LJUBLJANA, 11. MARCA 1964 G L A SI L O PROSVETNIH IN Z NA N ST VENIH DELAV CEV SLOVENIJE Svet šole kot delavski svet & Pedagoški psihologiji več pozornosti H. kongres jugoslovanskih psihologov je bil v Zagrebu Po dobro uspelem I. kongresu psihologov Jugoslavije — organi- slovenskih psihologov so sodelo- ratov dotika tudi drugih psiho-vali s svojimi temami: Drago loških področij, posebno pedago- % zakonom o organih upravlja- delavcev (20 do 30) opravlja ne- Zji.aia ga je maja 1960 na Bledu Jezernik: Vpliv izobrazbe na ne- ške psihologije. »ja v šolah ih drugih vzgojnih ter posredno funkcijo delavskega slovenska sekcija združenja psi- katera stališča menagerjev; An- Za socialno in klinično psiho- iaobraževalnih zavodih, ki sta ga sveta celotni kolektiv, medtem ko hologov Jugoslavije — je bil v drej Dolinar: Psihosociološki pro- logijo pri nas je značilno, da sta sprejela republiški in prosvetno- še v manjšem kolektivu lahko g., 7. in 8. februarja v blemi, ki se lahko pojavijo ob se ti panogi začeli šele zadnji čas kulturni zbor skupščine Sociali- opravlja ta tudi funkcijo uprav- zgradbi filozofske fakultete v Za- prehodu podjetij iz 48-urnega na nekoliko bolje razvijati. Drugi slične republike Slovenije, je re- nega odbora. Pri tem je potreb- grebu II. kongres. Udeležilo se 42-urni teden; Levin Šebek in kongres psihologov SFRJ je obe- iifto vprašanje organov upravlja- no prav tako manjše število ga je okrog 300 diplomiranih j>si- Marko Peršič: Vloga mojstra v ma panogama posvetil primerno vila vrsto referatov in manjših razprav, katerih vsaka je pobu-dila tudi živahno diskusijo. Na programu so bile naslednje teme: Leon Zorman: Dolžina staža in točnost; šolskih ocen; Radivoj Kvaščev: Razvijanje kritičnega mišljenja pri učencih pod vplivom bistvenih zvez in odnosov lita v zvezi z uporabo ustavnih predstavnikov družbene skupno- hologov iz vse Jugoslavije, nad mali skupini glede na4 produktiiv- pozornost. V okviru prve je bilo učne snovi __ v učnem procesu, «M6čb v statutih varstveno- sti .vključiti v delovni kolektiv, 100 gostov in tudi študenti psiho- nost dela. — Referati v tej sek- obravnavanih šest tem, od kate- Adela Ostojcic-Bujas. Metoao - - * - ~ • . •» _4-r* m rl i tri n l _ ^ ^ *«**.•. K T-r nn-Imivolt r-vn m rvrto t o-n r\ ort n P ril*) 1P VlH Pccifllc 17. T lillfol IfinG ki t) F C'!^! 01X11 OPl Or2HTl)lZ3Cli 1 Spr6“ vsjjoijnih zavodov, osnovnih šol, kaidar ta razpravlja in odloča o logije iz Zagreba. Kongres, kate- ciji so pokazali mnoge tendence rih je Vid Pečjak iz Ljubljane I*>Wbnih šol, gimnazij, šol za zadevah posebnega pomena, ki so remu je predsedoval predsednik znanstvenega obravnavanja pro- obravnaval temo z naslovom iat&raževanje učnega in vzgojne- sicer v pristojnostih delavskega združenja psihologov Jugoslavije blemov v industriji glede na do- Emocionalna prilagojenost otrok ga osebja, tehniških in tehniškim sveta. univ. prof. dr. Borislav Stevano- ustreznih strokovnih šol za go- Vendar opisani način organi- vič, je bil vsestransko dobro ■podarstvo iti družbene službe, zacije upravljanja ni edini. Sledeč pripravljen. Vajenskih industrijskih in drugih Ustavi, ki sama omogoča različ- Program dela je obsegal plešo! s praktičnim poukom oziro- ne oblike sodelovanja družbene narna predavanja In predavanja rita poklicnih šol, šol za iaobraže- skupnosti v delu zavoda, je zakon in delo v posameznih sekcijah, vanje odraslih, šolskih ceptrov ter v gvojgfn 14. členu predpisal, da tako v sekciji za občo, za peda-za domove učencev teh zavodov. iahko predstavniki javnosti sode- goško, za socialno, za klinično in teh zavodih sedai ni lujejo v delu šole tudi na drug za industrijsko psihologijo. Pleten zavouin seunj ju _ narna nrfMiavama so obravi več pravnih ovir za sestavo osnut- način, ne kot člani di Vov statutov K1 ilturno-orosvetni sveta. Drug nacm določi sedanjo prakso in bodo v, nadaljnjem razvoju proizvodnje brez dvoma odigrali pozitivno vlogo. Sekcija za občo psihologijo je zajela 11 referatov, ki so obravnavali med drugim vprašanje uporabe testov v psihološki praksi oziroma problematiko okrog testov, posebno v zvezi s faktor- na okolje v otroški koloniji, dr. Levin Sebek pa temo Prognostična veljavnost obveščenosti o medosebnih odnosih za stvarno obnašanje ljudi; s področja klinične psihologije je bilo podanih 5 tem, od teh je prebral Mitja Gruden referat Nevrotične tendence in uživanje v abstraktni ki problemi pri organizaciji sprejemnih izpitov na višjih šolah za kandidate brez ustrezne šolske izobrazbe;' Vera Smiljanič-Čola-novič: Levoročnost pri naših:šolskih otrocih; Branka Lazič: Nekateri podatki o razvoju pojmov pri otrocih; Nuši Pajazit: Utrujenost učencev prvega razreda srednje šole od učnega dela pri uri telesne vzgoje in njen vpliv na pozornost teh učencev; Ivana kot S<članiU delavskega narna predavanja so obravnavala sko strukturo, a tudi nekatera umetnosti. — Brez dvoma je dal Car-Gavrflovič: Delovanje stopnje naslednjo tematiko: Psihološko druga praktična vprašanja v zve- drugi kongres psihologov mnogo osvetljenja na enostavno mtelek- kov statutov. Kulturno-prosvetni "f*-'prou^7anje družbenega “‘ponaša- ri “z “eksperimentalnimi ali test- pobud za nadaljnji razvoj i so »lomščine ie ob sore^mu Za- tut zavoda, ker ga zakon ne pred- pioucevanje ^ nIml ugotovitvami pri psihološ- cialne i klinične psihologije, kar kem delu. Od Slovencev sta je važno zaradi tega, ker postaja pobudili prav živahno razprav- uspešno sodelovala Miran Cuk z tudi pomen dejavnosti kliničnih Ijanje, s ■ čknei' so diskutanti referatom Nekateri problemi ob- psihologov po bolnicah, vzgojnih osvetljevali prikazane probleme zbor skupščine je ob sprejemu Za- načinom »ja (dr. Nikola Rot), Etika psiho- kona ugotovil da tajakon pred- f g SStR loškega poklica (dr. Rudi Supek), stavlja zakonsko ureditev stališč 3« razumeti tele možnost . Teorija in konstrukcija testov za 1» teženj, izraženih v statutarnih Poleg delavskega sveta (samo- ugotavljanje »inteligentnosti« (dr. razpravah v delovnih kolektivih upravni organ) obstaja še organ zoran Bujas), Ugotavljanje zre-in javnosti, posebno y tem, ker družbenega upravljanja, npr. šol- losti za vstop v osnovno šolo (dr. krepi vlogo delavnih kolektivov, sici odbor. Organ družbenega jvan Toličič)'® Strukture v du-veča njihovo samostojnost v odlo- upravljanja je lahko sestavljen ševnem življenju (dr. Mihajlo Čanju ter odgovornost v delu. samo iz predstavnikov javnosti, Rostohar). Od navedenih tem sta 7akon ie nreciziral ustavne ali Pa 3® mešan organ, sestavljen vzbudili največ zanimanja vpra-določte posebno v tem, kaj so v i* članov delovnega kolektiva in žanje, poklicne etike ter ugotav-teh zavodih zadeve posebnega po- predstavnikov javnosti. 1 janje zrelosti za vstop v šolo. V mena in v kakšnih organizacij- v obeh primerih dela ta organ slednjem primeru gre za grupni skih oblikah sodelujejo predstav- samostojno; seveda ima v svoji ^ Jf.J? 7 niki javnosti pri upravljanju teh pristojnosti le zadeve posebnega zadev v organih upravljanja za- družbenega pomena (spredaj na- h,m vodov. Zadeve posebnega pomena stfete), pri katerih sodeluje nia tak dVr vnetno 1. Skrb za celotno življenje ^ teh prir”f^ IL ta novincev v prihodnjem šolskem in delo Šole, obravnavanje delov- na, *k2f^ tika oblika dela letu- 0 tem 8ru'Pnem testu bomo nih uspehov - in stanja v šoli ter Možna je. tudi taka oblika dela, ob }>riljki kaj več Spreg0vorili v izdaji smernic za izboljšanje n ® skunnih sejah ena- strokovnih časopisih, ker dejan- vzgojno-iaobraževalnega dela.. zadevah do- »ko živo zadeva našo šolsko prak- 2. Oblikovanje in dopolnjeva- °vTekakor Te 80 in 150 I^talvdoglednem Ča- nje predmetnikov in učnih načr- “J*”**® ri?^^tavliavci statutov »u- pomemben .inštrument spre-tpv v skladu s predpisi, določanje “JJtoSSijo take organizacijske V>°™^dil todi vpisnih pogojev, postopek in vse- ^ v okvjru ^kona, ki bodo prof dr MlhajS bma zaključnega izpita. . olhog^ale uspešno, nezamotano eg®eSS Tug“lovan- 3. Skrb za povezavo šole z 0pravijanje nalog organov uprav- prihologov to pedafoga slo- okoljem. . Ijsnjž. venskih psiholoških delavcev, ki 4. Določanje dopolnilnih vzgoj- 'Pomembni sta še dve novosti, pravzaprav s svojim predava-no-izobraževalnih dejavnosti šole. Prva je v tem, da direktorja ime- njern zaključil delo kongresa. 5. Sprejemanje letnih in dolgo- nuje svet šole po predlogu poseb- Me(j navzočimi psihologi je ročnih delovnih programov to ne komisije, ki jo sestavlja polo- bilo gotovo največ industrijskih vica članov iz kolektiva to dru- psihologov. Naša industrija (v ga polovica, imenovana s strani jugoslovanskem merilu) je poka-občinske skupščine. Reelekcija je zala za psihološko službo doslej 4-letna. največ posluha, zato tudi ni čud- . Statute šolskih zavodov potr- no, da se je ta psihološka stran 8. Imenovanje direktorja šole. pristojna občinska skupščina, pri nas najbolj razrasla. Sekcija Te zadeve so za družbeno v primerih, da je ustanovitelj za- za industrijsko psihologijo je skupndst posebnega pomena. Pri voda1 okraj oziroma republika, pa zborovala v največji dvorani fi-njih sodelujejo in odločajo v sve- potrdi statuta zavoda okrajna lozofske fakultete v Zagrebu, ob-tu šole predstavniki javnosti ena- oziroma Skupščina SRS. Za te za- ravnavali pa so vrsto problemov kopravno s člani, ki jih je izvolila vode torej ni obvezno, da pred- v skoraj 25 referatih in krajših delovna skupnost (čl. 11 cit. za ko- lagajo svoje statute občinskim ko- poročilih, ki jim je sledila v vseh na). ■<, misijam za statute. primerih zanimiva razprava. Od - tualno delo- šolskih otrok. Nekateri izmed navedenih referatov so skrb za njihovo izvrševanje. 6. Sprejem statuta. 7. Sprejem poslovnika o delu sveta šole. jektivnosti ocenjevanja pri delovni preskušnji zvijanja žice v obliko ključa in dr. Anton Trstenjak s temo Vprašanje dolgočasnosti barv. Seveda se marsikatero vprašanje navedenih 11 refe- Skupina mladih radioamaterjev posvetovalnicah, vzgojnih zavodih ipd. z vsakim dnem večji. Kot šolnike nas" predvsem zanima problematika mladinslce in pedagoške psihologije. Sekcija za pedagoško psihologijo je pripra- V organizaciji organov upravljanja prevzema zakon shemo upravljanja gospodarskih organizacij, ker pozna kot organe upravljanja: svet šole kot delavski svet, upravni odbor in direktorja (čl. 3 cit. zakona), s predpisom, da so v svet šole vključeni tudi predstavniki javnosti. Pri tem delovni kolektiv šole izvoli v svet več kot polovico svojih članov. Kateri stavlja STROKOVNE ŠOLE V SMERI ODPRAVLJANJA DOSEDANJEGA VAJENSKEGA SISTEMA — . \ 1 u i«, „„ „„ _..j Tintvitono nrakso in teo- gi še vedno smatrajo za reden vse ostale poklicne šole. Potreb- ~ 3?%*^ ŠSMr-nssr ssts^^ssrst^ ss Kot polovico svojih članov. K-aten stavlja vse odgovarjajoče v »e na tudi na de- reDubliškem zavodu Za izvaja- S01SKe p inoiogije ipoies Predstavniki javnosti so vključeni raževalne ustanove pred mnoge v^ka lu, v praksi. Dostoi smo premalo' nie minimalnih osnovnih progra- socialnega delavca). Zakon v svet šole to koliko, določi sta- nove naloge. Po zaslugr repubhs- ^kenagee-analMramo do Sla- Ušteva^ da ima praktični po- mov prakse so sestavljene' liste osnovni.soli se v.mnogih morr t zavoda. kega zavoda za strokovno izob- rtovto nalog analiziramo aoseaa k > . v; lih mora »rPnPr n tut zavoda. Kega zavoaa za »rokovno »<».