Edini slovenski dnevnik 0! < v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikovQ] GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. jj The only Slovenian daily -: in the United States:« m m m Issued every day except | Sundays and Holidays ) ji fTi TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second. Class Matter, September SI, 1Mb, at thm Post Office at Hew York, H. Y., under the Act of Congress of March S, 1«7». TELEFON PISARNE; MT CORTLAND NO. 193. — ŠTEV. 193. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 18, 1914. — TOREK, 18. AVGUSTA, 1914. VOLUME —* LETE IE Z ZD Nemška kavalerija prodrla do Bruselja. Sedež vlade prestavljen v Antwerpen. Pomorska bitka v Jadranskem moiju NA RUSKO POLJSKEM SE NAHAJA VEČ AVSTRIJSKIH ARMADNIH ZBOROV. RUSIJA ZAHTEVA OD VISOKE PORTE, DA NAJ PUSTI NJENO BRODOVJE SKOZI DARDANELE. CESAR VILJEM JE DOSPEL S PRESTOLONASLEDNIKOM V MOGUNCIJO. 150 MILJ DOLGA FRONTA AVSTRIJSKE KAVALERIJE. Bojna ladija "Zrinyi". FRANCOSKO BRODOVJE JE POTOPILO ŠTIRI AVSTRIJSKE BOJNE LADIJE. GRŠKA PRETI Z VOJNO. OBSTRELJEVANJE BELGRADA. VSE MESTO JE V TEMI. 15 OSEB MRTVIH. PREBIVALCI SO SI POISKALI ZAVETJA V KLETEH. — BOJI MED AVSTRIJCI IN ČR NOGORCL POSLANIŠTVA BODO ZAPUSTILA BRUSELJ. Nemčija in Belgija. London, Anglija, 17. avgusta. {Sedež belgijske vlade je prestavljen iz Bruselj* v Antwerpen. Prvi oddelki nemške kavalerije so dospeli <*isto v bližino dosedanjega glavnega mesta. V Antwerpen so že odpotovali belgijski vojni, finančni in zunanji mini-t»-r ter ruski in francoski poslanik. Neka brzojavka pravi, da je prevzelo vse posle francoskega in ruskega poslaništva špansko poslan išt vo. London, Anglija, 17. avgusta. Dopisnik je s ] »o roe i 1 nekemu časopisu sledeče: Doxies je bilo vse mesto siLuo razburjeno, ker je odpotovala kraljeva družina. Ako zavzamejo Nemci Bruselj, imajo v rokah* važno postojanko ter imajo na ta način zavarovan hrbet, če jih napadejo Francozi. London, Anglija, 17. avgusta. Urez d\oma s«' bije sedaj med Nemci in Belgijci ter njihovim? zavezniki vroča bitka." Nemci so baje že dospeli do historičnega bojišča Waterloo, kar je zanje seveda velike važnosti. V Antwerpen bodo skorajgo-tovo odšla tudi vsa poslaništva. V Bruselju ostane samo francoski poslanik, ki l»o poslal v Antwerpen posebno komisijo, katera bo v neprestanem stiku z vlado. Parii, Francija, 17. avgusta.— Iz ofieielnih virov je znano, da je nemška kavalerija dva dni I mirovala, slednjič je pa začela | prodirati proti belgijski fronti. "Nemška kavalerija čaka ojaee-nja in kakor hitro ra pa dobi, bo skušala napraviti armadi pot do Bruselja. Nemško kavalerijo so videle sovražnikove predstraže med Dinantom in Namurjem. London, Anglija. 17. avgusta. Francoske izgube pri Namurju so bile precejšnje, v splošnem ji pa Nemci niso veliko škodovali. Nemški cesar. London, Anglija. 17. avgusta. Po mestu se je razširila govorica, da je dospel nemški cesar s svojimi tremi sinovi v Moguncijo. Meti njimi se nahaja tudi prestolonaslednik. Nemci in Francozi. London, Anglija, 17. avgusta. Neki parižki dopisnik poroča: — Francosko vojaštvo je popolnoma obkoljeno v dolini Bruchethal in ne more zaenkrat še nikamor. Dolina se nahaja jugovzhodno od od Strassburga. Nemci koncentrirajo svojo armado za Renom in si skušajo osvojiti one gorske prelaze v Vogezih, katere so bili zavzeli Francozi. Pariz, Francija, 17. avgusta.— Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče uradno poročilo: — Francoske čete prodirajo naprej. Zavzele so že več višin ob alzAŠki meji. Pri zavzetju ■Schirmecka, ie padlo Francozom v roke 12 poljskih topov, osem strojnih pušk in dvanajst vozov mu niči je. London, Angli.ia, 17. avgusta. Uradna informacijska pisarna naznanja. da so vjeli Francozi v zadnjih bojih preko tisoč Ncm-tilerija je napra- vila sovražniku veliko škodo. ' Pariz, Francija, 17. avgusta.— Danes so v vojnem ministrstvu razstavili zastavo nekega nemškega bataljona, katero so zaplenili Francozi v vojni. Balkanske države. London, Anglija, 17. avgusta. Neki časopis v Kodanju je dobil sporočilo, da so Rusi zahtevali od Turčije prosto pot skozi Dar-danele. da bodo lahko spravili svoje h rod o v je iz Črnega v Egej-sko morje. To rusko brodovje je vjelo kakih sto nemških iu avstrijskih trgovskih ladij. Turki so začeli prodirati skozi nekdanje bolgarsko ozemlje proti Crški. (V je to resnica, bodo udarili (Irki na suhem in na morju na Turke. Neka brzojavka iz Niša se glasi: — Srbsko vojaštvo je odbilo hlizu Bujaka avstrijski napad. Pri Kanašiei so Avstrijci razdejali most, ki vod i preko Drine in utrdili svoje pozicije onstran reke. Zadnjo noč je vladal v okolici Belgrada mir. Iz Rima poročajo, da so črnogorske čete prekoračile na več krajih bosensko mejo in zasedle sedem vasi med Bilekom in Trebnjem. Ujeli so dvanajst avstrijskih častnikov in preko sto vojakov. London, Anglija, 17. avgusta. Iz Milana poročajo, da Avstrijci neprestano obstreljujejo Bel grad. Po noči ne gori v mestu nobena luč. ceste so prazne, hiše opusto-šene. prebivalstvo se skriva v kleteh. Zadnji teden se je razpo-čilo nad mestom :i(KX) šrapnelov. Mestna elektrarna je čisto razdejana. Tam. kjer je stala ponosna kraljeva palača, se nahaja samo še kun razvalin. Včeraj so sovražnikove krogi je usmrtile petnajst oseb. London, Anglija, 17. avgusta. Iz zadnjih brzojavk je razvidno, da se je bila blizu Grahova med Avstrijci in Črnogorci silno vroča bitka. Zadnji so izgubili 45 mož, izgube Avstrijcev pa dose-daj še niso znane. Ob istem času so obstreljevale avstrijske bojne ladije v Boki Kotorski črnogorske pozicije na gori Lovčen, pa jim niso napravile nobene škode. Pomorska bitka. London, Anglija, 17. avgusta. Reutcrjeva pisarna je dobila iz Niša. Srbija, sledečo brzojavko: — V bližini Budue se je vršila bitka med avstrijskim in fran-" coskiin briodovjem. Francoske bojne ladije so dospele z juga in napadle avstrijske. Dve avstrijski bojni ladiji sta se potopili, tretja je močno poškodovana, četrta je pa še pravočasno pobegnila v Boko Kotorsko. Bitka je trajala skoro celo uro. Rim, Italija. 17. avgusta. — "Corriere d'Italia" je dobila iz Cetinja brzojavko, da je francosko brodovje potopilo avstrijsko bojno ladijo "Zrinyi" in še tri drmire križarke. katerih imen pa še ni bilo mogoče dosedaj do-znati. Avstrijsko vojaštvo v Rusiji London, Anglija, 17. avgnsta. V rusko ozemlje je vdrlo več avstrijskih korov, ki so pa naleteli na tak odpor, da jim ni bilo mogoče prodirati naprej. Rusi nameravajo zavzeti mesti Sokol in Brod v (Jaliciji. Petrograd, Rusija, 17. avgusta. — Rusko vojno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo glede ruskih čet na Prusko-Poljskem: Od PJ. do 17. avgusta se je vršilo med ruskimi prednjimi stražami in nemškim vojaštvom več hudih spopadov. Dosedaj je stopila v akcijo sauio ruska kavalerija. Fronta avstrijske kavalerije je baje dolga 150 milj in sega od Pjotrkova do K ielca. Kateri avstrijski regimenti se nahajajo v Rusiji, se še ni moglo dognati. London, Anglija, 17. avgusta. Rusko prebivalstvo je vse navdušeno za vojno. Pred vojaki hodijo v dolgih talarjih popi s križem v roki in pojejo nabožne pesmi. Po mestih se vršijo shodi, na katerih pozivajo govorniki prebivalce, da naj udarijo z vso silo na Nemce in se tako mas-eu-jejo za krivice, katere jim je napravil nemški narod. Car in Židje. London, Anglija, 17. avgusta. Tukajšnje rusko poslaništvo je dobilo sporočilo, da jW GO JEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v iy staro domovino. Nobena W banka v New Yorku ne de-■V la kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI PO IT SLO VAN JE. KAKOR HI MT TRO SE RAZMERE IZ W BOLJŠAJO, BOMO OB-IT VESTUJ ROJAKE PO ir tom Časopisja. ■gfi&.ffj[gfri Pfm r GLAS NARODA" (Sbveak Dally.) » ^ rO*m«d and published by the Soveiuc Publishing Co. (a corporation. > FRANK SARSER, President. * JAN&O PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasorer. Place of Business of the corporation and f addresses of above officers : S Cortlandt Street, Borough of Man-y ha 11 an, New York City, N. Y. JBa ceio leto velja list za Ameriko in I Canada ......................$3.00 " pol leta....................... 1.50 •• Ksto im mesto New York —.....4.00 ** pol 'eta aa mesto New York ... 2.00 F Kvrupo tm leto...........4.50 " " pol leta............2.55 r " " "četrtleta............ 1.70 g ."GLAs NAROPA" izhaja vsak dan izvz*m£i nedelj in praznikov. -GLAS NARODA" <"Voic* of the People") laaoel every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.d na žepe naroda. Vojno se bo n-abilo, da se organizira v veli-^iti obsegu pošiljanje vseh motrili predmetov v Evropo. Ako i>do vsicd tega ostale cene na usedanji neprimerni višini ali pa • eelo poskočile, vse to ne briga ■ ljudi, dokler se le gre za maj-'ii dobiček. Pošiljat ve v Evropo se sedaj II j dobro izplačajo. Tako je na-riraer odplul včeraj iz New Yor-a parnik "New York", ki je t j el na krovu 36,000 ducatov ije, namenjenih v Anglijo. Na-(i-ilo je bilo večje, a parnik ni i ogel vzeti več s seboj. Take po-Ijatve se bodo sedaj nadaljeva- Vsakdo si l.ihko m ml i, kakšne •ne se bo moralo plačati v Lon-onu za to dragoceno živilo, tvar ima pa še drugo stran in t je ri/.iko ali pravzaprav viso-e premije, katere se bo moralo lačati /a zavarovanje. Ako se i> navalilo še to zavarovalnino a rame odjemalca, potem bodo sne tako visoke, da bo preneha-i povpraševanje. Vojni riziko pa ■ dvojen. Prvič je zaplenjen je ot kontrabant. Anglija je po-ala v Washington dolg seznam vari, katere je smatrati kot kon-■abimt. Med temi se nahaja veko živil, kurivo, obleka itd. Ako ■ bo te stvari poslalo v kako de->lo, ki se nahaja z Anglijo v voj-i * rti stanju, se bo skušalo zajeti (Kiljatev. Isto bosta storili tudi emčija in Avstrija. Drugi rizi-i) so podmorske mine, katere po-gajo sedaj naši "krščanski" arodi in te mine so za trgovin-co mornarico prav tako nevarne ot pa za bojne ladije. Da se pa izognejo visoki zava-»valuini ter po možnosti odstra-ijo zapreke, ki se stavijo temu ►parskemu pohodu na pot, so trne i povsem na tihem izkotili retneten načrt. Pred par dnevi j vršila v Washing!onu kon-Tenca 62 zastopnikov najodlič-'jših podjetij v Združenih dr-ivali. Posvetovanja so bila taj-i ter se je raditega izvedelo le kar so posvetovalci sami ob-vili. Med sklepi je bil najvaž-»jši ta, da ae napoti vlado, o zima kongres, da prevzame vlada >jno zavarovanje. Da se izvede . predlog, je bil imenovan ko-itej, ki bo toliko časa zboroval Washingtonu, dokler se ne doze zaželjenega cilja. Podržavljenje vojnega zavaro-uija ima velike prednosti. O-ogocuje namreč nizke zavaro-dne premije ter daje popolno i most Nobede teh stvari pa ne orejo dati privatne družbe; te-im vojnih čaaov je namreč ban-rotirala že vež kot ena zavaro- sužnjiti državo. Med zastopniki na tej konferenci se je nahajalo par srditih nasprotnikov podr-žavljenja, ki jim pa ugaja v