öreüniStBG m npraeništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vwik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
St 65.
Maribor, dne 10. junija 1910.
Naročnina listo:		
Celo leto		12	K
Pol leta			6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se radunijo s 15 via od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Liberalci priznavajo.
Naša razkritja ozkih zvez, ki drže v objemu propadajoči i liberalizem in izdajalsko pemškutarijo, so včinkovala kakor mrzel tuš na razgrete liberalne živce. Posebno razkrinkanje tajnega ljubavnoga razmerja z ozirom na predstojeće nadomestne državnozborske volitve je naše liberalce silno neprijetno dir-nilo. Niso pričakovali, da bo njihov zaveznik, blebetavi „Stajerc“ na tako neroden in nepolitičen način začel propagirati kandidaturo liberalnega kandidata Kaca. Računali so po sebi in domnevali tudi pri surovem in neotesanem glasilu štajerske nemškutarije več finese pri političnih kravjih kupčijah in več zvitosti pri raznih ovinkarijah, a motili so se. Pobratim f,Stajerc“ jih je pustil popolnoma na cedilu. „Stajerče-ve“ politične zmožnosti ne presegajo onih, ki jih ima nemškutarski ptujski Šnopsar. To bridko razočaranje je pa spravilo že itak ne ravno brihtne liberalce v silne Škripce. Kako iz ^zagate, da ne bodo doživeli pri volitvah v đoseđaj liberalni domeni katastrofalnega poraza. To vprašanje drhti momentano na ustnah v-seh liberalnih matadorjev.
In Šli so na delo. A kakor je navada, da ga človek, kadar je njegova notranjost razburkana in nemoralno razpoložena, pokida, tako se je zgodilo tudi našim liberalcem.
Kakor kužki poparjeni so v svojem zagovoru na naše obsodbe medlo in zmedeno odgovorili, da se jočemo po štajercijanskih glasovih, brez katerih si ne upamo zmagati, ter da nas vodi pri v našem protili-beralno-Štajereijanskem boju samo bleda, zavist. No, no, le počasi, gospodje! Brez vsakega patosa konstatiramo tukaj samo dvoje.
Za nami stoji dovolj zdravega in dobrega ljudstva, zato ne maramo izprijenih in izkvarjenih Štajer-cijancev, ki jim je po večini idol — šnops, duševna hrana pa zarukani in brezmiselni „Stajerc“. Nemšku-tarsko pajdaštvo hvaležnega in veselega srca odklanjamo, in ga rad e vol j e privoščimo gnilemu, v brezmejnem egoizmu se potapljajočem liberalizmu, ker upoštevamo v polni meri znani pregovor:	'Gliha vkup
Štriha.
Ravno tako pa tudi cenimo naše narodne in verske svetinje mnogo previsoko, in nočemo brezpogojno nobenega stika z odpadlo nemškutarijo, ki je izdala svojo materinščino in vlači v blato naše verske svetinje. Naši cilji so tako vzvišeni, dal ne smemo niti za
hip omadeževati pota, ki pelje do njih. Zato moramo vedno in povsod pobijati ljudi, ki so izruvali iz svojih sre vsa boljša in idealnejša čustva, in vise samo še na mrzli materiji. Vse drugače je v tem oziru pri naših liberalcih.. Verskemu prepričanju so že od nekdaj dali slovo, in njihovo narodnjaštvo bazira na sebičnih nagovorih in nagibih materijalističnega svetovnega naziranja, ki zamore navadno vsako plemenitejše čustvovanje in vdejstvovanje — primer:	slovenska ob-
strukcija in trije milijoni kron — zato je njihov konkubinat s Štajercijanstvom popolnoma umeven. Protiverski boj, ki je itak glavna gonilna sila nemškutar-stva in svobodomiselstva, tvori prvo močno vez, strankarski in osebni egoizem prepodi vse pomisleke in predsodke glede narodnega momenta, in popolno pobratimstvo je gotovo.
Bolj kakor-to bo pa zanimalo našo javnost, da je .„Narodni Dnevnik“ v svojem (zagovoru od dne 8. t. m. indirektno priznal, da bodo Štajerčijanci tudi volili novo politično zvezdo Kaca Malobesednega. — „Narodni Dnevnik“ namreč priznava, 1 da se celjski liberalci pehajo ; za glasove onih volilcev v Ježovni-kovem' volilnem okraju,! „ki jih je klerikalna (?!) grabežljivost (!) in nemarnost ^!) zrinila svoj čas v nemškutarski tabor.“
To je vendar dovolj jasno. Sicer so trditve, zakaj postanejo gotovi ljudje nemškutarji, kakor jih servira „Narodni Dnevnik“ svojim čitateljem, zlobna zavijanja in nesramno obrekovanje, na kar pa na tem mestu ne bomo odgovarjali. Za nas je sedaj veliko bolj važno in za vsakega slovensko-1 in; krščansko-čutečega volilca' gotovo odločilnega pomena, da je „Narodni Dnevnik“ tako odkrito povedal, da se trudi liberalna stranka s polnim parom za pomoč nemškutarije.
Kac je kandidat liberalno-nemškutarske zveze, to smo dokazali brezdvomno na, podlagi „Štajerca“ in; „Narodnega Dnevnika“, to stoji! Seveda si bomo mi to prijateljstvo dobro zapomnili in ga po naši časnikarski dolžnosti vedno primerno osvetljevali; Še bolj si bodo pa to sramotno zvezo zapomnili naši vrli vo-lilci, ko bodo dne 4. julija t. 1. pomedli z vso to zalego.
Mofrat Ploj in Mazari*
. Ljudska prišlovica pravi: .„Čudna so pota božje previdnosti.“ Se bolj čudna pa so pota hofratove
PODLISTEK. Kulturni pomen Slovanov.
Dr. Karol Krumbacher, slavni bizantinist v Mo-nakovem je pred kratkim umrl. Bil je pisatelj zgodovine bizantinskega slovstva,, ustanovitelj in urednik Časopisa „Byzantinische Zeitschrift“ { in f zbornika „Byzantinisches Archiv.“ Akoravno Nemec je pa bil Slovanom precej naklonjen, ,V svojem delu „Populäre Aufsätze“ razpravlja marsikatero zanimivo vprašanje, posebno nas zanima, kako on kot Nemec piše o nas Slovanih, in kako nas zna spoštovati.;
V naslednjem podamo bistvo njegovih izvajanj.
Velike važnosti za današnji čas f je študij slovanskih jezikov. Kdor se ni naučil enega teh jezikov ali kdor sovraži slovanstvo kot tako j in se vsakemu vplivu opira, ta ne more več pregledati in prav upoštevati zgodovinskih dejstev, ! ne verske in socialne struje, ne slovstvenega in ! umetniškega ' delovanja. Temu se v takih slučajih godi, kakor polslepemu človeku brez vodnika. Ker je slovanstvo zlasti današnji čas tolike 'važnosti, ' bilo bil dobro, da se Neslovan priuči vsaj enemu slovanskemu jeziku.
Kakor je zaj olikanca potrebno znati vsaj eno narečje romanskih in germanskih jezikov, ravno Itako bi bilo umestno namesto napornega Študija staro-kla-sičnih jezikov, proučavati moderne jezike — < zlasti slovanske.
Potrebno je torej, Ida se slovansko jezikoslovje bolj upošteva, kakor doslej. Tega ne more nihče tajiti. To veljavo vpeljati, je naloga slovanskega) jezikoslovja. Kakor se prouče z germanskim in romanskim jezikoslovjem jeziki, slovstvo in zgodovina teh narodov, tako nas hoče tudi slovanska filologija, katero so Kopitar, Safarik, Miklošič in Jagič posebno
gojili, uvesti v bistvo slovanskih narodov, obelodaniti njih delovanje posebno na literarnem polju,.
125 milijonov Slovanov stoji v Evropi nasproti 130 milijonov Germanov in 112 milijonov Romanov.
Slovani se zopet 'dele v Ruse z 90 milijonov, Poljake z 17, Srbohrvate ,n Slovence z 10, Cehe z 8 in Bulgare z 4 milijoni. Jeziki teh narodov se j ne razlikujejo tako kakor jeziki germanskih in romanskih narodov, ampak prehajajo polagoma drug v drugega.' (Germanske jezike; lahko primerjamo hribom, ki, jih loči visoko gorovje, med tem ko so slovanski jeziki kakor planjava, na kateri se nahaja le tupa-tam zvišen prostor. Trije razlogi nam to pojasnujejo.
Slovanski pranarod se je začel razvijati še le pozno v večja plemena in narečja;' in se jje razdelil najbrž še le ob Ičasu preseljevanja narodov! stalno. Razširjanje Slovanov proti zahodu in; jugu se je Vršilo po naravnem zakonu, to se pravi, ti narodi so se tako naselili v tuje dežele, da se niso ločila pri tem plemena. Zunanje vezi ne pretrga nikjer ne morje ne visoko gorovje, kakor pri romanskih in germanskih narodih.
Navadno razločujemo tri skupine: Jugoslovane: Bolgare, Srbohrvate in Slovence, — Vshodne Slovane :l' Velike in Male Ruse ali Rusine in Bele (Ruse, — in Zahodne Slovane: Cehe in Poljake z nekaterimi malimi plemeni.
Ta razločitev se opira na jezikovno in prostorno ločitev slovanskega pranaroda; o njegovi zgodovini pa ne vemo nič zanesljivega.
Zgodovina) nam spričuje, da je dandanašnja razdelitev nastala vsled verskih vzrokov.
V devetem stoletju se je posebno pričelo krščanstvo širiti med naše narode, ko sta blagovestnika Ciril in Metod prepotovala večji'del naših sedanjih slovanskih avstrijskih dežel.
A kmalu, prekmalu je prišel med Slovane razpor. Grški razkol je potegnil tudi večji del slovan-
politike. Že dosedaj smo imeli mnogokrat priliko, da smo primerno osvetlili politično kameleonstvo našega, hofrata, ki se štuli med opozicionalee, med tem ko ga srce vleče k vladnim jaslim In tudi z dejanjem dan za dnem dokumentira, da, je le ponižen sluga sedaj gospodujočega nemškega režima, kateremu se ne sme nikdar in nikjer zameriti.
Sedaj, po volitvah na Ogrskem, je prišlo na dan neko novo politično nagnenje hofrata Ploja, njegova ljubezen .( do sedaj gospodujoče klike • na Ogrskem.
Nasproti nekemu poročevalcu; f židovske „Neue Freie Presse“ se je izrazil Ploj z ozirom na izid volitev na Ogrskem med drugim tudi tako-le:
„Stranka (vladna) bo v položaju uveljaviti glavne točke svojega programa: ohraniti prave 'temelje nagodbe iz leta 1867 v svrho, da s tem postavijo na pošteno bazo odnoŠaje med obema državnima polovicama. Ako dogodke presojamo s tega stališča, potem moramo biti z izidom volitev segno zadovoljni. Zlasti pa izražam nado, da je sedaj odprta pot, ki vodi k sporazumljenju glede nagodbe s kraljevino Hrvaško in nudi Hrvaški možnost mirnega, narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja.“
Ta izjava je veleznaeilna in z bengalično lučjo osvetljuje tajne sile, ki vodijo hofratovo politiko.
Kakor smo v našem listu že ponovno poročali, so se vršile volitve pod Khuenovim režimom v znamenju najhujšega nasilja. Nobeno sredstvo sedanjim ogrskim mogotcem ni bilo preslabo in prepodlo, samo ako jim je pomagalo do zmage. Najhujši pritisk na priprostega kmeta, podkupljevanje;! in goljufija, nasilje in vojaški bajoneti, ki so zabranili zavednim slovaškim in romunskim kmetom 1 dostop na volišče, poboji in umori raznih narodnostnih volilcev, to so pripomočki, s katerimi se je povspel grof Khuen do svojih triumfov. Vsak pošten politik, ki ljubi ljudstvo in spoštuje njegovo voljo, mora obsojati tako početje. Zlasti vsi slovanski poslanci so edini v ogorčenju nad nasilnim načinom, ki ga je prakticiral Khuen in njegova klika, posebno ker so najbolj hudo prizadeti ubogi slovaški kmetje. Drugačnega mnenja (- je pa hofrat Ploj. On se raduje teh Khuenovih zmag in si obeta od njih marsikaj dobrega,.
Se drugo kurioziteto ! vidimo! M Plojevi izjavi-Khuenove zmage na Ogrskem ( se vesele ' v Avstriji samo nemški liberalci. Njihova glasila kar prekipevajo veselja, ker upajo, da se povrne na Ogrsko De-
ških narodov za seboj in nastal je boj med katoličani in vshodno cerkvijo, ki traja Še sedaj, \Ta razpor je potegnil za seboj vshodne Slovane in del Jugoslovanov — Bulgare in Srbe,, ki so pravoslavni — o-stali so pa ostali zvesti sinovi katoliške cerkve-
Ta verska razdelitev se tedaj ne vjerna z jezikovno razdelitvijo; kajti Jugoslovani kakor) tudi del vshodnih Slovanov so po veri ali katoličani ali pravoslavni.; Ta razpor obstoji celo v osrčju eno in istega naroda, ; ki razjeda in gloda moči, j da je gorje.-. Srbohrvati so po jeziku eden narod, le po veroizpo- \ vedi imajo različna imena,, in se od mnogih smatrajo j za dva naroda. Tako je tudi pri -Malorusih, ki so po j veri ali katoličani ali pravoslavni in vendar so le en narod.
Ta razpor se pa posebno kaže v; pisavi. Pravoslavni Slovani i— Rusi, Bulgari in Srbi Še danes rabijo cirilico, katoličani f- Poljaki, Cehi, Hrvati in Slovenci — pa se poslužujejo splošne evropejske latinske pisave.
Tretja pa je glagolica, katera ni nikdar prišla do prave veljave; njo so večinoma rabili le Hrvati.; Sedaj je omejena samo Še na krško škofijo.
