje Slovence samo imenovati. . (Ravno te dni sem se v State departmentu radi tega bridko pritožil, ker pasnio'to zasledi jem, pa mi je uradnik pritrdil, da je to res m ni i je obljubil, da se bo to popravilo. . \ Bratje, $rre za velike stvari, i Časi so veliki, tako veliki, da | še jih večina izmed nas komaj i zaveda, ker ne »ledi poteku po^ litike. Kongres pa vsega tega ne eme prezreti, zato je kongres. Doseči moramo na vsak naJeiri. da. še hrabrost našega naroda prizna vsepovsod, pa tudi upošteva, da se narod doma pohvali javno pred celim Cvetom. To bo saj kapljica tolažbe v njegovem strašnem trpljenju. Zagotoviti &? mu mora, da njegove žrtve ne bodo za-^onj, temveč obilno poplačane, ko bo prišel dan plačila. In Če bi t^ga ne hoteli storiti, potem naj pa raje zakličejo narodu doma. da ne bo dobil nič, da bo moral ostati v Pužnjosti, potem 3koda vpake kapljice krvi, katero preliva v potokih. Tega pa vendar noče ne naša država, in ne zavezniki in ne narod doma. . * ^ *r t JISKK* Kl»Ptav^KK in oietM orkrHter a* TerezlDJtp ts,Ut« t' t N« j»l«niQc«b- TBlCrt 8tv. M Ml In DI QUESNK UNIVERSITY TA31BLKICA — «v. M 571 Za to*, ceiilk Is cene plug« M obrnite od- 40HN MAICSICH Inr. m vywt 4tnd Street. N>w Yorte ■Ker sem dejala že v začetku i da še hočem posfaažiti beležk, kil sem si jih napra^la tekom kongresa, se bom tega držala in podala nekaj.ofbrisnih črt o poteku cele stviri. Ravnotako imani, vidim, precej" beležk o našem Slovenskem muzeju v Slov. narodnem domu v Cleve-landu, katerega sem^si ogledala po končanem kongresu in o tem bodem seseda tudi »er kaj povedala, posebno, ker sem i-' itiela priliko imeti za razkazo-j valca in pojasnjevalca samega Matijo Pogorelca, ki je tako, vnet zbiratelj zgodovinskih in važnih dokumentov in drusilil stvari, ki se tičejo slovenske1! zgodovine naseljencev v Ameriki. Poročali smo, kar na& je bilo na Kongresu slovenskih " reporter jev" že sproti o najvidnejših in najvažnejših točkah narodnega tabora. To bom torej izpustila in podala to, o čemer se ie ni pisalo, kajti vsak je bil na Kongresu s svojimi očmi. takorekoč. „ Najprej naj povem, da sem uvidela in to v svoif veliko zadovoljstvo, da so prišli naši ljudje na Kontrres z ve1 »ko že-j 1>0, da -zares nekaj store v ko-; rist našeea nesrečnes-a ljud-I štva. To je bilo kaj lahko razbrati iz razgovorov in mnenj ! raznih deleeatov in delegatinj.; Želja po slogi je bila resna med deles'anjo in v tem w o raw o dati našemu l judstvu, ki se je strnilo, da pošlie svoje predstavnike in predstavnice ria Narodni kongres, vse prizna- TUESDAY, DECEMBER 22, 1942 - - — - - .....* V8TAN0YUKXL. 