sedanjem času, ko gre za njihov lastni profit. Da bodo gospodje gosegli njihov cilj, je jasno, ko so vendan resnični vladarji te; dežele. Predsednik konference je bil McAdoo, zakladniški tajnik, in predsednik Wilson je imel nagovor, tekom kojega je izjavil, da ga veseli, da se je sedaj, za časa vojne, opustilo vse predsodke ter da so se vse stranke združile v skupen namen, katerega bo po svojih močeh podpiral. Organiziran roparski pohod se bo torej pričel. Vprašanje je le, kako bo predsednik spravil v soglasje svojo obljubo, da bo nastopil proti podraženju živil, s podpiranjem in omogočen j eni velikanskega izvoza v Evropo. V enakem smislu se ne more govoriti o nevtralnosti, ako se pošilja velikanske zaloge državam in narodom, ki se vojskujejo drug proti drugemu. Delavci kot taki pa morajo protestirati proti temu novemu roparskemu pohodu, v sled koje-ga bo trpel kot vselej le priprosti človek. Pisma iz domovine. Tukaj priobčaino zopet eno pismo, ki ga nam je dal rojak I. V. na • razpolago. Želeti bi bilo, da bi nam še drugi poslali kaj pisem, katera so dobili iz starega kraja in ki se tičejo mobilizacije oziroma tamošnjih razmer. Osebnosti ne priobčimo nobene in imen tu di ne izdamo. Za vsako tako pismo bomo mi, kakor tudi čitate-lji zelo hvaležni. Takoj po uporabi vrnemo pisma nazaj. Žirje na Goriškem, 26. julija 1914. Ljubi brat! Veliko žalostnih stvari ti imam sporočiti, toda moje pero je preslabo, da bi jih zamoglo natančno popisati. Gotovo ti je znano da se bo začela vojna s Srbijo Od vseh strani preti naši držav sovražnik. Bati se je splošne ev ropske vojne. Moj Bog, kaj bomo počeli! Še pred enim tednom smo bili vsi veseli in že vsaj deloma zadovoljni. V soboto, dne 25. julija se ni še ničesar vedelo o vojni, naslednji dan so bili pa že po vseh oglih nabiti sledeči plakati: 1. Vse k vojaščini spadajoče moštvo do starosti 37 let se ima zglasiti v 24 urali po tej objavi pri svojih regimentih. 2. Isto morajo storiti tudi vsi črnovojniki do 42. leta. V ponedeljek 27. julija so se pa že začeli voziti. Voz za vozom, vlak za vlakom. Človeku se je zdelo, da ne bo ne konca ne kraja. Toliko za danes, če bo pa še kaj novega, ti bom že sporočil, če bom mogel seveda. Te pozdravlja tvoj brat N. N. neumnega predloga sprejeti, je bil tako jezen, da me je menda s puško čakal, da bi me ustrelil. Ker se je zemlje naveličal, je prišel zopet k meni s prošnjo, da naj mu jo prodam, kar sem tudi storil. Obljubil mi je pet odstotkov provizije, pa do danes nisem še ničesar dobil. To je torej resnica, čitatelji naj si pa napravijo sami sodbo o tem človeku. Zadnja tri leta je bila res precejšnja suša, nikakor pa ne taka, da bi se ne moglo ničesar pridelati, kot pravijo nekateri. Nekaj Slovencev je odšlo stran, toda to so le taki, ki čakajo, da jim bo koruza na hrastih zrasla. Če človek zem- mir napol trpko, napol brezbrižno. "Toda", je nadaljeval zopet z nasmehom, "tvoja milost že tretjič! In ravno to mi je najboljšim dokazom, da je tvoja milost poseben prijatelj in častilec ženskega spola, da je zvišeno srce tvoje milosti posebno naklonjeno plemenitim in krasnim gospem, z eno besedo, da tvoja milost nit\ obstajati ne more brez ženske ljubezni." Karol se je ozrl na Kazimira z vprašujočim očesom, kakor bi hotel citati v njegovem licu nravi pomen in namen besed, kakor-šnjih si dosedaj še nihče ni upal spregovoriti do njega. "Moram posebno hvalo izreči tvoji milosti", je hitel Kazimir, da bi preprečil kak pojav nespo-razumljenja s Karolom, "da tako modro živiš. Blagovoli od mene kakor starejšega to hvalo milost-ljivo vsprejeti... Zidaš samostane drugim, ne pa zase! Sam. ka-jkor modrijan, uživaš radosti in Dopisi. v&lniea. Čudovito p* je, kako si £rfu»jaj% v »tvjireh za- Clevel&nd, Ohio. — Kakor drugod, so tudi pri nas v Clevelandu zelo slabe delavske razmere in veliko pomanjkanje dela. Pred kratkim je umrla tukaj Josipina Pa j k, soproga Franka Pajka, ki je dobro znan med tukajšnjimi Slovenci. Stara je bila 38 let. Zapušča žalujočega moža in štiri o-troke. Pogreb se je vršil na po kopališče sv. Pavla. Umrl je tudi rojak Frank Dular, star 39 let; bolan je bil že več mesecev, ven dar je skoraj do zadnjega opravljal svojo službo. Bil je marljiv delavec in skrben gospodar. Bil je član N. H. Z. in društva Maka-bejcev. Dahka bodi jima tuja žemljica! — A. G. Naylor, Mo. — V nekem listu se je zaletel v mene neki A. Grič-nik. Ker njegovo modrovanje ni na resnični podlagi, sem sklenil nekoliko pojasnit i. celo zadevo, da bo že vsaj občinstvo vedelo, koliko je treba vrjeti podobnim do pisom. A Gričnik je kupil od mene 40 akrov zemlje. Staro hišico je podrl in si napravil novo z dvema sobicama. Prvo leto ni mogel prehvaliti te dežele, ker mu je pa jelo primanjkovat? denarja, se je moral podati na zimo v premogorove. Takrat sem mu tudi posodil nekaj denarja katerega sem pa le s težavo dobil nazaj. Prihodnjo spomlad je prišel k meni in me prosil, da naij mu kupim 7—10 molznih krav. j&avil mi je predlog, da naj bodo krave moje, teleta in mleko pa gtfejfovo, Ker nisem hotel tega mm Ije ne čisti, tudi pridelkov ne mole dobiti. Ce se ,prav natančno premisli, sem po mnenju nekaterih norcev jaz kriv, če ne dežuje. Vrjemite mi, da dosedaj nisem vedel, da sem tako vplivna oseba. Prepričan sem. da na celem svetu ni tako dobrih pogojev za kme-tijstvc kakor v Missouri. Hribi so za vinogradstvo, doline pa za J razkošja, ki jih nudi posvetno koruzo. Z nič seveda ni nič. Ce,življenje in nuni njimi stoji ljubi si omenjeni Gričnik napravil bežen do ženskega spola na pr- na svojem posestvu vinograd, stavim, da bi imel na leto $6000 čistega dobička. Nikjer v Ameriki ni boljšega grozdja kot je tu- vein mestu." Kralj Karol, torej mož, poln življenske moči — dovršil je pravkar Štirideseto leto svoje do- kaj. Enako je z deteljo, pšenico, be — je z zadovoljstvom vspre-koruzo itd. Toliko za danes! — jil to pojasnilo kralja Kazimira. F. Gram. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Scliulz. (Nadaljevanje.) Kazimir, pogledši na množico, ki se je polagoma valila, je nadaljeval: "V teh petnajstih letih, kar jih je prešlo od mojega prvega obiska pri tvoji cesarski milosti, se je Praga veliko spremenila, še bolj pa Pražani sami. Takrat so se tvoji Čehi in moji Poljaki enako oblačili, imeli so isti skupni kroj, in ko sem jaz prihajal v Prago, nisem niti opazil, da nisem v Poljski. Povsod sem videl tu slovanske kroje. Čepice na glavah, suknje in hlače dolge in široke, škornje do kolen, brade obrite. Toda sedaj se mi zdi, da so Čehi že popolnoma drug narod, nego so bili pred petnajstimi leti. Dolge brade, mesto čepic visoke šiljaste klobuke najrazno-vrstnejših barv. In kaj pa njih sedanje suknje in hlače?! Kako v obče lezejo v te piščali? Mislim, da morata najmanje po dva hlapca vsakega basati notri! In kako izgledajo v njih! Moji Poljaki se teh dni niti niso mogli dovolj nasmejati tem dolgim rokavom, ki vise Čehom od komolcev... Blagovoli tvoja cesarska milost zopet prepovedati to neumno opičarjenje in posnemanje Čehov po Nemcih in Francozih." Karol je skomizgnil z ramami. "Ne začenjam ničesar, česar bi ne mogel izvesti", je dejal po kratkem molku. "Še če bi novi kroj vsaj možem tako pristojal, kakor gospem in gospicam!" je pripomnil Kazimir ponovno. In ko je spaznim očesom še enkrat pregledal slikoviti sprevod, se je obrnil k cesarju in dejal: "To je resnica, tvoja cesarska milost ima dokaj lepega gledati. Nikjer na svetu ni tako krasnih gospa in devojk, nego na Č^kem in posebno v Pragi— " ''Dosedaj niti opazil nisem te posebnosti", je odogovoril Karol važno, ko so, p.repeljavši se med tem časom v notranje obzidje Novega mesta, za katerim so se takoj v širokem pasu razprostirali vinogradi in sadni vrtovi, stopali na vprek čez Krakovsko ulico preko konjskega trga k le-karnarskemu vrtu lekarnarja Angela iz Florencije. "To ni niti možno!" je vsklik-nil kralj Kazimir začudeno. "Saj je tvoja milost preživela mlade-niško dobo v Parizu, v oni visoki šoli ljubezni in sladkih pustolov-stev, o katerih niti pojma nimamo mi na slabovoljnem, mrzlem in grobem vzhodu Evrope. Tvoja milost je- spoznala tudi italijansko zemljo, ono zemljo milostnih strasti in galantnih običajev. Kdo bi zamogel verjeti, da v onih dveh deželah, kjer kratkočasne igre z damami spadajo k pravilnemu dvorskemu in vrtežkemu življenju, tvoja milost poleg učenih knjig in ostankov svetnikov ni imela niti enega trenotka za krasoto in nežnost žensk... " "Oženjen sem!" je dejal Karol z naglasom, v katerem je zvenelo očitanje. a obrnil je pogovor k drugemu predmetu, namenoma, <3a bi ne bil na kak način prisiljen v zahvalo omenjati njegovega zakonskega življenja. Bil je v resnici zadovoljen, da ni kralj Kazimir pred petnajsti mi leti postal njegov svak. Ta krat je seveda nagovarjal sestro Marketo, naj se ne upira in naj poda Kazimiru svojo roko. A ona, kakor bi bila slutila, kaka nesreča bi jo dohitela v zakonu s Kazimirom, se je upirala tako dolgo, dokler je ni smrt rešila iz te zagate. Sedaj Karol že zdavnaj priznava, da se je Marketa vsled božjega navdihnjenja branila vsprejeti iz rok Kazimira krono poljske kraljice. Bila bi to zanjo mučeniška krona... Toda sedaj ni bilo potrebno dotikati se teh stvari; Kazimir se je pripeljal v Prago vsled važnih državnih in političnih vzrokov in Karol se je previdno umikal vsemu, .kar bi slogo, ki je bila na tem polju potrebna in možna med njima, skalilo na katerikoli način. Zato je bil hvaležen, da se ji sprevod približal Gorski veži, pred katero, ne daleč veže Starega mesta, je stal novoustanovljeni samostan sv. Ambroža. S pregledom na ta samostan, v katerega je bil Karol uvel menihe reda svetega Benedikta in kjer se je vršilo bogoslužje po mediolanski liturgiji, se je kon čal današnji slavnostni sprevod. Bilo je že zdavnaj čez poludne, ko sta oba vladarja ob bokih kraljice Ane v kraljevi palači sedla k pojedini, katere se je udeležila vsa gospoda iz družine poljskega kralja in odlični dvorjani kralja Karola, kakor tudi najvišji de želni uradniki. Po gostiji so se vršile kratkočasile zabave v sosednjih prostranih kraljevskih sobanah. Potujoči pevci, čarovniki in proroko-valci, katerim je v onih dobah Praga nudila živeža v izobilju, so bili privedeni pred visoko družbo, da bi jo zabavali s svojo u-metnostjo, svojimi burkami, dov-tipi in čarovnijami. II. Kralj Kazimir niti ni mogel dočakati, da se skonča ta dan, da se more podati v svoje sobe. ki so bile opremljene z vso tedaj možno udobnostjo in okrašene z vso krasoto, ki so si jo tedaj za-mogli vladarji privoščati, prirejene zanj v najjužnejšem delu kraljevske palače, blizu prve notranje veže v prvem nadstropju. V sosednjih sobah in v sobanah v pritličju je bila razvrščena njegova družina, sestavljena iz naj-odličnejših vojvod in poljskih gospodov. Kako se je oddahnil njihov za-povednik, ko je zvečer tudi njih vse odpustil in ostal v svoji sobi samo s