številka 12, d e c e m b e r 2 O O 3 interni informativni časopis i JR® , m t*. *%. JSSj« -.••'*■ > 2 *- ... *->'* ■ m o o o 7.000 6.500 6.000 5.500 5.000 4.500 III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X Povp. LEGENDA ♦ Dejansko 2002 ■ Plan 2003 Dejansko 2003 Meseci Rezultat poslovanja Rezultat poslovanja je slabši od planiranega. Nižje dosežene prodajne cene ter visoke cene strateških surovin, neugoden tečaj dolarja so trije dejavniki, ki so vplivali na naše poslovanje. Ker, glede na plan, povečan obseg proizvodnje in prodaje ni v celoti nadomestil, zaradi navedenih vzrokov, poslabšanega rezultata, smo v avgustu pričeli izvajati dodatne kratkoročne ukrepe za izboljšanje uspešnosti. To seje v jesenskuh mesecih že ugodno odrazilo na poslovnih rezultatih. AKTUALNI JEKLARSKI KOTIČEK Sejem Tehnoma Skopje Na sejmu smo bili skupaj z Noži. Od 21. do 26. oktobra seje Irena Jež, vodja področja prodaje v Metalu, skupaj s podjetjem Noži udeležila 29. Mednarodnega sejma metalurgije, elektronike, nemetalov in gradbeništva. Udeležba razstavljavcev je bila letošnje leto rekordna, saj je bilo vseh preko 750 iz 30 držav sveta. Odkar je lastnica Skopskega sejma velenjska Era, ki je okrepila tržne aktivnosti, se je število razstavljavcev zelo povečalo. Z obiskom smo zadovoljni tako v Metalu kot v Nožih, saj je naša predstavnica navezala direktne kontakte z nekaterimi večjimi že privatiziranimi podjetji iz Srbije, Makedonije in Kosova. Veliko interesa je bilo s strani manjših podjetij oz. privatnikov, ki so se zanimali za naše dobro poznano jeklo. Na splošno pa so omenjene države v tranziciji. Normalne tržne razmere bodo vzpostavljene šele po končani privatizaciji. Bistveno za nas je, da obdržimo stik s trgom, tako da bomo lahko povečali prodajo v prihodnjih letih oziroma takoj ko bo to možno. Tehnoma Tool and High Speed Steels Committee Meeting 29. oktobra 2003 sta se namestnik glavnega direktorja Andrej Gradišnik in direktor prodaje Stanko Triglav udeležila sestanka združenja proizvajalcev orodnih in hitroreznih jekel. Tokratni sestanek združenja, ki mu predseduje g. Pototschnig iz podjetja Boehler Edelstahl, je potekal v Dusseldorfu. Obravnavana je bila aktualna tržna situacija na nabavnem in prodajnem področju. Zaradi poslabšanih poslovnih rezultatov so tudi največji proizvajalci orodnih in hitroreznih jekel, kot sta Boehler Edelstahl iz Kapfenberga v Avstriji in EWK VVitten iz Nemčije, poročali o izvajanju varčevalnih ukrepov in prestrukturiranju organizacije. Pridobljene informacije o predvidenem razvoju posameznih trgov in gospodarstev pa bomo s pridom uporabili pri načrtovanju tržne strategije in pripravi Gospodarskega načrta za leto 2004. 19th Ferroalloys Conference (3.-5. 11. 2003 v Monte Carlu, Monaco) in Ryan's Notes Conference (26.-28. 10. 2003 v mestu Scottsdale, Arizona) Obeh konferenc se je udeležila mag. Gabrijela Čevnik, vodja nabave. Na konferencah so bili predstavljeni številni prispevki na temo mangana, niklja, molibdena, ferokroma, silicija in vanadija. V njih so bile nakazane osnovne smernice za prihodnje leto oz. trend rasti proizvodnje, porabe in cen. V okviru konferenc je vzpostavila kontakte z novimi proizvajalci in prodajalci. Srečanje kovačev Od 26. do 29. oktobra je bilo v mestu Kobe na Japonskem 15. mednarodno