Da se Slovani ločijo po pisavi, |e kriv cerkveni jezik. Pravoslavni se poslužujejo namreč pri cerkvenih' obredih f le slovanskega jezika, katoličani1 pa latinskega. Rusini, ki so s katoliško cerkvijo združeni, in pa nekaj hrvaških zedinjeneev, rabijo pa še dandanes staroslovanski jezik pri službi božji,
Ta razlika v pisavi in cerkvenem jeziku ste posledici verskega, razkola, a tne edini posledici. Vi istini se kaže ta razlika v vseh panogah življenja in je vkoreninjena v srcu najpriprostejšega kmeta. Ta verska ločitev je postala zelo velikega pomena v političnem in duševnem razvoju. Ona je ključ, s katerim se odprejo zakladi najvažnejših dogodljajev narodne prosvete preteklosti in sedanjosti.
Katoliški Slovani so si skozi tisoč 3et pridobili
Stran 2
akov duh in bo (Izavladal tam liberalizem, 1 ki bo pomagal > potem ' na noge ’ tudi tostranskemu frajzinu. Radostc se tudi, ker vidijo, da se ojačuje dualizem, za katerega zore Maž ari in nacionalni (Nemci, ker daje vsakemu izmed njih krivično premoč in nadvlado v eni državni polovici.
In s tem nemškim frajzinom fee veseli hofrat Ploj, o katerem pravijo, daje Slovenec, in kateri je po lastnem zatrdilu konservativec. |Naj razume to, kdor more, mi ne moremo. Mi ne moremo drugega, kakor da to indirektno podpiranje nemškonacionalnih in mažarskih intencij in aspiracij najodločneje obsojamo.	.	..
Dualizem je za Slovane Cis- in Translajtanije največje zlo, breme, ki jih žuli že desetletja in jili neusmiljeno tlači k tlom. iVsi najboljši slovanski duhovi so se od prvega početka borili > z vso eneržijo proti tej za 'nas Slovane pogubonosni tvorbi nemškega in mažarskega liberalnega imperializma. Pa pride hofrat Ploj jin podaja roko našim najhujšim sovražnikom > in se koplje z njimi1 v _ razkošni radosti. Kako naj imenujemo tako početje? Äko ni to izdajstvo nad našim ljudstvom, potem ni nič.
Ljubljanski „Slovenec“ tako-le komentira to famozno izjavo „opozicionelnega“ hofrata:
„Posebno zanimivo je,! da se dr. Ploj veseli nagodbe iz leta 1867, to je tiste nagodbe, katero so hrvaški poslanci njegovega kluba, še leta 1907 strastno pobijali in jo deloma hoteli celo obstruirati, tiste nagodbe, ’ katero zlasti pobija najodločneje iz načelnih razlogov hrvaška stranka prava, ■ in vendar je dvorni svetnik Ploj (načelnik Zveze južnih Slavena, v kateri se nalazijo tudi hrvaški pravaši, Kaj poreko oni k navdušenju svojega dunajskega „Obmanna“ za n a,godbo,' ki je leta 1867 uničila politično samostojnost hrvaškega naroda in ki je bila sklenjena, ne da bi bil vprašan hrvaški sabor? HTu ne velja noben izgovor več <— poslanec dr, Ploj je objavil svojo Izjavo s svojim polnim imenom ' in pridejal Še svojo parlamentarno f Šaržo:	„Obmann des sudslavischen
Verbandes“, podal je tedaj izjavo v prilog Deakovi nagodbi z izrečnim sklicevanjem na Šaržo, ki so mu jo naklonili med drugim tudi hrvaški pravaši. Dunajski „Obmann“ hrvaških pravašev se tedaj Izraža za Deakove zakone iz leta ,1867, ki so s stališča hrvaškega državnega prava neveljavni in udarec v obraz hrvaškemu narodu! Vprašati moramo j vsaj poštene pravaše, kaj pravijo k temu početju svojega dunajskega „Obmanna“? Vsi zavedni Slovani pa so edini v svoji sodbi nad slovenskim poslancem dr. Plojem, ki ne klečeplazi samo pred dunajsko, temveč povrhu še pred ogrsko vlado • krutega mažarona Khuen-He-dervaryja!“
Vseučeliško vprašanje.
Italijani postajajo nestrpni' in že groze vladi, da prestopijo v opozicionelni tabor. Iz italijanskega stališča je to bojno razpoloženje, ta nervoznost lahko umevna. Že več kot leto dni rešujejo vlado iz raznih kritičnih zapletljajev in pomagajo vzdrževati nemški režim v dobri veri, da bodo dobili zasluženo plačilo in da se bo uresničila obljuba, ki so jo dobili lansko leto od merodajnih faktorjev, da bo namreč do letošnjega poletja njihovo vseučiliško vprašanje povoljno rešeno. A sedaj je poletje že skoraj tu, oni pa še nimajo fakultete. 'Nasprotno. 1 Zadeva je mogoče sedaj bolj zamotana kakor kedaj prej. Pri takih razmerah je pač razumljivo, da se polašča italijanske državno-
zaklade prosvete od sosednjih narodov in so se tem nekako prilagodili; pravoslavni pa so se prilagodili v vsem, v slovstvu, umetnosti, državnem pravu, Šegah in navadah Bizantincem in Rumuncem,1 in tvorijo dandanes vez zahodne in vshodne kulture.
Ker ima zgodovina* jezik, slovstvo iin umetnost Slovanov toliko mičnega in zanimivega, je študij teh jezikov važen, posebno Še radi tega, ker so ti narodi prišli s sosednjimi dostikrat v dotiko. Od njih so dobili, njim so pa tudi dali svoje besede, kakor nam Še zdaj spričujejo tujke v nemščini.
Politična, cerkvena in socialna zgodovina Slovanov je tako zelo zvezana z zgodovino vseh evropejskih narodov, da brez nje; j ni mogoče dobiti natančnega pregleda preteklosti, zgodovine srednje in zahodne Evrope. Jezik, Šege, navade in način bivanja nekaterih južnih in vshodnih Slovanov so velikega pomena skoraj za ves nemški srednji vek.
More itedaj zgodovinar, ki noče ničesar o Slovanih vedeti in se njih vplivu kolikor mogoče zapira, z mirno vestjo trditi, da je spoznal natanko razvoj nemškega naboda in (primes tuje krvi? 'More z gotovostjo zagotavljati, da niso vplivali Slovani v marsičem na sosednje narode?
Da se je tedaj zanemarjala tako dolgo zgodovina Slovanov na visokih in srednjih' Šolah, da so se Slovam imeli za ljudi nižje vrste, temu so kriva, le kratkovidnost, nevednost,( neizrekljiv napuh in kažnjiva udobnost od strani Neslovanov,
., . ^o pretehtamo vsestransko vrednost zgodovinskih , dejstev, spoznamo, ! da so ravno ta, najtežja vprašanja učenjaške prakse in pedagogike, o čemur se bodo vedno prepirali.
Zgodovinska dejstva se že radi tega ne morejo prav upoštevati, ker tu prevladuje več ali manj domoljubni duh; tako tudi nacionalne dogodke. Pa tudi v svetovni zgodovini si Še ni priborila zgodovina Slovanov veljave, ki ji gre.
zborske delegacije neki nemir in komaj zadrževano
ogorčenje.	..
A vsa zadeva je dalekosežnejšega pomena. Italijanski glasovi so sedanji dvomljivi vladni večini neobhodno potrebni. Brez njih ne spravi še proračuna pod streho. Zato se polašča nemir in razburjenost tudi vlade in vladne večine. {Vladni listi že odlcrijto govore o krizi, ker bi afront Italijanov prisilil vlado k demisiji ali bi pa spravil na; površje par. 14.
Iz vseh teh vzrokov stoji sedaj vseučiliško v-prašanje v ospredju parlamentarnega vrvenja. Italijani zahtevajo jasnosti, predno pride v zbornici proračun na, dnevni red, ker bodo po rezultatu, ki ga bo dosegla ' 'njihova 1 zahteva, 1 uredili svoje votiranje. Vladne stranke, ki se boje za svojega Bienertlia, pa hite posredovati ( in iščejo na vseh koncih in krajih izhoda iz zagate. Včeraj dne (9. t. m. je bilo radi tega v zbornici zelo živahno, a odločitev še ni padla.
Ministrski predsednik Bienerth in z njim vlada stoji brezpogojno na stališču, da se ustanovi italijansko vseučilišče s sedežem na Dunaju. Bienerth je odločno proti Trstu ' kot sedežu italijanske univerze. Izjavil je celo, da bi odklonitev vladne predloge, in odločitev zbornice za Trst; prisilila vlado k skupni demisiji. Odkod ta neizprosnost vlade nasproti svojim ljubljencem, ni znano. O tem kurzirajo najrazličnejše vesti, ki se jih pa ne da. kontrolirati. 'Gotovo je samo, da izvenparlamentarni merodajni krogi perho-rescirajo Trst radi iredentistične nevarnosti in pritiskajo na, vlado, da se ne vda.
Pod enakim, ali vsaj sličnim pritiskom se je tudi mnenje v gosposki zbornici popolnoma sprevrglo. Med tem ko je Še lani ravno gosposka zbornica for-cirala rešitey1 italijanske zahteve1 in ni odklanjala niti Trsta, je sedaj položaj docela spremenjen. Z vso sigurnostjo ! se namreč lahko trdi, j da ! bi gosposka zbornica' brezdvomno glasovala proti Trstu kot sedežu italijanske pravne fakultete, akoravno bi ljudska zbornica v tem smislu sklepala.
Vladne stranke so zbegane. iNemški krščanski socialci so za Trst, a bi eventuelno tudi Dunaja ne odklonili, “nemški nacionale! so solidarno proti Dunaju, ker bi se s tem tangira! nemški značaj glavnega mesta, glede Trsta so (razcepljeni, Poljaki bi šli pa z vlado. Pri takih zmedah je seveda udomačeno, da se rodi brezštevilno posredovalnih predlogov, ki so pa navadno nesprejemljivi, a,li pa pomenjajo samo zavlačevanje, ne pa kako saniranje in rešitev iz te krize. Tako tudi sedaj. Eni so predlagali kot sedež Mödling pri Dunaju, drugi Rovereto, I tretji Gorico, četrti zopet izpraševalno italijansko, komisijo za italijanske juriste na dunajski univerzi, < in Še drugi predlogi so se že stavili, /a za sedaj je, vsa zadeva še in suspenso in gotovo še nekaj časa ostane.
Naše stališče v tem oziru je znano. Krije se popolnoma s sklepom Narodne zveze, ki zahteva junktim med slovenskim in italijanskim vseučiliščem. Naši poslanci so v, tem oziru tudi vestno na delu. — Poslanec Gostinčar je včeraj dne 9. t, m. v proračunskem odseku že pričel govoriti in bo svoj govor nadaljeval, ko bo čez kakih štirinajst dni proračunski odsek zopet pričel imeti seje. Prepričani smo, da bo a,k<cija naših poslancev, oprta na zaupanje slovenskega ljudstva, imela popolen vspeh,
Ako se to ne zgodi, potem zadene krivda naše liberalce, ki že zopet na vse kriplje intrigiralo In paktiraj©..
„Slovencu“ od dne 9. t. m. brzojavljajo iz Dunaja:
Za zgodovino zavzema prvo mesto slovstvo slovanskih narodov. Rusi so na Jem polju mojstri v delih nravne vsebine in dobre psihologije. V njih opisujejo življenje ( mogotcev,. kakor tudi nižjih slojev, kmetov, da celo delavcev s tako natančnostjo, da jih lahko občudujemo.
Resno,* da celo preresno optimistično življenjsko naziranje in jasnost v mišljenju ( skoraj v vseh delih, to so vrline, ki so jim pridobile vzvišeno mesto v svetovnem slovstvu, Z njimi so pokazali, da oni lažejo, ki govore, da so Slovani glede mišljenja in nravnosti manj vredni od drugih narodov. Dela Puškina, Tolstoja, GonČarova, Turgenjeva, Dostojevski-ja, Čehova, Gorkija so dela,1 ki kažejo v pravi luči nove Rusije podobo in so vzorci duševnega razvoja našega časa.
Njim na strani stoje Poljaki in Cehi z velikimi pesniki — Sienkiewicz, Vrhlieky, Seveda jih slava zveni zaradi mogočnih Rusov.
Nedosegljivih prednosti imajo f narodne pesmi Slovanov, posebno Rusov in Srbov. Ako pridejo Slo-1 vani v tuje dežele 1 in zapojo na tujih tleh1/ narodne pesmi (na primer: Lurd, Marijino Celje), kako strme poslušalci-fujci, ki sicer besed ne razumejo, a napev jim seže globoko v srce.
Marsikdo je primoran reči in zdihniti pri sebi: O, ko bi bilo tudi nam dano imeti take v srca in mo-zek segajoče napeve, kako bi jih gojili! Ako ima nar rod take pesmi, mora tudi v sebi hraniti večji zaklad, čistost srca! Kajti le čistemu srcu je mogoče, take krasne glasove peti im s tem poveličevati svoj narod!
Z občudovanjem jih poslušajo in le težko se ločijo od njih. Ali ne raste s tem narodu ponos?
Umetništvo so dobivali Slovani do zadnjih časov od tujcev. Bizantinski in drugi orientalski narodi, Remci in Italijani so jim dajali svojo umetnost. Pa tudi ta umetnost je za zgodovinarja posebne važ-
„Hofrat Ploj je z Zvezo južnih Slavena zbežal in zdaj agitira zoper slovensko stališče v vseučilišč-nem vprašanju pri vseh strankah,: zlasti pa hujska Cehe. Mla,dočehi so potegnili z njim,, kakor vedno pa. so ostali Slovencem zvesti češki agrarci in radikalci. Slovenski klub gre, zaupajoč v svojo moč in^ nasla? njajoč se na slovensko ljudstvo, odločno v boj zoper vladno in nemško namero, ki se ji je pridružil vla-dinovec Ploj, da pripomore Lahom do fakultete in pokoplje na nedogleden čas slovenska vseučilišče. Slovenski klub bo storil svojo dolžnost, da to prepreči in osramoti izdajalce!“
Za interese rudarjev.