svojim komornikom in zaupnikom Domešom. Hitro je potegnil s sebe dragoceno lovsko obleko iz zelenega baržuna, obšito z najredkejšo so-boljo kožuhovino; brezbrižno se je poveznil v visok naslonjač, pregrnjen z najfinejšo medvedjo kožo, in je dal Domešu znamenje, da pristopi Čisto tesno preden j. Domeš, debel štiridesetletnik s prijaznim zardelim licem, že ma- lo posivelimi brkami in plešasto glavo, odet po načinu vitezev v ščečo se kunino, kakor da bi bil žene vse Prage! Bil sem v slav-že čakal na ta trenotek in še bolj nostuem sprevodu, videl sem na znamenje, je z blagim smeh-j mnogo, jako mnogo krasnih de-ljajem zatisnil desno oko in je iz'klic in gospa, toda tako krasne, mraka, ki je že zavladal v dol- kakor je gospa Kristina Roky-njem delu kraljevske sobe, s par Čanska. nisem videl nobene... prožnimi koraki po konceh pr-Jstal sem v slovanski cerkvi na stov pristopil pred svojega zapo-jdrugi strani ravno nasproti vednika. Globoko se je priklonil njej", je nadaljeval složnim gla-in prekrižal roki na prsih. som, "in dobro sem opazil, kako "Zadovoljen sera s teboj", ga tvoja milost z razkošjem opazuje je ogovoril kralj s prijaznim, ne- gospo Kristino." koliko zamolklim glasom. "Tu "Ali jo morda poznaš še iz nje vzemi", in podal mu je nekoliko dekliških let."' je izpraševal Ka-srebrnih denarjev. "Poišči in pri- zirair nekoliko dvomljivo, "ali si vošči si danes v Pragi kako pri- šele danes izvedel, kako se ime-jetno zabavo." nuje?" Domeš je z najpokornejšim po-j "Bilo je pravkar par dni po ki on o m vsprejel kraljevski dar in njeni poroki s tukajšnjim mešča-dejal s pomembnim naglasom: juoia Mikolašom Rokvčanskim. "Tvoja kraljevska milost bodi'jako bogatim, toda bolehnim in vedno trdno prepričana o moji skoro štirideset let starejšim mo-najpopolnejši udanosti in najzve- žem, nego je bila ona sama, ko stejši službi!" jseni tedaj v spremstvu tvoje kra- Domeš je govoril češko in kralj Ijevske milosti zapustil Prago, poljsko. Kazimir ga je pred pet- Govorilo se je tedaj tukaj mnogo na istimi leti kakor obubožanega, 0 njeni krasoti, a tudi o njenih toda za dvorjansko službo jako|stikih z nekaterimi plemiči in vi-sposobnega viteza na lastno pri- tezi." poročilo, kralja Karola vsprejel v j "Omogoči, da se snidem svojo družino in rad ga je slišal ž njo!" mu je pretrgal kralj be-govorlti v njegovem materinem sedo s strogim glasom, ki ga je jeziku. spremljal z zapovedujočim ognje- "O tvoji zvesti udanosti na- vitim pogledom, pram meni imam mnogo lepih do-1 "Težko nalogo mi nalaga tvoja kazov", ga je pohvalil, "in za- kraljevska milost", je odgovoril to", je dodejal napol šepetaje,|_ kakor bi bil presenečen vsled "sem izbral tebe, da izvedeš na logo, na kateri mi je mnogo ležeče." "Moje življenje je last tvoje kraljevske milosti!" je vskliknil Domeš in sklonil pred kraljem svoja kolena. "Tebi ne bo to nič težavnega", je dejal Kazimir, mignivši mu. naj vstane. "Še manj je s tem zvezana kaka nevarnost. Morda še nisi'pozabil, kako Praga izgleda in zamoreš tudi bolje povpraševati, nego bi mogel to še tako premeten Poljak." In trenotek je kralj pomolčal, počasi vstal, pristopil k visokemu oknu, odkoder je bil na Prago najkrasnejši razgled, dal Domešu znamenje, naj se približa k njemu, pogledal mu trdno, strogo v oči in dejal: "Pridobiti si moreš mojo najvišjo naklonjenost in darežlji-vost, če poizveš še danes, kdo da je bila na današnji slavnosti v samostanski cerkvi na Slovanih ona... ne vem. ali deklica, ali gospa..." "Gospa, to je gospa, tvoja kraljevska milost!" je uspešno pretrgal Domeš kraljev, nekoliko se obotavljajoči govor, in njegove hledozelene oči so zaiskrile, kakor bi se bila izpolnila njegova najgorečnejša želja. "Mari veš, o kom govorim? je vskliknil kralj in ga prijel za roko. "O oni krasni dami, ki je stala doli v cerkvi na stopnicah stranskega oltarja!" je dejal Domeš z rastočo vnemo. "Da; o njej, o njej!" je pristavil kralj v velikem razburjenju "Imela je bisere v črnih la seh ", je hitel Domeš z nadaljnim opisovanjem. "Da, da", in kralj mu je že stresal obe roki. "Bledorožnato svilnato obleko, čipkast pajčolan, pripet z zlato iglo..." "Govori že rajše, da-Ii jo poznaš", je silil vanj kralj. "Globoko izstrižen jopič.. "Ne napenjaj dalje moje nestrpnosti!" ga je potegnil kralj s seboj od okna. "Govori, kedo je ona gospa!" "Meščanka!" se je oglasil Domeš, kakor bi v trdnem pritisku kraljeve roke ne mogel več spra viti iz sebe. "Dobro!" je vskliknil kralj. "Bolje, nego kaka gospa iz kraljeve* palače ali pa provincialne-ga grada... Kaj več? Govori!" "Vdova!" je zopet spregovoril Domeš in je z motrečim pogledom opazoval rastoče razburjenje kraljevo. "Še bolje!" se je vzradostil ta poslednji. "Brez otrok!" je zopet poklonil komornik kakor kapljo iz zaloge svojih vednosti. "Imenitno!" se je radoval vladar. "Samo če se vendarle ne motiš?... Domeš, Domeš, kako si mogel takoj pogoditi, za koga vprašujem?" In poljski vladar, zmagovalec v par vojnah z nepodajnimi sosedi ob Dolenji Visli in na Zgornjem Dnjepru, strah domačim razbojniškim plemičem, se je tresel v mrzličnem napetju pred svojim slugo, kakor bi iz njegovih ust pričakoval svojo obsodbo ali rešitev. "Tvoja' kraljevska milost naj mi pnsti takoj ta na mestu izbosti ukaza — Domeš z boječim, tresočim se glasom. (Pride še.) modre suknjene saravare in konje odgovoril Kazi-' tu« iz istega blaga, obfit z ble- oči, ako ne poznam najkraanejše im ' Jaz tudi! AL ni-,- 'n: ; a-.»J hi< Brat Rajaha. —o— Čudna zgodba. Spisal A. Stark. Za "Glas Naroda" priredil J. T. aiuiiiti — Ce že ravno hočete — je rekel stotnik svoji gospodinji — vam bom pa povedal neki doživljaj iz Indije. Nekega dne smo toraj sedeli v častnikiški kazini in si preganjali čas z igranjem kock. Nenadoma vstopi Indijec rekoč, da ima neko važno sporočilo za polkovnika. Poveljnik mu reče, da naj pride bližje. Iz rok mu vzame pismo in ga naglo prebere. Indijec ga je boječe opazoval. — Ali boš storil, gospod, prosim te! Polkovnik se je zasmejal. —• Niti v glavo mi ne pade. Saj nisem neumen, da bi se mešal v knezove privatne zadeve. Mož je ves obupan odšel, mi smo pa igrali dalje. Častniki so se začeli polagoma odpravljati, ostala sva sama s polkovnikom. — Prokleta zgodba — je začel. — Kaj takega se mi pa še ni kmalo prigodilo. V Evropi ljudje niti ne slutijo ne, kako težavno je naše stališče. Vedno se moramo ozirati na navade domačinov in paziti, da ne ražalimo kneza. V pismu stoji nekaj, kar sem že dolgo prej vedel. Gotovo vam je znano, da imam na knezovem dvoru svoje špione, no, saj bi drugače tudi ne šlo. Povedal vam bom toraj na kratko. Knez Rajali grozno sovraži svojega mlajšega brata. Zakaj Ljudje marsikaj govorijo, resnice pa nobeden ne ve. Tudi v Indiji se odigravajo ljubezemske drame, tudi v Indiji znore ljudje vsled ljubosumnosti. Nekaj se mi dozdeva, in zato ne bom jenjal prej, dokler ne pridem do konca. Knezovega brata stražijo kakor jetnika; na beg niti misliti ne more. — Kaj boste storili, gospod polkovnik ? Zganil je z rameni. Kaj naj storim? Ničesar, prav ničesar. To je ravno najbolj strašno pri celi stvari. Mirno moram gledati, kako umorijo človeka, in nimam niti toliko moči. da hi mu priskoči na pomoč. — Mogoče še ni tako slabo — sem ga potolažil. — Da, grozno slabo je — je pritrdil odločno. O tej zadevi nisva več govorila, in po preteku nekaj dni sem že popolnoma pozabil na kneza in na pismo. Kakih štirinajst dni pozneje je dospelo v krasnih oblekah posebno odposlanstvo kneza Rajaha. Vodja je rekel, da je knezov brat nenadoma umrl, in da prosi knez častnike, če bi se hoteli udeležiti pogreba. Polkovnik me je poklical v svoj-privatni kabinet in začel razburjeno hoditi semtertja. — Poslušajte, gospod stotnik, ali mi hočete napraviti veliko u-slugo — je rekel slednjič. Naj-rajše bi sel sam na dvor in se prepričal, kake smrti je umrl knezov brat, toda danes ne morem. Saj boste šli vi mesto mene, kaj net Edino vi lahko še kaj opravite. Na vsak način morate dohi- .tttdtac3<. /.i- »i .i. > . »».ii.ji Of ti nekaj dokazov, da je bil mladi mož umorjen. Če nisem mogel preprečiti njegove smrti, jo bom že vsaj maščeval. Bodite toraj previdni, če hočete kaj doseči. O lepoti knezove palače vam ne bom pripovedoval. — Vse to je bilo že stoinstokrat opisano. Takoj ko sem stopil na dvorišče, mi je povedal polkovnikov zaupnik, da je knezovega brata umoril neki vojak telesne straže. To se ho dalo seveda težko dokazati — sem si mislil, toda poskušali bomo vseeno. Komaj sem zaspal, me je zbudilo iz spanja strašno tuljenje. Takoj je bila cela palača pokonci!. Iz vseh strani je donelo ropo-tanje in šumenje. Otroci in žene so kričale, zunaj na vrtu sem pa zaslišal strele. V trenutku sem se oblekel in hotel oditi na vrtt. Takrat se je pa prikazal na pragu Rajali. še sedaj vidim pred seboj ši-rokoplečega, zagorelega moža s «"rno brado in brkami. Njegove oči so se svetile kot dva draga kamna. Na vse načine si j«> prizadeval. da bi ostal miren, glas se mu je pa vseeno tresel, ko je izpregovoril: — Ti si dober stre-IeC. kaj ne. gospod? Ne vedoč. kaj poinenja to vprašanj«-. mu nisem odgovoril nanj. On je hlastno nadaljeval: Seveda si dober strelec! Vsi angleški častniki znajo dobro streljati. Ne taji! Saj vem! — Tiger — je rekel knez in glas s»' mu je še močnejše tresel. — Jutri se bo vršil velik lov. Jaz imam puško, s katero se zamore dvanajstkrat zaporedoma ustreliti. Ce jo ima v rokah dober strelec. ne more zgrešiti. Večkrat sem že slišal, da se Indijci bojijo tigra, toda knezov strah je bil nekaj nenavadnega. Nenadoma je vdrl v sobo oddelek (lohrooboroženih vojakov. Njihovi obrazi so bili še bolj preplašeni kot je bil knezov. Zaklieal jim je nekaj besedij v indijskem jeziku, katerih pa nisem razumel. Nato se je obrnil k meni rekoč: — Jutri bomo šli nad tigra, in ti, gospod, ga boš umoril. Jaz se ga ne bojim, čisto nič se ga ne bojim. Potem me je pustil samega. Stal sem olj oknu in napenjal oči, da bi kje zagledal tigra. Vrata so zaškripala. Ko sem se obrnil, sem zapazil pred seboj čudovito krasno mlado žensko. Dvignila je roke in proseče rekla: — Kaj ne, da ga ne boš umoril ? — Koga misliš? Pristopila je bližje tako. da sem čutil njeno sapo na svojih licih in rekla: — Njega, tigra! Vem. gospod, da mi ne verujete, toda vse je resnica. V truplu živali je duša človeka. In ta tiger je on — Rajaliov brat! Takoj sem ga spoznala. Ali si videl, kako je prebledel Rajali, ko so mu povedali, da se klati zver na dvorišču? Med vojake je planil tiger in raztrgal onega, ki je umoril Rajahovega brata. In sedaj se Rajali boji. da bi ne raztrgal njega, ker je on zanovedal umoriti brata. In jaz vem. da ga bo raztrgal. Knez naj ima na tisoče in tisoče vojakov okoli sebe, tiger se bo splazil do njega in se maščeval. Kaj ne. da ga ne boš list reli 1. gospod? Ker so se zaslišali na hodniku koraki, je izginila skozi vrata. Naslednji dan je bil lov. Na stotine Indijcev