18» "GLAS NAHODA" — New Yarti JBOŽIČNE MISLI- se Piše IVAN BTJKOYINBKI KO ZVENE VEČNE STRUNE ^ Pozabila je Anica na,svoj s^a-ijrt o plesu. Njene nheli so^se aaplette v cedijo zan jko "i? latere., ti; mogla" najti izhoda. Pred pol ure je Bila Čisto prepričana, da od življenja ne more iskati nič drugega kot zabavo in morda še t*>, da bo imenitna gospa. Njeni prijatelji so ji dodobra izbili iz glave vero in k-sčantsko upanje u^.., sre^o po smrti. Z njimi je kričala, da hoče več .socialne praviqe,. jniČ pa ni pomislila, da bo. ona — če bi kdaj postal odljtCDa gospa. kar si je skrivaj želela ~ nikdar ne trpela y fiiST nj^, ki. bi tako nengaeto^ vTtsila s<*oje delo in nasproti svpil sipodi bila {ako sfriipeimli misli!, kot je po&talit ioucaL zadb ji čas. . Skromno materino voščilo in božična pesmiiea sta .s siip navalila v njenp dflšo. . S&rušena je sedla k mazi in zapičita svoj pogled v prizorček betbl^e*^ ske štalice. „ ~ *' . . ^ Njefae misli so iskale, v.mla-' dih spominih, ki so jo povedfi domov, kjer eo v kctu nad mizo tiho samevale jaslice v »knčv nustnem polmraku, v kaitepega je silila rdeča lučka, boječo utripajoča, da so oživljale spu/ ce pastirčkov, ki 00 se. Jdatijali Jezufc£ku>. . - ; „V. Kako srečna je bila takratJ In ko je zabieetelo pred y' brezkcnčnihr lučkah bo&mjp drevesce, vse zlato m srebrno "fc prečudnih čarih. A danes ni jaslic, ni božičnega drevesca — pa tudi- ni sreče v srcu,, ni,upa-nja, ni angeljskega petja, pa tudi ne radostnega smeha v oge nem srcu, . Z boiastjo je začela lazkrivšu ti razdejanje svojega sroal^J^ ni prijatelji so ji slikali' nost polno udobnosti; ^v^nje nasičeno uživanja jn zabave, ko bo brez dela imenitna gospa. Verjela jim je sirota. ft^hck^; lepe besede, njihove blodne* Sa^ nje so jp potegnile s sebog^a sfcdaj, ko je treba, da ^Srefe račun sama s. seboj — kafcj strašijo prazno je njeno srce uj dreveni ob. spominu nari^ae v katero |e zašla hi iskati je Načela ven iz tiste strme in trhjeve «tezice, ki je ozka, in pelje navzgor. Ona široka ' sta, ki udobno vodi, na njo jej začela uhajati in ni ji bilo mar i tega, da vedi navzdol, da vodi v pogufoo in da'je "rekel gospod sam, veliko j?h je, ki po njej hodijo. . Tako je Afnica spolzela na tisto poti Ni "bila več ona veselfc deklica, vsa polna pesmi ih smeha, pripravljena za ljubeznivo delo, vedno radostna, vsem priljubljena m v svojem srcu srečna. Oni jsveti večer, je nekaj, od- • jeknilo v njeni duši. Eto je za-;' dftnel Zvon v jasnO noč in je njen pogled obstal na zvoniko- vi uri, jO je nekaj presutvilo. Sunkoma je vstala, da si po-išče obleko, katero si je. name-1 ravala pri^rarvita za ples, na katerega je menila iti naslednji dan, toda že se je spet premislila in neodločena obetala z roko na predakk ki ga je nehote odprla. Njena roka je segla po svežnju pisem, ker ji je potegnil pogled nase zlati odsev. Hotela je videti, kaj je tisto. Kma-lu je imela v roki razglednico z zlatom okvirom. Bil je božični poždrav od dom.a. Ponižna bethlehemska stali ca s smehljajočim ee Jezušokom. spodaj pa je bil odlomek boaČne peš-mi: . . srečne dušice 3d njega dobo — z nebwko. tolažbo jim polni sree. —JLe k njemu hiS-mo. saj rad nas ima — zaupno* odkrimo nrt mno. srca." Prebrala jete vc&te Amča in še enkrat a> preletele njene oči zlate črke y. zlatem okvinžfctf ljubeznivega vašč^la, ki je .zadaj nosilo pcdplse vseb doffia-oA jn . z materino, pisavo pri-stavljeno: "Božič je in mraz; bojim se, dA b i * Note P I A N- 0O HARMONIKO ; al 2 KLAVIR . i-I-----■« BUEKZES