- ‘‘oT '"ni^ediile: uk tudi svoje didaktične in me- nalog, ki jih mpra učenec opravi- Sodelovanje predstavnikov jav- raz^evanje je bilo v tej smeri aj 3 > * k povsem ločen todične zakonitosti, kjer je rav- ti, da si bo sistematično pridobil »osti, določeno v navedenem 11. od trorije Tdisi v Tlolethih ali notako potrebna pismena pripra- potrebna praktična znanja. Pri členu zakona, .predstavlja novo muanja poklicnm so. p 3 , , L redke ima- va nanj, z analizo nalog ter siste- kvaliteto v vplivu družbene skup- ^nXTn še ntkatare druS to nfraz£>lago veF ali manj Trn- matiko v delovnih postopkih, nosti na dejavnost zavodov. Ta g).roke Na te- ogn0vi so bilj iz- provizirano šolsko delavnico o- Za praktično delo m bilo ob-. se ne. izraža Več v raznih dlani' prpfiH širokih poklicev, za premljeno z zastarelimi stroji in veznih programov, niti ljudi, ki Potrditvah, soglasjih oziroma od- T predvtoem> to potreb- dosluženim orodjem. Povezave bi se ukvarjali s sistematičnim očanjih °rg»na družbenega rgdno obiskovanje odgovarja- med učitelji teorije in prakse ni učenjem praktičnega dela. Novi . . Upravljanja (solski odbor), ampak strokovne šole ti pa pred- bilo, zlasti če je bila delovna or- načrti za poklicne šole pa ravno me30 vsega cas.a> ki je določen za v demokratičnem sodelovanju ^.e, S «nWaHia - daleč od šole. Pod- zahtevajo za vse poklice obvezno P^kso. Dnevi praktičnega dela po opravljenih obveznih programih so povsem na voljo, delovnim 1 organizacijam, da po lastnem preudarku pritegnejo vajen-ce-učence k ostalemu vsakodnevnemu, za i>odjetje značilnemu Pri nalogah je tudi predviden čas. kako dolgo sme trajati določena vaja. O minimalnih programih praktičnega dela za vsa leta šolanja govorimo zato, ker vaje ne zaja- svetu, v katerem imajo večino čla- ne bo kos dosedanji vajenski šibi, izvoljeni po delovnem kolekti- __ __ _ __ s tem. Vajenci imajo različne de- vu. Zunanji člani imajo glasoval- A A Vi |\ 11 1 lovne organizacije socialističnega he pravice v zadevah organizaci- a in privatnega sektorja. Te obi- delitve dohodka, osebnih do- - *-4— —---------------- kodkov, medsebojnih razmerij V številki Pteevek,«, ;,ev na, -n«, u^e, ^ovne S?S ifgrnŠM v fŠSi Sole v‘Tei oSli « nekoliko Pristojnosti ^delovnih kolektivov so ponekod poceru«med drugi- sbye ®^nr^č ?d obl in niihovih oreanov samih V tol objavljen tudi podatek o \z- lega leta so bile namreč oa od Zadevah nosebnega družbenega datkih na enega učenca osnovne čine Hrastnik priključene k ob- PoS od^ sveTšoSSt- šole v občini Hrastnik. Ta po- ^ obS^ S ho tpir, datek, namreč, da pride na ene- radeskega območja, in sicer na _ . ' ». ,«v ga učenca osn. šole v občini slednje: »Marjana Nemca« v Zakon predvideva (čl. 15) 3onoo din smo _ do- Radečah (557 učencev), dalje bila edina in glavna naloga, da bi vajence vodil, skrbel za njihov sistematičen pouk, spremljal in meril pridobljena praktična znanja ter zanje tudi odgovarjal v okviru strokovne šole. O učnih delavnicah pri večini podjetij sploh ne moremo govoriti. kler ne bodo podani pogoji ’ za naprej. V zvezi z uresničevanjem navedenih zahtev učenja vajencev, obstajata predvsem dva problema, in sicer vprašanje dobro opremljenih učnih delavnic ter inštruktorjev za izvajanje prak-Oboje pa spada za verifikacijo. Praktično delo, razen osnovnega A programa, se bo še Vedno odvijalo v obratih delovnih iri interpretacije obdelanih problemov še s Svoj lir vidikov oziroma z vidikov svoje psihološke ali šolske 'prakse. Na vsak način pa je nizko število referatov — če jih prirherjamo s številom drugih psiholoških panog''— opozorilo, da bo : treba problematiki ■ pedagoške psihologije posvečati v bodoče večjo pozornost.- Medtem ko dan za.dnem poslušamo tožbe o težkem delu šole oziroma o čedalje težavnejših naporih učiteljstva Za dosego boljših učno-vzgojnih rezultatov pri učencih to se oziramo za vzroki, bo nujno morala stopiti v akcijo služba psihologije (poleg službe o osnovni šoli se v mnogih momentih dotika tega vprašanja ali ga nakazuje. Nujpo je, da določneje načnemo vprašanje šolske psihologije v naši učno-vzgojni praksi, ko se nam dozdeva že skoraj vsak sodobni šolski otrok, kot neke vrste psihološki problem, ki ga Učitelj ne more uspešno reševati in je potrebna še pomoč katerega drugega šolskega strokovnjaka. — II. kongres psihologov SFRJ je lepo uspel. Vodstvo kongresa je poskrbelo tudi za obiske nekaterih psiholoških inštitucij v Zagrebu. Ogledali so si poklicno svetovalnico v Zagrebu, službo industrijske psihologije v tovarni Rade Končar, oddelek za psi-hofiziologijo dela v inštitutu za medic, proučevanje in medicino dela ter inštitut za proučevanje razvojnih problemov otrok to mladine, na zaključku pa so organizirali še izlet v Kumrovec. Naj ob zaključku še pripomnim, da je bil II. kongres psihologov. SFRJ uvod v. XV. internacionalni kongres za uporabno psihologijo, ki bo od 2. do 8. av- Upravni'odbor kot izvršni organ J^oTotTsfdTge,Tav^dneT osT^nTole ZidanTmosVla?^! Tako je Praktičen pouk slučajen, ^Tv^znfpogoto veta šole, ki odloča o poslovanju _ ju nku _ dobili iz gradiva Svibno (63 uč.), Jagnenica (56 uč.j odvisen od trenutne situacije in pe s tem, da , skrbi za izvrševa- kTsa ie za skupščinsko sflo pri- in Vrhovo (28 uč.) - skupno 771 nenačrten. V bodoče se s Prto^T^ T?kt?V Š°le’ pravilJsekretariat za šolstvo SR učencev manj, kot navaja orne- ^ gradivo m predloge za g1 da je po svoje koristen ter no. Drugo je seveda vprašanje, da mu je potrebno odrediti do-zakaj je bilo tako. Toda to sedaj ločeno mesto v šoli (drugo je se-niti ni več . zanimivo, važno jo veir,a vprašanje, v kakšnem obse-predvsem to, da smo s to prakso gu). Nesmiselno pa se mi zdi uva-prekinili, Treba pa bo paziti, da jati ga v neko šolo vse dotlej, bo kritika konstruktivna. Eno- dokler nismo zagotovili najosnov-stransko prikazovanje pomanj- nejših materialnih pogojev, da o kljivosti (o katerih bo prav goto- kadrih sploh ne govorim, In ker vo največ govora) bi namreč lab- se gospodinjstvo mora poučevati, ko vse skupaj privedlo v napačno zato ni nič čudnega, če smo za-smer in bi se morda celo znašli radi neurejenih prilik večkrat lahko pričč najraznovrstnejšim »domislicam«. Na neki šoli so tako učenci med uro gospodinjstva pomivali šolski hodnik (po kate-so se že v naslednjem od- Ija pri izvajanju‘šolske reforme učnem načrtu bistven0 od nebi- strokovna usposobljenost učnih kadrov. To velja v prvi vrsti za učitelje na višji stopnji. Le šole v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in morda še v nekaterih drugih večjih središčih se verjetno ne morejo pritoževati glede strokovne zasedbe. Povsod stvenega? Če se vestno pripravlja ter »uči« od ure do ure za vse predmete, ki jih mora poučevati, zasluži samo priznanje in biti mu moramo samo hvaležni, da pomaga reševati situacijo. Edini izhod iz sedanjega položaja je lahko le v resnični pod- tam kot pred leti — na začetku, Spomnimo se samo, kakšne posledice je rodila, ne ravno najbolj vljudna polemika okrog 'nestandardiziranih učnih testov za slo- lili 1 ; 4 -.H, : venski jezik. Njih standardizacija moru sprehajali učenci ostalih pa je ostala do danes na mrtvi razredov in seveda puščali pozne-točki in vprašanje je, kdaj bomo je mokre sledove v učilnicah), sploh prišli do nje. Čemu je to ko- Pri tem delu so imeli na razpdla-ristilo? Objektivizaciji ocenjeval- go le skromno količino čistilnih nih kriterijev prav gotovo ne, s potrebščin, zato sta ga lahko Isto-tem v zvezi pa, še marsičemu dru- časno opravljala samo po dva gemu tudi ne. Uvajanje nečesa učenca. Ostali so se medtem v novega je pač več ali manj ved- pretežni večini zabavali vsak po no združeno z določenimi po- svoje. Že itak ponesrečena učna manjkljivostmi. Tako bi morali ura se je tako povsem izmaličila. gledati tudi na te teste (in kot Na vgak na5iT1 bi bilo ^ mo_ moramo gledati na samo solsko jem manj škode, če bi učence po-retormo) ter s kritiko predvsem domov. Ta primer je verjet- Šolske in razredne skupnosti so nepogrešljiv tlel sodobnega izobraževanja in vzgoje. Učenci sami lahko prispevati, da se odpravijo njih n0 sjcer osamljen, vendarle pa se pomanjkljivosti, da nam bi koristno služili pri našem delu. Tako pa so nekateri »pametnjakoviči« s svojim vikom in krikom vse skupaj pripeljali v slepo uli mi zdi značilen in ga prav zato navajam. Predvsem pa hočem poudariti, da s podobnimi »rešitvami« prav nič ne prispevamo k ugledu tega predmeta (in ugled :uspešno uredijo nemalo stvari, za katere so sami najbolj zainteresirani.. ščajo. Preobširno bi bilo sedaj drugod, zlasti še na nekaterih navajati vzroke, zakaj tako raz- perifernih območjih pa je položaj lično stanje. Na vsak način pa precej drugačen. In vendar so co. In vendar so nam tudi ti, si- ^mma ^noTniTki nouk v na- km 56 la.k0 temU ,izTf’ ča bi atF°ci' « obiskujejo te šole, prav IPOTa gospodinj skl pouk v na- bile v učnem načrtu točno dolo- tako naši! cer toliko skritizirani testi, marsikaj odkrili, predvsem pa to, da šib šolah več ali manj šele pri boriti) in je zato nujno. potrebno vlada pri predelavi učnih načrtov predhodno poskrbeti za material" po naših šolah zmešnjava in da je menda toliko tolmačenj, kolikor je učnih moči. Prav to je pokazalo na nujno potrebo po neki okvirni uskladitvi učnih načrtov, kajti v določenih zadevah moramo vendarle priti na skupni imenovalec. S tem nimam namena pogrevati »afere o učnih testih za slovenski jezik«, hočem le opozoriti, da nezdrava kritika nikoli nikomur ne koristi. Samo dobronamerno ugotavljanje pomanj- no osnovo. Reformirana osnovna šola odpira na široko vrata novim učnim metodam In oblikam. Pri tem pa se nam zopet poraja vrsta problemov. Samo primer! V poglavju »Začetno branje in pisanje« beremo, da je »izbira metod in načina dela, kako izvajati začetni bralnopisalni pouk, prepuščena učitelju...« (Predmetnik In učni načrt za osnovne šole, stran 17, čene minimalne zahteve. Marsikdo se vprašuje, ali je bilo v času, ko so se izdelovali učni načrti, res tako težko precizirati tisto, s čemer se morajo učenci na vsak način seznaniti? In končno, ali se res ni bilo mogoče izogniti prenatrpanosti sploh, ko smo o njej toliko jadikovali že pred re- Na vsak način je neizpodbitno dejstvo, da ob ustanovitvi današnje osnovne šole nismo bili za to dovolj kadrovsko pripravljeni. Nasprotno, te šole smo tedaj marsikje »obubožali«, vsaj tam, kjer so bili predtem višji razredi sestavni del popolnih gimnazij, Ob reorganizaciji so te šole formo? Spominjam se, da smo pobrale strokovne moči (izmed pisali prav o tem pripombe. Ver- teh predvsem najkvalitetnejše jetno niso nikoli prispele do ti-' učne moči), ki so predtem pouče- stih, ki so načrte izdelovali. Vse kaže, da mnenju praktikov ni nihče prisluhnil, vsaj v tolikšni kfiivo^i lahko prine ie do izbo - 1962>- U Prakse vemo. meri ne, da bi bilo to kje čutiti, kljivosti lanKo pripelje ao izdoij da se mnogo učiteljev poslužuje Zdi se. a«. sanja razmer. In prav v želji, da morda prispevam nekaj skromnih misli, ki so se mi porajale v zvezi z reformo naše osnovne šole ob prebiranju Prosvetnega delavca, se je tudi mene oprijela »pisalna mrzlica«. te možnosti in to dokaj uspešno. Kdor pa ,ie imel kdaj priliko seznaniti se z njihovim delom, mi bo potrdil, da opravljajo pravcato »tlako«. Vse, prav vse morajo da so se izdelovali programi le s stališča predmeta, ne pa tudi s stališča zmogljivosti učenca. Tako ni nič čudnega, če je bil, kot smo zadnjič brali, v vale tudi v nižjih razredih, na osnovnih šolah pa so prav zaradi tega nastale ponekod že tedaj vrzeli. Stanje se do danes ni izboljšalo, marsikje se je celo poslabšalo, to pa zlasti zato, ker se ni sorazmerno z naraščanjem potreb vzporedno reševalo tudi šolanje učnih kadrov. V zadnjem pori vsem tistim, ki si žele pri dobiti kvalifikacijo. V ta namen bi bilo potrebno razširiti kapacitete višjih šol, pomagati izrednim slušateljem pri študiju in doseči pri vodstvih šol, 'da jih prekomerno ne obremenjujejo z delom, - zlasti pa omogočiti redni študij najboljšim učiteljem in ta namen zopet uveljaviti plačane študijske dopuste. Ta način se je izvajal precej časa pred reformo. Pokazal se je kot zelo dobra oblika pridobivanja strokovnih kadrov za pouk na višji stopnji osnovne šole. Ne le to, praksa je pokazala, da so se prav te učne moči pri svojem delu najbolj uveljavile. Zakaj ne bi še naprej prakticirali nekaj, o čemer imamo dobre izkušnje? A ne le to! Biti si moramo na jasnem, da brez močno povečanega dotoka rednih študentov na višje šole ne bomo uspeli v doglednem Mogoče najprej nekaj p materialnih problemih, čeprav ne spadam med tiste, ki hočejo zme- Toda zadeva je več kot nujna. Potreb celoti sprejet učni načrt za fi- izdelovati sami, a najtežja ovira ziko, čeprav so zmanjšali število treba po tem, močno se propagira tam.