je s svojimi strašnim kričanjem podilo tigra. Vedno bolj so ga obkoljeva-li. Jaz in Rajah sva sedela skupaj na slonu. Naenkrat se je pojavil pred nama tiger. Bila je velika in krasna žival. — Streljaj, gospod, streljaj, — me je silil knez. Pomeril sem in sprožil. Tige^^' A se je zavrtel in obležal na tleh. Knez je veselo zaploskal in se sklonil preko ograje, ki je obdajala sedež. Sklanjal se je in sklanjal in se škodoželjno režal. Takrat se je pa zgodilo nekaj strašnega. Še danes ne vem, kako se je odigral tisti prizor. Mogoče se rau je zvrtelo v glavi, da se je preveč sklonil, ali... Naj bo že kakor hoče, s slona je padel z glavo naprej naravnost pred tigra. Trenutek južneje sta se žival in človek spoprijela, se parkrat po-valila po tleh in na pesek je začela vreti gorka kri... Drugi dan je naša garnizija odpotovala. Moderno. — Kako to, da te ne vidim več tisto krasno blondinko? — Poročila se je. — S kom pa! / Plešoči možički. Holmes je že nekoliko ur moleč sedel. Njegov dolgi, sloki hr-l>«'t je }>il skrivi jen nad neko kemično posodo, v kateri je varil neko posebno neprijetno dišečo stvar. Njegova glava mu je slonela na prsih in iz mojega stališča je bil videti kakor čudna, vitka ptica s temnosivim iperjem in črnim čopom. "Tako, Watson", je dejal naenkrat, "ti torej ne nes vetu ješ, da bi kupili južnoafriške obligacije?" Začuden sem se zganil. Ako-ravno sem bil vajen Holmesovih posebnosti, mi je bil ta nenadni v Ioni v moje najskrivnejše misli vseeno nad vse nerazumljiv. "Kako za božjo voljo pa veš to?" sem vprašal. Zavrtil se je na svojem stolu držeč kadečo poizkusim cevko v roki in žarek veselosti se je svetil v njegovih globokih očeh. "Veš kaj, Watson, s tem priznavaš, da si zelo iznenaden." "V resnici sem.*' "Jaz bi Je moral prositi, dami glede tega daš potrdilo." "Ker črez pet .minut porečeš, da je vse to tako neznansko enostavno." "Prepričan sem, da ne bom prav nič podobnega rekel." "tJlej, moj dragi Watson", postavil je poizkušno cevko na stojalo in začet predavati kakor profesor med svojimi učenci, "pravzaprav ni prav nič težkega ustvariti vrsto sklepov, izmed katerih je vsak odvisen od prvega in vsak enostaven sam pose-t>i. Ako pri tem človek izpusti vse osrednje sklepe ter razkrije poslušalcem samo začetek in ko-nec, lahko vzbudi čudovit, čeravno mogoče varjiv učinek. Veš, po ogledati ju jamice med tvojim liv vim kazalcem in palcem v resnici ni bilo težko doseči prepričanja. da si ti proti temu. da naložiš svoj mali kuipital v zlatih poljanah." "»laz ne vidim nobene zve^e." "Najbrže res ne; vendar ti morem jaz hitro pokazati tesno zvezo. Evo, tukaj so manjkajoči členi zelo preproste verige: 1. Ko si se siioči povrnil iz kluba, si imel roko med levim kazalcem in palcem s kredo namazano. 2. Ti se nartiažeš tamkaj s kredo, kadar igraš biljard, da je palica bolj trdna. .'{. Ti ne igraš bil jar ' „ir„ i - , . , tT . ,. i,,,,, - . , rpT . J P", ako bi hotel. Imela sem v da drugaee kakor s Thurstonom. T- - i •• . . i *«■ „• • , , • • • ,s\ojem z i vi je A ju zelo neprijetno 4. Pred štirimi tedni si mi ]>ra- . • . - , - ' ,-i , riii 1 , i 7 com -lili ' I'lnvulr nponuuslti Ona OM11 noliki stvari?" "Jaz tega nikoli ne bi storil, Mr. Ilolmes. Toda moja žena to tem svoji ženi. V veliko začude- dela. Pripravlja jo v smrtni nje jes matrala to kot nekaj ze-strah. In to je vzrok, da želim lo resnega in me je zaprosila, da priti stvari do dna." naj jih njej pokažem, ako naj- prit Ilolmes je vzdignil papir, ta ko da je solnce sijalo nanj. Bil je iz nekega zapisnika iztrgan list, na katerem je bilo nekaj s svinčnikom narisanih risb. Ilolmes jih je nekoliko časa gledal, nato pa je skrbno zavil papir in ga vtaknil v svoj zapisnik. "Slučaj obeta biti zelo zanimiv in nenavaden", je dejal. "V svojem pismu ste mi napisali nekaj podrobnosti, Mr. Hilton Cubitt, vendar vam bom zelo hvaležen, ako bi blagovolili še enkrat vse ponoviti radi mojega prijatelja dr. Wat son a." "Jaz ne znam pripovedovati povesti", je dejal naš obiskovalec in nervozno sklepal svoje močne in velike roke. "Prosim, da me kar vprašate, ako bi kake stvari ne povedal jasno. Začeti hočem s svojo ženitvijo, ki se je vršila lanjsko leto; pred vsem pa bi rad povedal, da prebiva moja rodovina — akoravno jaz nisem bogat človek — v Rid-ling Thorpe že kakih petero stoletij in v Norfolku ni nobene bolje poznane rodbine. Lani sem prišel v London k jubilejnim slavnostim in ustavil sem se v nekem boardinghousu na Russel Sqiiaru, ker s«- je tudi naš župnik Parker tamkaj ustavil. Tamkaj je bila tudi neka mlada Američanka — Patrick ji je bilo ime — Elsie Patrick. Postala sva prijatelja in preden je pretekel mesec moj i li počitnic, sem bil tako zaljubljen kakor je bilo le mogoče. Na tihem sva se poročila in se vrnila v Norfolk kot poročen par. Vam se bo gotovo nespametno zdelo, Mr. Ilolmes, da se človek iz dobre stare rodovi-ne na ta način oženi, ne da bi vedel o njeni preteklosti ali njenih ljudeh. Ako bi pa njo videli ter jo poznali, potem bi drugače govorili. "Elsie je bila zelo odkritosrčna glede tega. v resniei je bila 'C 'ilni in da želi, da stopiš z ako pa.vrhu tega] raso' ■ -------—______________,,______„ —7 ------- m o- j prišle tja ponoči. Jaz sem jih iz-' re človek prenašati. Ona gineva! brisal in šele pozneje povedal o vsled tega — kar gineva pred mojimi očmi. "Ali vam je že kaj povedala?" "Ne, Mr. Holmes, ni še. In vendar so bili trenutki, ko je uboga lem zopet kaj podobnega. Te- ženska želela govoriti in vendar den dni ni bilo ničesar, potem se ni mogla premagati, da bi iz-sem pa včeraj zjutraj našel na pregovorila. Skušal sem ji poma-solneni uri na vrtu tale papir. gatj. vendar reči moram, da sem Pokazal sem ga Elsie in ona se st0ril tako nerodno, da sem vse je onesvestila. Od onega trenut-' pokvaril. Govorila je o moji sta-ka pa je videti kakor omamljena ri rodovini, o mojem * dobrem in zmedena in groza odseva iz ' g]asu v okolici in o našem nono-11 jenih oči. Nato sem šel in vam su ratli naže neomadeževane ča-napisal pismo, Mr. Holmes. Stvar stij in Ja2 sem vedno čutil, kam ni taka. da bi jo izročil policiji,' hoče priti Toda na eden ali dru. kajti oni bi se mi smejali, ven- gj način se je zgodilo, da se je dar vi mi boste gotovo povedali,' p0g0vor zasukal drugam, preden kaj mi je storiti. Nisem bogat sva dospela do cilja." človek, toda ako preti kaka ne- , A1. . , • i„„ " _ . Ali ste pa kaj drugega našli? varnost moji mali zenki, sem pri- l(n • t . , ,. J , Precej. Mr. Ilolmes. Jaz imam prav jen izdati zadnji belic, da . • -i i o ol)varu*em " ' za vas nekaj novih slik plešočih jo o n aru j eni. ! možičkov, da si jih ogledate, in Lep človek je bil ta možak s 1, . v ' .. „ . . 1 , v, ,. - . : kar je se bolj važno, jaz sem vi- stare angleške zemlje, preprost,1 * , ,, " „ ® ... J ' 1 .1 ' del onega človeka. A/ Lri*iTAer/.nti .nrtin'/nn ■ fi-iu(miru odkritosrčen, prijazen; njegove oči so bile velike, resne, modre, njegov obraz širok, zal. Na nje "Kaj — onega, ki jih riše?" "Da, videl sem ga pri delu. u. .\a nje- " . . govern obrazu mu je žarela lju-|Tot1a Padati vam liocem vse po bežen do njegove žene in zaupa-1 vrst.K Ko Se,m se,vrm! domov s nje vanjo. Ilolmes je z največjo , mojega obiska tukaj, je bilo pr- kar sem naslednjega jutra pozornostjo j)oslušal njegovo pri- vo, videl, novo vrsto plešočih možič- povest, sedaj pa je sedel na sto-' vmel, novo v: lu globoko zamišljen. i kov- Narisani so bili s kredo na "Ali se vam ne zdi, Mr. Cu-!ermh. h'se,uh y™Uh sliranibe za l.itt'% je izpregovoril naposled, oro,lJe' ki se nahaJa zraven tratc "da hi bilo najbolje, ako bi se 1,1 se *oh™ vuh * oken Prerisal i sem jih in evo jih. Razvil je kos papirja ter ga položil na mizo. "-Tukaj je kopija teh hieroglifov." obrnili do svoje žene ter jo prosili, da naj vam pove svojo skrivnost?" Hilton Cubitt je zmajal z glavo. "Obljuba je obljuba, Mr. Ilolmes. Ako bi mi Elsie hotela po "Izvrstno!" je dejal Ilolmes. "Izvrstno! Prosim nadaljujte!" _1 Ko sem jih prerisal, sera jih iz- vedati, bi gotovo storila. Ako "ne, [brisal; toda dva dni pozneje sem potem nimam pravice siliti vanjo, j*iaSel zoPet llovo Pranje. Tukaj Upravičen sem pa, da storim svo- ■ Je kopija. ' looln« I.. 4 „ 1. „ r____ »»t je lastne korake — in to hočem. "Potem vam pomagam z vsem svojim srcem. Sedaj pa prosim pred vsem, ali ste. culi o kakih tujcih, ki bi jih videli ljudje v soseščini ?" Ne." Holmes si je mel roki in se veselo hihital. 'Naš materijal hitro narašča', je rekel. "Tri dni pozneje sem našel na solnčni uri pod malim kamenom ! kos papirja, na katerem je bilo mir j—~ v *— —--- ---- J -----; "Mislim, da je vaš kraj zelo naeečkano novo sporočilo. Tukaj iren. Vsak nov obraz I>i goto-1 Je- Zatem sem pa sklenil, da pre-vo povzročil govorice, ali ne?" jžim na onega človeka. Raditega "V najbližji soseščini tla. Ven- sm si pripravil svoj revolver ter Jia dar je nedaleč nekaj majhnih : se usedel v svoji knjižnici k ok-Xe morem reči. da bi mi ne da- napajališe. In farmarji jemljejo nu, odkjer se vidi na trato in vrt. la vsakojake prilike, da bi odsto- tlldi Rostače." jOkoli dveh ponoči sem sedel tam- "Ti hieroglifi imajo očivklno kaJ — vse je bilo temno, samo neki pomen. Ako so narejeni sa-|mesec svetil — kar začujeni mo tjavendan, bo nemogoče razrešiti jih. Ako pa so resnično si- naenkrat stopinje za seboj in .. . - .. i «" injianju. .\ajr;ije ne di j"«- - * «-u pa so resnično si- menoj je stala moja žena v jiizi.oatr.ske vrednostne Hnik(lar omenjala preteklosti, kaj- ste matično urejeni, nimam nobe-18™*1 jutranji obleki. Lepo me je - pomni na velja za en me-jti fft jV Z(1,0 mufno zame Ako nega dvoma, da jim pridemo do prosila, da bi šel spat. Jaz pa sem .*! .. rn ■ • i II ml L'i*if ADViW>n/\ -»-v »1 >• 1 .1 ^ 1. ^ njim v zvezo raditega. 5. Tvoja i: , , • , i •• • . ■ 11 žensko, ki se ji osebno ničesai čekovna knjiga je zaprta v moji L - ^ , , . , , , ,- . M "i tre ha sramovati: s to mojo bt m izniči in ti nisi prosil ključa, li. | B i , . ' J,... Ti si proti temu, da bi naložil' J??® S< , "l0™11 svoj denar na ta način." j "» ^voliti, da bom molčala O (»u i , , ,,, P sem, kar se je zgodilo do onega Kako neznansko enostavno .