OF aPKINU T1MK UF BLUSKoM tOTetol č**> gLOVKNSKi FANTJE VSE BUM PHODALA_ KXJ JEZEBO KOLO_^ OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MAJtlROK WALTZ ' SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ___ DEKLE NA VRTtT OJ, MARIČKA, PEQLJAJ BTRCTCA ----- ML APT KAPBTANg_ orrmo na Štajersko StajeriS^_ <*API*Y POLŽA CE na tujem 35 ccnrov komad _ 3 za SI. MOJA_n«KL»J»A8 MC^DA _r* «5r *ma4t _ Ntrodtc psi KNJIGARNI . pi ovKNir r iiniiRRiNo ce JI* wlSlb M., N*w Iflrti »i^.V ms,1 »_,> .. - 4*.M • ^ Bojake prosimo, ko poslj^jar zfi HSTOaftinO, da sli jwshiltij6j moje misH, moje srečne nade ob tem svetem Času. in v upanju, da se skoro ures-nw?io, želim skupaj: VSSBL E? 8KEČEN BOŽiČI "_- - -_ — - ■ ' - ■ nje. sem ka^dr' vprežna žival, ki me vsi poganjajoč a nikomur ni mar, da bi vsaj I^u-bezrfjivo besedil in pogled poklonil . ■ Je | .»jj-1 Anica je bila zagrenjena. Ke-koč je bila veselo dekle/ Bita je vesela doma, pa tudi pa^uo-ko je prebolela prve bridkosti mačehe tujine, se ji je njena vesel ost zdravega slovenskega dekleta zopet vrnila. Saj je razumevala dobro, da je človek rojen za trp?jenje prav tako kakor ptica za letanje; saj je razumevala, da je zemlja cfoh lina solz, v kateii mora vsa&d0 nositi svoj križ in je nespaute-ten tistv kater^ težo svojega bremena primerja s križi svojih sopotnikov. Res h jit je včasih zazdelo, da je lijeni gospp^i vse lepo. in i raje pomislila ^a Trilijone onih, katerim je huje kot meni, ki so nesrečne žrtve vojne, revščine, izdaj, bdeosnl. Tako ie mHila AnW nekoč. Ni te-^a še dolc-o. Tedaj bila srečna. Vesela pesmica ^ V endar enkrat aonec,*? se Je cdda$nila Anio^ .ko j^ob pozn*.večerni uri eetffa k v skromni podstrešni sobi. OiJove(k je kot viprežena žival. Vsi te gonijo, vsi: fe poni* žu je jo, , ti ve kaj zvreči,, nikoli $a ne čujoš: " Anica1, dobro napravil«.H (Utrjena in zlovoljaa je obstala in prisluhnila v Iz salona je še vedno vreS&al radio. Spodaj na oesti so sunkoma 'drveli vozovi, skozi odprto okno je njen pogled splaval v jasno noč čfez VtvePe mesto tja do sin iih zvezda. Soparna vročina je puhtela v soft*?, hfc.šele.^ko ie; Anic^ odprta tuodar3i,so jo radi imeli, s tovai-išioami se je dobro ra-zumela. Nikdar bila malenkostna. temveč je velikodušno storila^ k jej je n^gla kako uslugo. ' Svoje skromne panhianke je prevdarno po-rabila. Nekaj za podpOro svojceim doma, nekaj pa je d&ranila aa čase, Id pridejo. <'----- j Tudi tedaj;ji "je včasih kaka' grenka misel tVeš^ila v dttšo; točla nj«io plemenito 6rce je kmalii našlo ravnotežje v spoznanju, da tndi krivice, katere mora prestati, niso zanjo nikar ka zguba, temveč dobiček. Iz tega, kar ji je grenilo življenje, 9i je finala iSfeova;ti vrednostma nebesa, dSbto vedoč. da vse trp-5en je malodusno ostala v svoji csameli gobicL Marsikaj se je zgodilo med tem. Andea-je prišla, med ljudi, med svoje rojake, katen so bili vse drugačnih misli Sladkali, so se ii, ker jim je prijal jepi nedolž^ ni obrazek;, njihova pohota je' . h letela" po telesni nasladi in < kalar.naejna, kako 7J naj