srečanje kovačev. Udeležilo se ga je 252 predstavnikov iz devetnajstih držav, od katerih je bila slaba polovica iz Evrope. Iz Metala sta se srečanja udeležila Borut Urnaut, direktor proizvodnje, in Zdravko Mlakar, direktor Kovačnice. V okviru predavanj je bilo predstavljenih 99 f jfc ) SIOVfNSKl ŽFLEZARNf METfiL-BAVNE Skupaj z japonskimi kovači, Razstavni prostor na sejmu l prispevkov, ki so obravnavali različna področja: od trendov kovaške industrije v svetu, razvoja jeklarske in kovaške tehnologije, novih naprav in tehnoloških linij do napredovanja in modeliranja procesov. Posebno področje je zajemalo razvoj kovanih komponent za generatorje in turbine. Splošni zaključek je bil, da se je v zadnjih letih, od 14. srečanja v Nemčiji, proizvodnja kovanih izdelkov rahlo povečevala, izrazito pa se je dvigovala produktivnost na zaposlenega. Precej v krizi je trenutno področje kovanih komponent za energetiko in letalsko industrijo. Ostale kovačnice imajo dovolj dela, zaradi velikih kapacitet, ki presegajo porabo, pa so izjemni pritiski na cene izdelkov. V okviru srečanja so si udeleženci ogledali tudi podjetje JCFC, ki ima eno največjih kovačnic na svetu, saj lahko kujejo ingote do maksimalne teže 510 ton. tudi letos so bili na sejmu tudi proizvajalci jekla iz bivše Sovjetske zveze - ukrajinski Dneprospetsstal (DSS), ki poleg konstrukcijskih jekel nudi tudi nerjavna, hitrorezna, orodna jekla, nikljeve zlitine in izdelke prašnate metalurgije. Sejma se bomo udeleževali tudi v prihodnje, saj se je letos predstavilo več kot 2.500 razstavljavcev iz 40 držav sveta, poleg tega pa smo bili z obiskom zadovoljni. Sejemski utrip Sejem Euromold Tudi letos smo se udeležili največjega sejma orodjarstva v Evropi - sejma EUROMOLD v Frankfurtu v Nemčji, ki je trajal od 3. do 6. decembra in letos praznuje 10. rojstni dan. Na sejmu smo letos sodelovali že petič zapored. Na njem je bila prisotna tudi večina evropskih proizvajalcev jekla - Buderus, Bohler. Thyssen, Krupp. EWK, Cogne ... Že lani in Gospodarska delegacija v ■■■■ '»■■■■ Turčiji Od 8. do 14. novembra je bil Peter Prikeržnik, glavni direktor Metala, z gospodarsko delegacijo, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, v Turčiji. Predstavniki 14 slovenskih podjetij so se udeležili organiziranih sestankov pri industrijsko gospodarskih zbornicah v Ankari, Konyi, Bursi in Istanbulu. Za naše proizvode je bilo največ zanimanja v Bursi in Istanbulu. Na celotni poti je gospodarstvenike spremljal veleposlanik Slovenije v Turčiji g. Andrej Graselli, prisoten pa je bil tudi naš predstavnik v Turčiji g. Ramiz Ozturk. Gospodarstvo v Turčiji se hitro razvija, podjetja uporabljajo vso najnovejšo zahodno tehnologijo. Tako smo že navezali stike za nabavo prepotrebnih žag vse do dimenzij 1200 mm. METfiL-RAVNE Konferenca SLOVENSKE ŽELEZARNE 5»r METflL-RAVNE Državna reprezentanca Slovenije na svetovnem prvenstvu v Teheranu 1998 PREDSTAVLJAMO SODELAVCE - TOKRAT ŠPORTNIKA Vlado Homan - dolgoletni igralec, državni reprezentant in državni sodnik: "Sedeči odbojki sem se popolnoma predal" Besedilo: mag. ANDREJA ČIBRON-KODRIN, Fužinar Ravne, d.o.o. Ko sem med klepetom ob malici povprašala omizje, ali kdo pozna sodelavca, ki je tudi dober športnik, na odgovor nisem dolgo čakala. Ladija predstavi, so mi takoj