198 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 GRAD KRUPA V BELI KRAJINI ivan simonič Grad Krupa z imenom istoimenske reke, ki izvira v oddaljenosti 3/4 km z do 80 m ši- rokim izvirom izpod 60 m visoke navpične pečine, je stal na njenem visokem desnem bregu na vzhodni strani Stranske vasi v Be- li krajini. Na levem bregu Krupe nasproti gradu je v nekoliko višji legi znamenita skal- nata votlina z dvema vhodoma, razmaknje- nima med seboj 15 m, imenoviana Judovska hiša, ki je bila po arheološki raziskavi leta 1960 poseljena že v bronasti dobi.' Po gozd- natem naravnem mostu med obema vhodoma Judovske hiše drži steza v Moverno vas, pod katero je iz studenčne jame na terasi ob Kru- pi ob povodnji 11. februarja 1972 izbruhala voda človeške ribice, od katerih eno hrani Belokranjski muzej v Metliki.^ Od nekdaj grajskega mlina pod gradom teče poprečno 13 m široka ter dva in pol do tri in pol metra globoka sinja Krupa v gozdnatem kanjonu v ravni liniji proti Lahinji, v katero se izliva za železniškim viaduktom pod cerkvijo v Kloštru. Od štirih starih mlinov, od katerih se eden omenja leta 1312,3 redno obratuje le podgrajski mlin, ki je preurejen na valjčke in tudi na električni pogon, povsem pa sta opustila mletje mlin pod Moverno vasjo in mlin na Dolenjcih. Začetek gradu Krupa ni znan, a stal je bržkone že ob koncu 12. stoletja. Po Valva- sorju so bili njegovi prvi lastniki gospodje Krupski, ki so izhajali iz rodbine grofov Bla- gajev; ti so se pojavili v slovenskohrvatski zgodovini ob koncu 12. stoletja.* Iz rodu Krup- skih je bila pomembna grofica Ana, ki se je omožila z grofom Otonom Ortenburškim, kolonizatorjem Kočevske. Kot vdova je bila lastnica več gospostev ter je po Valvasorje- vem pisanju ustanovila župnijo v Radovljici, avguštinski samostan v Ljubljani in ženski samostan v Velesovem, v katerega se je tudi sama umaknila. Po izumretju Ortenburžanov leta 1418 so po dedni pogodbi iz leta 1377 prevzeli grad Krupo in vsa ortenburška gospostva Celjani. V vojskovanju med njimi in Habsburžani je leta 1439 porušil grad Krupo Jan Vitovec. Kasneje so krupsko gospostvo podedovali go- spodje Hohenwarthi, bratranci Ortenburža- nov. Ko je leta 1483 umrl Andrej pl. Hohen- v^arth, celjski in metliški glavar, si je krup- sko gospostvo priženila plemiška rodbina Burgstall s poroko z njegovo edinko Marga- reto. Grofje Burgstalli so tu gospodarili nad 200 let ter so imeli dalj časa v svojih rokah tudi gradova Gradac in Pobrežje ter gradič Krasinec. Čeprav je bil grad Krupa mogočna utrdba z dvižnim mostom, so 23. junija 1565 presenetili nepazljivo stražo Turki, vdrli vanj po mostu in grad izropali. V prvem deset- letju 18. stol. so si pridobili grad Krupo z gospostvom grofje Lambergi, ki so ga leta 1737 prodali pl. Bonazom. Leta 1773 je grad z gospostvom podedovala grofica Frančiška Auersperg, rojena Apfaltrern, od katere so ga prevzeli leta 1804 baroni Apfaltrerni in ga obdržali v svojih rokah 100 let. V istem času so bili tudi lastniki gradu Pobrežje. Leta 1904 je baron Artur Apfaltrern prodal oba gra- dova s pripadajočim veleposestvom gradaš- kemu poštarju Juliju Mazelletu in metliške- mu hotelirju Danijelu Makarju. Leta 1918 sta grad Krupo z mlinom in veleposestvom kupila brata trgovca Anton Zurc iz Črnomlja in Grad Krupa pred prvo svetovno j vojno i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 25 1977 199 i Ivan Zurc iz Semiča, nakar ga je še istega leta prevzel