oblati 2 najprfej. čisto dušo,' da se bo f slednjih tudi nedolžio' dekle za- ] valilo v isto nesnago, v kateri i so rezgetaje iskali sreče tisti 1 izprijenci. Smešili so prepro- i sto vero nedolžnega dekleta, 1 če:' 'iKaj si ti še tako neumna, < da verjameš far ju t,Saj. on sam 1 tega ne dela^ kai; uči. si « po švetu in ne bodi več tako 1 neumna, da bi verjela stare baj- ] k^e. Ti si neumna dekla, tvoja i gospoda se pa zabava, od tvo- ,< jili žuljev živi m tebe z nebesi j trdita. Ne bodi več jieunana 1 Anica. ^ Svet' gre naprej! Da- 1 n&i ni več tako, da bi smeli biti « po pravici eni vedno gospodje, ] vedni sužnji, lakaji &i pa tildi Ti- ne bila gospa in' one tvoje dekle. , ČJovek samo', enkrat živi. In ti hočeš ceTbj svoje živfjenje biti. netmvrta kot ! livštf in iepubiti vst* užitke, ki ti jih življenje daje T" I Tako in podobno so Anici.y tifti druščini nabijali u^esa in besede niso, ostale brez vpliva. : Ono spoznanje, ki živi v ver-,' nem srcu, da je življenje samo potovanje proti večnosti, da ni dobiček z% končni račun, če je človek tukaj med. bogatimi, da m izguba, če je tnkaj ponižne-1 fga stanu, ker vsak dobi svoje darove in bo mera njegove sre-(ce v tem, kako je svoje delo (vršil in ne po tem, kakšno je [bilo. Te lepe mi«li, ki-siroma-fku dajejo tolažbo in. ^eselo za-j tipanje, .bogatin a pa drže v pravi, ponižnost 1, te mi^li so začele oklevati in Anica je. začela I tapeti krivice, katerih dotiej še j Inikdaic, ni občutila, čep^arv je imela marsikdaj tudi neprijaz ne gospodarje. . "GLAS NAHODA" — New York TUESDAY, DECEMBER 22, 1942 TBMNOTUBN L. VB*» Islandski ribič ROMAN — Spisal PIERRE LOTL iz: azom, "pisal mi je o tem moj oče v svojem zadnjem pitmu Vsi so ga gledali radovedni, je-li kaj žalosten in to ga je di ažilo. Naglo so krožile njihove govorice skozi bledo meglo, ker minute njihovega Čudnega sestanka so potekale. "Moja ženfi mi tudi piše," je nadaljeval kapitan Larvoer, "da je zapustila hči Mevela mesto in da biva v PLoubazlanecu ter streže sfvoji stari teti IvonnL Sedaj si »luži kruh z delom svojih rok. Sicer sem bil pa jaz vedno prepričan, da je to ■dobro, pogumno dekle, vkljub svoji gosposki obleki in navadam." In zopet so se vsi ozrli na Jana. To mu je bilo že preveč u jc-zna rdečica mu je stopila v porjavela lica, . S to pohvalo, ki je veljala Marjetici, se je končal razgovor mornarji Kralj ice Berie", ki je prišla danes poslednjič v iotiko z živimi bitji. Nekaj trenutkov sem, so že postajali ri iiovi t?braiai bolj nejasni, njihova ladja že ni bila več tako L\'au, in kar naerikrat niso čutili mornarji na "Mariji*' niče-^ - r več, kamor bi uprli svoje drogove. Konci njihovih vesel ir kolov so se zmajali v praznem prostoru ter popadali drug -za drugim v morje kakor velike, mrtve roke. Potegnili so , h torej na ladjo ter jih odložili. "Kraljica Berta" se je i j topila v globoko meglo ter bliskoma izginila, kakor izginejo oulike transparenta, če si agasil luč za njim. Hoteli so še sklicati nekaj v slovo, toda nič ni odgovorilo njihovim klicem — samo zmeden šum njihovih