Trbovljska premogokopna družba' grozi z odpustom več sto delavcev; 1 produkcija premoga se je morala namreč zelo omejiti vsled slabe konjunkture, \ sled mile zime itd. Sedaj pa še grozi konkurenca češkega premoga, ker premogovi magnati iv Reichen-bergu zahtevajo znižanje tarifov na državnih železnicah, {da morejo konkurirati s pruskim in šleskim premogom, ki je vsled avtomatičnega znižanja tarifov po podržavljenju severnih železniških prog prodrl že v alpske dežele.
Socialdemokrati delajo v državnem zboru za interese severo-češldh premogovih baronov; j za stvar se zanimata; od slovenskih poslancev Povše in dr, Benkovič, ki sta že skupne napravila več korakov v tej zadevi. Pri zadnji seji železniškega odseka je dr. Benkovič interpeliral železniškega ministra, potem je bila skupna seja raznih alpskih' poslancev, sklicana od poslancev* dr. Benkoviča iu PovŠeta. V tej seji se je po daljši debati izvolila deputacija, ki naj gre k železniškemu ministru, zahtevati pojasnil.
Ker ob dogovorjenem času nekaterih v ta odsek izvoljenih poslancev /Hribar in drugi) ni bilo na Dunaju, sta šla postajica Povše in dr. Benkovič danes k železniškem ministru, ki je dal povsem zadovoljiva pojasnila in obljubil, da pri eventuelnem znižanju tarifov f hoče ščititi premogovo produkcijo alpskih dežel; dalje je rekel, da je on sploh zoper znižanje tarifov ( in da se hoče zoperstavljati vsakemu znižanju v korist le ene skupine producentov.
Ce bo njegov vpliv dovolj močen ? * Tudi ministrstvo za javna dela nasprotuje znižanju tarifov samo za češki premog.
Politični pregled.
Državni zbor.
Seja 8. junija,.
Zmaga opozicije. — Dr. Korošcev predlog sprejet.
Začetkom seje je odgovarjal ministrski predsednik baron Bienerth na. interpelacijo dr. Korošca iu tovarišev glede uporabe vojaštva ' pri ogrskih volitvah.
Odgovor je bil nepovoljen in ni zadovoljil niti vladnih! strank,! zato je dr. Korošec koncem seje predlagal, naj se v prihodnji seji otvori debata o odgovoru ministrskega predsednika,
Ta predlog je bil z glasovi opozicije proti glasovom vladnih strank sprejet.
Manjši zakonski načrti.
Razun tega je bilo na dnevnem redu današnje seje več manjših zakonskih načrtov, ki so bili vsi po kratki debati sprejeti.
nosti; kajti, kar so oni jdobili, so po svoje nadalje razvijali.
$e-le v novejši dobi so začeli Rusi, Poljaki in Cehi tekmovati z Romani in Germani.;
Posebno nadarjenost kažejo Slovani za godbo.: Ta ima čisto narodni značaj. Ona posreduje med zahodom in vshodom, kaže se ne samo v narodnih, ampak tudi v umetnih pesmih. Največja slovanska godbenika sta Glinka in Cajkovsky.
Pa tudi koristi r daje Študij slovanskih jezikov,: V začetku 19. stoletja se je dokazalo, <da so indoger-manski jeziki nastali iz enega jezika, da so si tedaj sorodni. Ker so pa nekateri jezikoslovci ipri tem študiju slovanske jezike čisto zanemarjali, r niso mogli priti v marsičem do pravega rezultata.
Pokazalo se je vedno bolj 'in bolj, da so slovanski jeziki neobhodno potrebni, ako se hoče vršiti primerjanje indogermanskih jezikov s pravim vspehom. Brez njih ni mogoče priti do zaželjenega tcilja. More sedaj jezikoslovec trditi, da slovanski jeziki niso potrebni ?
Iz tega sledi tedaj, da se morajo jezikoslovci priučiti vsaj enemu slovanskemu jeziku; kjer se pod-ucuje indoevropsko jezikoslovje, naj se tudi skrbi, da se bodo predavali vsi najvažnejši jeziki, katere krase dragoceni spomeniki iz raznih' dob ( in ti so: indijski in iranski, grški jin latinski, germanski in slovanski. Ti vsi so neobhodno potrebni za plodonosno delovanje^ primerjanja indogermanskih jezikov.
Težke slovanske jezike se je ravno fe pomočjo primerjanja z drugimi indoevropejskimi jeziki! lažje učiti. Ta veda nam daje razmerje slovanskih glasov, oblik in besed z Onimi drugih narodov in: s tem zgubijo slovanski jeziki svojo odtujenost, katera pogosto straši Neslovana, da se ne uči teh' jezikov. !Oni dobijo pogum, ako vidijo, da se nahaja za besedami' mnogih soglasnikov ljubka, znamka,
(Dalje prih.) r
Sprejelo se je zakon, ki zvišuje takozvani eksistenčni minimum in določuje, da je plača od 2000 K in penzija od 1200 K eksekucije prosta. Nadalje se je sprejel zakonski predlog o prelomitvi pogodbe, ki postavlja delodajalca in delojemalca na enako stališče in odstranjuje nekatere zastarelosti.
K tej točki je govoril Judi dr. Krek, ki 'je povedal marsikaj zanimivega iz zgodovine tega zakonskega načrta.
Seja 9. junija.
Dr. Korošec govori.
Kot prva točka dnevnega reda je razprava o odgovoru ministrskega predsednika.
Prvi je dobil besedo dr. Korošec,
Protestiral je proti uporabi avstrijskih Čet pri ogrskih volitvah radi tega, ker se je s tem pomagajo najhujšim nasprotnikom splošne in enake volilne pravice k zmagi proti pristašem splošne in enake volilne pravice, kliki plutokra.cije in aristokracije, ki vlada na .Ogrskem v škodo Ogrske in dinastije. Znano je, da v nobeni deželi ni aristokracija tako zagrizena proti dinastiji, kot je na Ogrskem, kjer je aristokracija izrecna sovražnica dinastije, Tudi z dinastičnega stališča je torej obsojati, da se pomagal (kliki, ki zastopa le interese plutokracije. Uprav ogorčenje mora izzvati, da se na pomoč taki kliki pošilja Sinove Avstrije.
Nato je podal dokaze, da so bile avstrijske čete rabljene; proti narodnostim za Vladno stranko, posebno da se je porazilo slovaško stranko.
Navajal je dokaze očividcev, ki so se pripeljali nalašč na Dunaj, da dajo poslancem] informacije.
Govor je napravil velikanski vtisek in je bil živahno aklamiran.
Za dr. Korošcem, o čegar govoru obširno poročajo vsi nemški listi, j je govorilo več govornikov, ki so vsi ostro prijemali vlado, ker je poslušna dekla nasilnih ogrskih mogotcev.
Govorili so med drugimi češki katoliško-narod-ni poslanec firamek, socialna, demokrata dr. Renner in Daseynski, češki a,grarec HyrŠ in drugi.
Po tej zanimivi debati j je bilo sprejetih par manjših zakonskih predlog in tje bila potem seja zaključena.
Prihodnja seja danes dne 10. t. m.
Na dnevnem redu dana,Šnje seje je proračun.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je razpravljal o finančnem ministrstvu.
Poslanec dr. Korošec I je poročal < o tobačni ,u-pravi, pri tem se je zavzel toplo za tobačno delavstvo in tudi paznike in poslovodje. Priporočal je, da se vlada in tudi tobačna uprava ozira na spomenice delavstva.
V	tem smislu je govoril tudi Gostinčar, ki se je zavzel posebno za to, da skrbi država za stanovanja tobačnih dela,vcev. Urediti je tudi razmere požarnih’ čuvajev in paznikov ter poslovodij v smislu njih zahtev. Urede naj se končno Razmere zdravnikov v tobačnih tovarnah v tem smislu, da, se jih nastavi stalno 1 in se jim prizna stališče kakor drugim akademično izobraženim uradnikom, flsto naj se da tudi zdravnikom pri salinah.
Gostinčar je zahteval tudi, 'da se starim delavcem v Idriji zvišajo provizije.
Za tobačno delavstvo ' se je zavzel tudi poslanec Sramek.
Poslanec Gostinčar je poročal tudi o upravi sa-lin in o najvišjem računskem idvoru.
Vseslovanski kongres.
List „Dnevnik“ v Sofiji je priobčil članek, podpisan od Bobčeva, predsednika* pripravljalnega odbora vseslovanskega kongresa, v 'katerem se glasi:
„Kongres obeta popolen vspeh, ker/ se omejuje na kulturelni in gospodarski program, ne da bi zasledoval politične cilje.
Kongres, ki je nadaljevanje praškega kongresa iz leta 1908, bo deloval po programu, izdelanem v Petrogradu od izvrševalnega odbora. Od gotovih otomanskih in nemških krogov izraženo pomanjkanje zaupanja napravlja neprijeten Vtis. Slovani se ne razburjajo, ako se otomanizem in germanizem prizadevata, s prosvetnimi manifestacijami pospeševati razvoj in napredek svojih ras.
'Jugoslovane veseli 'razvoj mlade Turčije, ker so prepričani, da se tudi oni okoristijo s prosvetnim in narodnim razvojem slovanskih elementov v Turčiji. Kongres ne bo demonstracija proti nikomur, bo le priprost, f miren in korekten sestanek slovanskih' narodov.
Kar se tiče onih Slovanov, ki se kongresa ne udeleže, f ker menijo, : da mora priti na slovanskem kongresu do sporazuma j glede političnih 1 in plemenskih ra,zmer, se isti motijo, ako tako postopajo; kajti ravno potom sestankov in shodov; se prihaja na pot takih sporazumljenj. Kongres dokaže, da so. Slovani laktor prosvete in miru.“
Ministrske penzije.
V	proračunskem odseku je predložil? finančni minister zaznamek vseh penzij, katere uživajo bivši ministri. Ta zaznamek je vsled tega /zelo interesanten, ker se iz njega1 razvidi, da samo dva, v poslednjih letih penzijonirama ministra, namreč Začek in idr. Schreiner, dobivata zakonito normalno penzijo.
Skupna svota j teh ministrskih penzij znaša (727.000 kron.
Sest bivših parlamentarnih ministrov dobiva po
16.000	K na leto, in sicer ministri:! Ebenhoch, Der-schatta, Pacak, Prade, Prašek, Abrahamovicz.
Uradniški ministri dobivajo višjo penzijo.
Penzije posameznih ministrov znašajo: Unger
20.000	K, Chlumecky ,12.000, Zaleski 20.000, (Win-dischgrätz 8000, Madeysky; 20.000, Glanz 17.000 K, Baernreither 14.000, Latour 20.000, Jedrcejpwicz 8 tisoč K, Kast 800<L Thun 8000, Chlendowsky 20.000, Böhm-Bawerk 20.000, Giovanelli 20.000, Koerber 20 tisoč K, Welsersheimb 24.000, jWittek 20.000, Kosel
20.000,	Bylandt 24.000, Kanda 20.000, Auersperg 24 tisoč K, Pacak 16.000, Guttenberg 20.000, Kuenburg
20.000,	Beck 32.000, Fort 20.000, Klein, 24,000, Kory-towski 26.000, Marchet 24.000, Gessmann 20.000, Der-schatta 16.000, Prade 16.000, Ebenhoch 16.000, Fiedler 20.000, Prašek 16.000, Abrahamovicz 16.000, Braf 18.960, Začek 8000 in dr. Schreiner 8000.
Ti gospodje morejo biti z vspehi svojega ministrovanja zadovoljni. Ali so pa ludi davkoplačevalci, to je drugo vprašanje.
Iz teh podatkov tudi prav lahko razumemo, zakaj se gotovi ljudje tako zelo pehajo za ministrskimi portfelji.
Ruski konzulat v Pragi.
Ruski konzulat v Pragi prične te dni svoje delovanje. Za konzula je imenovan gospod Sonkovskij, ki je že pretekli torek prispel v Prago, da uredi vse potrebno za ustanovitev urada,
Kralj Peter odstopi?'
V Belgradu se veliko govori o tem, da kralj Peter, ki se je vladanja naveličal, odstopi. Jeseni se baje skliče velika skupščina, daj odloči o prestolona-sledstvu.
Fabrikacija bomb v šoli.
List „ABC“ poroča iz Saragose:
Prebivalci vasi Puebla Daljuicen so skušaji napasti šolo pod pretvezo, da se tamkaj deli anarhističen pouk. Učitelji so toliko časa- s streli iz revolverja zadržavali množico, ■ dokler ni prišla meščanska garda in je oblegane učitelje rešila ' predi/ ljudskim linčanjem.
Je-li irredentizem resno gibanje?
Vsem onim, ki menijo, |da so pri iredentističnem gibanju udeleženi samo „otroci“, dajejo izbornega odgovora dejstva iz najnovejših časov — dogodki v Italiji. Tega mnenja je tudi praška! „Union“, ki opozarja na sedanje demonstracije na vseučiliščih v kraljestvu, in pa na demonstracije in izgrede povodom ekspedicije y Marsalo k Garibaldijevem spomeniku, na čegar vznožju je nek tržaški dijak naravnost srdito govoril v irredentističnem smislu. Dalje omenja praški list hu-vih demonstracij v Neapeljui.
Velekarakteristično pa je pri tem vedenje italijanskih oblasti. Pošiljajo proti demonstrantom nekaj vojakov, ki naj zabranjujejo, . da ne pride lavno do najhujšega, n. pr. do napadov na kak avstrijski konzulat. Sicer pa se italijanske oblasti omejujejo na svoje znano „korektno stališče“. Skrbe za „red“, ali za ves svet ne bi storile kaj, kar bi jih spravilo v navskrižje z javnim mnenjem, ki simpatizuje s tem gibanjem.