predlagali. Pač pa sem morala počakati, da seje Vlado Homan vrnil iz Madžarske, kjer je sredi novembra - kot gost v ljubljanski ekipi - sodeloval na Euro cupu oziroma prvenstvu klubskih prvakov v sedeči odbojki. Z uvrstitvijo je bil zadovoljen. Osmo mestoje lep uspeh, je povedal. Da pa človek postane dober športnik in se lahko udeležuje mednarodnih tekmovanj, seveda ni mogoče brez talenta in resnega treninga. Vlado, ki je v železarni zaposlen vse od leta 1972 in vseskozi na področju informatike kot programer, seje že pred leti včlanil v Invalidsko športno društvo (IŠD) Samorastnik, ki združuje okrog petdeset članov in članic iz celotne Mežiške doline. Najprej se je poskušal v drugih športih: plavanju, kegljanju in smučanju. Na pobudo Davorina Kragelnika seje leta 1981 zbralo nekaj prijateljev in oblikovalo ekipo osmih igralcev ter začelo trenirati sedečo odbojko. To je bila prelomnica v Vladovem življenju! "Med sebi enakimi invalidi sem se 'našel' in se temu športu popolnoma predal," pripoveduje. Davorin Kragelnik in Vlado Homan - navdušenje ob 3. mestu na svetovnem prvenstvu leta 1990 v Assenu Pod vodstvom trenerja Adija Urnauta potekajo treningi dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Koroški jeklarji na Javorniku. Udeležuje se jih okrog petnajst članov IŠD Samorastnik (kolikor jim pač izmensko delo to dopušča). Velik interes za sedečo odbojko pa je v zadnjih letih med ženskami. Koroški igralci sedeče odbojke pa ne vadijo le zaradi rekreacije, temveč se radi pomerijo tudi z drugimi. V Sloveniji je organiziran turnirski sistem tekmovanj. Za naslov državnega prvaka se v konkurenci ekip iz Murske Sobote, Logatca, Ljubljane, Nove Gorice in Kamnika ponavadi potegujeta tudi dve postavi IŠD Samorastnik. Vlado s ponosom pove, da so bili Korošci v zadnjih desetih letih vedno najboljši v državi, le enkrat jim je spodletelo. Ekipa Samorastnika je uspešna tudi v tekmovanjih za Srednjeevropski pokal, kjer nastopa zadnja tri leta. Med šestnajstimi ekipami se uvršča v zgornjo tretjino, sogovornik ne skriva zadovoljstva. Vlado je že leta 1982 postal član državne reprezentance Jugoslavije, od leta 1993 pa zastopa barve Slovenije. Udeležil se je številnih evropskih in svetovnih prvenstev ter paraolimpijad. V lepem spominu mu je ostalo evropsko prvenstvo leta 1983 v Budimpešti, kjer si je v jugoslovanski ekipi priigral svojo prvo medaljo. Njen bronasti sij je dve leti pozneje na evropskem in svetovnem prvenstvu na Norveškem dvakratno posrebril. "To je bil naš največji uspeh!" poudarja Vlado. Ekipa je leta 1987 na odprtem evropskem prvenstvu v Sarajevu obranila drugo mesto, na zadnjem nastopu pred razpadom Jugoslavije pa je v nizozemskem Assenu zasedla 3. mesto na svetovnem prvenstvu. Poleg zmagoslavja so tekmovalci kdaj pa kdaj (še posebej če se jim je medalja le za las izmuznila) doživljali tudi grenka razočaranja in se niso sramovali solz, se spominja Vlado nesrečnega razpleta v Seulu in Pešcu. Vlado, ki igra na mestu podajalca, je kot državni reprezentant vedno v prvi šesterici. S Kragelnikom sta bila "gonilna sila” jugoslovanske reprezentance, Vlado pa je na evropskih in svetovnih prvenstvih za Slovenijo zaigral še šestkrat, nazadnje leta 2001 v madžarskem mestu Sarospatak. Razmere in trende v sedeči odbojki dobro pozna. Meni, da bi se novim