lastnih glasov, kakor slabotno ječanje. Spogledali so se plaho. . * 'Kraljica Berta" se ni vrnila z drugimi ladjami z Islan-la in ko so dobili mornarji na "Samuel Azenidu" v netkem fjofldu ostanke rabite ladje ki je bila brezdvomno "kraljica Berta", so jo nehali pričakovati. Meseca oktobra so bila potem vpisana imena njenoga mcistva v cerkvi na črne plošče. Po onem dnevu, ko se je se-šla "Marija" s "kraljico Ber-t»j", je ostalo morje ves čas do vrnitve v domovino lepo mdrno; toda tri tedne popre.i je bil pridivjal od zahoda silen piš, ki je odnesel več mornarjev ter potopil dve ladji. Mornarji na 'Mariji'* so se večkrat spomlinjali Larvgperjevega čudnega nasmeha, čudne misli "o jim prihajale, in sklepali so to in ono. v^eč ko enkrat je videl Jan v sanjah grdega Slovečka z opičjim obrazom, in marsikateri se je strahoma vpraša T, če niso govorili ono jutro z mrtveci. SFLOfiNI POLOŽAJ GLASOM LONDONSKEGA RADIA. (JIC.) — V teku vojne emisije v srlbohrvaščrni je govor-, nik priporočil vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem naj brez o-i zirov na ideološka načela slede] generalu Mihajloviču. Molčite; in delajte! Na vseh frontah imajo adajj zedinjeni narodi iniciativo v rokah, tako na suhem, kakor na morju in v zraku. Za Afriko bo prišla na vrsto Italija. Bolgarska in Madžarska, ki bo do mbrale plačati za zločine, katere so njih čete zakrivile na našem ozemlju. Govornik je naštel nekatere teh zločinov. Zapišite si imena vseh teh hudodelcev. Kaznovani bodo —to je eden izmed poglavitnih ciljev te vojne. Angle&ka letala so že zdaj močnejša od nemških, dočim a-meriška letala s čedalje večjo silo posegajo v nas zavezniški boj. Napadi na Italijo so siloviti in laški narod je prevzet od paničnega strahu. Govornik vprašuje italijanske vojake ki se nahajajo na jogo?lovan-to ozemlju, na kaj še čakajo, ko vendar vidijo, da sta tako itali jamski na nod kakor njegova vojaka prepričana, da je osi-šče že izgubilo vojno in da bo uničeno. . Italija že zdaj plačuje ža »verstva, ki jih je zagrešila v Sloveniji, Dalmaciji in vsepovsod na ozemlju naše domovine. Na« narod naj ve, prav posebno pa bratje Slovenci, da se bodb dnevi trpljenja nehali. Na' Rustfcem, pri Stalingradu, Rtze-vu in Velikije I*iki izpodkopu-jejo naši ruski »fve®niki nemško vojaško silo. Rusija zdaj že proizvajala več, nego taikrat, ko se je večina začela, a Ame- ZITJIGE kot BOŽIČNO DARILO in za strokovno znanje VSE OZNAČENE KNJIGE SO V ANGLEŠKEM JEZIKU KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^ • *®*"Knjiga je trdo vezana in ima 82 J stranici Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo t njem čimbolj lsveibati in izpopolniti. THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE spisal znani profesor George W. Barnwell Podlago sa mehanično znanje »I morete dobiti n to knjigo. Ta velika knjiga popisuje in r slikah pokale temeljna dela mehanika. Razlož vse natanko, kar -mora znati naj* boljSl piknik Pojaranje vpo rabo vsakega stroja, orodje in meril, načrte (bine prints.) 