Vse to jasno priča, da je iredentistično gibanje nevarno in postane za naš jugi lahko usodepolno, ker dobiva vedno novega netiva od gotovih strani, ako ne bodo naši vodilni krogi s trezno in dalekovidno politiko okrepili Jugoslovane, in se tako zavarovali pred vsakim presenečenjem.
Südmarka na begu.
Z drzno silo nadaljuje Südmarka svojo prote-stantovsko kolonizacijo ob naši jezikovni meji. Njeni kolovodje se delajo, vsemogočne in sila korajžne. Ker je zadnja leta Südmarka v svoji naselbini v St. liju naselila izključno same nemške protestante iz rajha, se je začelo tudi nemškim krščanskim socialcem svitati, ter so v svojih listih odločno obsojali korupcijo Südmarke.
Najbolj odločno je prijemal njeno protestantov-sko delo „Linzer Tagblatt“, glasilo krščanskih social-cev na Gornjem Avstrijskem. V decembru 1909 je priobčil ta list članek, v katerem jasno osvetljuje, najkak način deluje Südmarka in njeni propagatorji za los-vonromovsko idejo in za širitev protestantizma. „L. V.“ je v tem članku povedal Südmarki toliko bridkih resnic o njeni korupciji, da je vodstvo društva vložilo proti listu tožbo.
Dne 9. t. m. se je vršila. končno sodna razprava pred porotnim sodiščem v Linču. Pa kakor se zadnji čas drži Südmarke smola, posebno pri njenem delu v St. liju, tako je imela nesrečo tudi pred sodiščem. Namesto da bi tožila odgovornega urednika, je' vložila tožbo samo proti voditelju tiskarne. 'Akoravno je ta izjavil, da prevzame vso odgovornost, je Südmarka vendar zbežala in tožbo umaknila, Sodišče je obtoženca oprostilo, in Südmarka mora plačati velike sodnijske stroške. Zanimivo je, da je pred obravnavo Südmarka zanesljivo upala, da bo „Linzer Volksblatt“ obsojen, a sedaj pa taka regimentna smola.
Naše čitatelje bode gotovo zelo zanimalo nekaj citatov iz „Linzer Volksblatta“,
Ta list piše: „Kateri katoličan more Še nadalje z mirno vestjo biti član Südmarke?
Kateri katoličan je še tako neznačajen, da bi z mirno vestjo gledal, kako se denar katolikov uporablja za lastno ugonobitev? Za denar katol. kmeta S0 pošiljajo protestantovski pastorji v Nemčijo, da spravljajo tuje protestantovske kmete v Avstrijo. Nadalje je „L. V.“ pribil: „Südmarka“ ni narodno-obrambno društvo, ampak politično bojno društvo, ki o naseljevanju katoliških kmetov noče nič slišati.“
List je zelo ostro kritiziral korupcijo, ki je glavno vodilo losvonromovskega in protestantovsko-švab-skega naseljevanja, ter je klical svoje somišljenike, naj nikar ne prispevajo več za to društvo.
Südmarkini gromovniki so z vso gotovostjo računali na to, da bo list „L. V.“ obsojen. Ko pa je zagovornik dr. Mayer tekom razprave predložil o inkriminiranih trditvah dokaz resnice, tedaj se je korajža Südmarkinih zastopnikov naenkrat spremenila, Vrgli so puško v koruzo, ker so se bali, da bi zagovornik pred vso javnostjo z natančnimi podatki dokazal delovanje Südmarke. Prav je imel pastor Albani, ko je rekel v Ljubnem, da pri naselniškem delu Südmarke vlada sam Šund in korupcija.
Tako je enkrat tiranstvo nemške protestantovske in losvonromovske propagande dobilo pred sodnijo občuten udarec. Iz te zanimive sodnijske obravnave pa so nemški krščansko-socijalni krogi menda tudi spoznali, da Südmarka ni toliko društvo za razširjanje nemštva,, kot propagator protestantizma.
S to obravnavo se je tudi nekako ubilo nadaljno prodiranje Südmarke. Pošteni Nemci se ji zoperstavljajo, ker Širi protestantizem, j Mi katoliški Slovenci pa se borimo s pomočjo „Slovenske Straže“ proti njej, najhujši sovražnici katoliškega in slovenskega imena.
• " ....... ..............
Raznoterosti.
Štajerski dijaki, združeni ' v štajerskem pododboru Slovenske dijaške zveze, nameravajo letošnje počitnice aranžirati več ljudskih prireditev s predstavami, petjem, godbo itd., f zato naj blagovolijo tisti, ki žele kako tako prireditev, ' to ; nemudoma 1 naznaniti, da se zamorejo prireditve pravočasno krajevno in časovno razdeliti. Nekateri gospodje so izrazili tudi mnenje, da bi marsikdo podaril našemu pododboru knjige iz svoje knjižnice, ako bi pododbor poslej njemu na dom ! kakega dijaka, tki bi primerne knjige odbral in eventuelno v zahvalo njegove knjige uredil. Zato se naj blagovolijo tudi omenjeni rodoljubi nemudoma priglasiti, da zamoremo pravočasno delo razdeliti. Priglasiti se je v obeh slučajih pri med. Ludviku Krambergerju, Gradec, Morellenfeld-gasse 5, III.
Silno skromni so slovenski liberalni učitelji. Po poročilu „Narodnega Dnevnika“ od 7. t. m. se okrajne učiteljske konference v Celju niso udeležili nemški učitelji. Bili so torej samo slovenski učitelji, kar je menda razvidno tudi iz glasovanja za slovenski poslovni jezik, pri katerem ni bil nihče proti, in vendar, — „Narodni Dnevnik“ poroča, da je zadobila letošnja konferenca samo „večali manj slovensko li-c e“, in to „več ali manj slovensko lice“ je že izsililo marsikomu vsklik: „Tako lepe konference Še ne pomnimo“ („N. D.“ od 7. t. m.), in nadučitelj Brinar je čutil potrebo, da je pri zahvali nadzorniku Supaneku poudarjal, da to „ni izraz formalitete, ampak, da prihaja res od srca“. (Ravno tam.) Skromnost je lepa čednost pri naših liberalcih, ki se kar cede narodnjaštva, pa je taka skromnost v narodnem oziru vendar nekoliko prevelika in bi se je lahko otresli.
Na zaupno, zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze v Celju dne 19. t. m. opozarjamo Še enkrat; tedaj -ne 12., ampak 19. t, m. se vrši to zborovanje, ki bo velevažno za organizacijo delavstva po strokah,-
Liberalno distinguiranje. Dne 4. t. m. je bila okrajna učiteljska konferenca v Celju. Pri tej priliki prinaša „Slovenski Narod“ od 7. t. m. sledečo notico:t „Pri okrajni učiteljski konferenci za celjski okraj v, Celju dne 4. junija je imel seve tudi referat znani voj-niški nadučitelj Josip Koschutnik (!) ter se je ob tej priliki izkazal kot eminenten — (Žaljive psovke ne smemo ponatisniti, ker bi bili lahko toženi. Op. uredništva.) In take ljudi se na slovenskem Štajerskem predlaga za okrajne Šolske nadzornike!“ — Tako „SL Narod“, ki sedaj slučajno nima vezanih rok nasproti nemštvu in posilinemštvu, ter si lahko upa zajahati radikalno kljuse. Drugače pa „Narodov“ liberalni šta-jerski bratec, celjski „Narodni Dnevnik“. Štajerski liberalci so se vdinjali z dušo in telesom štajercijan-stvu, zato je treba tudi vedno s tem tokom naprej plavati, in v tem smislu svoje „inteligentne“ pristaše informirati. Zato beremo v poročilu o omenjeni konferenci v „Narodnem Dnevniku“ od 7. t. m.: „Na dnevnem redu je bilo nadalje vprašanje o preosnovi učnih načrtov. Glavni referent je bil nadučitelj Košut-nik (?!) iz Vojnika. Njegov skrbno in dobro izdelan referat je bil soglasno sprejet.“ Jako značilno in karakteristično za liberalno znanstvenost, kaj ne? Liberalna kritika strogo pedagogičnih vprašanj, je odvisna, od momentane politične in strankarske konstelacije. Frazersko svobodomiselstvo res nima pobenih predsodkov.
Nemci ne marajo več za Südmarko. v vasi Wieselsdorf na Štajerskem je nameravala, bud-marka v nedeljo, dne 5. junija ustanoviti svojo podružnico. Ker pa tamošnji katoliško misleči Nemci ne marajo za Südmarkin protestantizem, se je zbrala veli-
čisti ini zvonki. Poslušalci so bili naravnost očarani, in so samo obžalovali, da so odpadle nekatere točke.) Ob 8. uri zvečer so se odpeljali razveseljeni ubožceki zopet domov v Gradec. Spremljala jili je velika množica, ki je s tem pokazala svoje vroče simpatije do nesrečnih slepcev.
Liberalni „Dnevnik“ od 8. t. m. je napisal nekaj „glos iz molilnega boja.“' (Ni ravno duhovito šel na delo, a nas zanima to Jz priprostega vzroka, ker vidimo, jda nam ne more predbacivati nič hujšega, kakor da se otročje-smešno Jovi za besedami. V svoji onemogli jezi je krenil drugam. Vsaka številka liberalnih listov prinese kopico laži o raznih osebah, in ysak dan jasneje dokumentira, { da se liberalci pri napadih na osebe krčevito drže gesla: Namen posvečuje sredstva. Nočemo -Še vračati milo za drago. Povemo pa liberalcem enkrat za vselej: {Do sedaj še nismo sledili na pot osebnih napadov, ako boste pa nas še izzivali, potem bomo primorani. Povedali bomo marsikaj zanimivega o liberalnem kandidatu, f o ponarejenih ključih 1 in o drugih' ( pikantnih intimnostih iz liberalne družbe. Smrdelo bo, marsikoga bo oblivala rudečica in marsikdo bo postal družabno nemogoč, a zahvalit naj se gre vsak k liberalcem, ki nas z neprestanim podlim dreganjem hočejo spraviti na pot osebnih napadov.
O dr. Verstovšeku vedo liberalni listi f silno mnogo povedati. Na njegovo izrecno željo nočemo odgovarjati na razne liberalne budalosti. V ilustracijo njihove lažnjive taktike smo pa vendar primorani o-značiti1 vsaj eno f liberalno laž.. „Narodni Dnevnik“ čenči, „da dr. Verstovšeka ne mara v Velenju njegov lastni boter.“ Mislimo, da bo za vsakega dovolj, ako povemo, da sta bila dr. Verstovšekova botra gospod Skaza, oče sedanjega, spoštovanega velenjskega župana, in pa dr. Lipold, nekdanji župnik in deželni poslanec, ki pa počivata že oba y hladnem grobu.
Liberalno orožje v volilnem boju. Kako je našim liberalcem dobro vsako sredstvo, ako hočejo škodovati svojemu političnemu nasprotniku, in kako ne morejo živeti brez laži, kaže naslednji dopis, ki nam je došel: Pameče pri Sloven jgradcu. Po svoji stari navadi si je v Številki od 6. t. m. „Narodni Dnevnik“ izmislil debelo laž, da je tukajšnji občinski odbor sklenil neko resolucijo v prid liberalnemu kandidatu Kaču, češ, naj ga, ker je „prepošten človek“, „Straža“ in „Slovenski Gospodar“ ne blatita. Mi Pamečam veletrgovca, veleposestnika in bogataša Kaca premalo poznamo, da bi mogli soditi o njegovi poštenosti; koliko pa omenjeni dopis odgovarja resnici (?) je razvidno iz tega, da je tukajšnji občinski odbor imel predzadnjo sejo dne 17. aprila t. L, ko se nadebudnemu kandidatu „Narodnega Dnevnika“ Ivanu Kacu še v najprijetnejših sanjah menda ni sanjalo, da bi utegnila njega svoj čas doleteti dvomljiva čast, da gaj Narodna stranka v objemu s „Štajercem“ postavi za svojega kandidata. Zadnja seja občinskega odbora v Pamečah pa je bila dne 7. junija ob 6, uri zvečer, ko je „Dnevnik“ s svojo larbarijo že zabaval svoje pristaše.
Lepa kultura. Nemškonacionalni listi vedno z velikim apetitom udarjajo po Slovencih, češ, daj nimamo nobene višje kulture, ali vsaj take ne, kot jo ima nemški narod. Ce se zgodi kje na Slovenskem kaka nesreča ali poboj, takoj je razširjeno po nemških.listih ten) pokazala,svoje simpatije do ubogih slepcev. Med vpitje: Glejte, te divjake Slovence. Nočejo pa nemška slovesnim vhodom premilostljivega kneza in škofa v glasila tako na Široko poročati, če se zgodi kaj škan-katedralo so zapeli slepi pevci kaj prisrčno M. Hall- daloznega med Nemci samimi. V Cmureku so pred erjev čveteroglasni „Ecce sacerdos magnus“. Pripon- kratkim neki ponočni pobalini pokončali nagrobni spo-tifikalni sv. maši, ki so jo služili prevzvišeni, so pe- menik bivšega župana Ulza. Spomenik je bil lepo u-1P P- Griesbaeherjevo četveroglasno mašo „Mater ad- metniško delo, ki je stalo čez 1000 K. Nesramni zlob-imrabilis“ in kot vlogi „Confitebuntur“ od Wesselack-a neži so ves spomenik razdrli in uničili. Kaj takega se in „Jubilate Deo“ od Aiblingerja. Petje, zlasti koral- pa med Slovenci vendar ne dogaja. Do grobov naših no, je bilo ganljivo, izvrstno. Po sv. maši so se po- rajnih goji naš narod globoko spoštovanje. Nemci bo-dfli premilostljivi nadpastir na prižnico ter izrazili do imeli med svojci Še dovolj opravka, da jim pridobi-sypje veselje nad nenavadnim današnjim obiskom. Po- jo zadostno kulturo, zato naj drugič lepo molčijo, tem so s prisrčnimi besedami navduševali do solz	Napad nemških apašov na dunajske Cehe. V ne-
gamjene poslušalce po vzgledu božjega Zveličarja, ki deljo, dne 5. t. m. je napravil češki narodni dom v II. je v svojem neskončnem usmiljenju tri slepce ozdra- dunajskem okraju izlet v Kagran. Ko je bila zvečer vil, za ljubezen no ubogih trpinov, Nato so se zaliva- ge večina izletnikov odšla, so se prikazali iz bližnjih ld) ravnateljstvu zaveda sv. Otilije za vse dobro, kar skrivališč zastopniki nemških apašov z odprtimi noži je storilo dosedaj za slepce zlasti lavantinske škofije, ter napadli poslednje izletnike in policijo, kateri se je *er S a* prosili njihovega ljubeznjivega podpiranja tudi končno posrečilo, odbiti napad. Policija je morala stre-V. prihodnje. Končno so opominjali slepce, da naj za- ljati na napadovalce. Pač lepi zastopniki nemške kul-upajo v Boga ter potrpežljivo prenašajo svojo telesno ture.
slepoto, ki ni tako bridka in huda, kakor dušna sle-	Nepristranska justiea. Slovenci moramo zopet
^S^čenje slepih ubozčekov se je vršilo po ve- beležiti v našo zgodovinsko knjigo, kako naklonjena
ka množica poštenih Nemcev* in ni pustila jSüdmarki-nim govornikom, da bi se shod vršil. Potovalni učitelj Hoyer jo je moral žalostno odkuriti. Namera Südmarke1, da bi tudi med poštenim kmečkim ljudstvom nabirala za lutrovsko propagando ob meji, se je izjalovila/ Med krščanskimi Nemci je izgubila Siidmar-ka zaradi svojega pogubonosnega delovanja ves| vpliv. Tako Se bodo Südmarkina drevesa sčasoma posušila. Korupcija in falotstvo še nikdar ni imelo sreče!