-1 „.-k - i k pri tem je — učbenik. Čitanke, učnih ur na polovico. Torej no- v ta namen tudi izredni študij, a na Mnovmn solan- ki jo lahko danes dobe na knjiž- benega skladja med obsegom uč- nekih vidnejših rezultatov pa nem trgu, se namreč vsaj v prvi ne snovi in časom, v katerem naj kljub temu še ni. Posledice tega polovici leta ne more s pridom se ta predela. Ni čudno, če se v so več kot očitne ter Prihajajo tati vso krivdo edinole na neure- posluževati nekdo, ki poučuje n. takšnem poldžaju pojavljajo za- do izraza predvsem ob prehodu jene materialne prilike. Se zda- pr, po globalni ali pa stavčni hteve po zvišanju števila teden- učencev na šole druge stopnje, leč ne! Dobro se zavedam, da pri (propozicionalni) metodi. Poma- skih učnih ur pri. nekaterih pred- k.ier 2e itak prerad; skušajo zva- tem ni važno samo kaj, temveč gati si pač mora sam kot ve in metih. Vendar samo zviševanje Utt vsq krivdo za slabe uspehe tudi kako in v koliki meri neko zna, predvsem pa mora tako ali učnih ur ne more predstavljati prav na to ubogo osnovno šolo, J. Sikor no je predvsem hitro ukrepanje in ne le ugotavljanje, da manjka v naši republiki precej nad tisoč predmetnih učiteljev, kajti brez strokovno usposobljenih kadrov ne bomo Izvedli šolske reforme. RAZPIS delovnih mest za učno in vzgojno osebje v letu 1964 Redni in naknadni razpis delovnih mest za učno in vzgojno osebje , šol in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodov bo tudi letos objavljen v »Prosvetnem delavcu«, zato naj se ravnajo varstve-no-vzgojnl zavodi, osnovne šole, gimnazije, šole za izobraževanje učnega in vzgojnega osebja, tehniške in tehniškim šolam ustrezne strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe, vajenske, industrijske in druge šole s praktičnim poukom oziroma poklicne šole, šole za izobraževanje odraslih, šolski centri ter domovi učencev teh zavodov (v nadaljnjem besedilu: šole) po tem napotilu: 1. šole naj ne glede na ustanovitelja pošljejo odločbo o rednem razpisu najpozneje do vključno 15. marca t. 1. za šolstvo pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine, 2. Za šolstvo pristojm upravni organi občinskih skupščin naj sestavijo zbirnike rednega razpisa. V zbirniku naj bodo šole, ki razpisujejo, navedene po abecednem redu in po vrstah šol kakor so navedene zgoraj v prvem odstavku (varstveno vzgojni zavodi, osnovne šole, posebne šole, gimnazije itd.). V, zbirnik naj vključjjo tudi šole, katerih ustanovitelji so okrajne skupščine delovpe in druge organizacije.' Zbirnik naj pošljejo v dveh izvodih uredništvu »Prosvetnega delavca«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 3 najpozneje do vključno 25. marca tega leta. 3. Odločba in zbirnik o rednem razpisu naj bosta sestavljena tako. da bo uredništvu »Prosvetnega delavca« olajšano delo pri objavi. Za označbo stopnje izobrazbe, ki se zahteva za posamezno delovno mesto, naj se uporabljajo tele kratice s temle pomenom: VZG------vzgojitelj z diplomo vzgojiteljske šole, U - učitelj z diplomo učiteljišča, STU - strokovni učitelj z ustrezno stroko izobrazbe, UPP - učitelj praktičnega pouka (inštruktor) z ustrezno izobrazbo, PRU - predmetni 'učitelj z diplomo ustrezne skupine višje šole ali prVe stopnje ustreznega visko-šolskega zavoda, P — profesor, diplomanti druge stopnje ustreznih visokošolskih zavodov (n. pr. dipl. inženir, dipl. ekonomist, dipl. pravnik, zdravnik itd.). Za sestavo zbirnika rednega razpisa za posamezno občino naj služi tale primer: OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Otroška varstvena ustanova. Ravne na Kor. - 2 vzgojiteljici, VZG, samski sobi. Osnovna šola, Ravne na Kor. — 2 učitelja za slovenščino, PRU ali P; 1 učitelj za angleščino, PRU ali P; 1 učitelj za matematiko, PRU ali Pj 1 učitelj za telesno vzgojo, PRU ali P. Samske sobe. Posebna osnovna šola, Ravne na Kor. - 3 defektologe, PRU, samske sobe; 1 učitelj za tehnični pouk, PRU, samska soba. Gimnazija, Ravne na Kor. — 1 učitelj za psihologijo in filozofijo, P. Izobraževalni center. Ravne na Kor. — 1 učitelj za strokovne predmete za kovinske poklice, P ali PRU, dipl. inženir ali tehnik s 5 let prakse, družinsko stanovanje v letu 1964, sedaj pa samska soba. 4. Naknadni razpis naj pošljejo šole za šolstvo pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine najpozneje do vključno 15. junija t. i., za šolstvo pristojni organi občinskih skupščin pa nni pošljejo naknadni razpis uredništvu »Prosvetnega delavca« najpozneje do 25. junija t. 1. Pri tem naj se glede oblike razpisa ravnajo po zgoraj navedenem napotilu. V letošnjem rednem razpisu naj se razpišejo tudi mesta direktorjev, ki ne izpolnjujejo pogojev 18. člena zakona o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list SRS, št. 7/64). Zavodi za prosvetno pedagoško službo in za šolstvo pristojni upravni organi občinskih in okrajnih skupščin naj skrbijo za zakonitost dela šol pri razpisu in zasedbi delovnih mest. Republiški sekretariat za šolstvo Značilen pojav današnjega razvoja socialistične družbe je, da se demokratični odnosi utrjujejo v vseh panogah gospodarske in družbene dejavnosti, kar je vsekakor pozitivno, pa tudi v šolstvu. V današnji šoli bi se ta pojav moral kazati predvsem v odnosih med učenci In učitelji. Ti odnosi naj bi 'pripeljali do aktivnega sodelovanja obojih ter s tem do večjega učno-vzgojnega uspeha. Ta proces pa bi moral iti predvsem v globino. Da bi se pospešil ta razvoj, smo začeli z reformo šolstva. Reforma naj .bi uskladila vsa nasprotja med staro in novo šolo in z novimi oblikami dela uvedla tudi nove odnose med učenci in učitelji, ki naj bi sloneli na aktivnem sodelovanju, humanosti in medsebojnem spoštovanju. Da, tudi učitelj naj spoštuje I učenčevo osebnost, kajti le na ta način bo tudi sam deležen spoštovanja. Učitelj ne sme pozabiti, da ima pred seboj človeka, katerega je dolžan izobraziti in vzgojiti; da ima pred seboj razvijajočo se osebnost, katero lahko z nepravilnim odnosom močno prizadene v nadaljnjem razvoju. Učitelj naj upošteva mladostnikova čustva, katera je dolžan krepiti in razvijati, usmerjati, ne pa dušiti, ubijati in blatiti, Da je to tako, lahko razberemo iz del mnogih pomembnih pedagogov. Pestalozzi sam pravi, da so za elementarno nravstveno omiko naravni temelj trajna čustva ljubezni, hvaležnosti in zaupanja. To trditev pa moramo aplicirati danes na celotno vzgojo mladega, socialističnega človeka. Znano je, da je osnovna šola naredila v tej smeri že odločilen korak in da skoraj v celoti izpolnjuje učne in vzgojne smotre, ki jih postavlja pred njo socialistična družba, Znano pa je tudi, da šole druge stopnje v tem razvoju zaostajajo in iščejo ustrezno rešitev, J3a je to tako, je v veliki meri posledica same koncepcije teh šol, kjer se polaga vsa pozornost samo izobrazbi, zanemarjajo pa se skoraj v celoti vzgojni smotri pouka. Glavna vzgojna naloga šol druge stopnje je, da razvijajočemu se mladostniku ob izobraževalnem delu formira napredni svetovni nazor in pravilno usmerja njegove interese, Osnovna šola da vse pogoje in je Učenec, ko zapusti osnovno šolo, psihološko pripravljen za nadaljnji razvoj v tej smeri. Naloga učiteljev v srednjih šolah PROBLEMI VZGOJE na drugi stopnji šolanja pa je, da gradijo vzgojno delo na teh osnovah in ne prepuščajo dijaka samemu sebi, slučaju in anarhifcmu okolja in tako uničijo rezultate dolgoletnega vzgojnega dela osnovnošolskih peda-\gogov, v katerega so mnogi vložili večino svojega prostega časa. ' Mnogokrat se slišijo očitki s strani srednješolskih učiteljev, da so učenci, ki prihajajo v srednje šole, strokovno premalo usposobljeni. To vsekakor do neke mere drži, saj da šola učencli lahko le osnove, ki si jih mora prisvojita, kar pa je odvisno od mnogih čini tel jev. Te činitelje bi morali vzgojitelji na srednjih šolah vsaj v prvem letu učenčevega šolanja upoštevati. Znano je, da se tak učenec v kasnejših letih razvije v prav dobrega dijaka. Taki očitki lahko vestnega in požrtvovalnega učitelja zelo prizadenejo. Nihče ne ve, koliko napora in časa posveti učitelj celotnemu učenčevemu razvoju, oblikovanju učenčeve osebnosti; nikjer ni vidno tisto drobno vzgojno delo, ki ga opravi učitelj ob samem učnem procesu — nikjer pa tudi niso vidne težave, s katerimi se mora boriti (posebno na vasi), jih premagovati. Toda uspehov v celoti ne more nihče zanikati, Izvirajo pa iz tesnega sodelovanja učitelja in učenca, iz medsebojnega aktivnega dopolnjeva-ni^.— te medsebojnega spoštovanja. pa ge mnogi učitelji na osnovnih in srednjih šolah ne delujejo v tej smeri, je jasno, ker prehod v novo kvaliteto povzroča mnoge peripetije. Vendar nehuman odnos do mladost-nika vzgojitelju ne bi smel sluziti za izgovor, da human odnos VOj v liberalizem V vzgoji ali pedokratizem. Tak izgovor je 1 kajti vzgoja bo prešla v pedokratizem le takrat, kadar učenca, ki mu nudimo vse oblike demokratičnega sodelovanja, ne vodimo z vso odgovornostjo, se pravi, hkrati tudi vzgajamo. Vzgajati mladino današnjega časa nj. lahko delo. Od vzgojite- lja zahteva veliko mero odgovornosti, samopremagovanja in žrtev. Ni dovolj, da učencu posreduje učno snov, učencu mora biti za vzor, katerega skuša doseči in — preseči. Vzgojitelj mora biti mladostniku svetal lik, ki mu bo v vsakem trenutku v oporo in pomoč; mora biti tista osebnost, kateri bo mladostnik izven domačega kroga zaupal in odkril svoje najgloblje misli brez bojazni, da bo njegovo zaupanje izrabljeno. Da je lahko vzgojitelj mladostniku uspešen vodnik, pa mora biti sam v poklicnem in privatnem življenju dosleden in strogo moralen (ne pa tudi moralist, puritanec in konservativec), kajti le tako bo lahko uspešno zagovarjaj svoje postopke in svoje nauke ter kot Rousseau v svojih Izpovedih mirno dejal: »Glej, to sem počel, tako mislim, takšen sera bil!« Ne smemo pozabiti, da živimo v majhnih krajih, kjer vsak ve za vsakega, da so poklični opravljivci stalno na delu, da so ljudje najbolj kritični ravno do ljudi, ki jim vzgajajo mladino. Z nepremišljenimi postopki pa škoduje vsak le sebi. Vzgajati ne pomeni le ugotavljati vzgojne nepravilnosti pri mladostniku, temveč poiskati vzroke teh po- javov in jih odpraviti. To pa bo vzgojitelj dosegel samo takrat, kadar si bo pridobil zaupanje, katero pa spet izvira le iz spoštovanja osebnosti. Mnogokrat se učitelji pritožujejo, da njihovi varovanci proti njim zavzemajo sovražno stališče. Vprašati bi se morali, če ni tako stališče nekak moralni protest proti njihovim ukrepom, postopkom. Z nepravilnim reagiranjem samo poglobimo prepad, ki nas loči od mladostnika. Poznavanje psihologije mladostnika bi nam v mnogem olajšalo delo, zato bi tej vedi morali pedagogi posvečati več pozornosti. Mladostnikovo emocionalno doživljanje je vse bolj zamotano, zato pojave v zvezi z njim ne moremo reševati »s sekanjem gordijskega vozla«. To kratko razmišljanje naj bo samo majhen doprinos k razsvetljevanju problemov vzgoje današnjega mladostnika. Prav bi bilo, da bi ljudje, ki imajo neposreden stik z mladino, ki jim je vzgoja življenjski smoter, več razpravljali in pisali o problemih vzgoje v osnovnih in srednjih šolah, o nepravilnostih in odlikah obeh prizadetih strani-Ob kresanju mnenj bi se izkristalizirala pot, po kateri naj bi hodil vsak slovenski nedagog in vzgojitelj. Benjamin Belšak 3 21 . F- 3 T ? 6.3 I Sla'1? o I n£TY (Vtis a T Y i 3 !