10QP slik in rizb. 576 str. Cena $1.98 Ne glede na to, ali ste Šele početnlk. Vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. NAROČITE JO DANES! Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je natančno popisano tlv-ljeujp- posameznih živali, živečih na subein, t morju in v zraku, tako da bo vttakdo. ki ljubi naravo In njeno pestro živalstvo, knjigo bral z vellklua zanimanjem, ker bo v njej nafiel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dooedaj fie ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to Toliko delo- lsdatl t petih knjigah, toda Je slednjič Izčla ▼ en! sami knjigi. U pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje ree živali, ki Jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so r knjigi naStete VSE RIBE. KI 21 VE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsehuje knjiga 327 SLIK (fotografij); 6 slik v naravnih barvah, r velikosti cele strani, ter law W8 ^rani. Velikost knjige je 9 z 6 inter. Knjiga opisuje sesavre, ptiče, ribe, ka. če in živali. Id se ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno a zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE 'SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 TA KNJIGA BO VSAKEGA ZANIMALA! V2 Price Offer! The Latest Brand-New Edition of the Famous Original Amateur Gardeners' "Bible" THE - live Garden Encyclopedia fjvitv t pl*i»—with much NEW notorial, NEW illutrotioml Never before — perhaps iwvtr agaia — at thb low priest Tke only Card«! Encyclopedia No heavy technical »oik — everything h door, explicit. wabk Nearly 1400 pogM. 750 Over 500,000 Copies Sold at Higher Prieesl Ha*« to a slash book I* EVEOTH1NO YOU NEK) TO KNOW ABOUT ANY-THING YOU WANT TO GKOW! 10,000 art ides fwnkk wtcy deta it e4 Iivq, ftrtflizinQ eed qbHaq foe yoef t^p»ii/nijii mw nlfcndi of *ro yirtg p*tft, Wild Fhwr Garden km. New flower Amn^MMriif At •i sickly. Prepared for oil U. L A •tortK. soils. ...... and nolhodi by Amoricwn experts. Edited by t L O. tvysotif ( Praised b)r Qordos lag authorities Tke rhUaMpbh f» Garden Book coot plete, aH that mM what they have Of dream dT Order this aamrina bargain now. Mi plačamo poštnino in zavarovalnino za vse zgoraj omenjene knjige. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. je do datnee že 200 večjih mest občutilo grozo vojnega opustošenja. rika in Velika Britanija sta jo •oodprle z ^o&ljkami 4.000 tankov 3.000 letal in 800.000 ton drmregka materiala. . Vpad v Evtodo se bo izvrši iz zamada preko Holandske, Bel gi.ie in Francije, a todi iz juga T>reko Ttalije, Francije in Balkana. Na neruskem ozemlju pa • NEMIRI NA BALKANU. (JIC.) Madžarsko Časopisje poroča, da so bolgarski sabo-te rji vr^rli iz tira vlak na progi Carigrad—Sofija. V Jugoslaviji, eo srbski guerilci pognali v zrak več zelezniških mostov. V Turčijo so dojele nove dobave angleških težkih in sred-njjth tankov za^tureko vojsko. ! V albanski prestolnici Tirani je prišlo do novih spopadov med italijan&ko milico in al- bansfldmi nporniiki. Nemci vrpoklioujejo v zasedenih oaemljih pomorščake Ln z depontacijio groze onim, ki ne 