Društveni dom jv Trbovljah lepof napreduje; kinalii bo pod streho. 'Zadružniki, ki še nimajo zadružnih knjižic, jih v najkrajšem (času dobe.^ 'Ce bo le mogoče, se otvoritev Ddruštvenega doma že letos vrši.
Rosegger — mariborski častni občan. Mariborski mestni svet1 je v seji dne 8. junija na [ predlog ravnatelja dr. Schmida imenoval znanega nemškega pisatelja Petra Roseggerja za častnega meščana. V predlogu se glasi, da ßi je Rosegger z dvamilijonsko šulvereinsko ustanovo pridobil za vesoljno nemštvo velikanskih zaslug. Mi dvomimo, da bo stari Peter Rosegger z ozirom na naše zanikrno mestno gospodarstvo vesel novega častnega /meščanstva.
Izpraševalha komisija (za slovensko stenografijo v Zagrebu javlja, da se bodo izpiti iz slovenske stenografije vršili po Naraksovem sistemu.
Eako so tiho. Od januarja sem so se ob naši jezikovni meji izvršile v večih zelo važnih občinah volitve v občinske zastope. Naša stranka se je z novimi silami, s pomnoženimi močmi spustila v volilne boje.- Dasirayno je imela računati s sila (drznim in s Siidmarkifnimi markami podkupljenim nasprotnikom, vendar je izšla na vsej Črti kot zmagovalka. Najprvo St. Ilj, Polička vas, Jarenina in potem Še lepi naš St. Jakob! (Vse te občine/ so sedaj v naših rokah. Naši nemškutarski prijatelji so se navadno radi po svojem časopisju širokoustili o vsakem, Še tako malenkostnem vspehu. iA o teh volitvah pa molčijo kot grob. Polički Reininger vedno rad poroča „Marbur-gerči“ in „Štajercu“ o svojih imenitno uspelih „koncertih“, a o pora,zih, ki se ponavljajo in naraščajo dan za dnevom, si ne upa poročati. Gospodje posili-nemci mariborske okolice se bodo še na več sličnih porazov morali pripraviti, radi ali neradi!
j:	Južna železnica in nemški turnarji. s Kakor je
znano, bo v nedeljo dne 12. junija v Celju velik di-riijdaj nemških turnarjev. (Južna {železnica, je v to svrho odredila poseben vlak, a ki bo vozil v nedeljo jutjro jz Gradca v Celje. Pa južna železnica je v svoji nejpški ljubezni Šla Še dalje. Vozne cene je za udeležence iurnarske slavnosti znižala’ za ( celih 50%l! Kaj hočemo Še več! Faktične dokaze imamo, da južna železnica podpira J nemškonacionalna stremljenja, in pomaga krepiti moč Nemcev v slovenskih pokrajinah. Nemci dobijo kar ’čez noč ( gmotne! ugodnosti, nemški uradniki se nastavljajo v slovenskih krajih, pn volitvah v občinske in okrajne zastope voli južna! železnica dosjledno z Nemci v zahvalo za to, da ji Slovenci nosijo denar. Bo treba močno zaropotati pinti takemu pristranskemu postopanju.
Slepci zavoda sv. Otilije v Gradcu so napravi-li,Včeraj, dne 9. t. m. svoj izlet iv Maribor. Po dohodu,- so se podali v stolno cerkev, kjer jih je pričakovala nepregledna množica pobožnega ljudstva, ki je s
likodušnosti milostljivega kneza in Škofa in katoliške ga gospejnega društva deloma v kn, šk. dijaškem semenišču, deloma pri ÖÖ. Šolskih sestrah. Od dveh popoldne do 7. ure zvečer so bila v stranskih kazinskih sobah razstavljena ročna dela slepcev. Med tem; sta razlagala ravnatelj in g. adjunkt v kn. Šk. dijaškem semenišču in pri ČČ. Šolskih sestrah branje in pisanje slepih Šolskih otrok. Ob 5. uri popoldne se je vr šil v veliki ’ ~	‘	~	............
je justiea nam Slovanom., Evo kratek dogodek:	Na
postaji Werndorf, na progi južne železnice, v smeri proti .Gradcu, je nastavljen neki železniški uslužbenec z imenom Anton Jančar, kateri je če dalje Časa sprt z delavcem Karolom Krautsdorferjem, kateri ga je vedno zasledoval. Ko je dne 24. aprila t. 1, opravljal Jančar službo na progi, ga je nepričakovano napadel s kamenjem Krautsdorfer, ter ga lahko ranil,
bII1 ,nek5j nenavadnega in je nudil iz- dišču obsojen Krautsdorfer na tri mesece težke ječe.
f” .umetmski užitek. Pevski zbor jek popolno- Kakor pa posnemamo iz cele sodne obravnave, je bil MrnpS nPvlH8’ k muDg1re’ da,je v Gradcuunajpri Krautsdorfer kaznovan le zavoljo itega, ker je napa-«/Si	h zbor- Peb so krasno in čustveno del uslužbenca Jančarja, ko je bil ta službeno zapo-
S ‘ iSJ!LZ v?llko Preciznostjo, ki zasluži slen na progi in pa zavoljo grozilnih besed: „Ich er-SKftSikP^hneorK 7 ako, P0?11 slm}°’ da morejo peti schieße dich!“ O, psovki „kroatischer Sauhund“ pa
,tekfa hreznot. Izmed po- se pri sodišču ni nič razpravljalo. Po najnovejšem pa supieznih točk omenjamo triglasm otroški zbor „Pom- menda ta beseda ni kažnjiva in razžaljiva, ter lahko ladni ples , n so ga gotovo najfinejše prednašali, in vsak oholi Nemec to žaljivo in surovo psovko „kroa-pa, težak odlom e,c iz Haydnovega^ oratorija. „Letni ča- tischer Sauhund“ ali „windiscKer Sauhund“' zaluča sac’ kl bd gotovo najveličastnejša točka. Izmed po- brez pardona Slovanu v obraz. Sodbo p
omenjamo soprane ki so bili posebno stranski justici pripuščamo slovanski javnosti.-
nepri-
Bolgarski car v Zagrebu. Dne 7, t. m. zjutraj ob 4. uri se je v Zagreb pripeljal na povratku z Reke bolgarski car Ferdinand. Do 7. ure zjutraj je o-, stal v svojem salonskem vozu, kjer je tudi zajtrkoval, Nato se je v spremstvu svojega g euer al n e g a) pd j ut ant a Markova in podpolkovnika Stojanova odpeljal v navadnem izvožčku v mesto. Med vožnjo; se je prijazno razgovarjal v hrvatskem jeziku z voznikom Hohnje-cem. Car si je ogledal stolno cerkev, ter oddal svojo vizitko pri nadškofu dr. Posiloviču, Vizitka se je glasila na; ime grofa Murany, pod katerim imenom potuje car incognito. Ker se car izredno zanima za botaniko, si je pred vsem ogledal botanski vrt, kjer mu je dajal potrebna pojasnila nadvrtnar D.urhanek. Nato si je ogledal car še Maksimir in Tuškanec, ter se vrnil ob 2. uri na kolodvor, kjer je obedoval v tamkajšnji restavraciji. Ob % na 8. uro se je car odpeljal proti Belgradu. V imenu hrvaške vlade je pozdravil carja na kolodvoru sekcijski svetnik Hervoič. Car se je nasproti osebam, ki so imele priliko ž njim govoriti, izrazil, da je bil očaran od lepote hvratske prestolnice. Zanimivo je, da je voznik, ki je vozil carja po mestu, Slovenec, kakor kaže že njegovo ime — Hohnjec. Značilno je tudi, da je car Ferdinand z načelnikom že-lezniške postaje Mototto, govoril samo hrvatsko.
Štajersko.
Mariborske novice.
Nesreča. V sredo, dne 8. t. m. so na Tržaški cesti postavljali nove brzojavne drogove. Delavec A-lojzij Greiner je poleg drugih nesel težak brzojavni drog. Greiner je nesel drog v sredini na rami. Ker so njegovi pomagači vsled polžke poti naenkrat drog izpustili* je vsled velike teže Greinerju izpodrsnilo ter je padel. Drog mu je docela zdrobil glavo, ter je bil pri priči mrtev. Ostali delavci menda niso krivi Grei-nerjeve smrti, ker niso mogli obvarovati njegovega padca. Drogovi so navadno čez 300 kg težki, a to težo morata nositi po dva delavca, Čudno, da erar ponekod tako štedi.
Maribor. (Slovenska in Hrvatska Matica.) Poverjeništvo obeh Matic sta namesto g. prof Majcena, ki je poverjeništvo zaradi bolehnosti popustil, sprejela gimnazijska profesorja dr. L. Poljanec in dr. Iv. Ar-nejc. Nabiralni poli sta se izložili v papirnih trgovinah Cirilove tiskarne in g. Weixlna. iUdnina znaša pri Slovenski Matici 4 K na leto, pri Hrvatski Matici za Slovence (ude Slov, Matice) 3 K, za Hrvate 6 K, in se vplača tudi lahko pri poverjenikih ali neposredno ali pa po pošti.	Dr. I. Arnejc.
Maribor. V izložbenem oknu Cirilove tiskarne je razstavljena krasna slika, ki predstavlja za Slovence toli zasluženega vladiko A, M. S 1 o m š ek a, ki so ga zadnje čase liberalci na nezaslišan način blatili in zasramovali. Slika nam kaže rajnega Škofa v doprsni podobi v njegovih najkrepkejših letih; v obrazu se zrcali poleg vse dobrohotnosti krepka volja in odločnost; lice ne kaže Še tistih bolnih potez, ki smo jih navajeni gledati v običajnih slikah Slomšeko-vih, ki so posnete po risbi nekega duhovnika, ki je narisal Slomšekovo podobo kratko pred njegovo; smrtjo. Narisal je to sliko koroški rojak tudi na Štajerskem dobro znani akademični slikar v Rožeku na Koroškem, Pet, Markovič, ki se bavi sedaj ravno s preslikovanjem cerkve Sv. Križa pri Slatini. Gospoda Markoviča svojim somišljenikom toplo priporočamo ne samo kot spretnega, v svoji stroki izvrstno izobraženega slikarja, ampak tudi kot sobojevnika prerano umrlega našega rojaka, nepozabnega buditelja koroških Slovencev, prof. Jos. Lendovšeka. Markovičeva zasluga je zlasti, da je prišla nemškutarska trdnjava Rožek po 121etnem boju v slovenske roke, in da se je iztrebil po Gornjem Rožu znani liberalni listič „Korošec“, ki je hujskal in deloma (V Spodnjem Rožu) še hujska skupno s „Štajercem“ ljudstvo proti veleza-služnim vodjem koroških Slovencev Grafenauerju, dr. Brejcu in mons. Podgorcu. Radi tega so nemškutarji in liberalci gospoda Markoviča že dosti napadali in so mu tudi dosti škodovali. — Izstavljena slika je prešla že v last g. prof. dr. Arnejca; enake slike Škofa Slomše-ka stanejo v dovršenem delu in veliki obliki 100 "K, a manjši obliki 50 K; od cene se je g. umetnik zavezal, odstopiti 5% „Slovenski Straži“ v „Slomškov dar“,
Nadepolna (?) mladina. Olika učenk mestnih nemških deklet v Mariboru. V ponedeljek popoldne, dne 6. t. m. je Šel tuj duhovnik iz mestnega stolnega župnišča, Srečavale so ga deklice, ki so šle iz šole, med temi dve skupaj idoči. Ena izmed teh je na pod-stenju (tratoarju) nasproti došlemu duhovniku pokazala o s 1 a, ne da bi kaj pozdravila! Duhovnik ji reče: „No, was soll denn das bedeuten?“ — na kar je odgovorila: „Tos, hat net inen gölten, sondern disen madl“ in je kazala na eno stran, kjer pa ravno ni bilo nobenega dekleta. Nato se je spustila v tek in beg proti stolnici. Tovarišica, povprašana po imenu ubegle deklice, je rekla: „Steiner heisst sie.“ Stara je bila kakih 12 let.