«r a o J-a Osnutek statuta šole za sanitarne in laboratorijske tehnike Na podlagi 80. člena ustave socialistične republike Slovenije (Ur. list ui Aaoua?n otioez^ueSJO ez iqa>is -SRS št. 10/63) in 81. člena splošnega zakona o šolstvu (Ur. list SFRJ št. 4-48/64) je sprejel zbor delovne skup- 13. člen Sola skupaj z družino, z družbenimi, gospodarskimi in kulturnimi organizacijami: - skrbi, da se pouk povezuje z življenjem v okolju ter za smotrno Predmetnik in učni načrt sta se* stavni del tega statuta. Izpite iz 41. člen prejšnjega člena oprav* Ijajo učenci pred komisijo, ki jo iz* — sistematično delo za razvoj telesne vzgoje v okviru pouka in prostovoljnih dejavnosti; nosti šole za sanitarne in laboratorij- uporabo prostega časa učencev; ske tehnike v Ljubljani dne OSNUTEK STATUTA Sole za sanitarne in laboratorijske tehnike «en vmf učiteljski zborlsmea svojih čla- ^ Podrobni učni načrt, razdeljen po nov, kolikor ni s temi pravili dru- _p k b za rebne zdravstvene pre* mesecih in tednih, Sestavi učitelj so- gače določeno, glede in za odmor- le, ki predmet poučuje, in ga pred- aien e _ pOSredovanje primerne spolne Ce niso roki za opravljanje izpitov vzgoje; tem vzgaja učence in priteguje od- ' Potrjeni podrobni učni'načrt sme rarmatali S tem statutom' -1111 določi nj^" fnarazvedrilaP°re ^ e a’ u e rasle k sodelovanju s šolo ter tako učitelj med šolskim letom spremeniti ravnate«. J - prireja proslave, kulturno-umet- loži ravnatelju v potrditev. Rok niške in telesno-VZgojne nastope, S predložitev določi ravnatelj I. Temeljne določbe razvija v njih čut odgovornosti za to delo; - skrbi za organizacijo učencev jih povezuje z ustreznimi organizacijami odraslih; samo z ravnateljevim dovoljenjem. b) Sprejemni izpiti 28. člen učna ura traja 45 minut. „ J. «en • - sodeluje pri izobraževanju od- mo^0odmoVUtraUUod35 do^Shnut03' Sola za sanitarne in laboratorijske ra5iih in organizira ustrezne tečaje R'azD0^ed učnih ur in odmcmov do-tehnike (v nadaljnjem besedilu; šola) m seminarje. urnik “ odmorov uo je zdravstvena šola II. stopnje, ki Ioca urn ’ pripravlja strokovnjake za zdravstve- , enisui koledar na opravila, za katera je potrebna strokovna izobrazba. 14_ £ien i J"013 Je. W,S u<‘‘ah°Yalj?na,,*,(od; šolsko leto se začenja s J, TSilta ža, ,0rAsveto ,m 1««lt.ur0 tembrom in traja do 31. avgusta na- vlade LRS o določitvi ustanoviteljev slednjega ieta. strokovnih šol (U. list LRS št. 28- 156/52). 15. člen 9. Splošna kulturna in javna dejavnost 43. člen Sprejemni izpit opravljajo vsi kan- ga. člen didati, ki želijo biti sprejeti v šolo. cnlošno kulturno in javno dejav- S sprejemnim izpitom se preveri Sola na vzeoio učencev ki ga sprejme učiteljski ^fnat^°te^a^e.1ZQb,eg'‘m kako'. « viša^hovo^lošnojaven izobra*- sep- da traja pouk ^posameznega učnega daJe uspešno končana osnovna 5g_ filen c) Popravni izpiti 29. člen predmeta dve učni uri strnjeno (dva-krat po 45 minut) 73. člen Učenčev izostanek opraviči iz utemeljenih razlogov razrednik. Učenčev izostanek od pouka se opraviči zlasti iz naslednjih razlogov: — učenčeva bolezen, — smrt v družini. — pojav nalezljivih bolezni, — elementarne nesreče, — posebno pomembni osebni ali družinski vzroki. V primerih iz zadnje almee prejšnjega odstavka mora učenec dobiti praviloma predhodno dovoljenje šole. 74. člen Izostanek od učne ure lahko dovoli učitelj od svoje ure. Enodnevni izostanek lahko dovoli učencu razrednik. Ravnatelj lahko dovoli učencu izostanek od pouka do osem dni. Več kakor osem dni izostanka od 44. člen Popravne izpite opravljajo: Ustanoviteljske pravice in obvez- Šolsko leto *a da ^ ^^s^nj^^ — ^ kako bodo učitelji nadoknadili učne ure teh predmetov, 17. člen Pouk v prvem polletju traja od vključno 5. septembra do vključno 3. februarja, v drugem pa od vključno 4. februarja do vključno 15. junija. Pouk v zaključnem letniku se konča po sklepu učiteljskega zbora med 1. in 15. junijem. 18. člen odlično - 5 — prav doro — 4 — dobro - 3 — zadostno — 2 — nezadostno — 1 Učenčevo vedenje se ocenjuje z besednimi in številčnimi ocenami, ib sicer: — odlično — 5 — prav dobro — 4 — dobro - 3 — zadovoljivo — 2 Opravljanje razrednega izpita dovoli ravnatelj za vsakega posameznega učenca posebej. d) Izredni izpit 48. člen Izredni izpit opravljajo čez posamezne razrede izredni učenci, Izredni izpit opravljajo iz vsakega učnega predmeta posebej. 10. Sola in družine z družinami 60. člen Sola se povezuje učencev zlasti: - z roditeljskimi sestanki, - z obiski staršev na šoli, - z obiski učiteljev na učenčevem domu, . „ - s tem, da organizira druge ustrezne vzgojne in izobraževalne de- Izredni izpit dovoljuje ravnatelj za javnosti izven šole. isrtsasui. — seminar- Med učne dneve se štejejo tudi: suTegUvnb druga ocene pa so po- ^edni izpl‘ ueenec iahk0 veekra‘ S l el IlCgClLJ. Vili, -- 1 r, .rl i Q zitivne in se stopnjujejo po vrednosti ponavlja. Šola 5. člpn se financira po predpisih o - dnevi učnih ekskurzij, - športni dnevi, . - dnevi za pripravo na zaključni izpit v zaključnem letniku. financiranju šolstva, Oohodki šole sol - sredstva za osnovno dejavnost, ki so zagotovljena v družbenem skia- _ „„„„ . . ..... .. , .. „„____ ____________ , du za šolstvo pri skupščini Ljubljana; delj ter zimskih in letnih šolskih po- Vidno, kakšno je učenčevo znanje iz - sredstva, ki si jih pridobi šola —*-■ _ *—*-----■«— —-<- ja. 19. člen od dve do pet. 31. člen Uspehi učencev pri vajah in učni e) Diferencialni izpit 47. člen de*škučuje'7n vodi ravnatelj oziroma '---‘•'-r;, r-- tl.rtTV'“oDisno Diferencialni izpit opravljajo učen- učitelj, ki ga pooblasti'ravnatelj. Ro-Pouka prosti dnevi so razen ne- p^ka‘ ^opTsne^Jcene. mora biti”raz- 61. člen Roditeljski sestanki se sklicujejo za posamezne oddelke, razrede ali za vso šolo. Roditeljske sestanke za vse razre-_ : — »t^.c44 r-aimatpli nT.irnma zbor, Učiteljski zbor lahko učenca za-radj neopravičenih izostankov tudi izključi. 4. Pravice in dolžnosti 76. člen Učenci imajo poleg pravic, ki jim jih dajejo zakoni in drugi predpisi, še pravice, določene s tem statutom; zlasti so upravičeni: - udeleževati se vsega učnega dela v šoli; ' - posluževati se učnih pripomočkov ; x , - sodelovati pri upravljanju šole; - organizirati sporazumno z de- lovno skupnostjo šole svoje organizacije, * z dopolnilno dejavnostjo; — dotacije družbeno političnih skupnosti in organizaciji - drugi dohodki. Delovna skupnost šole samostojno razpolaga s svojimi finančnimi sredstvi in jih razporeja s finančnim na- čitnio še 1 1. in 2. januar (Novo leto). Ce pijo iz zdravstvenih šol druge stop- vodi razrednik. Ravnatelj mora sklicati roditeljski posameznega izobraževalnega področ. nJepjjerencjalnj lzpit opravljajo učen- sestanek na zalitevo staršev ali UČi- — 1. in z. Janu«! Ja. ___ , , vseh učnih nredmt je eden od teh dveh dni nedelja, je Kot dokončna ocena mora opisna ci iz vsen ucnm pream pouka prost dan tudi prvi naslednji ocena vsebovati čimkrajšo opredelitev ^p«eal PBrodmetmk zdrs učenčevega uspeha. Ocene iz teh področij vplivajo na oceno učenčevega znanja iz ustreznih predmetov in na njegov splošni uspeh. 32. člen vseh učnih predmetov, ki jih in jih ni vseboval 'predmetnik zdravstvene šole, iz katere učenci prestopajo, Diferencialni izpit lahko opravljajo učenci samo za prestop v prvi in drugi letnik. delavnik; - 8, februar (Prešernov dan); - 87., 28,, 29. in 30, april (ustano-črtom po pravilniku o oblikovanju in vitev OF); dehtvi dohodka. - 1. in 2. maj (praznik dela). Ce x je eden od teh dveh dm nedelja, je o. člen pouka prost dan tudi prvi naslednji Organi družbeno-političnih skupno- delavnik; sti, delovne in druge družbene oj:ga- - 25, maj (dan mladosti); ke)T W obsega: njora predlagatelj zagotoviti potrebna delja, je pouka prost tudi prvi na- vo splošno obnašanje. _ pismeno nalogo in ustni izpit iz Pri oceni vedenja je treba upoštevati: učenčevo prizadevanje pri delu, njegov odnos do obveznosti v šoli in zunaj nje, njegov odnos do součen------------------ in učiteljev, odnos f) Zaključni izpit 48. člen Zaključni izpit opravljajo redni in izredni učenci, ki so z uspehom kon- sredstva. 7. člen Sola sodeluje s starši učencev oziroma njihovimi skrbniki (v nadaljnjem besedilu: starši), z organi druž-beno-političnih skupnosti, z delovnimi in družbenimi organizacijami ter s šolami in drugimi vzgojnimi in izobraževalnimi ustanovami. To sodelovanje naj bo zlasti tesno z republiškim zdravstvenim centrom, z republiškim senitarnim inšpektoratom in Zavodom SRS za zdravstveno varstvo. 8. člen Sola ima pečat okrogle oblike z napisom: Socialistična republika Slo- avgusta, venija, Sola za sanitarne in laboratorijske tehnike v Ljubljani. UtOLJCl, JV- L- v» v, w slednji delavnik; - 31. december; 33. člen - občinski praznik, ki ga določi splošni uspeh in prizadevanje OLO; , , učenca se ocenita po uspehu iz učno- govor te naloge. - eden oz. dva dni za šolske izle- vz6.0jnjti področij in vedenja. Pri tem - Izredni učenec izdela seminarsko te, ki jih določi učiteljski zbor; »e tJeba upoštevati učenčev celoten nalogo v šoli na način, ki ga določi - dva dneva, ki ju določi ravnatelj. uSnl uspeh in njegove sposobnosti. učiteljski zbor. Pouka proste dneve, ki niso hastetj učenčev uspeh se oceni tako, da v prejšnjem odstavku, lahko določi ge 0cenjjo njegov celoten uspeh, pri- 49. člen samo pristojni organ ' ' ' ~ * 1 teljskega zbora. Ce ravnatelj ne skliče roditeljskega sestanka v osmih dneh po zahtevi, ga lahko skliče predlagatelj sam. 62. člen Člani delovne skupnosti imajo pravico udeleževati se roditeljskih sestankov. , ,, Na roditeljski sestanek se lahko vabijo tudi učenci in drugi občani. Starši so vabljeni na roditeljski sestanek pismeno. 63. člen Na roditeljskih sestankih razprav- slovenskega jezika s književnostjo; iiai0 vsi navzoči o vprašanjih življe-T ustni izpit iz predmetne skupine; ^ jn dela šolei 0 vzgoji, izobrazbi - seminarsko nalogo in ustni za- jrj uspehu ucencev. Pri tem si izmenjujejo medsebojne izkušnje. Na roditeljsltih sestankih lahko navzoči predlagajo ukrepe za napredek šole. V eni prejšnjih številk našega lista smo objavili predosnutka statutov dveh šol — osnovne šole in gimnazije; danes objavljamo še osnutek statuta šole za sanitarne in laboratorijske tehnike, tako da se bodo tudi šole te vrste lahko nekoliko zgledovale na enem uspelejših primerkov statutov teh delovnih organizacij. 77. člen Dolžnosti učencev so zlasti! — da redno obiskujejo pouki - da se ravnajo po statutu 20. člen Zimske počitnice trajajo praviloma od vključno 21. januarja do 3. februarja, letne počitnice pa praviloma .j ..1-14.. ic -inMi-io rt n T/lrlin^nn 31. od vključno 16. junija do vključno 31. blt:L tak da iahk0 učenec ve, ali je s svojim znanjem zadostil zahtevam, ki se ocenijo njeguv uciuitu zadevanje in splošna razvitost. Ni do- učiteljski zbor podrobno uredi za-voijeno preračunavati iz posameznih kijudnl izpjt s pravilnikom, v skladu ocen splošne ocene aritmetično, z navodilom o minimalnih zahtevah . X1 in drugih pogojih, ki jih morajo jz- 34. člen polniti šole druge stopnje glede za- Način ocenjevanja učencev mora ključnih izpitov (objave XV. št. 1/64). O predlogih " 0^“ drugih “predpisih šile ‘in organizacij, sestankov morajo šolski organi raz katerlh *J,lanY s0. pravljati. 11. Izobraževanje odraslih — da sodelujejo pri prostovoljnih , dejavnostih; M — da se obnašajo dostojno tee ‘ varujejo svoj ugled in ugled šole; 1 — da pazijo na zdravje in skrbijo za telesno čistočo in snago šoi- 9. člen Delovna skupnost in organi šole izpolnjujejo naloge šole v skladu z zakoni, s tem statutom in z drugimi samoupravnimi akti ter z drugimi predpisi. . Pravice in obveznosti ustanovitelja organov družbeno-političnih skupnosti in zavodov za prosvetno-pedagoško službo so določene z z v n n n predpisi, izdanimi na podlagi zakona. II. ŽIVLJENJE IN DELO SOLE 1. Splošne določbe 10. člen življenje In delo šole poteka v skladu šole s smotrom šole po delovnih programih. 