'bi pristali, da eiužijo na nemških ladjah. To najbnže ni bil lahek sklep, kajti sovražno raz položenje posadke na ladjah so zelo nevarna stvar. USMRTITVE TALCEV V SRBIJI i '(JIC.) General Bader. nena-Ski poveljnik v Srbiji, je raa-glartl v časopisju, da je dal izstreliti 50 talcev radi tega. ker ee nek nemški vojak, ki je bil v sPužbi v kraja Pakca, ni povrnil k svoji edimici. Bader je izdavit, da je čakal dva tedna na povrne k dotičnega vojaka. . Jugoslovanska vlada je izjavila, da se je Bader brez vsakega dvoma maščeval in nsmr til 50 Srbov radi tega, ker mu je en neanISki vojak deeertiral. BOŽIČNA POSLANICA SLOVENCEM. (JIC.) — O priliki četrtega -Vojnega Božiča je povdaril dr„ Lavrin, koliko se zadnji božič razlikuje od prejšnjih treh, predvsem v tem, da so zdaj za veaniške vojske prešle na vseh bojiščih v napad, dočim so biBe prej vedno v obrambi. Velikanski Hitlerjevi načrti,, da stisne Sueški kanal v svoje kleSče pre ko Egipta in Kavkaaa, in se potem združi z japonsko vojska na ozemlju britanske Indije, so se izjalovili. Britanska in ameriška pro-dufecija zdaj daleJko presegata ?teipno produkcijo osisča. Nem ška prcdukcija pa v razmerju z zavezniško čedalje bolj propada, tako da Hitler ne more več zmagati. ^ $1.98 Now only B ^JJU -Oil ■■■ ekU blndtat TK# Complftf* v Guld« for S^. Your War , ^^Qardtn e nem Mi| IM ; ,■ topln §f NfW OAJtDEN ENCYCtOPHJIA. by ■. L 9. leyeseer, MX, at aaA. □ I ndui jii^na* QMCOA _____ ' Poletje je poteklo, in koncem avgusta, ko o se prikazale zjutraj prve megle, je bilo videti tudi Mandce, ki so se vračali domov. Že tri Dhrswe so stanovali Marjetica in stara Ivonna sku-paj v Ivonnini koči. Marjetica je zavzela mesto hčere v tem zapuščenem dooiu uiirrlih mornarjev. Prinesla je vse, kar so ji bili pustili, ko je bila prodana hiša njenega očeta, svojo ie po "goapesko'- postefjo in svoja lepa raznobarvna krila. Naredila si je sama novo "-rno obleko po zelo priprostem krojni ter nosila črno, naibrano uvlx> iz debelega mušlina, kakor i tara Ivonna. Vsak dan je šivala v mestu pri premožnih ljudeh, ter se vračala šele zvečer domov. Na potu je ni nihče nadlegoval; črtala je še vedno malo p*mosna, in fantje so čutili nekako t-poštovanje do nje; kadar so jo pozdravljali, so se ji še oder iv al i, kakor nekdaj. V prijetnem poletnem mraku se je vračala iz Paimjpola po oni dolgi poti ob skalnem obrežiu ter dihala sveži zrak, v katerem se človek tako oddalme. Šivanje ni škodilo njenim ]• pim oiblikam — kakor se to zgodi pri drugih, ki so vedno - klonjene nad delom — in ko je gledala morje, se ji je vzravnala lepa postava, prsi s-> se ji širile, gledala je na morje, na s roko morje, po katerem ie plul Jan, daleč, bogve kje. Ista pot je vodila tudi na njegtcv dom. Ko bi bila šla t e nekoliko dalje po skalnati planjavi, čez katero je bril večen r ^ter, ki bila »prišla v vasico Pom Even. Tam rastejo dreve?a zko mrd skalami, vea pokrita s sivim mahovjem, upognjena 1 zahodnih vetrov. Pač n&dar več ne pride v Po rs Even, ; komaj pol milje daleč. Toda enkrat v svejem živ- - »enju