Maribor. V sredo dne 8. (Junija proti večeru se je po mestu raznesel glas, da gori usnjarska tovarna tvrdke Nasko v Melji. Požarna hramba je bila itakoj na licu mesta, a ni imela kaj opraviti, ker sploh ni bilo nikakega ognja nikjer. Ker je mnogo mariborskega prebivalstva drlo proti omenjeni tovarn ni, se je skoraj ha nekem naglem) ovinku dogodila! velika nesreča. Dva biciklista sta na jenem kolesu v največji hitrosti vozila proti Melju dz Nagyjeve ulice*
‘Na omenjenem ovinku sta treščila, skupaj £z nekim fijaker jem, ki je tudi vozil zelo naglo. Le srečnemu slučaju se imata biciklista zahvaliti, da sta s kolesom vred zletela v obcestni plot in nista zašla pod konje. Kolo je popolnoma strto.
Poskušen samoumor. iV Dravo je dne 7, t. m.
' skočil bivši trgovec, 781etni Leopold Kallab. Lončarski pomočnik Josip Majer' ga je potegnil iz Drave, na pol mrtvega.
Maribor. Udnino za Slovensko in Hrvatsko Matico je treba plačati do 20. junija.
Maribor. Pismena, matura na tukajšnji gimnaziji se je vršila ta teden od pondeljka do četrtka, Dekalo jo je 38 maturantov in 1 eksternist.
Celjske novice.
Južnoštajerska hranilnica v Celju. Računski zaključek za upravno leto 1909 pove, da je upravni .odbor poleg drugih podpor dovolil: za godbeno; društvo v Celju 300 K, podružnici sv, Cirila tn Metoda v Celju 500 K, obrambnemu skladui sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 600 K, Sokolskemu domu v Gaborjih jjri Celju 500 K. — Od kod so ti odborniki? Pet okrajev: Gornji grad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko voli po 5 zastopnikov, kakor se najdejo ob koncu računskega sklepa zabelježeni. jOd teh 25 odbornikov tvorijo v Celju stanujoči ravnateljstvo, ostali pridejo dvakrat v letu k računskemu poročilu in k določbi Štipendij iz jubilejne ustanove, — Treba pa je povedati, da gospodje iz ravnateljstva ne glasujejo redno s svojimi tovariši z dežele. Ko bi se bilo v zadnji seji upravnega odbora glasovalo za vsako postojanko, kar se je želelo, bi imeli nekoliko drugačno poročilo kljub temu, da je nekaj odbornikov z dežele manjkalo, ker so bili zadržani. A tako smo podlegli. Ne pozabite vendar gospodje, da je v južnoštajerski hranilnici dokaj cerkvenega denarja. S tako politiko si denarni zavod od te strani ne bo mnogo vlog privabil, in to je na kvar dotičnim okrajem, koji so deležni čistega dobička, Taka politika tukaj ni umestna. Kadar upravni odbor določuje podpore iz čistega dobička, naj se Čuvajo vsi odborniki, ker večina glasov odločuje.
Matura na "celjski gimnaziji. Pismena matura se je pričela v ponedeljek, dne 6. junija t. 1. jUsimeni izpiti pa se prično dne 4. julija t. 1.
Ptujske novice.
Ptuj. V ponedeljek, dne 6, junija je došlo v naše mesto 60 Častnikov pod vodstvom generalmajorja Trol-iiman. Častniki so napravili tudi izlete vi ptujsko okolico. Naleteli so na družbo slovenskih fantov in deklet, ki so prepevali slovenske pesmice. (Častniki se niso mogli načuditi lepoti in milobi slovenske pesmi. V torek, dne 7, junija so nadaljevali Častniki potovanje v svrho študij čez Zagreb v Dalmacijo.
Ptuj. Tovarnar usnja, g. Josip Pirich je prišel v konkurz, Konkurzni oskrbnik je advokat dr. Plach-ki. Pasiva znašajo približno milijon kron. Konkurzni itermini so določeni za 18. t. m. in za 12. in 16. julija.
Drugi kraji.
Slivnica pri Mariboru. Tukajšnje izobraževalno društvo si je omislilo nov oder, ki je krasno, res u-■metniško delo našega domačina akademičnega slikarja g. Frasa. Kakor se sliši, bodo oder slovesno otvorile naše vrle mladenke ter v nedeljo, dne 19. t. m. priredile zanimivo igro s petjem.
St. nj v Slov. goricah. Predrzni so postali naši losvonromovci. Pred kratkim se je vršil pogreb neke protestantke, ki je bila slučajno mati kandidata za županski stolec, znanega Fišerederja. Protestanti so zahtevali od našega č, g. župnika, naj bi zvonovi naše katoliške cerkve zvonili pri pogrebu protestantke. -Župnik je seveda to drzno zahtevo odklonil. To je naše losvonromovce, tako razkačilo, da so poiskali nek star, zaprašen zvonec. Lastnik njegov, Fišereder, ga je iz svete jeze podaril bodoči lutrovski cerkvi v Št.
liju.	Torej zvon že imajo, samo templa še ne. Nesreča! Pogreb je vodil ztnani pastor dr. Albami. — Naše Siidmarkovce je popadel silen gnjev, ker nemški listi ne agitirajo za nedeljsko turnarsko slavnost v Št. liju tako, kot za celjsko. Celo dobri Langer je postal hud. Govorili so Nemci, da bo najmanj 4000 udeležencev, a sedaj pa Že jadikujejo.
Št. lij v Slov. gor. Kje na svetu se gode tako strašne treči, kakor v Št. liju? Tako muhastih ljudi, kakor so Šentiljski Slovenci, pač menda ne pozna cel svet. Kaj so si pa izmislili H' V „vsenemškem“ Št. Ulju v „Slov. goricah“ zidajo strašno hišo, kjer bodo baje Siidmarkovce in deuöländerjje — f kar kosmate žrli. Nedolžni in zatirani Nemci pa naj vse to mirno prenašajo in čakajo nemile usode, da pridejo drug za drugim na vrsto. Najbolj strah je nekega siromaka, ki vkljub temu, da že pol stoletja roma po svetu, še dosedaj ni mogel dognati, odkod neki izhaja njegov rod; kot brezdomovinec pa spada seveda k Siidmar-ki. Morebiti bi mu kdo izmed čitateljev tega lista storil uslugo in mu v tej stvari dal potrebnega pojasnila. On trdi, da so njegovi predniki ob času Napoleo-“ na bili naseljeni ! nekje v Avstriji, da so bili torej Francozi, toda nagajivi ljudje pravijo, da je bolj verjetno, da so se njegovi pradedje Še skrivali kje v lesovih nepoznanega sveta. Zdaj živi od Šentiljskih Slovencev. Velik del njegovega delovanja tvori pridno agitiranje za Sudmarko.
Sv. Štefan pri Žuismu. Dne 7. junija se je dogodilo pri nas strašno hudodelstvo. Posestnik Martin
Pristenšek se je hudo sprl s svojo taščo, 561etno Lizo Kocen. V prepiru je prišlo tako daleč, da je Pristenšek taščo ubil. Ubijalca je vest tako hudo grizla, da se je sam javil sodniji.
Jarenina. V nedeljo, dne 19. t. m. se vrši v Ja-renini popoldne po večernicah pomladitev Dekliške zveze. Shod se vrši v čitalnici. Imenom Z. S. D. govori Anica Kren.
Sv. Peter v Savinski dolini. Iz Savinje so potegnili mrtvo truplo nekega Janeza Pirca, Na večer dne 3. junija se je Pirc mudil v Vidmajerjevi gostilni, ter se ga je tam malo navlekel. V pijanosti je najbrž zabredel ponoči v Savinjo. Krčmarju je pravil, da se namerava čez nekaj dni odpeljati v Ameriko.
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 28. maja je bilo ukradeno kolo (Dürkop Diana) gospodu Francu Pig-narju, trgovcu, ;v gostilni pri gospodu Šikerju v Co-getincih in odpeljano do Sv. Antona. Kdor bi kaj vedel o tem, se prosi, da to lastniku naznani. Kdor tata zasledi, dobi 20 K.
Št. Jurij ob juž, žel. Gospod- Kveder iz St. Jurija nam je zadevo glede vabila na banket do trža-nov, prijateljev učiteljev, pojasnil in priznamo, da se zadeva gospoda Brinarja sploh ne tiče, ampak je bila netaknost domačinov, oziroma gospoda Kvedra.
Sv. Anton na Pohorju. Sila bogaboječi je naš Petrek. Do cerkvenih vrat Še prisopiha, a skozi vrata iti ga je po največkrat strah. To je Petrek posebno pokazal Še za,dnjo nedeljo, ko je za gotovo pričakoval, kaj bo gospod župnik odgovoril na nesramen dopis v „Narodnem Listu.“'' In slišal je Petrek in najbrž ga je lomila jeza, ko je poslušal zadaj pri cerkvenih vratih,
Mozirje. V 62. Številki „Straže“ se čita iz Mozirja, f kako se je nasprotovalo! z raznimi ( sredstvi predstavi, ki jo je priredila dekliška zveza dne 22. maja, in da je le neupogljivo navdušenje igralk premagalo vse težave. Vsak bo mislil, da se je nasprotovalo od nasprotne strani, ampak ta sum gre na odbornike katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, zato naj bo dovoljeno povedati resnici na ljubo, da ni Šlo vse po tiru pri igri dekliške zveze, kakor pri drugih, ko jih je društvo prirejalo, vendar tega bi ne bilo treba v svet trobiti, ker vsega tega prepira je bila kriva ena oseba, j ki bi rada dvem strankam služila. Pa dvema gospodoma ne more nihče služiti, gotovo enega sovraži. Pregovor tudi pravi: Povej mi, s kom občuješ ali zahajaš, povedal ti bom, kdo da si, zato je treba odločnosti dandanes. Kdor pozna ali zasleduje delovanje odbora izobraževalnega društva, pač ne more misliti, da bi društvo spalo ali nasprotovalo delovanju I za napredek ■ vnete dekliške zveze, posebno ker je odsek društva, to se je lahko tudi prepričal pri zadnji predstavi. Dekliška zveza se pa tega ne sme splašiti, ampak naj gre neustra-Šeno naprej po začrtani poti in naj bo prepričana, da je odbor zmiraj pripravljen ji pomagati bodisi v kakoršnikoli sili, ' ker samo z združenimi močmi se doseže pravi cilj, ker v slogi je prava moč!
Sv. Anton na Pohorju. Splošno ogorčenje via* da med anion je vskimi kmeti zaradi lažnjivega dopisa v „Narodnem Listu“, kakor da bi {bil pa dan volilnega shoda gospod župnik od kmetov tepen. Laž-njivi „Narodni List“ se pritepa v našo župnijo v več Iztisih, ' in to celo v jako ugledne ( krščanske r hiše. Proč s takim listom, ki vam krade čast pred vsem poštenim svetom. (Najboljši odgovor temu .celjskemu lažnjivcu in ta,tu naše časti pa bo, da volite dne 4. julija krščanskega moža, vnetega zagovornika kmečkih teženj, odkritega prijatelja kmečkega stanu dr. K. VerstovŠeka.-
Dekliški shod v St. Jurju ob juž. žel, v nedeljo, dne 12. junija bo nad vse veličasten. Sosednje Marijine družbe pridejo v procesijah z zastavami. Udeležba bo velikanska. Pridiga bo na prostem pri cerkvi. Daj; Bog najlepših uspehov!
Gornji grad. Hitro mine čas. Dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom gre v, večnost. In prišel je tudi čas, katerega ne bomo nikoli pozabili mi hvaležni župljani. Prišel je 1. junij, ko so se poslovili od nas naš preblagi, neumorno delavni č. g. kaplan, „znani“ Berk. Res, znani so bili naš č. g. Berk po svojem neustrašenem nastopanju v prid katoliškega slovenskega ljudstva V Gornjem gradu in okolici, pa tudi drugod, kjer so ob mnogih prilikah govorili posebno o narodni organizaciji. Srčna hvala jim za prelepe nauke, ki so jih nam dajali! Poslovili so se od nas, žalujočih župljanov, pa tudi mi smo se poslovili od njih s solznimi očmi kot od svojega zvestega in marljivega branitelja in voditelja. Zapustili so nas, odpeljali so se k Sv. Barbari v Haloze. Ločijo nas zdaj Širni hribi in doline, toda nam o-stanejo v trajnem spominu do hladnega groba. Zato pa želimo, naj Bog blagoslovi preblagega, neumorno delavnega č. g. kaplana Antona Berka na novem mestu! Za nas naj veljajo prekrasne besede: „Da srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj,“ — Žalujoči, a hvaležni župljani.
Planina. Dejanski dokaz za zvezo med liberalci in Štajercijanci. Zagrizeni Štajercijanec Šešerko je pri volitvi v okrajni zastop propadel. Volil ga je edini narodni dnevničar nadučitelj Rauter. Zelo značilno! Vse je že spravilo politično škodljivo delovanje tega štajercijanea za naš lepi trg, le vzgojitelj naše ljube mladine tega še ni izprevidel, in se mu še obeša na vrat. Ne le mi, ampak tudi zmerni in pametnilliberalci obsojajo to početje. Omenimo tudi, da je to prvič, kar je samooblastni Šešerko pri volitvi v trgu propadel.
\elikansk učinek vodovoda! Ne pijemo še vode, .samo od daleč jo še vohamo, a že mislimo bolj trezno, in samostojno.
Sv. Martin pri Celju, Na večer, dne 5. junija je 681etni posestnik Martin Stokovnik, vračaje se, proti domu, padel v neko jamo in se ubil. Drugo jutro so a našli mrtvega. Imel je še ves denar in uro pri sebi, zatorej je sum kakega hudodelstva izključen.