11. člen Sola dosega svoj smoter s tem, da Pri vzgojnem in izobraževalnem delu upošteva pedagoška načela, ki poudarjajo zlasti: , • . — organiziranost m načrtnost Vzgojno-izobraževalnega procesa; — vzajemno in skladno dejavnost šolskih organov pri reševanju druz-beno-pedagoških vpraššnj ter vzajemno spoštovanje in zaupanje med učenci in učitelji; . x .. . — povezanost šole z družbenim življenjem, družbenimi in gospodarskimi organizacijami in še posebej Povezanost pouka s proizvodnim m 64, čleri Na predlog organov družbeno-po- „„ ------------- litičnih skupnosti ter delovnih m aru- skih prostorov; gib družbenih organizacij lahko sola _ da varujejo družbeno premo-Učencu, ki je uspešno opravil za- organizira tečaje, seminarje in drugo ženje, ki ga upravlja šola; ključni izpit, se izda spričevalo o za- oblike izobraževanja odraslih. - da poravnajo materialno škodo. ---0 predlogu iz prvega odstavka od- kl s0 j0 iZ malomarnosti ali pa na- loča zbor delovne skupnosti in hkra- kiepoma povzročili šoli; ti določi vsebino, obliko, trajanje in _ da opravljajo druge dolžnosti, druge obveznosti izobraževanja od- kl jim jih nalagajo organi šole v raslih, zvezi s šolanjem. dov7imTudi>Vknadnl vpis učencev, ^ dokončni oceHo ges^rV^v»^r^ieSS Sredstva za'izobraževanje odraslih izredni ufienČ! Imajo ^vflon« toda najkasneje do 30. septembra, določi razredni učiteljski zbor. programa. iz prejšnjega člena zagotovi predla- enake pravice in dolžnosti 81. člen V prvi letnik šole se sprejemajo kandidati na podlagi razpisa. Orientacijsko vpisovanje drugih učencev je v dneh 27. in 28. junijs, dokončni vpis pa od vključno 1. do vključno 5, septembra. V izjemnih primerih sme ravnatelj jih postavlja šola, ali ne. Starši imajo pravico, da zvedo, kakšen je učenčev uspeh v šoli. 35. člen Učenčevo znanje iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet uči. V posameznih primerih lahko 50. čleri ključnem izpitu. 7. Prostovoljne dejavnosti 51. člen Prostovoljne dejavnosti učencev so „„ „„ Učenčevo vedenje in splošni uspeh 'r gola je dolžna pomagati učencem, 22, cien oceni razredni učiteljski zbor na raz- da v okvjru mladinske in drugih sa- Sprejemne izpite opravljajo učenci rednikov predlog. mostojnih organizacij učencev razvi- Idrasii Del BredSteV pril,pevai0 *Utl! Uče?zredni učenci so oproščeni red- od 20. do 25. junija, Popravne in razredne izpite opravljajo učenci od 24. avgusta do 1, septembra. Izredni učenci opravljajo izpite med 24. avgustom in i. septembrom, med 20. in 24. januarjem in med 15. in 25: junijem, Zaključne izpite opravljajo učenci 68. člen zbor delovne skupnosti lahko pp- „„ jajo razne oblike prostovoljnih de- l ________ ____ _____ _ 36- Clen . . javnosti. Pri tem je treba upoštevati drobneje uredi izobraževanje odraslih Ocene na koncu prvega polletja in načelo prostovoljnosti, samouprave nravilnikom. ■ ■ — ' m samostojnosti njihovih or- - na koncu šolskega leta se vpišejo V učencev in ustrezne knjige in listine. - ^ ganizacij. 58. člen 37. člen _ prostovoljne dejavnosti; ZakihU člen Vzgojno Izobraževalno delo v okvi* ip+niv- sp Roreimeio ru prostovoljnih dejavnosti temelji; v Pjvi Š usoešno P končali na organiziranem razvijanju kandidati ki so uspešno končan Hojo-,nosti no določenih osnovno šolo in niso stari vge kakor če so uspešno pravili spret em- 5. Napredovanje 38, člen Učenci napredujejo, če so iz vseh prostovoljnih dejavnosti po določenih osnovno Pouk 25. člen obsega predavanja, , učenci, ki so ocenjeni negativno _ na povezovanju vsebine prosto- ,—---------- r------- . . va3®> največ iz dveh predmetov, smejo voljnih dejavnosti s poukom in dru- strokovne ekskurzije, praktični pouk ■ avljati popravni izpit. gim izobraževalnim delom v okviru v zdravstvenih zavodih in šolskih la- učenci ki ne opravijo z uspehom delovnega šolskega načrta; ............. ...."" *— - > v *—-- '■ na pomoči učencem in njihovem hovo znanje in življenjske izkušnje; - tovarištvo, kolektivno zavest in zavestno disciplino za pravilno vraščanje v družbeno življenje; - enotnost in medsebojno povezanost vseh učnih predmetov in skladbo povezanost pouka s svobodnimi drugimi ohliksrni _ ^* —,—. T _ xi'di tm vev* wv-***** z— - - . M _ ____ Vzgoine in izobraževalne dejavnosti; učencem skladno z učnim načrtom ne QCene morajo razred ponavljati. . L na pfiiagojevanju oblik in vsebi- - uporabo in razvijanje takih oblik učno gradivo. Učenci smejo m*d šolarjem dva* ne prostvoljnih dejavnosti, starosti in ln metod vzgojnega izobraževalnega Pri vajah učenci praktični prever- ferat ponavljat{, vendar ne istega raz- razvoju učencev, dela ki nnvezuieio teorijo s prakso; iaja in poglabljajo pridobljeno teo- 7 zavesten in kritičen odnos posa- retično znanje in privajenosti ter se yjencli kl ponavljajo letnik in ki 34. člen bieznega uičtelja, kakor tudi učitelj- tako usposabljajo za samostojno stra- go ocenieni ob zaključku prvega pol- Prostovoljne dejavnosti se orgapi-skega zbora do uporabljanja sredstev kovno delo. Vaje vodijo praviloma z J negativnimi ocenami iz yeč zlraj0 zlasti v obliki: in doseženih rezultatov vzgojnega izo- učitelji, ki predmet ošijo. pri tem k kor polovice učnih predmetov, _ne _ dela v matičnib, kakor tudi V - '' — — - —— — — —J *- - - — .nerT-iiI^rnUli * f - ■ .«1.4 Az-fclot-lld VI n tdl v 1 »jsšr zt: :rn: b) Pohvale In nagrade 81. člen Pohvaljeni in nagrajeni so lahko boratorijih ter praktično delo na te- popravneja^pRa. rt ^ ^meVrevTnju >rTz7m“obiik '-pF^o- biti sprejet v šolo, S predavanji posredujejo učitelji . e učnlh predmetov negativ- voljnih dejavnosti! __ r* nAriim narrtnm 1,1 ■ r. ul 4 n +4 _ ., . ____ ZalSolaalorganizira zdravstveni pregled za kandidate, ki so uspešno opravili sprejemni izpit. Kandidat, ki ne ustreza zdravstvenim zahtevam, ne more braževatlnega dela. 18. člen jim pomagajo ustrezni inštruktorji. Pri določenih učnih predmetih, „„„ kjer značaj dela zahteva, da se vaja Vzporedno, ko uresničuje splošne vzgojne in izobraževalne smotre, šola cev, se oddelek ^ i u(Sencev> -‘usposablja učence za umsko in mlruge^ganP Praktično strolcovno delo na delovnih ^^čenoi ragšlrt.fo in poglab-za ckunin- ijalo strokovno znanje. s « —/s ^akor tudi čut za neposredno osebno Šolskim letom, morajo ib koiektivno odgovornost za delo in plč Pnacitu0dlra^td u/no prskso Cas tra-kvaliteto dela« __4om4a nraicRA določi ravnatelj morejo nadaljevati šolanja na tej šoli drugih ustreznih delavnicah; kot redni učenci. - delovnih brigad, ki sodelujejo V različnih družbenib akcijah; 39, člen. - samostojnih organizacij učencev učenci končajo šolo, če sq uspešno v šoli, kot so n, pr. športne, kulturne zakliučnl izpit. - in umetniške sekcije in podobno, opravili zaključni MO* Prostovoljne dejavnosti se lahko organizirajo tudi v drugih ustreznih 6, izpiti oblikah. 55. člen a) Splošne določbe Učitelji spremljajo razvoj individu- alnih sposobnosti in nagnjenj učen- 40. člen . cev ter skladno s tem in nalogami vzgojnega izobraževalnega dela 69, člen Število učencev, ki so lahko sprejeti v prvi razred, določa šola v soglasju z ustanoviteljem z razpisom ter skladno s potrebami po ustreznih zdravsvenih delavcih in zmogljivostjo šole. 70. člen ci šole, ali njihove organizacije. 82. člen učencej lahko pohvali ravnatelj, učiteljski zbor ali zbor delovne skupnosti. Učence lahko pohvalijo in hkrati nagradijo tudi organi družbeno-političnih skupnosti ter delovne in druge družbene organizacije. c) Drugi vzgojni ukrepi 83. člen Učencem, ki ne izpolnjujejo svo-„ x , , . . ... jin dolžnosti in kršijo statut šole in redni učeneT vsaMrT^spešno d[ufkrprafpise' se 1Zrekaj° ^ V?g°]‘ končal osnovno šolo, je že tri leta _ kor razrednika, v ustrezni zdravstveni službi m pred- _ »kQr razrednega učiteljskega loži priporočilo svoje delovne orga- zborai nizacije. _ 'ukor ravnatelja, 2 Prestop - ukor učiteljskega zbora, - izključitev iz šole. 71. člen Ukor razrednika s® lahko v šol- Ufahko prestopi v jotojh jieer Sj leutk^*plDnp0aV, sed 84. cien izbiri vzgojnega ukrepa je le v Prvi in drugi letnik, če opravi enkrat, diferencialni izpit. . Prj v -racija vU učencih vse moralne in Janja te ravnatel] So vpisati na usmerjajo s pedagoškimi fn drugimi 0 prestopu .odloča in določi vsa- ..fi U1ZD^' a^suPčenčevrl starasL t a^kterne lastnosti, ki so ?in\ ' g nrakso se učenci privajajo na šolo (sprejemni izpit); ukrepi učence, da si izbero tiste pro- bino diferencialnega izpita učiteljski n4egovo duševno razvitost, nagibe, v ' sars s&Mf-ras ssSEr Sar« r- ^cinikov, ter čut ^--------ru- --- človekove osebnosti in njegovega so^ r^la^ofavlja zdravstveni in sani- 'praksa/.je Pod_n_adzorstyom Me. Jarno inšpekcijski službi stalen pri- , .. pravni izpit); Sola sklene z zdravstvenimi zavodi, _ učenci, ki ob koncu šolskega tok strnkoSnn usDosoblienib sanitar- kjer učenci opravljajo učno Pralta.0: leta iz opravičenega vzroka niso bili tehrnkov in memcinskih laboran- pogodbo o medsebojnih .Pravicah_m ocenJeni (razredni izpit); V - /-.Viirrtvmn* toy, •-“‘“rv- --------------— 'obveznostih ter o ohiiki in višini na- r razvija Prt učencih zavest druž- grade učencem na praksi, bene odgovornosti in potrebe, da ak- . tlVno sodelujejo v družbenem živ- 30, cien JJonju m družbeni samoupravi; - kandidati, ki so se prijavili kot izredni učenci in izpolnjujejo pogoje za vpis v šolo (izredni izpit); - učenci, ki prestopijo iz druge . prispeva k nadaljnji umski, mo- učnem načrtu, fklni, estetski vzgoji in izobrazbi Predmetnik in učni načr učencev. čata po posebnih predpisih. -Pouk se izvaja po predmetniku )n zdravstvene šole na šolo (diferencial- ni izpit)! načrt se dolo- - učenci, ki so z uspehom končali četrti letnik (zaključni izpit). 56. člen Sola daje za razvijanje prostovoljnih dejavnosti na razpolago prostore in naprave, 8, Telesna in zdravstvena vzgoja , 57. člen Prizadevanje in skrb šole za telesni razvoj in zdravje učencev obsega zlasti: vzgojo in razmere, v katerih je . živel, težo dejanja in druge okoliščine. 3. Izostanki 72, člen Vsak izostanek od pouka mora učenec opravičiti. Opravičilo napišejo starši ali njihovi namestniki ali zdravnik. Starši so dolžni pri vsakem učenčevem izostanku sporočiti šoli vzroke izostanka, brž ko je to mogoče. 85, člen Ukor razrednika ali razrednega učiteljskega zbora izreče razrednik pred razredom, Ukor ravnatelja ali učiteljskega zbora in izključitev iz šale izreče ravnatelj pred vsemi učenci razreda ob navzočnosti razrednega učiteljskega zbora. , (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) - volitev članov organov uprav- Ob izrekanju ukora se opozori ^^opravljanje drugih zadeva, do. - določa sistematizacijo delovnih mest; hospitacije; — sprejema učne in druge stro- — sklicuje in vodi roditeljske se- skupnosti. ^°di,jiV2St,.nieg0VeSa de- ločenih z zakoni, t«n statutom in kovne delavce šole na iSdTali razi Stanke; a^s^irvzgCU%SkrS“bč°e druglmi ^dplsl' se ne bo poboljšal. 96. člen Člani delovne skupnosti upravlja- skladov; ^a“^a’L"ieg?,Vl staršl„se la!” iklad^sTem^stmutom' p^vldajo*1^- Sev "in učencev; piša; - skrbi, da so člani učiteljskega - odloča o uporabi družbenih zbora enakomerno obremenjeni z de-sredstev šole in o uporabi sredstev lom. 86. člen organizira strokovni študij in skupnost učencev. V takem primeru odgovarjajo za uresničevanje vzgoj-tacije- pokliče na sejo zastopnika razredne no-izobrazevalnega smotra sole. J ’ - •• m vzgojno-izobraževalnem delu so učitelji samostojni. c) Razrednik 145. člen 132. člen Učitelj šole: 121. člen vsak oddelek ima svojega raz- - vzgaja in izobražuje učence Ce je ravnatelj odsoten do mesec rednika. skladno z vzgojno-izobraževalmmi dni, si določi namestnika sam izmed Razrednik neposredno vodi delo smotri in učmmi načrti, ..... članov učiteljskega zbora. oddelka. - sestavlja vsako leto po navodilih A A . 133 člen ravnatelja podrobni učni načrt za Ce je ravnatelj odsoten vec ka- * . nrpdmptp ki iih Doučuie: kor mesec dni, mu določi namestnika Razrednik zlasti: P _ se nriDravlia snovno in metodič- avni odbor in ravnatelj. iU,‘ zt)or delovne skupnosti, skupaj s -skrbi za usklajevanje vzgojnega nn na nouk- Strokovni organi šo e so učitelj- Zbor delovne skupnosti sklepa o predstavnikom javnosti izmed čla- m učnega dela oddelka; - sodeluje na sejah razrednega in zbor. razredu, učiteljski zbori in zadevah iz svoieea delovnesa nod- £.......a............