-OCD * , - . h sem vzkliknil. I A1 k° St'ra. letala vasa zena. .... . .,, . , . [Ako so vam ti pogoji pretrdi, vr- Les je tako! je dejal neko- „ite se v Norfolk in pustite mehko nejevoljno. "Vsak problem1,^ v samotnem življenju v ka-1 .ostane x,lo navaden, kadar se ti t, rem ste me na,šli/ Dan pred po-razlo/1. Iukaj iraas enega, ki ni roko mi je rekla te besede Od-pojasnjen. Poglej, kaj more« na- govoril sem ji. da sem zadovo-" z "J"": PriJatelj Watson.". Ijcn, da jo vzamem s temi pogo- ln potisnil mi je kos papirja pre- jj in wm SV0J0 |)es(Mlo ved dr. ko mize in se nato zopet vrnil k žH]. svoji kemični analizi. I , - . „ , Začuden s,m gledal smešne' N^a-> Poroeena ze le- hieroglif.. na papirju To- l,a »ekako pred mesecem dni, Ves, Ilolmes to je otročja ri-'koncem junija, sem prvič opazil sanja , sem vzkliknil. znamenja neprijetnosti. Nekega oh, tO je tvoja ideja!" j dne je prejela moja žena pisme "Kaj drugega pa naj bo!" iz Amerike. Videl sem ameriško "To je ravno ono, kar bi Mr. znamko. Prebledela je kakor zid. Hilton Cubitt iz »idling Thorpe1 prečitala pismo ter ga vrgla v Manorju v Norfolku zelo rad ve- ogenj. Nikoli ga ni omenila poz-del. Ta mala uganka je prišla s iieje in prav tako tudi jaz ne. prvo pošto, on pa ima priti z na-! kajti obljuba je obljuba. Toda slednjim vlakom. Zvonec zvoni, od onega trenutka ni bila nobe-\\ al son. Prav malo bi se čudil,; no uro več mirna. Vedno je vi-ako bi bil to on." deti neki strah na njenem obra- Težke stopinje so se začule na1 zu — kakor da bi se koga natle-stopnicah in trenutek pozneje je jala in ga pričakovala. Najbolje st«f, il v sol o vi^ok. rdečkast, le- bi storila, ako bi mi zaupala vse. po obrit gospod, kojega bistre Spoznala bi, da sem njen naj-oei in cveoča lica so pričala, da boljši prijatelj. Toda dokler ona /ivi daleč izvun megle liake-r ne izpregovori, ne morem ničesar Ntieeta. /delo se je, kakor da je storiti. Vedite, ona ljubi resnico, prinesel s seboj puh močnega, Mr. Holmes, in karkoli se naj je svežega, okrepčujočega vzhodno- zgodilo v njenem prejšnjem živ-ohrežnega zraka, ko je vstopil. Ijenju, ni bila njena krivda. Jaz Jv«» je stresel vsakemu izmed na- sem samo preprost posestnik iz Ji! roke, se je ravno hotel usesti. Norfolk«, vendar ga ni na vsem ko so njegove oči »ugledale papir Angleškem moža, ki bi mu bila s čudnimi znaki, ki sem si ga jaz čast njegove rodovine bolj pri pravkar gledal in pustil na srcu, kakor sem jaz. Ona to do-nil/l- j bro ve in je vedela, preden se. je No, Mr. Holmes, kaj pravite poročila z menoj. Nikoli ne bi k temu?' je vzkliknil. "Pravili hotela najmanjšega madeža pri-ho mi, da se radi zanimate za čud- nesti nanjo — o tem sem prepri-ne utvari, in kakor jaz mislim, can. <»olj čudne ne morete dobiti kma-j "No. sedaj pa pridem k čuditi Poslal sem papir pred menoj nem delu svoje povesti. Nekako naprej, tako da boste imeli do- pred enim tednom — bilo je v[ ... j. «■»»»« mi f.uuic. il i\i' ""-e" «■ umu, uu jim pi luriiiu uu j" , ' * ---x— ------ vzamete mene, ILilton, boste vze- živega. Toda ta vzorec je tako j-j1 odkritosrčno povedal, da ho- IT 1 I • •• ■ .w T_____^ 1 1 1 .w I Ciim vnloli lr/lrk RI ^IATTAKII^A 4-« kratkek, «la ne morem ničesar z' ('e,u videti, kdo si dovoljuje ta-njim storiti, in dejstva, ki ste mi i ke stvari z »ami. Ona je odgovo-jili razložili, so tako nedoločena,!rila; da to kaka nezmiselna sada nimamo nobenega temelja zaila in zapono Skrbi za Dušo v slonovo kost Tesano Sv. Ura elegantno vezano Sv. Ura elegantno vezano s zapono Sv. Ura v šagrln vezano s zapono Sv. Ura v slonovo kost Tesano Vrtec nebeški POUČNE KNJIGE: 1.40 1-39 1.20 1.49 200 1.20 —M —.26 —.40 ts.oo —KO —.M —.40 —.40 —.1» —.78 —.tO —40 1.— —.78 —.35 —.»0 —.M Abecednik nemški Abecednik slovenski Ahncv nemško angleški tolnal Angleščina brez učitelja AngL slov. in slov. angL slovar Dobra kuharica Domači zdravnik Domači živlaozdravnlk Drugo berilo Hitri računar Katekizem mali Navodilo za splsovanje raznih pisem Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa Pesmarica, na. grobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstva Pouk zaročencem Prva nemška, vadnica Prva računlca Ročni slovensko-nemški slovar Schlmpffov ne mško-slovenski slovar 1.20 Schlmpffov slovensko-nemšlcl slovar 1.20 Sadjereja v pogovorih —.26 Slovar slov. nemški (.Jane ti C - Bar- tel) neva Izdaja 1.M Slovar nemško slovenski (Janešlš- Bartel) nova izdaja 2.60 Slovensko-angleška slovnica $1.00 Slovenska slovnica $l-2& Slovenska pesmarica, L ln n. sve- zek, vsaki po —.M Bplsovnlk ljubavnlb pisem —.40 Spretna kuharica - 91.26 Srednji katekizem —.tO Trtna uš ln trtoreja —.40 Umna živinoreja —-60 Umni kmetovalce —.60 Veliki katekizem —40 Voščllni listi —.20 Zgodbe sv. pisma —-60 Zlrovnlk, narodne pesmi, vezano, 1. t. t. in 4. zvezek vsaki po —.60 ZABAVNE IN BAZNE DBUGE KNJIGE. Andre] Hofer. Avstrijska ekšpedicija Avstrijski Junaki, bro*. Tesano Baron Laudon Baron Trenil Bele noči.... Belgrajskl biser Beneška vedežavalka Berači ca Boj s prirodo Boj za pravico Bojtek Božični darovi Burska vojska Car ln tesar Cerkvica na skali Cesar Fran Josip Ciganka Clganova osveta Ciganska sirota, tt zvezkov Cveti na borograjtka Cvetko Cas Je slato Cez trnje do sreče Človek in pol Darinka mala Crnogorka Deseti brat Naseljenicl _ jg Navihane! — M '■ Nedolžnost preganjana ln povellčana_zt 1.00 j NesreCnica _|| •le- Nezgoda na Palavan« — m 1.40 Nikolaj Zrlnskl —.60 O Jetlki _ JJ —80 : G te ženske j (Jq 1.20 ' Pariški zlatar se —.26 1 Pasjeglavcl r" ! Pavliha M .8« ! Petroslnl. znani N. T. detektiv —.«• —.70 Pod turškim Jarmom —.t* 120 ! Poroka po pomoti §q Pot spokornlka _4( Pota ljubezni 110 zvezkor Potop Potovanje v Lili put Poslednji IfohJkane« Požiga! ec Pred nevihto Prihajač Pregovori, prilike, rekt Pri Vrbčevem Grogi Princ Rvgen Savojskl Prva ljubezen Punčika Repoštev Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rlnaido Rlnaldlnl Roblnzoa Ruska Japonska vojna 4 sv Sad greha Sanjska knjiga velika Sanje v podobah Sherlock Ilolmes detektivske povesti. 1., 2., 3., 4., 6. in 6. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje 6 zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.80 Sita, mala Hindostanka — M Skozi širno Indijo —iti Skrivnosti srca Slovenski šaljive« / S preštela na morili« Stanley v Afriki j Stezosledec Strašna osveta Sv. Klizubeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga Srefiolovec Stoletna pratlka Strah na Sokolskem grada. IN sr. 6 — Šopek lepih pravljlo — .M- Strelec Šaljivi Jaka Stlrl povesti Tegethof Turki pred Dunajem Tisoč ln Jedna noč TI un Llng Timotej ln Pllemon Trt povest! grofa Tolstoja" Trije rodovi Uporniki Vohun » Vojna leta 2008 V delu rešitev V gorskem z&kotf« Vrtomlrov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu II zvezkov V srca globini Žalost ln veselje —-10 Zadni »ref celjski —-20 Za kruhom —-70j Zaroka o polnoči — ® ../'•'ifta znamenitih povesti —J® j Zlate Jagode Z ognjem ln mečem —•£6 ZiraJ iz Bosne —.30 — M — M Odkritosrčno. „ A: "En mesec je že minul in ti si zahteval sto dolarjev samo za en teden." B: "Saj jih nisem tudi dalj I" Devica Orleanska Don Ki£ot Doma ln na tujem Dobrota ln hvaleknost Dve čudopolne povesti Dve povesti Erazem Pred Jamski Evangeliji Evstahija, dobra h« Fablola Fra Diavolo George Stephenson, oče telesni« Godčevskl katekizem Corenjska knjižnica: 1. zv. Kukmanova povest 3. zv. IzpoUorjena romarica 4. zv. Grajski lovec 5. zv. Kukelcev stan 6. zv. Šmartno pri Kranju Gczdovnik, 2 zvezka Grof Montekristo Grof Radeckl Grlzelda Greh in smeh Hlldegarda Hlapec Jernef Hlrlanda Hub*d, pripovedk«, L ln IL vresek po Ilustrirani vodnik po Gorenjskem Isdajavec Islandski ribič Izlet T Carigrad Isdajalca domovine Ivan Resnicoljub Isanaml, mala Japonka Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobrulo Jaromll Jazbec pred aodnljo Jetnlkovl otroci Kaj s« Je Marku sanjalo Kako se Je pijanec i »preobrnil Kapitan Marijat Kraljevič ln berafl. Kraljica Draga Krl»tof Kolumb« Krvna osveta Knu črni Jurij Krvava noč v LJnMfaH Lažljivi Kljukec Leban, sto beril Ljubezen ln maščevanje. Ml zvem. Makstmlljan Marjetica Marija hči polkor* Materina žrtev Mati, socljalen roman Mir božji Mirko JPoitenJakorM Mlad. samotar Mlinarjev Janša Moč ljubezni Mrtvi gosta« Na različnih potlb Na valovih Južnega morja Narodne pri povesti. I., n., m. It I Na divjem napada Na boJUUhi Na Indijskih otokih Na JntroTMt Na preriji —.«0 —.2« —.20 —.80 —.M — n —.M —.60 —-20 —.86 —.M —.26 —.M —.16 —.15 —.15 —.15 —16 —.M —.M — 18 —.50 — M —.C0 —.16 —.M —2» —.88 1 — — 20 —.20 —.M —.10 —.Žt —.20 —.M —.tO —.11 —.20 —.80 1,— — 18 —.20 —.2« —.1» —.M —.2« —.M S— —.It —.60 —.*t —.M 1 — —.78 —.n —18 —.40 —1«0 —.M —.M —.16 •.n ..M M v SS -.1« Življenjepis Simona Gregorčiča Življenje je trnjeva pot —tO Krasni roman "Prokl«ta»»i 1. zv. Prokleta, , 2. zv. Volčji ubjalee 3. zv. Na pokopališču v Fremlcourttf 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea 6. In 6. zv. Uprabljeni groflč 7. ln t. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdn« T platno vezano |.M CPILMANOVS POVESTI; I. sv. Ljubite svoje sovražnike — 2- sv. Maron krščanski deček t. sv. Marijina otroka 4. zv. PražkI Judek 6. zv. Ujetnik morskega roparja 6. sv. Arumugan sin indijanskega kneza 7. zv. Sultanovi sužnji t. zv. Tri Indijanske povesit 9. sv. Kraljičin nečak 10. sv. Zvesti sin II. zv. Rdeča ln bela Trtatatf 12. sv. Korejska brata 18. sv. Boj ln zmaga 14. zv. Prisega huronakeg 16. zv. Angel j sužnjev 16. sv. Klatokopl __m 17. sv Prvič med Indijanci —.N II- sv. Preganjanje Indijanskih misijonarjev —.Ml lt. sv. Vladm mornarja -—.M -.88 — M —.U — It —.It rrarja - M TALIJA. ~ ~ 1] ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol Cigani Dobro d oš 11 Doktor HrK—r Dve taftčl Idealna taiča Medved snubad Ne kliči vraga Nemftkl ne znajo Pot do srca Pri puičavnlkn Prvi ples Putlfarka Raztresene* Revček AndreJČek RokovnJaM, narodna Igra Starinarica V medenih dneh — n —.48 —.M —.M —.M —-M —.20 — 88 —.M —.20 —-It ■If .2« KAZGLEDNIOB? Newyortke, a cvetlicami, humoristia-ne, božične, novoletna ln vellko- nofne po komad ducat po Narodna nofinja In mesta LJubljane, ducat po HumoristlCne razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat Z slikami mesta New Torka M Razne svete podob« po ducat Album meata New Torte krasnimi ■ slikami, mali veliki Ave Marija - ZEMLJEVIDI f Avstro - Ogrske, mali Avstro-Orgske, vezan Kranjske dežele, mali Združenih držav, ml Tellkl Evrope, vezan Gorenjske s novo IinTiluJ—in la 8ko železnloo Celega sveta BaPcansklh držav Zemljevidi: New Tor*. Colorado, mino!* Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin. Wyoming In Waal Virginia, vsak 26 o komad. li —.U —.80 .M .Tt .lt I — M —si« —.It ® Jigsslonnski (št 33 Kiti!. Jidniti a IntoporirtM do« 24. januarja 1901 ▼ državi Minn—of. S€mM V ELY, MINNESOTA. •ULVNI URADNIKI: Predsednik: J. A GERM. 507 Cherry Way or box 67 Brad dock, Pa. Podpredsedniki ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, UinxL Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽlSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wach. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minxi. ALOIS CnAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACII, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. V«i dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb« pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebodc iriralo. Draitveno glasilo: "GLAS NARODA". I Z URADA G L A V NEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Barbare, štv. 33, Trestle, Pa. Premeni!! zavarovalnino iz .f lOOO na $500: Rudolf Cenik 81 5G*3 500 26. — John Urovat 69 2158 500 33. — Matevž 84 14 7! 