njegov sin trgovec Josip Zurc iz Semiča, ki je bil zadnji lastnik gradu. Za Valvasorja je bil grad peterokraka stav- ba s štirimi vogelnimi stolpi in večjim ob- rambnim stolpom na dvorišču. Pozneje je bil grad prezidan v kvadratno nadstropno trd- njavo s štirimi vogelnimi stolpi in arkadami na notranji strani. Obdan je bil z jarkom, v katerega so mogli dvigati vodo s črpalko po navpični cevi iz Krupe tik zraven mlina. Cez jarek je držal most do velikega obokanega kamnitega vhoda. V desnem stolpu pri zavoju stare ceste proti Gradcu je bila v globoki kleti utrjena temnica, ki je služila za strah in kaznovanje upornih kmetov tlačanov. Iz gradu je bil speljan blizu poldrug km dolg podzemeljski rov v Log z izhodom v globoki dragi Bezgovici tik levo ob gozdni bližnjici iz Vinjega vrha v Kloster. V dobi reformacije so v gradu uživali gosto- ljubje slovenski in hrvaški predikanti, ki jim je za obrede služila grajska kapela sv. Anto- na Padovanskega v prvem desnem stolpu v smeri proti Gradcu in tudi 150 m oddaljena grajska cerkvica sv. Boštjana, postavljena na mestu, kjer se začne spuščati s stare ceste kolovoz navzdol k podgrajskemu mlinu. Leta 1874 so razpadajočo cerkvico na istem mestu prezidali v gotsko cerkev sv. Ane, v kateri sta bili ob stenah pred oltarjem nameščeni grobnici Burgstallov s tremi nagrobnimi re- liefnimi spomeniki in nemškim besedilom, ki jih sedaj hrani v bivši Martinovi cerkvi Belokranjski muzej v Metliki. Od leta 1816 do 1850 je bil v krupskem gra- du sedež belokranjske okrajne gosposke, nato pa so urade prenesli v Črnomelj ter sodišče in davkarijo tudi v Metliko. Grad je poslej iz- gubljal svojo veljavo. Ker ga ni nihče po- pravljal, je sčasoma oslabelo njegovo že vega- sto ostrešje in vse, kar je bilo lesenege v so- bah. Po mnenju domačinov, naj bi ga prev- zela kmetijska šola ali pa naj bi ga preuredili za rekreacijo zaradi njegove prijetne okolice. Prišlo ni niti do prve niti do druge realiza- cije, pač pa so ga partizani, ki so videli v njem ponižujočo in mukotrpno preteklost kmetov tlačanov, požgali poleti 1942 v začet- ku žetve. S tem požigom so tudi preprečili kakršenkoli poskus nastanitve italijanske vOJske v gradu. Počasi je gorel, nad dva tedna. S poslopjem je zgorel tudi arhiv, ki ga ]e v majhni meri uporabil Leopold Podlogar v svoji razpravi »Črtice o belokranjskih haj- dukih«.^ Po vojni so kmetje preostalo graj- sko zidovje razdrli in razvozili ves gradbeni material za svoje potrebe. Ostal je le neupo- raben širok kup drobirja, ki ga je zaraslo drevje in največ trava. Grajskih gospodarskih poslopij partizani niso požgali, pač pa so jih po nemški oktobrski ofenzivi leta 1943 upK>- rabljali do osvoboditve za svoje delavnice, za kar jim je najbolj služila kovačnica. V zida- nih grajskih svinjakih so leta 1948 uredili pitaUšče svinj, ki pa je blo po sedmih letih opuščeno. Opeko iz zidanih svinjakov je po opustitvi pitališča porabil kmet iz Stranske vasi pri zidanju svojega gospodarskega pos- lopja. Cerkev sv. Ane, ki se je zaradi pre- kopavanja v njeni notranjosti pri iskanju morebitnih zakladov začela nevarno nagibati proti cesti, sta dva domačina z oblastnim do- voljenjem podminirala in razstrelila. Ves ma- terial porušene cerkve so potem domačini razvozih in porabili pri svojih gradnjah, da Grad Krupa 1943 200 ^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 1977 Izvir Krupe sc ostala le gola tla, ki jih je polagoma za- raslo