— -vodi pregled o učnih uspehih celotnega učiteljsklga zbora; in o vedenju učencev oddelka; _ sodeluje na roditeljskih sestan- 107. člen ko pritožijo zoper vzgojni ukrep, in ločene zadeve upravljanja organom ~ opravlja druge zadeve, ki so sicer: šole. določene s tem statutom in drugimi - zoper ukor razrednika in ukor Organa upravljanja šole sta: predpisi, razrednega učiteljskega zbora na upravni odbor in ravnatelj. učiteljski zbor; _ __________ _ — zoper ukor ravnatelja, ukor s^i zbor, razredni učiteljski zbori in zadevah iz svojega delovnega pod- nov učiteljskega zbora, učiteljskega zbora in izključitev iz razredniki. ročja na sejah. Zbor delovne skup- šole pa na zbor delovne skupnosti. nosti je sklepčen, če je navzočih več l. Neposredno upravljanje a) Zbor delovne skupnosti na katerem sodelujejo in odločajo enakopravno s člani delovne skupnosti tudi predstavniki javnosti, v skladu s tem statutom. Pritožba se vloži v roku osem dni po izreku. Odločitev učiteljskega zbora oziroma delovne skupnosti je no upravljajo šolo na zboru delovne dokončna. - - ..... - kot polovica članov. Zbor delovne skupnosti sklepa z večino glasov navzočih članov, če ni s tem statutom drugače določeno. 4. Strokovni organi a) Učiteljski zbor 122. čle 97. člen O poteku zbora se piše zapisnik. 1ZZ* ciei^ rinni riPinvnp - pomaga razredni skupnosti pri _ ocenjuje učence, skU divo; - sodeluje pri prostovoljnih dejavnostih učencev; — opravlja dežurno službo na šoli skladno s pred- ^?:ss^£r£ bro«, ukoru ravnatelja pa ocena »za- i0žijo "organi šole; dovoljivo«. _ postavljajo kandidate za volit- 109. člen Vsem drugim vzgojnim ukrepom ve članov upravnega odbora; Predsednik delovne skupnosti trebi obiskuje učence na njinuveiu športnih dnevih in drugih šolskih sledi končna letna ocena iz vedenja - volijo člane komisij in drugih sklicuje zbor delovne skupnosti in Podagoskem in strokovnem izpopoi- domu; prireditvah ter pri tem opravlja na- »nezadovoljivo«. organov, če je s tem statutom tako ga vodi. ^ loge, ki mu jih poverijo šolski or- ge za njihovo izboljšanje; — usklajuje vzgojno in izobraževalno delo; sestanke in jih vodi; P°VS " d";J- prostore; bena sredstva šo-le in zapuščajo čiste pomaga učiteljem v njihovem ^ebi^obSj^ učen^na^jFnovem ŠDortnS°hdeld^vi^n in0lSdragihr0šo1Ikih ».«. ^ST38SW*s,aw».^ Tl' “ Učiteljski zbor lahko odkloni na- P tem St 1 predsednika. varuhe zbirk in knjižnic po ravna- daljnji vpis v šolo učencu, ki je bil arusui preapism. v odsotnosti predsednika delovne teljevem predlogu; ob koncu šolskega leta ocenjen iz qq skupnosti skliče zbor delovne skup- — določa program javnih in kul- vedenja z oceno - nezadovoljivo. ...... ______ nosti ravnatelj in ga tudi vodi do iz- turnih dejavnosti šole; in loge’ gani; 6. Skupnosti učencev imenuje člane izpitnih komi-organizira izmenjavo izkušenj z ali razredne skupnosti jih obvešča o rešitvah; i - ^ w — skrbi, da so učna sredstva po - opravlja druge zadeve, .kl .uporabi na določenem prostoru; dane s tem statutom in drugimi _ varUje uradno tajnost ter živi tako, da ne škoduje ugledu šole; — obiskuje, kadar je za to določen, seminarje in tečaje, ki so organizi-. ranj za njegovo strokovno izpopolnje- 134. cien vanje; Ravnatelj ima pravico in dolžnost _ opravlja druge zadeve, ki mu mu predpisi. 5. Medsebojni odnosi Zbor delovne skupnosti se skliče HTMioiml čnlami • rtaVllčlLCij lili« *** —------- — uijictvrjrt uj. v ***- drugimi solarni, da najkasneje v osmih dneh po pre- jlh nalagajo šolski organi, ta statut skrbi za povezavo sme z ziv .etau zadrž. lzvršitev_ sklepa zbora in drugi predpisi. ki ga imenuje P« p°^^nlk delovne skUpnosti sodeluje 3rskupnostjo učencev, d^°^e„|k u^te!fskegaltezboraSaizdaa- )ra najpozneje v osmih dneh skli- obravnava njene probleme in pred- ^aezi,e ,ze=ean Uprainega postopka, če cati zbor delovne skupnosti, če to loge; .— -- ~ —1»«- Na zborih delovne skupnosti so- volitve začasnega predsednika zbora, delujejo in odločajo enakopravno s g.a izvoli zbor izmed članov delov-člani delovne skupnosti v zadevah jjg skupnosti, upravljanja šole, določenih s tem 110. člen 90. člen statutom, tudi .predstavniki javnosti, Učenci šole sestavljajo razredne ^ sicer: skupnosti in šolsko skupnost. -predstavnik, Razredno skupnost sestavljajo ustanovitelj, mora najpozneje v osmih učenci vsakega letnika, šolsko skup- T r• cati zbor delovne skupnosti, če to loge; . xi^ ^ j da"se sklep ne sklada z zako- . illstIu^ui;j/ nost na vsi učenci šole vod SRS za zdravstv o , zahteva ena tretjina članov delovne — odloča o pritožbah učencev in * rim si mi stvom učitelja pri vajah in praktic n° Skupnosti učencev se organizira- -Predstavnik ki ga delegira Re- zs^astfnaau Knafelj staršev, kadar & za to pristojen; nom s tem^statutorn ne „k v zdravstvenih zavodih jo In vodijo po načelih samouprav- publiški sanitarni Inšpe , ^ predsednik ne skliče zbora v - opravlja druge naloge, ki jih P P ' ,- ,, ugiteliskega zbora 111 šolskih laboratorijih ter praktič ijanje. štvo^^n^teh^iloV61681” drU- d0,0Čai° " StatU‘ ^ PredP,S‘- ^“ef o^aša^^&jnemu nem delu na terenu. Na sestankih' skupnosti obravna- jev' ^Cno^' «en dt^fd^žTni0«’ učltžjs^^a °zdl£ vajo učenci vprašanja življenja in L-mbljana-Center' 111- eien Učiteljski zbor sklepa o zadevah ra predloži zboru delovne skupnosti, dela šole. _ dva predstavnika šolske skup- Zbor delovne skupnosti lahko iz svojega delovnega področja na da o njem odloči;' zadržani sklep iti učencev šole ustanovi stalne ali občasne komisije, sejah. Učiteljski zbor je sklepčen ta- razrednega učiteljskega zbora pa uči- Clani komisije so lahko člani de- kr£*. ^ ie na se« navzoča večina teljskemu zboru v odločitev. Skupnost učencev seznanja po svojih predstavnikih, ki jih zato iz-voli, delovno skupnost in šolske organe s svojimi mnenji in sklepi. 100. člen zacij učnega' in® vzgojnega de!aSšole Llb°LrfT?J,pei<„fTU?0TS,!LTHSkUP' lovne skupnosti, predstavniki javno- vsegkdgpj10pditejjskega zbora - C e se pristojni organ iz prejšnje- hišnika in snažilke 146. člen Inštruktorji sodelujejo pod vod- 3, Drugi delavci 147. člen Sola ima tajnika, računovodjo, 148. člen nosti in sej učiteljskega zbora, kadar je nanje vabljena. Učenci volijo svoje predstavnike sti, skupnosti učencev in druge osebe. ijavni ee je zanje glasovala večina da izfavl ^e štejefkot da je sklep r.hnr delovne sknnnostf na skuo- S te vilo članov in naloge ppsamez- navzočih članov. sprejet. ’ Tajnik šole je lahko tisti, ki ima 135. člen najmanj ustrezno srednješolsko iz- 125. člen ter se udeležuje zbora delovne skup- nem sestanku šolske skupnosti. nih komisij določi zbor delovne skup -in epi Thnra. kadar Sestanek šolske skupnosti za vo- nosti z aktom o ustanovitvi komisije. 92. člen Razredna skupnost zlasti: Zbor delovne skupnosti, učiteljski obrazbo in pet let pravno-administra-Seje učiteljskega zbora sklicuje zbor in razredni učiteljski zbor od- tivne prakse in vodi ravnatelj, v njegovi odsotno- i0eai0 na prvi stopnji v upravnem Računovodja je lahko tisti, ki ima sti pa namestnik ravnatelja. postopku samov tistih upravnih za- ekonomsko šolo in najmanj tri leta Učiteljski zbor se sestaja po po- devah ki so jih z zakonom ali dru- prakse, ali pa tisti, ki ima najmanj trebi. gimi ‘predpisi izrecno dodeljene v pet let računovodske prakse. ^ litev predstavnika je sklepčen, če sta navzoči najmanj dve tretjini vseh učencev. 3. Ravnatelj Kandidate za predstavnika lahko . predlaga skupina najmanj desetih 112. člen in vzgoje v razredih In daje predlo- učenci volijo predstavnika z ne- Za ra1Sa*SAa ir Ravnatelj, mora najpozneje v os- pristojnost. V drugih upravnih zade- Hišnik in snažilke i g’e za izboljšanje dela; posrednim tajnimi glasovanjem novan zdravnik, inženir kemije ah mlh dneh sklicati sejo učiteljskega vah odloča na prvi stopnji ravnatelj, ustrezno usposobljenost. 8 -zahteva lahko, pojasnila pri ^TSnaki fnr°fTno praksT v Pzdmvs?vemg ISli fbora nS zahte,vo tretiine član0V de‘ O pritožbi zoper odločbo ravna-učnem gradivu, ki je bilo pomanj- dobita največje število glasov navzo- t , moralno neoporečen lovne skupnosti. t y odloči zbor delovne skupnosti, kljivo posredovano in ga učenci niso eih učencev Ce dobita dva ali več ter 36 moralno neoporečen. Ce ravnatelj ne skliče seje v roku uu ” rarreri razumeli: kandidatov enako število ftiasov Te „ osmih dni po prejemu predloga, Jo O pritožbi zoper odločbo razred- - skrbi za izboljšanje uspehov volitve oonoviio ’ 113- 61s,n lahko skliče predlagatelj sam, nega učiteljskega zl posameznih učencev in letnika kot v * Ravnatelja imenuje na podlagi o seji učiteljskega zbora se Piše teljski zbor. celote; 101 člen iavneea raznisn zhnr delovne skun- zanfstiik. Stnnifihik niše član učitelj- l3o. člen snažilke morajo imeti 4. Delitev osebnih dohodkov zbora odloča uči- obravnava prestopke' svojih članov in predlaga" za ukrepe za od- Dan y°Utev predstavnikov šolske pravo napak pri delu učencev; . akppa”os*L,n<.tob°r leta- Po Pr"eteku te dobe 3e lahk0 fu seje, o dnevnem redu, o navzoč- skupnosti^in'ravnatelj. javnega razpisa zbor delovne skup- zapisnik. Zapishik piše član učitelj- ________ _ ________________ nosti na predlog razpisne komisHe. skega zbora, ki ga le-ta določi. Za- Splošne akte zbora delovne skup- sredstva, predvidena za "D o + ol i Ho HmOTlnvan Štiri r-viorviV #-»V^cocfo rtrtrlatVo rt f**Ii d 1 in Tfrfl— k.; >-ti t-i nfn r-tr-orlcoH ni Ir dPlnVllC ^ ^ I-» i-.rvVi rtrlVo r Sredstva razdelijo s 149. člen ;a osebne dohodke se finančnim načrtom na Ravnatelj je imenovan pisnik obsega podatke o času in kra- nosti podpisujeta predsednik delovne ■tt, crolo /t rlno^rriom uoril 1 rt Th _______t; »t4-ol i 114. člen vo napa.*, pii uciu » __, •. r_ ...jt icua. ru ptetezvu t od^^S^Tu^r na1 komTjT^h «aTov Predšedmka —o imenovan. SU Tb0ieZ,°urkpn: določanju redite- ^ =? s^116 ^ “ Ijev in podpira delo higienskega ak- razpisna komisija. Polovico članov ra. ^ . pišu j e ravnatelj, tiva v letniku; ‘ ... razpisne komisije imenuje zbor de- Zapisnik podpišeta ravnatelj in - soodloča pri sestavi programa Predstavniki javnosti se volijo za loVne skupnosti skupaj s predstav- zapisnikar, za sodelovanje letnika pri raznih dve leti. t „ niki javnosti izmed sebe, četrtino 126. člen kulturnih in športnih prireditvah, Nihče ne more biti dvakrat za- gianov imenuje skupščina občine Učiteljski zbor lahko izvoli izmed ekskurzijah in raznih akcijah šole: poredoma izvoljen za predstavnika Lmt)!jana-Center, četrtino pa skup- svojih članov stalne in občasne ko- — predlaga prostovoljne dejavno- javnosti v zbor delovne skupnosti. geina okraja Ljubljana. misije, ki pripravljajo za sejo gra- nosti članov, o predlogih in sklepih, Akte v zvezi z imenovanjem in o glasovanju, o oddvojenih mnenjih delovnim razmerjev ravnatelja pod-in podobno. Zapisnik mora biti dan pisuje predsednik delovne skupnosti. Delovno mesto ravnatelja razpiše na vpogled članom učiteljskega zbo- Vse druge individualne akte pod--............................... 'de ravnatelj. V. MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA sti učencev in sodeluje pri njih izvedbi ; odgovarja za red in čuvanje 103. člen 115. člen divo in predloge iz njegovega delovnega področja. 1. Splošne določbe 137. člen osebne dohodke delavcev šole; — honorarje; ■ — nagrade; — plačilo za Izredno delo. 150. člen Osebni dohodek delavcev je delež na dohodku, ki pripada delavcem šole glede na pomen, odgovornost in vrsto delovnega mesta ter glede na obseg in kvaliteto ^opravljenega dela. 151. člen Osnova za določanje osebnega dohodka sta vrednost delovnega mesta ■m/entariFTTtoitoiciTn drugih "pro- „ Po Preteku razpisanega roka Število članov teh ko1”1533 H”3,1' Delovna mesta delavcev šole dolo- jn'uspeh,"ki ga dosčže posamezni de- storih šole. ki lih učenci uporablja,- TalTdwnf skunnTf šole.3 ea predlaga napisna komisija zboru de- drto« u«teU- ča z aktom p sisternizaciji delovnih lavec pri izvrševanju del in nalog na štorih šole, « «„ci uporablja,- Ef HISeT Elfza^ ^ ^ ^ ^ -'razvSa spotoudo.^samostojnost, St° d^lofn!3' skupnosti lahko ^Tvojih0 «anov °dl0Ča * Vefiin° zavestno disciplino in ’ odgovornost predlaga organu ali organizaciji, na- učencev za delo in uspeh v šoli ter vedeni v 99. členu tega statuta, da ,16 eien za aktivno pomoč učiteljem pri vzgo- naj predstavnika, ki ne opravlja svo- ' , . .. ff fn izobraževanju: jih dolžnosti, odpokliče. -O predlogu razpisne komisije od- - sodeluje pri izdelavi šolskega S prenehanjem položaja učenca, loča zbor delovne skupnosti skupaj s delovnega programa; preneha tudi predstavništvo v zboru predstavniki javnosti. - skrbi Pza izpolnjevanje sprejetih delovne skupnosti. V primeru iz . tis _______ _____— . delovnem mestu. Delavci šole so učitelji, inštruktor- Pri osnovi se lahko s pravilnikom ji in drugi delavci. 