je bila tam, in to je bilo dovolj, da ji je postala ta pot id vse draga. Jan je M gotovo pogostokrat po tej poti, i larpred vrat svoje koče bi ga lahko videla, lao bi stopal po1 cli planjavi me^i nizkim bodičjem. In zato je Ijdbila to! črnijo krog Ploube^Ianeca. sfkoro srečno se je čutila, da jo je' ■anesla usoda v te kraj, nikjer drugje v okolici bi ne mogla iveh. - • Včasih proti koncu avgusta, zaveje M juga «em topel dih ccz to zemljo; m pridejo svetli ivečerj, Šarki velikega solnca r^evajo iz daljine, boljše dežele vse tja čez bretonsko morje. 1 ogosto je zrak cist »n miren, in nikjer ni videti niti najmani-s >ga oblačka. . (Nadaljevanje prihodnjič.) KO ZVENE VEČNE STRUNE (Nadaljevanje s 3. str.) Ali je tudi mene zmotila skulšnjava zapeljivca v raju, ki je obetala užitke in oblast in časti za odpoved poslušnosti do Stvarnika ? Ki je Adama in Evo in ves človeški rod pognala v toliko nesrečo . . Bolgo je slomla Anica zakopana v glotooke misli. Kot da je tndi v njeno dušo posvetil skrivni žarek svetlobe svete noči in zazvenel glas angeljeve-ga oznanila.. Tisto noč se je zavedala kakš na je razlika med lažjo in resnico. Da, resnica je tifito, kar čtaveka osrečuje, laž je pa ono, kar človeka ponižuje. Nekoč, ko sem brez prigevora skušala 'posnemati ponižnost in ljubečo žrtev Odrešenikovo, ko sem se od Križan o ga učila modrosti, sem bila srečna. Danes, ko so mi omajali vero., sem nesrečna in še druge spravljam v nezadovoljstvo. . Ne! Tako je zaključila svoje dolgo razmišljanje. Raje sem preprosta dekla, ki bom živela z upanjem večine sreče in z moč nfm srcem prenašala težave živ ljenja in osrečevala druge. Ne-| vera je ubila v meni nedolžnost' si je vzela zadovoJjno«t, me je do vrha napolnila z zavistjo in sovraStvam in me pognala, da naj iščem srečo v nečednostih. Še nekolikokrat je njen po-j gled obetal na božičnem voščilu domačih in je njen sklep dozorel. Dolgo že ni prišla pesmica čez njene ustnice, a tisti sveti večer se ji je spet zbudila pre-Tepa melodija: "Oj, srečne dušice, ki Njega dobe — z nebeško tolažbo jim polni srce ..." Nekomu drugemu je povila žena drvoJSke, in tretji je pripovedoval, da se je omožila lepa Ivanika Caroff, ki je bila pri Idandoih prav dobro znana — z nekim bogatim, pohabljenim titarieem iz okraja Plourivo. Videli so se kakor skozi bele tančice, in zdelo se je, da lzpremkiga to tudi njihove glasove, ki *>o prihajali pridušeno, kakor iz neznanih daljev. . Jan ni mogel odtrgati oči od majdiuegu, že stariikavega r..ožička; bil je prepiičan, cia ni tega ribiča še nikdar nikjer videl, pa vendar ga je bil ta takoj pozdravil, kakor intimen znanec: "Dober dan, moj veliki Jan," bil je grd, podoben; opicam in tudi njegove bodeče oči s katerimi je neprestano' mežikal, so imele nekaj zlobnega, opičjega na sebi. "Meni so poročalije izspregovoril zopet Larvoer s "kraljice Berte" "o «mrti vnuka stare Ivonne iz Ploubazilaneca. Služil je sedaj pri mornarici, kakor veste, in poslali so ga na Kitajsko. Skoda za fanta." Vsi, kar jib je bilo na trovu "Marije" so uprli oča. v Jana