18 500 17. Suspendirani: Jacob Gabrovšck 78 3088 1000 24. — Jurij Ko/olj 65 2765 1000 38. — Joseph Knafelc 68 33388 500 42. — Frank I'očka j 8!) 12994 500 21. — Joseph Rantič 91 12289 1000 18. — .los«],h Ulear 78 5072 1000 28. — France Koželj 76 9244 500 30. — Mary Knafelc % 15418 500 16. Sv. Petra in Pavla, štv. 35, Lloydell, Penna. Zopet sprejet: Jernej S.-lan 89 17427 500 24. Suspendiran: John JSizjak 87 16975 1000 26. Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio. Zopet sprejeti: Frank Murinčič 81 3255 1 000 24. — Mihael Kožar 83 13134 1000 27. — Louis Knaus 75 14832 1000 36. — Frank Zorič 87 16393 1000 36. Suspendirani: Ivan Mlakar 71 3871 1000 28. — Ivan Lovšin 78 4414 1000 28. — Frank Mavec 89 16777 500 24. Frank Kačan 95 16220 500 18. — Rotilija Mlakar 81 9:t83 500 21. — Ana Lovšin 79 9396 500 27. Pristopili: Ivan Vaknčič 89 17734 1000 25. — Anton Po-gačar 86 17735 1000 28. Sokol, štv. 38, Pueblo, Colo. Suspendiran: John Jeršin 86 1245 1000 23. Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash. Umrl: Špiro Zegorae 85 6461 1000 23. — Umrl dne 2. julija 1914. Vzrok smrti: krvavljenje pljuč. Pristopil k Jeduoti 28. aprila 1908. Sv. Mihaela, štv. 4, Claridge, Pa. Suspendiran: Joseph Kotnik 70 16982 1000 Pristopil: Frank Regina: 98 17708 1000 16. 43. Sv. Marija Pomagaj, štv. 42, Pueblo, Colo. Suspendirani: Anton Glač 81 6529 1000 26. — Jacob Tomšič 7!» 4102 1000 26. — Frank Urovat 69 6211 1000 37. — Glač Frančiška 85 14986 1000 27. — Terezija Tomšič 10122 500 26. — Marija Urovat 72 9880 500 34. Zopet sprejet: Alois Erjavec 91 72514 16. Pristopili: .John Kočevar 90 17709 23. — Maria KoČevar 17710 1000 20. julija 1914. Vzrok smrti: jetika. Pristopila k Jednoti 12. jan. 1910. Zopet sprejet: Martin Dragičevich 75 17514 1000 39. Suspendirani: John Prijatelj 85 11039 3000 24. — Marko Hobolich 85 14780 1000 26. — John Hobolich 78 17513 1000 36. i i Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa. Suspendirani: Marija Anžur 89 14506 1000 22. — Mihael Božich 77 15689 1000 35. f Sv. Alojzija, štv. 57, Export, Pa. Premenil zavarovalnino: Matevž Kogovšek 92 2816 500 18. Suspendirani: Ludvik Drenjevie 79 10335 1000 29. — Anton Kukorin 84 12687 1000 26. — Marija Drinjevič 85 10338 500 33. Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont. Pristopil: Josejdi Jerman 77 17714 500 37. Sv. Florjana, štv. 64, So. Range, Mich. Odstopil: Jacob Jerbič 67 11693 1000 42. Sv. Petra in Pavla, štv. 66, Joliet, HI. Suspendiran: John Bavar 79 13079 1000 31. Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va. Suspendirani: Ivan Herak 82 1245 1000 28.—Jožef Drolc 77 13286 1000 33. Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, 0. Pristopil: John Bijek 77 17692 500 36. Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree, Pa. Suspendiran: Martin orene 75 16993 1000 38. Pristopila. Mary Mikan 87 17715 100 27. Sv. Jernej, štv. 81, Aurora, HI. Zopet sprejet: Frank Štefanich 92 15050 1000 30. Suspendirani: Nick Sulentich 90 15778 1000 22. — Josip Hribar 67 13324 1000 43. Sv. Janeza Krstnika, štv. 82, Sheboygan, Wis. Suspendirani: Geo. Kralj 62 802 1000 37. — John Kergič 71 17328 500 42. — Ana Kralj 52 8291 500 54. Pristopili: John Kocijan 73 17736 1000 41. — Josip Ro-dieh 98 17737 500 16. — Kaitarina Kocijan 74 17738 500 40. Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo. Suspendirani: Florijan Kuhar ''88 16657 1000 25. — John Milavec 84 13276 1000 26. — John Skerij 80 13279 1000 30. — Ivan Širola 74 15780 1000 38. — Frank" Zagor 75 16318 1000 38. Prestopili k društvu sv. Filipa štv. 101, Walsenburg, Colo. John Sieve 86 12760 1000 24. — Frank Sieve 82 339CG-1000 29. —" John Uršich 82 12143 1000 27. — Frančiška Ur-šich 83 12145 500 26. Pristopili: Martil Gerlj 80 17716 1000 34. — Josip Malo-vac 77 17717 1000 37. — Vincenc Mihalieh 90 17718 1000 24. — Sv. Alojzija, štv. 87, So. Louis, Mo. Zopet sprejet: Joseph Golobich 88 15691 500 24. Pristopil: Frank Podgriznik 90 17693 500 24. Zopet sprejet: Josip Kolarich 73 12752 500 37. Suspendirana: Ana Prebil 68 12746 500 42. i Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon. Suspendiran: Frank Ugrin 78 15712 1000 34. Zopet sprejet: Frank Ugrin 78 15112 1000 34. Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y. Pristopili: Alois Korbar 91 17719 1000 23. — Tomaž Ci-beršek 88 17720 500 26. Orel, štv. 90, New York, N. Y. Suspendirani: Alois Gregorc 85 16905 500 28. — Frak Skerbe 84 16515 1000 29. "if— 36. — Frank .Tušar SO 16630 1000 32. — Mary Malešič 86 17204 1000 27. Pristopila: Frančiška Bambič 90 17729 1000 24. Sv. Jurja, štv. Ill, Leadwille, Colo. Prestopili k društvu sv. Jožefa, štv. 21, Denver, Colo.: Matevž Zakrajšek 79 15277 500 33. — Mary fZakrajšek 92 16584 1000 21. Zopet sprejeta: Johana Hren 85 8406 500 21. Prestopili k društvo sv. Barbare, štv. 47. Aspen, Colo.: Frank Godec 80 17091 1000 33. — Mary Godec S3 17093 1000 30. Sv. Ivana Krstnika, štv. 112, Kitzville, Minn. Pristopil: Adolf Miše 81 17739 1000 33. ? Slovenec, štv. 114, Ely, Minn. Suspendirani: John Gasperlin 70 16G84 500 43. — John Hure 93 17599 1000 20. — Paul Milkovich 93 17485 1000 20. — Josip Jaklevich 85 7224 500 28. Pristopili: Ana Grahek 82 17704 1000 32. — Miloš Severo-vieh 86 17730 1000 2S. — Matija Kure 95 17731 1000 18. — Anton Knapeš 85 17732 500 29. Prestopili k društvu sv. Cirila in Metoda, štv. 9. Calumet, Mich.: Geo. Klobuchar 63 817 1000 39. — Marija Klobuchar 70 8286 500 36. Sv. Pavla, štv. 116, Delmont, Pa. Pristopil: John Terček 70 17695 500 44. Sv. Štefana, štv. 117, Sartell, Minn. Pristopili: Tomaž Cankar SI 7696 500 33. — Frank Krn-sieh 85 17697 500 29. — Tomaž Pogorelčnik 92 17698 500 22. — Frank Žagar 87 17699 500 27. Sv. Jurja, štv. 118, Cokedale, Colo. Suspendiran: Frank Frkovich 80 16472 1000 34. Sv. Ane, štv. 119, Aurora, 111. Suspendirane": Roza Kukinan 82 33025 .100 28. — .Tenie Ran nt a 97 37612 500 17. — Ana Ranuta 91 37613 500 23. — Marv Solon 92 17616 500 22. Zmotil se je. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. 3SE Sv. Roka, štv. 94, Wajikegan, HI. Suspendiran: Frank Petelin 87 15527 1000 25. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa. Zopet sprejet: Louis Juričič 90 13623 500 20. Prestopil k društvu sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa.: John Tur- sich 95 17332 500 18. * Sv. Matere Božje Karm., štv. 100, Monougah, W. Va. Zopet sprejet : Matija Kogej 82 15736 1000 31. Pristopili: Anton Bubnich 88 17721 1000 26. — Frank Niksich 94 17722 1000 20. Za smeh in kratek čas. 3E DOBER SVET. Mu bom že pokazal. Dobro, da sem si zapomnil številko 66. Iz navade. Sodnik: "Ali ste oženjeni?" Zatoženec: "Ne, sem samec." Sodnik: "Kako dolgo že?" V šoli. Učitelj: "Sedaj sem vam razložil, da pri računstvu ni mogoče neenakih reči vkup šteti. Ali moremo vkup šteti na priliko: Dva učitelja in trideset kron? Kaj praviš, Tonček?" Tonček: 4 • Ne, gospod učitelj!'' Učitelj: "In zakaj ne?" Tonček: "Ker ni mogoče, da bi dva učitelja imela 30 kron." Moderno. — Jaz bi se poročil s tako žensko, ki zna dobro kuhati, šivati, prati in sploh voditi celo gos podinjstvo. — Potem vprašajte 'našo ku harico. Mogoče bi vas vzela. 81 94 Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind. Suspendirani: Mihael Slemšek 87 3439 1000 18. ton Smerdelj 75 12685 500 24. — Neža Slemšek 89 500 20. - An-33849 Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo. Suspendiran: Martin Kokelj 68 6984 3000 Gerčmau 82 5438 1000 24. 39. — Frank Sv. Jurja, štv. 49, Kansas City, Kans. Zopet sprejet: Anton Kramar 88 7235 500 15. Suspendirana: Ana Springer 86 36 36780 3000 27. Sv. Petra, štv. 50, Brooklyn, New York. Pristopili: Alfred Judež 86 37711 1000 28. — Maria Jude/ 88 11718 26. Suspendirani: Josip Sneller 91 17106 1000 22. — Katarina Sneller 96 1710 500 17. Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Muray, Utah. Pristopil: Ivan Ilič 91 17713 1000 23. Sv. Jožefa, štv. 52, Mineral,, Kans. Pristopil: Jos>I a«^ a, „fii ^^n ploš«" prednn-stja. Zanimivo je bilo gledati m poslušati temperamentno!društvom starko, ki j« z živahno kretnjo ini ptujski nemškutarji veliko smolo v.iiornim glasom pripovedovala [ Društvo so ustanovili pred pnpov u. |>r. o pokretu 1M8. leta, o na cijonalni gardi, ki jej j val meščanski tesarski mojster ki s«- je k svoji poro- P vmloT Oblek škili žili p kin«'. ustanovili pred do-. j brim mesecem in še do zdaj ni-naeelo-l »>ajo niti enega člana. Dne 25. ju-liia so sklieali neko zborovanje, na katerem so se posvetovali, ka-mst vu gardistov vozil t ko bi nalovili za društvo vsaj nežno; o gradnji in bla ~ i nove trnovske eer slavo združenimi sve-o prvem cesarjevem u Ljubljane, ki si je tem jn>- Ivan Koiir, ki <> b s|»rfi rovprvj iro»l< »vi jen ju k v«* iu s to cainml IlUl ; . 1 kiij članov. Nemško delavstvo, -i katerega je v Ptuju prav malo. je postalo pametno ter se ne pusti Izkoriščati v nemškutarske na mene. ga časnikarja Ivana Demetrovi-ča, ki je bil te dni izpuščen iz za-pora. j«' policija izgnala za dobo i 10 let iz Zagreba. Nova madjarska šola na Hrvat-, skem. Hrvatska deželna vlada je dovolila, da se osnuje v Badlje-vini madjarska šola. Ali je to u-speh hrvatsko-srbske koalicije? Samcmor vcjaia. v Zagrebu se je ustrelil topničarski narednik imajo] Al i 1 11 Vašiček. Vzrok samomora je in-znan. Hrvatski aviatik Gvidon Prodan, ki se je pred nekoliko tedni ponesrečil v Budimpešti s svojim letalnim strojem ter težko poškodoval, je bil odpuščen iz budim-peštanskega sana torija kot o->;dravljen t«*r se je vrnil na Reko k svoji materi. ivatovsko; nadela pravo ; o trnovskih I narj ili, ki so s Ljubljanici v ladijah, li z /ustavami in mlaji, kre'-oV'-: Vjvat in Zivio: o ser»*na-di, ki so jo takrat priredili naši domači fant e na ladiji. ki je sta la na Ljubljanici nasproti "'IX* /•-Inetau dvorcu" in ki je bila ' .i/>\ jtljeiia s peslroboinimi ba-luti. ki in kako >n j>evei na nj« j s slovensko pesmijo pozdravili svojtga vladarja; o kolednikih, ki so o Kraljevem, pojoč božičm pesmi, nosili zvezdo in edini v Ljubljani gojili slovensko petje, s katerim so včasih nastopali v interruezzu celo pri nemških gledaliških predstavah iu jim je po-nemeurjeno občinstvo burno ploskalo; o ujmah in raznih nezgodah, ki so zadevale trnovsko žu-po; o ošabnosti naših dedov, ki so se mrdali, če jim je krčmar ponudil pečenke, češ, za nas je kaj "letečega", — a danes, Bog, da je močnik in krompir, itd. — Da, s slepo Mieo je legel pod rušo lep kos žive domače kronike — nasledstva nedostaje. Lepa cerkev. Z Viča poročajo: Slikanje župne cerkve sv. Antona je v presbiteriju, v križu in v stranskih ladijah že dovršeno. O-dri s teh prostorov so že odstranjeni. Se le zdaj je lahko mogoče ocenjevati slikarijo. Dokler so še stali odri in so se le posamezne slike mogle videti, je bila kritika težavna, zato se je