0 delitvi osebnih dohodkov dopolni Šola ima lahko stalne in hono- ta z drugimi osnovami, rarne delavce. 138. člen iSZ. Člen Delavci šole se sprejemajo na Vrednost delovnega mesta se do-, . nnrtiaei ra7nisa loči z metodo analitične ocene delov- Usak oddeleK ima svoj razredni p0Ra|pisravPdi ' razpisna komisija, ki nih mest, upoštevaje za delo potreb- učiteljski zbor. .10 imenuje zbor delovne skupnosti no znanje, delovne izkušnje, sposob- Razredni učiteljski zbor sestav- iZmed svojih članov. nost, odgovornost in druge delovne 127. člen Učiteljski zbor lahko sprejme poslovnik o svojem delu. b) Razredni učiteljski zbor 128. člen - skrbi za izpolnjevanje sprejetih delovne skupnosti, v primeru iz ~.a vlia hoh« t1, j * ZvV- izmed svojih članov. nost, oa nalog v zvezi z delovnim področjem prejšnjega odstavka se izvoli drug kandidat, za katerega je glasoval ljaj° vsi stalni in honorarni učitelji, N predlog razpisne komisije razmere. Sole in nllog! ki jih ji zaupajo ofga- član. večina članov 2bora delovne skupno- ki učijo v oddelku imenuje učitelje in inštruktorje zbor Vsak stalni delavec šole dobi ob ni šole; Mandatna doba predstavnika jav- sti; če je bll? Pr®dlagamh več kan Razredni učiteljski zbor obravna- delovne skupnosti, druge delavce šole koncu vsakega meseca za nazaj akpn- - oredlaga prostovoljne dejavno- nosti v zboru delovne skupnosti pre- didatov, pa tisti, ki je dobil najve va vprašanja učnega in vzgojnega ravnatelj. tacijo za osebni dohodek, izračuna- sti učencev in sodeluje pri njih; neha tudi z odstopom. glasov. , nrihpn tanrii- druga vprašanja, ki so po- g honorarnimi delavci šole sklepa no na podlagi vrednosti delovnega orgaTfz^n" " U"ljan3e „^^0» ene^poT^^ dat,^ se" miL^vTatelja ponovno Za 0dde,ek' ^iovne pogodbe ravnatelj. dSov^^sto15^;1" flnPan^e^ Delo skupnosti učencev mora kih, je nadaljevanje mandatne dobe razpiše. 129. člen 139_ Clen načrtu za ta namen določenih sred- ustrezati določbam statuta In drugim zamenjanega predstavnika. 11T- clen Razredni učiteljski zbor: riede nazivov noeoiev za dosego stev- j , Zbor delovne skupnosti lahko pod - skrbi za uspešno uresničevanje „„H1i,d®.Il nazivov dometov in pre- Osebni dohodek honorarnih delav-:oji, ki so določeni s posebnimi smotrov vzgoje in izobraževanja v P°?a^eznLh„,pazi™v d Ti?aio cev šole se določi s pogodbo. predpisom. Skupnosti učencev lahko sprejmejo svoje pravilnike o organizaciji in 'delu na šoli. IV. UPRAVLJANJE SOLE 1. Splošne določbe 94. člen Šolo upravljajo člani delovne skupnosti. V zadevah, določenih s 104. člen pogoji, ki so določeni s posebnimi smotrov vzgoje in izobraževanja v razmeria veliaio Pismen predlog za odpoklic pred- predpisi, ravnatelja razreši pred po- šoli, posebno pa za proučevanje, iz- delavce šole posebni predpisi stavnika javnosti v zbor delovne tekom dobe, za katero je izvoljen. boljšanje in usklajevanje vzgojnega za 7dbe’aVCed|1ovn? skupnosti lahko 153- ČIen skupnosti, ki ga je izvolila šolska m lzobraževalnega dela v oddelku; sprejme v skiadu s posebnimi pred- Delovni uspeh delavca šole se skupnost, mora predložiti najmanj 118- elen -skrbi za razvijanje takih oblik nisi pravilnik o delovnih razmerjih ugotavlja z oceno, ena četrtina vseh učencev šole. Ravnatelj vodi delo v skladu s in metod vzgojnega in izobraževal- gianov delovne skupnosti. Ocenjuje se kakovost in obseg Za glasovanje o predlogu za od- predpisi, statutom ter sklepi zbora nega dela, ki prispevajo k vsestran- opravljenega dela ter tiste osebne poklic iz prejšnjega odstavka veljajo delovne skupnosti. ski in skladni vzgoji in izobraževa- 140 člen lastnosti delavca šole, ki neposredno enaki pogoji kot za voUtve. Ravnatelj je pedagoški in uprav- njfi učencev; obveznost delavcev šole vplivajo na delo. ni vodja šole. V šoli organizira in -organizira in podpira družbeno „ z °ndTočbo o dltovnem raz- 105. člen vodi delo in poslovanje ter zastopa in kulturno življenje v oddelku in merju skladno s posebnimi predpisi. 154- 61en v —-------- - Zbor delovne skupnosti, na ka- šolo. spr.. za Primerno razvedrilo učen- učna obveznost stalnih učiteljev Natančnejše določbe o delitvi oseb- tem statutom, sodelujejo 4in odločajo terem sodelujejo in odločajo enako- 119. clen cev, praviloma 22 učnih ur teden- nih dohodkov se določijo s pravilni- v upravljanju šole enakopravno s pravno s člani delovne skupnosti Ravnatelj kot upravni vodja: usklajuje delo posameznih uči- . korn 0 delitvi osebnih dohodkov, člani delovne skupnosti tudi zainte- predstavniki javnosti: — pomaga^ predsedniku delovne teijev v oddelku In si prizadeva za resirani občani, predstavniki družbe- _ skrt,i za celotno življenje in skupnosti pri njegovem delu ter pravilne odnose med učitelji in učen-nopolitične skupnosti, zainteresiranih delo g0ie> obravnava delovne uspehe skrbi za izvrševanje sklepov zbora cl’ ..... organizacij in skupnosti učencev (v in stanje v §0ii -ter daje smernice delovne skupnosti; 0^a. °.xuk/ePjh in. izbaTa učnih ur, lahko šola sklene z drugo nadaljnjem besedilu: predstavniki za izboljšanje vzgojno-izobraževalne- -vodi kroniko šole; rfp 1 lzbo.1;*šaniie de-a pn vzgo:!1 šolo sili z drugim vzgojno-izobraže- javnosti). , . . ga dela; - vodi evidenco nadur in hono- in lz°braževanju učencev; Pri upravljanju -šole sodelujejo _ v skiadu s predpisi oblikuje in rarnih ur; fipiSOdelu;je pri lzdelavl P°ročlla tudi strokovni organi, določeni s dopolnjuje predmetnike In učne ira,- — spremlja in nadzoruje vzgojno- ° aelu oddelka; tem statutom, in skupnosti učencev določa vpisne pogoje ter pošto- izobraževalno delo učiteljev; ,,xlr*„Sodebl^e z razre<*no. skupnostjo v zadevah, ki jih določa ta statut. pg^ vsebino zaključnega izpita; — vodi in nadzoruje administra- TTp . ev ter obravnava njene proble- - skrbi za povezavo šole z oko- tivno in finančno poslovanje šole; m in Predloge; ' Ravrlatelj je oproščen učne obveznosti. Ce učitelj na šoli nima dovolj valnim zavodom pogodbo o dopolnjevanju učne obveznosti. 141. člen Osnove in merila za razdeljevanje VI. ORGANIZACIJA SOLE Učne enote 95. Člen 155. člen Šola ima: — odsek za sanitarne tehnike: — odsek za laboratorijske tehnike. Vsak odsek ima štiri letnike. Po Upravljanje šole obsega zlasti: - skrb za celotno življenje in de- raževalne dejavnosti šole Ijem; skrbilda se "družbe^ sreTstva ~ vzdržuje stalne stike s starši: shrads‘ev’ "oTT i^^erifa Ff anali?!?: potoeT sTietn^r deitjo naTaraTeike. j!°1i1Čaa.,d0T1TilnT,.V7'g0'in0-iZ0- ?^e varl,jejo in praVllno uporabWa' uienc??l0iena sto^Tadar" j^prSto- ^ oie^ vFed^osTi delovnih mest lo šole, obravnavanje delovnih uspe- i.^ i^ \T idaii uemprianip dft- ctmc ucjav iiui.-iLi. ouxc, JO, ipnj, sprejema letne in dolgoročne -sestavlja predlog o razporedit- ter ugotavljanje delovnih uspehov delavcev šole, kakor tudi druga vpra- 156. člen Odsek za sanitarne tehnike vzgaja hov in stanja v šoli. usmerjanje de- delovne programe, odloča o pogod- vi učiteljev in drugega osebja po or- določato toTatoFT, nrednisf šan?a v zvezi z razdeljevanjem oseb- in izobražuje učence: la pri vzgajanju in izobraževanju bab za izvršitev teh programov in ganizacijskih enotah, predlog za do- 1° ta statut in drugi predpisi. 3ab3a . z ke a določa pravilnik o de- - za zdravstvene delavce v higi- učencev ter v zvezi s tem podvzema- skrbi za njihovo Izvrševanje; ločitev razrednikov, varuhov zbirk in m«, o.ehnih dohodkov enskih in epidemioloških oddelkih nje ustreznih ukrepov; - sprejme statut in ga predloži podobno; . „ 130' člen mvi osebnlb aonoaKov. Zdravstvenih domov, zavodov za - skrb za izboljšanje materialnih v potrditev pristojni skupščini druž- - sklepa pogodbe: Razredni učiteljski zbor dela na zdravstveno varstvo oziroma drugih in drugih pogojev šole; beno-politične skupnosti; - sestavlja predpisana poročila o sejan. Seja razrednega učiteljskega . zavodov in inštitutov, ki delajo na - skrb za zdravstveno in socialno - odloča o pritožbi zoper izklju- delu šole ter jihi predloži pristojne- znora sklicuje in vodi razrednik. Se- Delavci šole odgovarjajo za disci- podrociu higiene, epidemiologije in varstvo učencev ter za njihovo na- čitev učenca iz šole; mu organu; J0.;1??1,21 sklicati, če to zahteva uči- plinske nerednosti in disciplinske sanitarne tehnike; stanitev in njihove druge življenjska - imenuje ravnatelja šole; _ določa namestnika odsotnim teljski zbor, ravnatelj ali vsaj dva prestopke ter za rhaterialno škodo po _ za delo v sanitarno-inšpekcijski pogoje: - odloča o drugih zadevah, ki so učiteljem; • člana razrednega učiteljskega zbora, posebnih predpisih. : . ------- » -'f'— —proučuje' pritožbe staršev in Ce razrednik ne skliče te seje v učencev; Pe. dneh glede na zahtevo iz prej- 106. člen — opravlja druge naloge, ki jih snjega odstavka, jo lahko skliče Zbor delovne skupnosti, na kate- določajo ta statut in drugi predpisi, skliče predlagatel;j rem odločajo samo člani delovne razrednega učiteljskega skupnosti; 120. člen zb?Ja le sprejet, če glasuje zanj ve- skrbi, da se na šoli organizi- Ravnatelj kot pedagoški vodja: C1 Q iap°v zp2Ia: - skrb za povezavo šole z oko- določene s tem statutom. Ijem, zlasti s starši; - organiziranje družbenega, kulturnega in zabavnega življenja učencev in članov delovne skupnosti; - sprejemanje splošnih letnih in dolgoročnih delovnih programov ter _ _ _________ _______________ skrb za izvrševanje teh programov; raj0 različne oblike tistih prostovolj- - daje navodila za vzgojno” in Z. Učitelji in inštruktorji se3i razrednega učiteljskega 143. člen Učitelji šole so praviloma tisti, ki so končali ustrezno fakulteto. Posamezne učne predmete kakor službi; — za delo v zdravstveni statistiki; - za zdravstveno-prosvetno in vzgojno delo; - za delo na področju varnostne tehnike; — za delo pri dezinfekciji, dezinsekciji in deratizaciji. -- ’ UkJiilVC tišini J^JI. va V ujj- — Udje Ilčt VUU.iičt A d V^feUJIIU -rhora C «x . v--j-C?— * HI sprejemanje statuta, finančnega nih dejavnosti, ki so najprimernejše učno delo; skrbi za izvrševanje skle- za7rpdrTi: plše zapisnik, ki ga piše telesno vzgojo, nego bolnikov, pred plana, zaključnega računa, pravilni- za razvoj individualnih spošobnosti p0v učiteljskega zbora; ra VamT-i vojaško vzgojo in gospodinjstvo pa ka o oblikovanju in delivi dohodka, učencev in skladno rast učenčeve - skrbi za pedagoško in strokov- p Piše razrednik v ustrez- poučujejo lahko tudi tisti, ki so kon- VZBai;! in ,,nhražiiie učence- pravilnika o deUtvi osebnih dolKHikov osebnosti; f č ' č i n° lzpoPoln3evan3e ufneSa in druge- n0 an° knjigo. čaH ^ustrezno ^višjo šolo in so si pri- _Jza delo v biokemijskih, mikro- S%STS»§,.,ss «Mp'Si 5sss; ° HS«? »*58* 'i““ "^*r*»sasr'w«. -jaraajsr** • »-»Tra?