Lemberg, ob okrajni cesti ležeč, je izpostavljen dobrim, navadnim, slabim in hudobnim ljudem, ‘ Nevedna zloba si lasti tudi svoje pravice. Ob navadnih dneh se to manj opaža, kakor ob slovesnih. Da se pa celo na lepo nedeljo procesijo z Najsvetejšim kdo upa najdrznejše motiti in razburjati, to je preveč, dokler imamo katoličani vsaj človeške pravice, ne glede na državne postave o motenju verskih dejanj. Proti koncu procesije je neki fijakar od vshoda proti zahoda z enim tamnorudečim konjem in napolkritim vozom v teku prodrl začetek procesije, moški del. Kaj takega je nezaslišano. Ali hočete še kaj drugega? Na razpolago! Vršile so se slovesne poevanigeljske molitve pri drugi postaji, kar pride prazen, dvovprežen voz, vlečen od rumenorudečih konjev in voden od gosposko napravljenega voznika, ter zavozi naravnost v procesijo. (Hotel je celo skozi in je že bil na mestu, kjer se je pred Najsvetejšim vršila slovesna služba božja. Odločno opozorjen voznik' o nedopustivosti takega vedenja se je brezobzirno izgovarjal in ustav-«.ljal nekaj časa izzivajoč s konji in vozom, ,tam stal in Še-le pozneje se nekoliko omaknil. Procesija je bila hudo motena, Vsled tega, je bila tudi velika nevarnost za otroke, da popadajo raz mosta v deročo vodo. Govori se, da bi bil dotični voznik Stallnerjev. Gospod deželni odbornik pa, bi se mogel spominjati, kako je deloval proti raznim duhovnikom tudi brzojavno in „Marburger Zeitung“ bi lahko še marsikaj izpričala. Zato bi tudi lahko brzojavno in drugače obra-čunil is takim človekom, ki se drzne tako nastopiti in motiti javno katoliško službo božjo. Sicer smo pa Še najtrdneje prepričani, da bodo Čuječi organi politične oblasti točno, zvesto in vztrajno zasledovali kričeč slučaj. Na kaj drugega še misliti ne smemo. : — Lemberžani.
Iz Luč-Solčave se nam piše: Naš deželni poslanec gospod Pišek je nas obiskal, (Imel je shod v Luči po prvem opravilu, v Solčavi pa, po drugem v nedeljo dne 5. t, m. {Lučani, zlasti (vaščani, so bili tem veselejši, da vidijo in slišijo poslanca, ker so že po njegovem posredovanju dosegli, ( da se letos Napravi, za vasjo škarpa. V Luči se je zbralo polha hiša v Mežniji kmetov, kakor tudi pri (Sturmu v Solčavi, ki so pazljivo poslušali svojega poslanca, kr je govoril o povzdigi živinoreje, govedarstva in ovčarstva, p premembi gozdne postave in ureditve pašnikov, o teh najimenitnejših in najpotrebnejših’ rečeh za našo živinorejo, o prometnih cestah in tudi Šolskih potrebah v naših' goratih krajih. Veselo (je ’((bilo poslušati, kako so v. Luči kakor v Solčavi ' posegli poslancu v besedo kmetje in mu to in ono razkrivali, kako je v naših krajih. Tako je prav: Kmečka zveza je kmečka stranka in glavno je naše gospodarsko vprašanje. In ravno o tem se je sukalo naše vse govorjenje »n ne kakor beremo po drugod, ida se satno zabavlja. Zato pa pravimo in damo vsem svojim rojakom v sedanjem volilnem boju, ki se je nam napovedal od liberalne stranke v celjskih listih’ kot „boj na življenje in smrt“ — svet: ne boj, temveč skupno delovanje, da se naše ljudstvo narodno in gospodar-' sko povzdigne. To je naš namen, ne pa prevlada te ali one stranke, ki jih več kakor je potreba že zdaj imamo. Kadar bodo na Slovenskem enkrat (toliko prebrisani, toliko vneti za pravi napredek, za prosveto in izobrazbo, za gospodarsko reč, kakor Lučani in Solčavani — bomo na pravem potu. Mi stojimo trdno kakor naše gore slovite, < za katoliško vero, r za slovenski jezik jn narodnost naših’ očetov in mater, na tej trdni podlagi za gospodarski napredek današnjega Časa, Jn ker upamo, da bo naš kandidat gospod dr, Karol Verstovšek, c. kr. profesor v Mariboru, in že tudi deželni poslanec, na tej trdni podlagi naprej zidal za zboljšanje naših razmer, smo enoglasno^ v Luči in Solčavi se izrekli, da ga vsi volimo dne 4. julija za svojega poslanca. Kdor torej temu našemu namenu, plemenitemu, vzvišenemu, / (v pravem pomenu naprednemu se zoperstavlja,, i ni pravi katoličan, ne Slovan, Še manje pa — Slovenec !
Sv. Anton na Pohorju. Tistima dvema poštenima kmetoma, ki sta baje oklofutala na dan volilnega shoda dne 29. maja gospoda župnika, je neki liberalni magnaj plačeval toliko vina, da sta ga pila v pbn-deljek peli dan in celo noč in Še-le v torek zjutraj težko prišla domov. Dobro sta ga speljala.
Sv. Jurij ob Taboru. Dne 5. t, m. je imela naša mlajda dekliška zveza lepo slavnost, ki se je kljub' slabemu vremenu obnesla v vseh ozirih prav povoljno. Ne bi se hvalili, ako ne bi naši ljubi liberalci ob tej priliki zopet pokazali svoje onemogle jeze nad nami. Blizu slavnostnega prostora so na Briglnovem orehu ponoči navesili starih cunj, ki so najbolj značilna znamenja razdrapane liberalne stranke. Eden, bolj kunšten, je pritrdil na drevo rudečo capo, kr jo pa kmalu storila žalosten konec v cestnem blatu, posebno nekemu učitelju ni dala liberalna žilica miru. Prepovedal je sodelovanje pri igri učenki K, ly bi imela nastopiti kot angelj, in to v domači hiši. lira-nil je otrokom udeležbo pri slavnosti in zagrozil, da, bo „brez pardona“ postopal proti neubogljivcem. Prepovedal je orlovskemu naraščaju,1 da ne sme hoditi telovadit in ne nosit znakov,- ( Da vidi, Če ne gre.J|ak
otrok na slavnost, je stal nasproti vhoda, v Briglno-vem hlevu. Ni čuda, če so hudomušneži rekli, da je zgrešil svoj poklic. Mi mu svetujemo, naj ho tako natančen v svojih predmetih, na primer pri telovadbi. Naj pokaže vsaj toliko olike, da se bo odkril, ako se -tik za njim moli rožni venec. Ali pa mu bomo tudi mi začeli vračati, kakor zasluži.	1_
Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg, Gornjigrad.
Kandidat Slov. kmečke zveze je:
dr. Karl Verstovšek,
c. kr. profesor, Maribor.
Volitev je v pondeljek, dne 4. julija t$10.
Koroško.
Celovec. Deželni predsednik je odstavil od službe veterinarskega asistenta Bernharda Coppa. Služboval je kot veterinarski organ v politični upravi na Koroškem. Odstavljen je bil na lastno prošnjo,
Celovec. Ta teden so se vršile nadomestne volitve v celovški občinski svet. Zanimanje za volitve je bilo skoraj pod ničlo. Komaj ena Šestinka volilcev se je udeležila volitev. Naše kmečko t ljudstvo se mnogo bolj zanima za razne volitve, pa zna z občinskim premoženjem mnogokrat boljše gospodariti kot nemški meščani. V Celovcu vlada nemškonacionalna klika; radi njenega gospodarstva je vse nezadovoljno.
Nove maše bodo imeli letos sledeči slovenski gospodje bogoslovci celovškega semenišča: četrtolet-niki: ’ Mirko Mente in Franjo Vastel; tretjeletniki: .Vinko Razgoršek, Ivan Starc, Josip \Stich, in kapucinski klerik Irenej Kobal,,
„Štajerc“ in „Korošec“, ta dva ljubeznjiva dvojčka imata zelo slabe čase sedaj na Koroškem. Da-siravno se pošiljata v več sto iztisili zastonj na Koroško, vendar, so vedno redkeji ljudje, ki bi Še brezpogojno verjeli lažem nemškutarskih in liberalnih pobratimov. V okolici Velikovca je „Štajerc“ izgubil ves upliv, „Korošca“ pa neguje edini dr. Hudelist.
Celovec. {Dne 5. junija je polkovnik Glančnik pred vsem 17. polkom pripeli četovodji Josipu Hönig-mannu srebrni zaslužni križec, ki ga je ta dobil za to, ker je sušca meseca /rešil neko staro ženico iz Ljubljanice.
Beljak. V nedeljo, dne 5. t. m. je vsled materine neprevidnosti padel v Dravo 41etni deček Helmut Stadler. Neki tirolski gostilničar Jože! Vieider je to opazil in se je vrgel v vodo za dečkom ter ga je tudi rešil. Občudovanja vredno je, da je 601etni mož imel toliko srčnosti, da je rešil mlado življenje.
Primorsko.
Sleparije v laškem denarnem zavodu. Banca popolare Goriziana je v likvidaciji. Odsek likvidatorjev je sklical izredni občni zbor, da predloži bilan-, co do 31. decembra 1909. V gledališki dvorani se je zbralo okoli 60 akcionarjev žalostnih obrazov. Predsedoval je župan Bombig, ki je naznanil, da je odsek za preiskavo odstopil.: Zgodilo se je to radi tega, ker odsek ni imel na razpolago knjig, katere hrani sodnija, ter ni mogel torej ničesar storiti! Predsednik je dalje naznanil, da znaša deficit, 1,783.785 K 31 vin. Ravnatelj Schwarz je prečita! bilanco. Neiztirljivih postavk je z a 1,045.187 K .36 v; med temi dolg bivšega ravnatelja I. Golle 140.000 K. .Vnela se je živahna debata, Rezervni (fond 100.000 K je ves izčrpan in ost a» e še deficita 1,783.785 K 31 v. Revizorji so našli, da so razne postavke precejšnjih zneskov napačne in banki škodujoči, ter jih radi tega predlože novemu odseku zai preiskavo. jLenassi in Bolaffio sta zahtevala, da naj se vsa, stvar pospeši tako, da pridejo do končne likvidacije banke. — O tej banki smo že večkrat govorili. Vlada ji je hitro priskočila) na pomoč z dvema milijonoma, ( sajno da je mogla vpeljati nemško banko v Gorico. 1 jz izrednega občnega zbora odseva zopet dejstvo,' kako zanikrni gospova-rji so Lahi, kako malomarno upravljajo svoje denarne zavode, iščoč potom ’špekulacij velikih dobičkov. Taki gospodarji, kakor pri omenjenem propalem denarnem zavodu so Lahi tudi na goriškem magistratu m bič boljši ne v goriški deželni hiši.
Književnost in umetnost.
„Cas.“ IV. letnik. Zvezek 6. Vsebina: Kristusov problem, najvažnejši problem naše dobe. Franc Terseglav. — O slovenski narodni glasbi. Prof. D. Beranič. — Iz Kastelčeve zapuščine. Ivan Grafenauer- 7 M«r^a »Slobodne Misli“. Dr. Aleš Ušeničnik. — Nove knjige: Sociologija, Krščanska Apologetika Marijino kraljestvo na jutrovem.-Listek: Nago-
ta v umetnosti. — Aškerčeve pesnitve. — Nazadovanje socialne demokracije. — Komunizem in socializem.
Navodilo za nabiranje in opisovanje narodnih umet-
nin.	— „Bogoslovske smotre,“ — Mladeniška telovadna organizacija. — Avktoriteta in svoboda. —• Glasnik „Leonove družbe.“ — — k,'Cas“5izhaja po lOkrat na leto. Naročnina: 5 kron, za dijake 3 krone. Za,člane „Leonove družbe“ je naročnina, plačana z letnino. (Letnina rednih Članov 10 K, letnina podpornih članov 6 K. Naročnino sprejema Leonova družba v Ljubljani.
Zora. Glasilo kat. nar. dijaštva. Letnik XVI. Zvezek 8. Vsebina: Iz zgodovine ilirske ideje. Fr. Tr-dan. - Ob Gajevi stoletnici. I, Adlešič. - Spomini na Napoleonovo Ilirijo. Dr, Josip Mal. — Kulturne težnje Jugoslovanov, Andrej Veble. — Slovensko vse-učiliško vprašanje. Andrej Veble. — Grunwald, Fr, Stele. — Pisma. Ksaver Meško. (III.) — — Listek. Čitateljem. — Leto 1909 in katoliško dijaštvo. — Fr. Ks. Meško: Za tichych večeru. — Iz Prage. — — „Prvi Cveti.“ Pogovori o umetnosti. Franc Bregar. (Dalje.) — Mati, Drama v treh dejanjih. Ksaver Meško. — Pod Francozom. Zgodovinska slika. Pravoslav. — — Na platnicah. Ocene.
Mentor. II. letnik, 9. zvezek. Vsebina. Student naj bo. F. S. Finžgar. Dalje. - P. Pavel Križkov-sky. V. Hybašek. Dva večera ob Genezarešken* jezeru. Dr. J. Ev. Zore. — Iz prijateljskega življenja, Josip Logar, j— Cernu pevec poje? Prof. Pengov. — Navod za Šahovo igro. A. Uršič. Dalje. — Drobiž: Faber. Bahanje z imenitnimi (znanci. Nekaj misli o ljubezni do domovine. <— Nekaj o prezidentu Lincolnu, Besedni zaklad nekaterih neslovanskih jezikov. — Izhaja v zavodu 'sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike štiri krone na leto.
Starišem in vzgojiteljem. Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu. Spisal O, Jul. Lintelo. 1910. Slovenski prevod je oskrbela in knjižico izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču. Založila Katoliška bukvama' v Ljubljani, i Tiskala Katoliška tiskarna. Str. 44. Cena 25 vin., pri naročilih na 10 ali več izvodov po 20 vin. Papež Pij 'X. je dne 20. decembra 1905 izdal odlok o pogostnem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajila, Nedvombno je ta odlok najvažnejše f in najdalekosežnejše dello 'Pija X. in bo imel — ko se bo začel v vseh škofijah dejansko izvrševati — tudi največji vpliv na prenovlje-nje človeške družbe v Kristusu, Ves krščanski svet se trudi, da v streže želji sv. Očeta, ki je ob enem želja Kristusa. Izdajajo se navodila in pišejo knjige, kako naj «e ljudstvo pouči o. potrebi pogostega in vsakdanjega prejemanja sv. obhajila. Med tozadevnimi spisi so najbolj P. Lintelovi, ki je izdal Itako navodilo o potrebi prejemanja vsakdanjega svetega obhajila tudi za posamezne stanove. ISam papežev odposlanec na svetovnem tevharlstiškem shodu) v 'jMe-tzu, kardinal Vanutelli, je izjavil^1 da P. Lintelovi spisi najbolj točno pojasnujejo besede papeža Pija X.