marsikateri včasih kar nepovoljno izrazil. Čakali smo, da se odstranijo odri. Ko se je to zgodilo, je pa tudi kritika vsa drugačna, zelo dobra. Kes, da nekatere slike nekaterim na prvi pogled ne ugajajo, ali če zdaj vse to skupno presodiš, bodisi sliko, kakor ornameutiko. boš primoran priznati in reči: Res je nekaj lepega, okusnega je pri vsem tem delu. Zlasti se je posrečila slika v Križu: Pod Tvojo pomoč, in pa bogati mladenič na moški strani. Mnogo pripomorejo k skupni lepoti bogato pozlačene Črte in robovi, ki se pokažejo posebno, ko solnce v 'cerkev posije. Splošno se sodi. da bo cerkev sv. Antona ua Viču po lepoti gotovo ena prvih v škofiji. ŠTAJERSKO. Umrla je v Ptuju gdč. Marija Petek v 17. letu starosti. Nesreča. Na Ružičkovi v Roz-gonici pri Ptuju je žaga odtrgala delavcu Mihaelu Kfckecu dva prsta na levi roki. Čudna prorokinja. V neki nemški gostilni v Ptuju je pred par meseci prišla neka Srbkinja. Navzoči gostje so se začeli ž njo šaliti, kar jo je spravilo v hudo jezo. V svoji jezi je naenkrat brez vsakega povoda zaklicala sledeče: M Prestolonaslednik Fran Ferdinand ne bude nikdar naš car!" Po atentatu na prestolonaslednika se je seveda več takrat navzočih gostov spomnilo na be-*»le te čudne prorokinje. Franc Jožef ovo gimnazijo v J iu krakov-i Ptuju je v preteklem šolskem le-» tt-daj v o- j' obiskovalo skupaj dijakov o- in 14 dijakinj, b odstotkov j«- dobilo spri« vala z odliko. PRIMORSKO« Premestitev "Zarje" v Trst. Kakor znano, se je že da'ij«- časa razpravljalo o tuisli. da se premesti socialdemokrat ično glasilo ' Zar a" iz Ljubljane v Trst. Na zadnjem strankarskem shodu jugoslovanske socialne demokracije pa so sklenili, da premeste v Trst lako vodstvo stranke kakor svoje glasilo "Zarjo". Pred par dnevi je to sporočil svojim eitateljem tudi "Lavoratore", glasilo italijanske socialne demokracije v Trstu. Ta vest pa je silno razburila Italijane v nacionalističnem taboru, tako da se "Piecolo" bavi že par dni zaporedoma v dolgih člankih s tem vprašanjem, dokazujoč, kako velika nevarnost preti s to premestitvijo Italiianstvu Trsta. — Za socijalnodemokratič-no "Zarjo", ki prične v najkrajšem času v Trstu izhajati kot dnevnik, je podpisanih baje 10 tisoč kron — v menicah. Cvet tržaške mladine. Dne 26. julija ponoči je sedem mladih malopridneže v napadlo čevljarja M. Mikuža, ko se je vračal iz gostilne domov. Iztrgati so mu zlato. 150 K vredno uro. O malopridnežih ni nobenega sledu. Junak Gurschner v Trstu. Znani dunajski kipar Gurschner, ki je nabiral na Dunaju prostovoljce za Albanijo, se je te dni odpeljal s parnikom "Baron Bruck" v Drač (Durazzo). — V kratkem odpotuje preko Trsta v Albanijo več nemških prostovoljcev, ki slede kiparju Gurschnerju. KOROŠKO. Za prefekte v Marij anišču so za šolsko leto 1914—1915 nastavljeni sledeči semeniški duhovniki: Ignacij Muller, Ivan Sa dol še k in Albert 'Istel (ta slednji za glasbo). Nemško hujska joče zborovanje. Iz Beljaka poročajo: Vsenemci so tudi v Beljaku priredili zborovanje proti " Verslavisierungsbe-strebungen" — moramo zapisati to lepo nemško besedo — na Koroškem. Glavno besedo je imel vse nemški c. kr. profesor dr. An-gerer. Pravil je, da so nemškutarji na Koroškem z Nemei vedno v miru živeli. To tudi mi trdimo in smo to vedno trdili. Bravo dr. Angerer! Napadal je vlado, ki pripušča, da prirejajo Slovenci na slovenskih tleh — v Št. Jakobu v Rožu — hujskajoča zborovanja. To pa niso hujskanje, če je moral celo deželni glavar Angererja v deželnem zboru k redu poklicati, ker se je jako dvoumno izrazil o Avstriji. Načelnik državne zveze nemških železniških uradnikov je napadel slovenskega železniškega adjunkta Suhadolnika. Poznamo Suhadol-nika in smelo trdimo, da je eden NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. GLAVNI ODBOR; Pr«*lB<-dn!k: Frank Sakser, 82 Cortland St., New Icrk. N Z Portpredaednik: Paul Scbneller, Calumet, Mich Tajnll : Frank Kerze. 2711 8. Millard ATe., Chlearo, UL Blagajnik; G®o. L. Brotfch, Ely, Minn. DIREKTORIJ: Dlrektortj obstoji Is Jednega zastopnika od Taeh Slovenskih pod»ornlfc organizacij, od vseh Slovenskih listov ln od vseh samostojnih druitev. Za mamke, knjižice ln vse dru*o se obrnite na tajnika: Frank Ksržs, 2711 S. Millard A/e.. Chicago, III. Tudi vse denarne pojiljatve pošiljajte na ta Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med clvlllzovanlml narodi. Hovek ki ne podpira narodnih zavodov, nI vreden sin rvojejta naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega ZaveU8?a. in zani vesti iz stare domovine mive povesti. Vse oiobje lista je organizirano ln spada v strokovne unije. '■'*m >voj*- pr: iti-ije ANTONA VI« h". Mili« > MAIilNt" li in ANTONA KOTAIL Prva dva sta doma iz vasi Nev»-rk»* in zadnji pri iz Kmia pri št. Petru na Notranjskem. Prvi se nahaja nekje v XeWbnrgu. Ohio, in zadnji pa v Collimvoodu. Ohio. Prosim cenjene rojake, če kilo ve za gori omenjene, naj mi naznani, ali naj se pa snini javijo. Frank Kapelj, liox 55. Keating Summit, Pa. Preko sest milijonov farmerjev. Washington, D. ('., 17. avg.— \/. statistik«', ki jo izdal po!j»*-d«-l.«ski department, je razvidno, da j.- bilo leta 1910. v Zdr. državah t;.:{Gl.-V»5 farmerjev. med temi I'L'n.sv; zamorcev. — Največ farm je v v/hodnih državah, v zapaduih državah ^o pa največje farme. Vnebcvpijoča beda. Fall River, Mass.. 16. avgusta. I'raduiki United Textile Worker.«. so izdali danes poziv za tinan-cijelno pomoč stavkarjev Fulton 1»ag Cotton Co. v Atlanta, Ga. Ti delavci so se organizirali preteklega oktobra, da si izboljšajo neznosne delavske razmere. Be-da, ki vlada med temi delavci, je grozna. Glasi se, da morajo de-lati otroci za :J2 centov na teden. Kakih dva tisoč stavkarjev strada, da je grozno. Kaj je resnica? Melanchton: Cesto pridiguje-mo svojo vero, ko snio jo ravno izgubili in ko jo iščemo po vseh cestah — in takrat ne pridiguje-mo najslabše! Luther: Danes govoriš resnico, kot -angelj, o brat! Melanchton: Toda to je misel tvojih sovražnikov in oni uporabljajo izrek za tebe. Luther: Potem to je bila laž iz zadnjice hudiča. Pristnost mleka. "Tega ne razumem", pravi mlekar Brozga, "kakšni posebneži so ti-le gospodje na sodniji. kar meni nič tebi nič me kaznujejo zato, ker baje moje mleko ni pristno. Bom vendar sam najbolje vedel, če je pristno ali ne. Saj prilivam samo pristno studenčni-eo. A ti-le gospodje pa pravijo, da je mleko "foliš"." Stava. Nek mož, ki je bil na eno oko slep, je stavil s svojim prijateljem, kdo več vidi: on, ki ima samo eno oko. ali prijatelj, ki vidi na obe očesi? Stavo je prijatelj sprejel. "Oho, si jo že izgubil", reče vesel prvi; "kajti jaz vidim prijnicah v starem kraju, tebi dvoje oči. ti pa pri meni sa- FRANK SAKSER, mo eno!" 82 Cortlandt St.. New York Citv je najvplivnejši -"Snah" 0 naročnikov. Ln "Tanin" (Odmev) i 15.000 naročniki. Potem so še sledeči dnevniki: 'Alendar" (Zastavonoša i z MMiO naročniki. "Jeni Gazeta" (Novi li>t /, lO.OOO. "liikniet* i Modrost s :{oo0. 'Ik-dam' (Napredek, z 1S.000. "Tas-vir-i-Eskiai " Zrcalo modrosti* z 10.000. "Tansirnat " ' Reformacija > s 4000. " Kfham " Razum s -'»000 1 l'erdžiinai;-i-Haikikaf (Tolmač modrosti z nOoo naročniki. Razentega izhaja v Carigradu li grških dnevnikov, ki imajo 5000 do 15.000 izvodov, nadalje sedem armenskih časoj isov. V Carigradu izhajajo razentega štirje francoski in en nemško-francoski j dnevnik. Pos-*l»nost earigrajskih j dnevnikov je ta. da časopisi, ki zastopajo vsi politične stranke.) čestokrat menjajo svoja imena, j Periodična literatura je v ("ari-j gradu zelo hogata. s čemer pa š- i ni rečeno, da je vsa ta literatura kaj vredna. Vseh časopisov je v Carigradu okoli To. V turških | _ provincah izhaja kakih 100 časo- j Vs, K]) SplOsVE VOJN F V pisov v najrazb.-nc.Mh j^ikih in EVKo,M SK VSAKDO ZANIMA dijalektih. toda le malo J:l, ,:,ha- ZA IMh;oiiKKV STARKM KRA ja dnevno. fl IMENIK m CENIK najglavnejsih zdravil svetovnoznane lekarne PARTOS lNEff Y0RKU Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" skozi Štiri meszce. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem naj ; PARTf'I'rt'nPv'" - l , , -------- . - .. , . 1 A -a ztvene ezr.i, ai.ost »n slabo soanie dete vazneje vesti vsakega dne i PAKTOCOUGH za ^ . J nje" kostenico T>^ rjT;\ni'n » a.se!j, prsne m piučne bolezni ............ I PAR rO< URA zoj>er glavobol ...... ...................... I ^Vt^i?^1,?..7-0.^1" m pora.šC-ar.je !as .. .*!'.". [gfti^ ^ ATER .v POWDER za očesne bolezni.......... ^v-iT ;-n ' "iu mazu,je...................... rAKlUbH -u.A l za fK>t»-nie nn"......... PARTO-BISQUITS /a fi!i- 7.....................".".'.V."."."."' TRIPLETS .N<>. 1 za akutno kapavico (tript.'•) '.'.'.'.'.'/.V.'.'.'.','.'.'. zastarelo kapavico..................... 3. za polucijo a i -^ubitek semena ............ p t. za b>eli tok žen ...................... »A SSwS'M onanij° in slabo možko naravo .... I ARTOLREA M i hOAP za ona, kateri imajo maznlje po licu m one, kateri zele imeti piadko kožef............. £1.00 •~> za $3.00 1.00 3 za J 00 1.00 5 za 4.00 -2,1 M> 5 za 4.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.00 l.»iO 5 za 4.00 1 5 za 4.00 1.00 f> za 4.00 1.00 .r. za 4.00 f> za 4.00 4.00 2.A" JI: N A J 7. A NIMIV E-f s f M KO SLOV i:\SK I Ml LISTI. KKli PRINAŠA DANZADNKM NAJNOVEJŠE VESTI O TEJj VOJNI. Pro I«, j a l»elo vino po 1...............?i)c. gallon env; vino po................ \ Droinik l za .................... fli oo Brinjevec 12 steklenic za................ 4 g ilione fstxlrek) za..........$1G.(.»0 Za obilno naročbe ?e prip Vvamrmm ia iiatillerija Mno w •tmje. Pofljite vsa pisma na> Stephen Jacket, i*« M. 8t Helena. CaL _... ■..-. -__... _^... . ___ _ r. . 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, Čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar o '5 gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SL1V0VK0, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. 4*» oflfe rife rife rife rife rife rift Po znižani ceni! i i Amerika in Amerikanci. i t I i i ŠL Spisal Rev. «1. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakorfni izplačala, zato je cenalznižana.fdafse vsaj delomsjpokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York,'N^Y. % % % V % % * 4 i-LiJfi. ^IxL.-':,' ^vvYmvvwAWKVYyyvvYm 0 možu, KI JE UKRADEL SVET. Pcanan 20. stoletja. 