pravilom (vključevanju dveh zdravih tekmovalcev v ekipo) morali prilagoditi tudi v Sloveniji, saj bi tako izboljšali kakovost igre in se laže kosali s tujimi ekipami, ki so že profesionalne. Medtem ko so bili Slovenci nekdaj v Jugoslaviji najboljši, jih zdaj krepko prekašajo igralci iz BiH, ki so se povzpeli v sam svetovni vrh, ob bok Iranu. Moti ga tudi, da so v zadnjih letih v zvezi na račun ženske reprezentance Slovenije nekoliko zapostavili moško reprezentančno vrsto. Upa pa, da se bodo razmere z ustanovitvijo nove krovne organizacije izboljšale. Kako pa Vlado, ki mu sedeča odbojka pomeni priložnost, da se s sebi enakimi kosa v športu, razmišlja o odnosu invalidov do športa? "Opažam, da je sicer veliko invalidov, ki bi se lahko ukvarjali s tem športom, pa ne pridejo blizu, ker jih je sram. Invalidi se še vedno preveč smilijo sami sebi in nič ne storijo zase. Pa tudi odnos družbe do invalidov ni vedno primeren." Ob tem naj omenim, da IŠD Samorastnik poleg sedeče odbojke omogoča tudi ukvarjanje z drugimi dejavnostmi, kot so šah, pikado, kegljanje, smučanje in plavanje ... Veselje po uvrstitvi v finale na odprtem evropskem prvenstvu v Sarajevu leta 1987 Med tekmo z nizozemsko ekipo na paraolimpijadi v Seulu leta 1988 Vlado in njegovi sotovariši pa vztrajajo tudi zaradi tega, ker se dobro razumejo in se radi družijo. Vlado, ki je že dobrih deset let tudi državni odbojkarski sodnik, priznava: "Težko si predstavljam, da bi živel brez sedeče odbojke." Tudi ni razloga, da bi, saj starostnih omejitev niti za sodelovanje v reprezentanci ni, sicer pa dobro skriva tudi svojih 52 let. V službi so mu nekdaj sicer "bolj šli na roke" z izredno plačanim dopustom, vendar z odsotnostjo tudi zdaj nima težav, ima pa tudi dovolj dopusta. Tudi družina se je na njegov konjiček že dodobra navadila. "Ker sem bil veliko zdoma, je bila družina prikrajšana. Žena mi je vedno stala ob strani in me spodbujala ob krizah." Športnika sta tudi oba sina: starejši je bil plavalec, mlajši pa najprej smučar, zdaj pa je odbojkar, kot otroka pa sta ga spremljala na treninge in tam pobirala žoge, kasneje pa igrala. 0 športnih ciljih pa Vlado razmišlja takole: "Rad bi še igral za IŠD Samorastnik, glede slovenske reprezentance pa nimam velikih ambicij. Moja največja želja je, da dvema mladima nadarjenima igralcema s svojimi izkušnjami pomagam, da bi tudi onadva nekoč postala standardna reprezentanta." Verjamem, da bo zastavljeno tudi uresničil. Državna reprezentanca Jugoslavije (na fotografiji med tekmo z Iransko ekipo) je leta 1984 v New Yorku sodelovala na paraolimpijadi in osvojila peto mesto. SREČNO NOVO LETO 2004 Rešitev križanke pošljite do 30. 1. 2004 v oddelek Marketing. Čakajo vas denarne nagrade: 3 x 5.000 SIT, ki jih bo med reševalce razdelil žreb. Pri žrebanju bomo posamezniku upoštevali samo eno rešitev. NAGRADNA KRIŽANKA, OBJAVLJENA V ENAJSTI ŠTEVILKI INTERNEGA INFORMATIVNEGA ČASOPISA METAL REŠITEV VODORAVNO: TERMODINAMIKA, ALEIXANDRE, AT, BENDA, AHAT, ME, OKER, DR, AR, RT, A, NIHILIST, SRT, DO, OLUPKI, KOIVU, LER, OS, ANTROPOLOGIJA J OT, AKE, IL, AKI, MONI, JOGA, MESKALIN, ANIS, ASTREA, ABA Žreb je določil, da nagrade (5.000 SIT) prejmejo: Petra ČAS, Tolsti vrh 2c, 2390 Ravne na Koroškem, Branko ISKRAČ, Kovačnica, Alenka VIDRIH, Finance. Nagrajencem čestitamo.