Jako srečna je bila torej misel, ki {jo je, izvršila Marijina družba v ljubljanskem semenišču s tem, da je začela izdajati v slovenskem jeziku P. Lintelo-ve spise o pogostnem in vsakdanjem prejemanju sv. obhajila. Prva je izšla knjižica z naslovom: Starišem in vzgojiteljem! Navajajte otroke, da bodo hodili pogostoma k sv. obhajilu.
Narodno gospodarstvo.
Najboljše sredstvo zoper listne ušice je ukuha iz kasije. /Vzame se namreč VA kg kasijevih trsk (.Quasaiahokt) ter dene močit cino noč ,v 10i 1 v,ode in se drugi dan dobro skuha. Nato se dene v kako kad ali čeber 100 1 vode ter napne čez odprtino kadi kos platna za vreče in zlije ukuho nana,; da se precedi. Treske, ki sq ostale na platnu, se potem zavrže, a raztopini se doda 2% kg mazavega) mila (Schmierseife), nakar je tekočina gotova in se rabi, kadar se hoče. Ta raztopina pomori vse listne ušice, drevesnim listom, pa nič ne škoduje, celo pri breskvah se rabi lahko brez vse skrbi. (Take vode bi ne smel pogrešati noben sadjerejec. Poganjk, na katerem so ušice, se prime z roko ter vpogne ter \#ikne v tekočino. Za uro pozneje se že spremene vse ušice v črn prah. Taka voda ne izgubi prav nič od svoje moči, čeprav bi se napravila že spomladi i!n pustila v sodu skozi celo leto. Ce se hoče z njo Škropiti, naj se prične škropiti že prav, zgodaj, to je kakor hitro so se ušice pojavile in preden se je listje izvilo. Če se drevje večkrat poškropi, izginejo te ušice popolnoma.
Ali se sme pokladati živini novo seno? Novo seno, ki se še ni spotilo ali v Skladu povrelo, je težko prebavljivo, kvari prebavljanje, povzroča drisko, koliko itd. Vsako novo seno se mora najpoprej spotiti v skladu in to traja kake 4 tedne; še-le nato se sme konjem (dajati v večji množini. Posebno pri senu, ki se poklada konjem, čeprav je isto staro, naj bo živinorejec previden. Poplavljeno, pračno ali drugače pokvarjeno seno naj se nikdar ne poklada konjem, kajti takšno konjem škoduje., Najboljše seno za konje je takšno, t ki je raslo na naravnih ' in dobro oskrbovanih travnikih. Ce se poklada konjem preveč sena, dobe preobsežen trebuh in se radi pote. Sred-nje-težkim konjem naj se ne poklada na dan več kakor po 5—7 kg sena in druge surove klaje kakor re-zanice ne nad 1% do 2 kg.
Za pospeševanje, oziroma povzdigo prešičjere-je. Te dni je razposlalo c. in kr. poljedelsko ministrstvo na vse politične oblasti naslednjo okrožnico:
Z ozirom na to, da je začelo na velikih svetovnih trgih prešičje meso primanjkovati ter se prešiči izredno drago plačujejo, zato je potrebno in za kmetijstvo tudi jako koristno, da bi se naša prešičjereja čimprej tako povzdignila, da bo mogoče spraviti na trg kolikor mogoče mnogo dobrega materijala. Vi to svrho se, vabijo vsa glavna kmetijska zastopstva, naj poskrbe za to, da se prešičjereja kolikor mogoče oživi in pa povzdigne.,
Letošnja žetev. Po uradnih podatkih je bilo v. Avstriji i v letih 1901 do 1905 povprečno 1.1 milijon hektarjev zemlje obsejeno z žitom, v letu 1908 pa 1.2 mil. hektarjev. Na hektarju se je v letih 1901—1905 pridelalo 12.4 stotov žita, skupno torej 17.6 mil. stotov. Leta 1908 se je na hektarju pridelalo 14.1 stotov, 1909 pa .13.4 stotov. Skupno se je torej leca 1909 pridelalo 16 milijonov stotov, jdočim se je leta, 1903 pridelalo 17 milijonov stotov žita. Koliko zemlje je letos z žitom posejane, še ni znano. IGotovo pa je, da je ni manj. Splošno se ceni letošnja žetev na 18 milijonov stotov. 'Za skupni vspeh1 monarhije je merodajna žetev v onostranski državni polovici. Po uradnih podatkih se je letos v deželah ogrske krone posejalo z žitom 4.25 milijonov; hektarjev zemlje. Ofici-elna in privatna poročila pravijo, da bo letos boljša letina nego je bila leta 1906. Takrat se je> pridelalo na hektarju 14.7 stotov žita, Jeta 1907 pa 13.8 stotov.: Ce računamo na hektar 14 stotov — pričakuje se pa mnogo več — tedaj se bo pridelalo v deželah! ogrske krone okroglih 60 mil. stotov. Bilanca žetve v monarhiji je torej izvanredno ugodna. Skupni pridelek bo iznašal 78 milijonov stotov' in bo za 6 milijonov stotov boljši nego leta, 1906. {Pšenične cene) vsled te. nove situacije že padajo. Po zimi je stal; stot pšenice nekako K 30.50 in stot moke več nego K 40.—, dočim notira pšenica K 24.25, moka pa K 37.—. Bodoče cene so pa tudi odvisne od svetovnega pridelka žita.; Ce bo žetev povsod dobra, vsaj pričakuje se tako, tedaj bodo prav gotovo v prvi polovici nove kampanje cene padle in to na.vzlic, varstveni carini. In če bi poljedelec tudi ne vrgel vsega pridelka naenkrat na trg, ker ne potrebuje takoj denarja, vendar bo k temu prisiljen vsled nedostajanja prostora. Za cene v drugem semestru bo merodajna, žetev tistih dežel, ki spomladi žanjejo, kakor Argentinija,/ 'Avstralija in Indija. Upanje je torej kar najboljše. Dejstvo je, da cene žitu, oziroma moki pa.dajo — vprašanje je pa, če bo splošna draginja s tem ponehala.
Razgled po svetu.
Vi zrakoplova preko Atlantskega oceana. Neki Nemec namerava v zrakoplovu ! leteti f preko Atlantskega oceana v Ameriko. Odpotoval bi iz Cadixa ali 7 Tenerife začetkom julija t. 1. (Za svoje potovanje si je izbral ta mesec, ko vladajo pasatni vetrovi, katerih silo bi rad izrabil, ker isti prevaljujejo 44 kilometrov na uro. Tem vetrom se je imel zahvaliti tudi Krištof Kolumb, da je odkril Ameriko. Zračna črta, ki vodi preko. Kube, je dolga 6300 kilometrov, a bi se jo moglo preleteti v petih dneh. Zrakoplov, v katerem bi plovil, je neka vrsta zrakoplova tipa podol-gastega, dolg je 52 metrov, visok 15' metrov. Motor od 40 konjskih sil bo montiran na zrakoplovu, ali ne bo vedno deloval, ker je to iz tehniških razlogov nemogoče, ! a slednjič se ne more s seboj vzeti materijala za pogon, ki bi se upotrebljal skozi pet dni. Obseg zrakoplova znaša 6200 kubičnih metrov, ' in zdi se, da je ta obseg zadosten, da vzdrži' vožnjo 145 ur. Gondola zrakoplova je dolga 12 metrov, Široka tri, jn zgrajena je tako, da jo je v slučaju nezgode možno prirediti za motorni čoln (ali malo jadrnico. Za vsak slučaj bodo med Tenerifo in Puerto Rico nameščeni razni parniki, da v slučaju priskočjo na pomoč zrakoplovu.
Cesar Napoleon I. — katehet.) Aixi-les-Bains se imenuje kraj na Savojskem, ki slovi zaradi milega podnebja. Semkaj je šel iskat zdravja neki nađškoL Nekega dne {je bil poklicani k bolnici, ki je bila hči francoskega generala. Nadškof jo je previdel s svetimi zakramenti. Čudom se je čudil, ko je uvidel, kako globoko je bolnica poučena v (verskih resnicah. — „Kje ste se pa tako temeljito izobrazili v krščanskem nauku?“ j vprašal jo je radovedno nadškof.; „Premi-lostljivi gospod! “' odgovorila je (s slabotnim glasom, „razun Bogu se moram za svoje znanje v prvi vrsti zahvaliti >— cesarju Napoleonu I,“f f In ona je dalje pripovedovala: „S svojimi jstariši sem prišla na otok sv.: Heleno. Prav pogosto f sem se sešla % Napoleonom. Nekoč je dejal resnobno proti meni: Dragami! Mnogo težav lin nevarnosti ( te Še (Čaka v življenju.) Jih’ boš li mogla prestati, Če se ne oborožiš s ščitom sv. vere? Cllovek brez vere je mornar brez igle severnice! A kdo naj te poučuje? Tvoj oče nima nobenega verskega prepričanja, mati je istotako brezbrižna. Zato jaz prevzamem dolžnosti, katere bi morala izvrševati tvoj oče in tvoja mati. Takoj jutri'teridi k meni, da te pričnem poučevati v krščanskem nauku. S temi ljubeznjivimi besedami se je poslovil cesar od mene. Nato sem večkrat v tednu s katekizmom v roki zahajala k visokemu prijatelju. Jaz sem čitala, on pa mi je do podrobnosti vse razložil. Ko sem izpolnila dvanajsto leto, mi je dejal: „Dovolj si že poučena, draga moja l Iz Francoskega pozovem duhovnika, in t Prvemu, a jaz k — zadnjemu svetemu obhajilu. In lako se je res zgodilo. Duhovnik, vesel mojih vspehov, mi je radostno dovolil pristopiti k mizi Gospodovi. Svoj katekizem pa sem skrbno čuvala in ga često prebirala!“
Stran 7.
Praktičen oskrbnik
• (poljedelstva, gospodarstva in gozdarstva), samski, zvest, krščanskega mišljenja in življenja, izvežban tudi v pisavi in knjigovodstvu, ki more imeti pregled čez celo gospodarstvo in ki prime tudi sam za delo, sprejme se pri nekem veleposestvu, kjer bi imel lep delokrog. — Plača po dogovoru. Več se poizve v upravništvu „Straže“.
Nikoli več
ne bodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steokenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane SO vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebno čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!
Edina prodaja amerikansMh čevljev.
Ogromno
denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske o-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgovske hiše
R. Stermecki, Celje.
üpOQOC Restavracija XXXX*
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, Celje
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Briicken-iwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah.
Nfg debeBoi
la drobne» 3
Priporoča se
edina narodna trgovina 5
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor g
tudi igrač.
priča k kramar v (^elju
ua v@gly Graške- in ICrežne ceste. J|
68 m
* ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/«% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5»/,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na meniee in r tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija v knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
Oskrbite sr oj Im članom izterjeranj® njlhorlh terjate?.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
K
3fAŠMM €t OMM* OOJiVJ JJf
priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim, mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Sedlar in tapetar
Ivan Strelec,
Celje, Nova ulica II,
se priporoča v izvrševanje vozov, konjskih oprav iu vseh v tapetarsko stroko spadajočih del
Popravila izvršuje točno in ceno.
Brzojavi: „Kamnoseška dustrijska zadruga Celje
£ Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno karano-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa, r::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brnšenje, poliranje in strnganje
:::	kamena s stroji. :::
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadrnga Celje“.
I CELJU.
sili
„Jagt
mn

Mnogoštevilna "zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).:
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, ndela-:::	vanje napisov v iste. :: '•

Za cepljenje trt
dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdki s
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Na debelö in drobnoI	220	Na debelo in drobno!
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko'oseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Zaloga pohištva L	■
Franc Pleteršek,
Maribor, Koroška ni. 10
priporoča čast. duhovščini in bI. občinstvu svojo veliko zalogo	rs znovrstn ega
pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, n atrace,stole, ogledala. Železne postelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo.
J • od motorja oddaje 100 kg po 25 K. Bji
Tiskarna st. Cirila, Maribor J
Svoji k svojim! Edina staj. narodna steklarska trgovina
Ur ar, očalar in zlatar
M'Bureš
Maribor*
Tefiefhofova cesta 33
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, cr i. t. d. po najnižji ceni.
jPrarrmfnriA 8 ^loTenskimi ploščami, čistim in V.TI ctlilUlUIJty jasnim gläsern iz najboljših tovarn.
10	Priznsno najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
*********************
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška! cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje useh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦ Najsclidnejša in tečna postrežba, ♦♦♦♦♦♦♦«h»«
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Maribor: Kokošinekov drevored.
rs?
if i
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisOY na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : ;	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
ar vj
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
=== Načrte Ir proračune n« razpolago. =====
Traberjev
an atomi en o - patalogičen
s muzej, s
rw t • rt	fi Razstava raznih ljudskih bolezni
Za obmejne Slovence! mm hoj proti njim.
Od vsakih 1C00 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognjn pod najngodnej širni pogoji.
42
Cez 1000 znanstvenih predstav. :	Katalogi v slovenščini. ::
Odprto vsak dan od 9. nre zjntraj do 9. are zvečer.
Vstopnina 40 vinarjev. 75
priporoča svojo doma g|aj erSfcl žgano slivovko, tropi-	**	—.
novec, vinsko žganje, ^ j| j jj |j^
J
Dosoiiinica ?
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestsjejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hraniine položnice na raspolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 49/4%, na vknjižbo sploh po 5u/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 V,% in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek cd 9. do 12 dopoldne in vsako soboto od 8 do i 2 dopoldne, izvsemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnil *e dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.	6