'Pri mrtvih v grobu' (Nadaljevanje.) Strong je proti svoji navadi zelo premišljeval. Sicer se. ni pečal z Jonesovo skrivnostjo, temveč s svojo lastno. V mislih se je mudil pri majhni poletni hišici ob reki. Bil je pri svojem prijatelju Joe ilangleyii, ki je tudi tam stanoval, in katerega so njegove tehnične zmožnosti in njegovo čudno vedenje proglasile čudakom celega Oxford*. Da bi v življenju propadel, skoro ni bilo mogoče. S slepim zaupanjem je sledil Strongu, kakor [pes svojemu gospodarju. Tako močno zaupanje se pojavi le pri mladih ženskah ali pa pri iznajditeljih. in Hangleyeva iznajdba je bilo čudovito delo posebne vrste, o katerem je že ves svet govoril in nanj stavil svoje nade. Langley je iznašel stroj, ki mu je zagotovil gospodstvo v zraku. On ni imel več v mislih fantazije, temveč resnično uspešno delo. Kadar j^ bil sam, je skoraj boječe hodil okoli svojega stroja. Bil je njegova iznajdba, ker je izšla iz njegovega duha, toda potreboval je vodilne roke. V tem oziru je imel Strong popolno inad-vlado nad njim. Oba sta preskusila zračnega letalca in z največjo skrivnostjo zholjšala. Letalni zračni stroj, ki ni bil posebno velik, je imel dovolj prostora za oba. Le v temnih nočeh sta poskušavala njegovo delovanje. Deloval je tako tiho in brez šuma, da ni nihče slutil, da jadrata oba prijatelja okoli stolpa vaške cerkve. Strong je vodil krmilo. I>augley je želel svojo skrivnost razodeti ostalemu svetu, toda Strong ga je zadrževal. Strong je čakal ugodnejše prilike. Že zdav-nej je sprevidel, kako velikanske važnosti je tak zrakoplov. Ko je gledal oba moža, ki sta kopala, je premišljeval, če bi si z Hanglevevo iznajdbo lahko priboril svojo princezinjo. Odločil se je takoj govoriti s kraljem o tej zadevi. Strong je menil, da ima na podlagi dela, kterega sedaj opravlja Jones, ipač pravico, sporočiti Amerikancu, da mu je znana njegova prava osebnost. Prepričan je bil, da ga bo kralj Balkanije zavrnil kot vsiljivega človeka, pa to ga ni posebno razburjalo. Vedel ni, če hoče razodeti kralju Balkanije skrivnost svojega letalnega stroja. Med tem naznani .Jones, da je grob dovolj globok. Trije možje vzdignejo truplo in ga spuste v jamo. Pravkar je začelo solnce zahajati, ko so si pričeli ogledovati Kupidov kiip. Nenadoma se prestrašijo. Izza grmovja se je zaslišal glas, ki je pel : 4* Pri mrtvih v grobu Po njih pokopti Naj počivajo." Možje se hlastno obrnejo in zapazijo med grmovjem mlado deklico. Njena očesca so se smejala in njeni zlati laski so poigravali v aolncu. Presenečeni stopijo na stran. Ona .pa se nasloni na Kupidov kip ju jih z nekakim veseljem opazuje. Tujca iz čolna premeri s kratkim pogledom, Strongu se še precej prijazno nasmeje, očetu se pa nalahko prikloni. "Spomladi mladi možje radi govorijo o ljubezni", reče krasna deklica in pogleduje na kip. Njen oče stopi predujo in se razkorači nad pravkar zakritim grobom. "Jako čudno, »ytrok moj," reče, "pravkar smo govorili o skrivnostnih smrtnih slučajih." Hči kraljevega očeta. Ko spregovori gospod Montgomery Jones besedico "smrt" se potemni deklici lice. Občutila je ironijo v očetovem glasu, in le predobro vedela, tla z ironijo pokriva svoje zločine. Način življenja njenega očeta je bil kaj drastičen in njegova država tako pozabljena, da je popolnoma mirno živel povsem po svoji volji. Opazoval je postave divjega zapada z vsim zaničevanjem, ki g« imajo za človeško življenje. Vendar: Diana se je smejala. Saj je vendar za mlado deklico skoro nemogoče živeti v večnem boju z očetom, ki zaničuje človeštva postave, ali da se milejše izrazimo, jih prezira. Ob takem življenju ne je nekoliko vtrdila ter se ni zgražala nad zločini in intri-gijami, kot je pri 19-letnih deklicah navada. Nobena deklica v tej Htarosti ne sme biti prelahkomišljena. Težko je zastopati tako stališče, če človek vsak dan vidi, da življenje svojega bližnjega ni ničesar vredno, lastno pa je nepreplačljivo. In kralj Balkanije je Hinatral svoje življenje za največjo dragocenost. Ko je slišala Diana svojega očeta tako lahkomišljeno govoriti o smrti, je hitro | ogledala Johna. Njen oče bi lahko podcenil Stron-govo življenje, njej pa je bilo v tem trenutku tako dragoceno. "Mogoče," reče z veliko resnobo, sem vas'motila pri ■trgov-' škili pogovorih?" Njej namreč ni bilo nič novega, če je svojega očeta-ipreseneti-la večkrat ob nenavadnem času in na skrivnostnem kraju. Goapod Jones si je popravi svoj zlati ščipalnik na nosu. "Upam", reče z lahkim nasmehom, "da bosta navzoča gospoda oprostila to motenje in presenečenje." John se zasmeje, dočim pobere tujec iz čolna svojo lopato in te prikloni. "In to motenje ne bo trajalo predolgo, ker odidem v hišo," reče Diana. Lahno se prikloni. John se ji smeje. Očeta lahko sune z raazin-cem svoje desne roke pod nos. To je bil sicer čudovit izraz njene otroške naklonjenosti. Radi nepoznanega dušeslovnega vzroka pa je bil gfonpod Jones za ta izraz otročje naklonjenosti zelo dovzeten, kar je tudi Diana dobro vedela. Dasi evropska diplomacija ni slutila ničesar o tem, je vendar Diana ■ svejim udarcem mezinca na očetov nos že marsikdaj ustavila tek sovražne politike. Evropski vladarji rešujejo svoje posle naprtim drugim državam, kadar so pri volji. In tako je tudi Diana svojim mezincem že marsikdaj pregnala slabo voljo s čela svojega očeta. In njen Qče je bil vendar kralj Balkanije.' Nekoč je i svojim lahnim udarcem rešila življenje neki osebi. Kralju so predložili listino za smrtno obsodbo, katero je ravnokar hotel podpisati, ker je bil slabe volje. Diana ga pogladi z mezincem po nosu, kralj se nasmeje in vrne listino nepodpisano. Pozneje se je dognalo, da je bil oltsojecii nedolžen. Tudi sedaj se je kralj ali Montgomery Jones nasmehnil. Po kratkem molku reče: "Dobro! J^epo od tebe, ljubljenka moja. Večerjali bomo ob pol oainih, in kot se mi zdi, potrebuješ še pomoči služabnice." '"Tudi jaz mislim tako", odvrne ona, "toda ali ni prehudo ob tem krasnem vremenu in v moji starosti kratiti čas s čakanjem na jedilo T " "Lepo od -tebe," odvrne; "toda vzgojena še nisi in v dobrih rokah si sedaj." Mi*. Jones se pa obrne k Silvancu: "Svoje gostoljubnosti vam nečem ponuditi," reče, "ker bi vam bila neprilična. Toda dovolite, da vas spremim do čolna." Nato odkoraka proti reki, Silvanec pa za nim. Ko .prideta do čolna, skoči tujec takoj vanj in začne pregledovati male stroje. "Ce pridete zopet mimo tega vrta in porka," pravi Jones "me bo prav veselilo. Sicer pa sporočite vašemu kralju, da mi je jako žal, ker je zgubol tako nadepolnega moža; škoda ga je!" Brez dvema je bil Jonesov govor razžaljiv, brezmejno ražža-ljiv. Obraz Silvanca zarudi. Vendar 'pa premaga svoja čutstva, uljudno dvigne svojo čepico, odpre stroj v čolnu in zdrči v vodo. Jones se pa zravna, ustnice se mu lahno odpro in prikažejo se njegovi močni, beli zobje. Del njegovega opravila se je pričel. "Obžalujem," reče Strongu, "da vas danes zvečer ne morem povabiti na večerjo, ker večerjam z družino. Dospeli so prvi, sveži špargeljni, kar je jako imenitna jed. V takih stvareh sem (popolnoma odvisen od svojega kuharja. Še celo rekli so mi, da jih ne smem zamuditi." To preziranje je jezilo Stronga, in koga bi tudi ne? Imel je sicer presrečni dar, da je gledal na življenje od smešne strani, dokler je šlo. Kadar pa s humorjem ni mogel več ničesar opraviti, je tudi v njem skipela jeza. Od tega trenutka se je Strongovo vedenje popolnoma spremenilo. Njegove oči se niso več smejale, ampak so zadobile oster, bodeč izraz. Njegovo telo je navidez postalo bolj močno, njegova kre-tanja so postala mrzlično trda. Kadar je govoril, so donele njegove besede kratko in hladno. "Nameraval sem vas nekoliko zadržati," je rekel odločno. Zal mi je, ker vas zadržujem, vendar sem trdno sklenil, da danes govorim z vami glede neke tajne zadeve. Vem da vam je znano kaj »te, in vem, da me proklinjate, ker morate z menoj govoriti o tem slučaju." (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJ fEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravo vel javna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. IJpravništvo Glasa Naroda. UAKM0N1M bodisi kakorSnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez nadaljnlh vprašanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH i S KRANJSKIH KOS H V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Stajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na kosi?5e z rinkcami. :-: Cena 1 kose je 1.10. ^^fi Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi D □ klepalno orodje iz finega jekla; B 0 cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Daije imamo tudi fine jeklene srpe po 50e. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St^ : - : New York, N. Y. > m NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, Cal.: . Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig in J. M. Roitz. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf- tich. Indianopolis, Ind.: Alois Bud-man. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, 111.: Mat. Korap. Joliet, 111.: Frank Laurieh in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovSek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija Bar-'toric. Frontenac, Kans. in okolico: Prank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel £haltz in M. F. Kobe. . Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. II. Likovie. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara-hon. Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže in M. L. Kapscfc. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouse. Nashwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro- vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich.' Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cesa rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marineič, Chas. Karlinger in Frank Kovaeič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balarot. Collinwood, O.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržisnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. ranonsburg, Pa.: John Kok-lich. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin-oie. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambie in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Stfa-rich. West Allis, Wis.! Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU", Tiled vsestranske želj« naročili smo več iztiiov te knjige in je tedaj eenj. rojakom ma razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo že se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski semljevii balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p t 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.8f. Naroča se pri: Blovenic Publishing 0oH 82 Cortlandt St.. New York Citf. Kadar potujete y stari kraj sli ksdar ste ns poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 WsafcnctM St., NEW YORK* N. Y. Corser Cedar St. Tn boste ▼ vsakem Sua, podnevi in ponori, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Ciste in urejene sobe za spa van je. OM (trt MU«) 21 caster. Spams* 2$ ess lev. Z velespoštovanjem JANKO TUSKAN, lastnik. ® © NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cm t platn vezni $1.00. Rojaki ? devdaid, 0. dobe MijBLCIairAve., N. L m i! (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: •LA PROVENCE" M dva vijaka C f i 'L A SAVOtE" !oa dri vijaka "LAILORRAINE" oafdra vijaka3 "LA FRANCE" Im i tiri vijak« PodpUaai -Aw^lT a V W j^Hir' £i K najumpešnej - K W še tinkture na ■I ^^ * »j mfi svetu Alpen- \ 11