drevje z grmovjem. Oltarno sliko sv. Ane Matije Koželja M je zaradi veökratnega pregiba močno poškodovana, hrani Belokranj- ski muzej v muzejski zbirki v Semiču. Pri vsem tem dogajanju okrog gradu se je ohranil na zidanih temeljih stoječi ostareli grajski kozolec, mimo katerega so leta 1970 speljali asfaltirano cesto iz Stranske vasi navprek čez njive v Log in naprej po razširjeni stari cesti proti Gradcu. Na drugi strani ceste stoji vi- soko zidano poslopje nekdanje grajske žitnice, ki služi sedaj za senik. Pri grajski razvalini ob stari cesti se je še ohranila stara kovaška hiša, ki jo je podgrajski mlinar uredil v pri- kupno družinsko stanovanje. Krupsko gospostvo ni bilo strnjeno, mar- več je imelo svojo posest raztreseno do- mala po vsej Beli krajini od Krašnjega vrha, Bojanje vasi in Rožnega dola preko Ručetne vasi. Vojne vasi, Zorencev, Brdarcev, Male Lahinje in Knežine do Perudine, Zilj in Pod- klanca pod Vinico. Uskoško naselje Boj ance si je po urbarju gospostva Pobrežje ob Kolpi iz leta 1711 delilo tako, da so večji Gornji Bojanci z Vrliniči, Mirosavci (Mirossalltz) ter dvema bajtarjema Hrvatom in Berkopcem pripadali krupskemu, manjši Dolnji Bojanci s Kordiči in Radojčiči pa pobreškemu gospo- stvu. Od 34 hiš v Bojancih jih je bilo leta 1961 20 v Gornjih in 14 v Dolnjih Bojancih. Lastna veleposest gradu Krupa je obsegala obširen gozdni pas na obeh bregovih Krupe do Lahinje in proč od nje proti Vranovičem, velik kompleks obdelovalne zemlje z velikim sadovnjakom, njivami in travniki pa se je raztezal od Stranske vasi do gozda Loga med cestama v Črnomelj in Gradac. Grajsko vele- posest s površino nad 100 ha so spomladi 1946 nacionalizirali. Deloma so jo razdelili med, osebenjke in male kmete, 30 ha zemlje pa je prevzela leta 1944 ustanovljena Kmetijska zadruga v Črnomlju. OPOMBE 1. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975, str. 244. — 2. R. Bačer, Gre za podzemno jamo ali kaj, Dolenjski list 1972, št. 8. — 3. Le- opold Podlogar, Kronika mesta Cmomlja in njega župe. Ljubljana 1906, str. 32. — 4. Dr. Lud- wig Thallóczy, Die Geschichte der Grafen von Blagay, Wien 1898, str. 151—153. — M. Kos, Od- nosa j i med ju goiričkim grolovima i hrvatskim plemstvom u srednjem vijeku, Vjesnlk zemalj- skog arkiva 18, 1916, str. 14—15. — 5. Dom in svet XXI, Ljubljana 1908. Odbrani arhiv s knji- gami, ki jih je lastnik gradu oddal pred vojno v varstvo v Ljubljano, je po osvoboditvi zgorel v Vevčah. VIRI IN LITERATURA 1. Vrbarium der Herrschaft Crupp und Gueth Oeden Graz de anno 1742. — Arhiv Slovenije. — 2. Neu Reformiertes Stifft Register über die Her- î'schaft Crup in unter Viertel (1756). Arhiv Slo- venije. — 3. Vrbarium der Herrschaft Frc- yenthurn An der Cullpp. Von anno 1711 angefan- gen. Arhiv Slovenije. — 4. Johann W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Grain 1689, VIII, XI. — 5. Janez Vajkard Valvasor, Topographia du- catus Carnioliae Modemae. Bogenšpek na Kranj- skem 1679. Spremna beseda in redakcija Branko Reisp, Ljubljana 1970. — 6. Valvasor o naših trgih in gradovih. Krupa. Dolenjski list 1968, št. 22, — 7. Dular Jože, Semič v Beli krajini. Semič 1971. — 8. Kambič Mirko, Grad Krupa v Beli krajini. Kronika 1974, str. 52—53. — 9. Šašelj I., Grad Krupa v Beli krajini. Dom in svet 1893, str. 365—367. — 10. Krajevni leksikon dravske bano- vine. Ljubljana 1937, str. 135—136. — 11. Kra- jevni leksikon Slovenije. Ljubljana 1971, str. 42 —43.