«*« s^ts^grAsr±t ■ ■««» »„™* šs.aht"-ai' • - družbenih sredstev, s katerimi raz- - sprejema druge splošne samo- daje napotke za njihovo strokovno razream učiteljski zbor sklene, naj Učitelji šole organizirajo in oprav- polaga šola; upravne akte; in pedagoško izpopolnjevanje; vprašanje poprej pretrese razredna Ijajo vzgojno izobraževalno delo in (Nadaljevanje na 7. strani) 157. člen Odsek za laboratorijske tehnike Na temo estetike za šolo Poezija v železu Svojevrstna razstava v Mariboru pomožna sredstva, marsikje pa zmogljivosti. Ce te zahteve niso prepuščeni sami sebi, ko bi po- prevelike, potem dobe učenci za-trebovali konkretno podporo ob okroženo podobo historičnega določenem gradivu. razvoja poglavitnih vej umetno- Franček Bohanec je z »Estet- sti z izbranimi imeni ter umet-sko vzgojo I« zajel širše področje niškimi deli. umetnosti od upodabljajoče do Bohanec se je odločil za histo-besedne in glasbene. Estetsko riični način podajanja. Ponekod, vzgojo pojmuje kot vzgojno po- v nekaterih državah, prakticirajo Učbeniki so v sodobni šoli najboljše in najpomembnejše izobraževalno sredstvo. Današnji učbeniki morajo biti bogato in estetsko opremljeni Zavod za strokovno izobraževanje SRS v Ljubljani je izdal dvoje ciklostilnih priročnikov za šolsko rabo, namenjena pa sta predavateljem, ki uvajajo dijake v glasbeno umetnost, oziroma nudijo estetsko vzgojo v širšem pomenu besede. Potrebna po tovrstnih delih se je marsikje čutila kot nuja, saj so šolniki bili kar pogosto navezani na priročna JUBILEJ GLASBENE ŠOLE NA VIČU Letos praznuje glasbena šola na Viču 15-letnico svojega dela. Ob skromnih pogojih (kakršni so bili pred petnajstimi leti), so pod vodstvom tedanje ravnateljice prof. Milene Strukelj-Verbičeve ustanovili vse oddelke za glasbeno vzgojo in tečaj za predšolske otroke ter cicibane. Vse do danes je ta glasbena institucija opravljala pomembno poslanstvo pri glasbeni vzgoji mladine, odprla pa ji je tudi široke možnosti za njeno nadaljnje izpopolnjevanje. Uspehi, ki jih beleži šolska kronika o petnajstletnem delu, so prepričljiv dokaz pravilne smeri, ki jo je v glasbeni vzgoji mladine ubral pedagoški zbor viške glasbene šole. Od navidez majhnih uspehov pa do visokih priznanj, ki jih hrani šolska kronika, je zavzela glasbena šola na Viču v kulturnem življenju te komune zavidljivo mesto. Težko bi bilo spraviti v anale zajetno kroniko nastopov, javnih produkcij in komentiranih prireditev, ki jih je imela viška glasbena šola v zadnjih petnajstih letih. Ta ugotovitev pa je — ob mnogih novih željah — le čestitka skromnemu in prizadevnemu ' kolektivu te šole, ki ga čakajo v bližnji prihodnosti še večje naloge. Beležka pa bi bila pomanjkljiva. če v njej ne bi omenili tudi prizadevanj kolektiva, da bi se v bližnji prihodnosti preselil iz dosedanjih, za delo neprimernih prostorov, v nove. Z leti bo namreč nastalo vprašanje, kje naj mladina viške občine obiskuje glasbeni pouk, kajti število gojencev je iz leta v leto večje. dročje, ne kot predmet. Umljivo je, da marsikaj tega, kar nudi knjiga, dijak zve pri različnih predmetih, poudarek pa ostaja na estetskem podoživljanju, vrednotenju in morebiti v daljnji fazi v osebnem presojanju, seveda v omenjenih in razumnih mejah, kot je skladno s stopnjo dijakove »ahistorični« način seznanjanja z umetnostjo, izhajajoč iz nekake »estetske abecede«, kd naj nudi osnovne komponente estetskega izraza, kar dalje vodi do spoznavanja stila, stilov in kompozicije ipd., od tod pa lahko dalje do hi-storike. (Podobno pot je ubral Pavle Vasic v Uvodu u likovne Umetnosti«.) Ta smer ima svojo psihološko zaslombo v spoznanju, da marsikdo dojema umetnino predvsem estetsko, kar se zdi primarnejše od historično-umet-niškega aspekta. Ko se je avtor odločil za historični način podajanja, je gotovo imel v mislih zaokroženo podobo o umetniških vejah in njihovi dialektiki. Uvodoma obravnava Bohanec izvor umetnosti, primerna pa bi bila širša beseda o pomenu umetnosti in vzporednih silnicah, ki se ne odražajo zgolj estetsko in idejno, pač pa tudi etično, pedagoško, psihološko ipd. Prvi zvezek obsega tvarino od prazgodovine do prosvetljenstva, oziroma klasicizma. Če upoštevamo tako obširno snov treh umetnosti, postane razumljivo, da je avtor skorajda moral poudarjati določene, umetniško polne dobe ter ustvarjalce, zlasti take, ki so po veličini in vplivu odrazili širši vpliv. Govoreč o izvoru glasbe zastopa Bohanec delovno teorijo, zanimiva pa bi bila primerjava z izvajanjem Anreisa v »Histeriji muzike« ali z »Muzičko enciklopedijo«. Ko razlaga mitološke kulte plodnosti v Mezopotamiji, bi bila bolj važna razlaga o poreklu in namenu — nekaj podobnega bi lahko našli tudi pri starih Rimljanih — kot pa o dekadenci tega pojava. Razlaga o antični arhitekturi je nekoliko poenostavljena. Potrebno je ponazoriti razliko med tremi tipi stebrišča in še kaj. Partheon je gotovo osredje arhitekture na Akropoli, tu je nekoč stal kip Atene, svetišče s kariati-dami je Eretheion. Ob razlagi o Fiddji bi bralec lahko dobil vtis, kot da so ohranjene ostaline Fi-dijino delo, medtem pa umetnostni zgodovinarji zagotavljajo, da se nobeno Fidijino delo ni ohranilo • in da lahko govorimo le o kopijah ali delih učencev in posnemovalcev. Ilustrativen hi bil tedanji odnos vodilne družbe, ki je kiparje preziral kot težake, saj je težaško »ročno delo« veljalo kot ponižujoče. Namesto nadrobnosti o roko-kojskih nazorih o ljubezni bi raje zvedeli kaj več o Mozartu ali J. S. Bachu, saj sta oba velikana glasbe skopo zastopana v primeri z Beethovnom. Neskladje po širini obravnave bi zasledili tudi v primerjavi bleščečega Rubensa z genialnim, a tedaj nerazumljenim Rembrandtom. Tu so nekatere ohlapnosti, ki so odveč. Sicer pa je Bohanec obdelal široko področje raznorodnih umetnosti pregledno, jedrnato in -vsebinsko polno. Mestoma se je poslužil oznake nekaterih domačih znanstvenikov na področju upodabljajoče umetnosti (Stele, Iz. Cankar, Mikuš) in glasbe (D. Cvetko, Ukmar). V svetovnem merilu je obdelal razvojno obdobja in imena, ki bi jih naj dijak neverbalno spoznal in dojel ob izobraževalnem procesu. Posebno pohvalna so paralelna pogavja o ostainah na področju Jugoslavije in o tvornosti jugoslovanskih narodov. Takšen pa-ralelizem objektivno opozarja na umetniške pojave, ki pogosto niso odraz posnemanja, ampak so po vsebinski in slogovni specifiki umetnine, ki jih lahko postavimo ob stran svetovno znanim primerkom. Seveda je Bohanec zajel tudi umetnostne pojave, ki so v svetovnem merilu manj zanimivi, zato pa za domače območje neprecenljive vrednosti. Šele s takim vzporejanjem bo lahko dijak deležen pravega merila vrednotenja umetniških spomenikov in pojavov. Povsod premišljen izbor daje bistvena estetska in drugačna zapažanja; važno je tudi, da je avtor povezal umetnostnozgodovinske pojave s kratko, odmerjeno oznako družbenih pojavov neke dobe. Zlasti dobrodošel bo II. del »Estetske vzgoje«, kjer Bohanec obljublja, da bo težišče celotnega dela. Na ta način bomo slednjič dobili priročnik, ki bo nudil prerez sodobne umetnosti, kjer najbolj pogrešamo pedagoško besedo. * ' »Uvod v umevanje glasbe« je zamišljen kot priročnik za gimnazije, zajetno delo je plod skupinskega dela (Ukmar, R. Kalan, Ajlec, M. Turel, J. Grilc, V. Šegula, A. Rijavec, dr. Z. Kumer). Celotna knjiga skladno združuje glasbeno teorijo z zgodovino glasbe ter na ta način nudi ubrano celoto. Uvodoma so podana razmišljanja o lepoti glasbe, o svojskosti glasbene umetnosti ter pomenu glasbe v razvoju človeštva. Glasbene prvine — od tona, ritma do melodije, dinamike in vsebine — so temelj za umevanje razvoja glasbene umetnosti. Zgodovina glasbe od enoglasne glasbe do posebnosti glasbe XX. stoletja je podana v sorazmerju, posamezna poglavja pa vključujejo in razlagajo nove glasbene forme ter tako teoretično razlože posamezne oblike, ki zadobe ob praktičnem (gramofonskem ali magnetofonskem izvajanju) nazorno predstavo. Vokalna, instrumentalna in operna glasba odražajo slogovne in drugovrstne posebnosti določene dobe, kar so avtorji v oznakah ustrezno poudarili, upoštevajoč, da gimnazijska mladina nima določene glas-beno-teoretične predizobrazbe. Obširnejše razprave je deležna folklora in folkloristika. Pregled modernih glasbenih snovanj po podaja razvoj glasbe od impresionizma dalje do abstraktne in elektronske glasbe, posebej pa se A. Rijavec pomudi pri jugoslovanskih glasbenikih XX. stoletja. Podoba sodobne glasbe bi ostala nepopolna brez odmerjenega komentarja o jazzu, o scenski in filmski glasbi. Zaključno poglavje obravnava glasbo v NOB, njen nastanek in pomen. Obe knjigi o umevanju umetnosti sta nujno uravnani tako, da ie potrebno ustrezno slikovno in tonsko gradivo, ki besedno pojasnjevanje konkretizira s posameznimi primeri. I. G. I. V. Obvestilo naročnikom Časopisa »PEDAGOGIJA« Uredniški odbor »PEDAGOGIJE«, časopisa Zveze pedagoških društev Jugoslavije (ki izhaja namesto prejšnje »Savremene škoie«, obvešča naročnike, da bo tudi v 1964. letu naročnina 1000 dinarjev. Časopis izhaja tromesečno — štirikrat na leto. Naročnike prosimo, da plačajo naročnino za 1964. leto, ker jim bomo pošiljali nove številke le pod tem pogojem. Novi naročniki lahko dobe tudi komplete »PEDAGOGIJE« za 1963. leto (štiri številke, 716 strani) prav tako za 1000 din. Naročnino pošljite na naslov: UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA »PEDAGOGIJE«, Beograd, Moše Pijade 12, tek. rač. 101-112-608-492. (Nadaljevanje a 6. strani) - za delo v zvezi z vzdrževanjem aparature In laboratorijskega materiala ; - za zdravstveno-prosvetno in vzgojno delo. 158. člen Za izvrševanje vzgojno-lzobraže-valnlh nalog' Ima šola potrebne kabinete, laboratorije m knjižnico. Vsaka enota iz prejšnjega odstavka ima vodjo, ki ga imenuje učiteljski zbor izmed sebe. 159. člen Kot učne enote uporablja šola tudi Predavalnice, laboratorije, telovadnico in druge prostore v drugih zavodih. Medsebojne obveznosti s temi zabodi ureja šola z ustreznimi pogodbami. Z. Tajništvo 160. člen Upravne, administrativne, tehnič-be, računovodske, knjigovodske in Podobne zadeve šole opravlja tajništvo šole. Tajništvo vodi po ravnateljevih navodilih tajnik šole. Tajnika Imenuje ravnatelj na Predlog razpisne komisije zbora de-tovne skupnosti. 161. člen Tajništvo opravlja: ~ splošne, personalne In finančno-•haterialne zadeve ter zadeve v zvezi * učenci. . Ned splošne zadeve spadajo zlasti: administrativne zadeve v zvezi ‘ delom šolskih organov In oddelkov, f delovodnikom In arhivom, z razpisi i. z objavami, v zvezi s stiki z dr-rt®Vnimi organi ter z delovnimi in ucugimi družbenimi organizacijami. Med personalne zadeve spadajo lasti: administrativne zadeve v zve-delovnimi razmerji delavcev šole, evu?r: sistemizacija delovnih mest, r,„ denca, namestitve, razrešitve, skle-1 ®n]e pogodb, dopusti, vodenje de-cli h, itnjig zdravstvenih legitlma-dobri ^aV 7H znt*an0 vožnjo m po- sn Ned finančno-materialne zadeve R,_daj° zlasti: zadeve v zvezi s fi-"•nfinim načrtom In zaključnim raču- nom, z obračunavanjem osebnih dohodkov, s knjigovodstvom in blagajno, z ekohomatom, z evidenco premoženja inventarja in materiala, z nabavo inventarja in materiala, z investicijami in podobno. Med zadeve v zvezi z učenci spadajo zlasti administrativne zadeve pri sprejemanju učencev, razvidih o delu in uspehu učencev, v zvezi s štipendijami učencev In podobno. 162. člen V zvezi z administrativnim poslovanjem šole vodi tajništvo predpisane knjige, evidence in druge listine. 1, Financiranje In skladi 163. člen Sola se financira po posebnih predpisih o financiranju šolstva. Sola ugotavlja svoj dohodek na podlagi pravilnika o oblikovanju in delitvi dohodka. Dohodki šole se delijo po odbitku materialnih stroškov In amortizacije na sklade In na sredstva za osebne dohodke učnih In drugih delavcev šole. 164. člen Sredstva šole se razporejajo s finančnim načrtom. O Izvršitvi finančnega načrta se sestavi zaključni račun. Finančni načrt se sprejme do 1. decembra za naslednje leto, zaključni račun pa do 31. januarja za preteklo leto. , 165. člen Sola ima: - Investicijski sklad, - rezervni sklad, ' - sklad skupne porabe. Oblikovanje in poraba skladov se določi s pravilnikom o oblikovanju in delitvi dohodka. Višina sredstev, ki se stekajo v posamezne sklade, se določi vsako leto s finančnim načrtom. VII. ODNOS DO USTANOVITELJA 166. člen Sola je dolžna ustanovitelju: - dati v predhodno obravnavo in v potrditev statut ter spremembe in doplnltve statuta; - dati v Soglasje sklepe zbora delovne skupnosti, ki Imajo za posledico spremembo naloge, načina pouka, imena in obsega šole; - dati ustanovitelju v soglasje sklepe zbora delovne skupnosti, ki imajo za posledico spremembo obveznosti ustanovitelja do šole; - dovoliti vpogled v svoje poslovanje; - poročati o svojem delu, kadar ustanovitelj to zahteva; 167. člen Ustanovitelj: - zagotavlja šoli sredstva za osnovno dejavnost po pravilniku o kategorizaciji učnih in vzgojnih zavodov, ki prejemajo sredstva od sklada za skupno financiranje strokovnih šol za območje okraja Ljubljana; - zagotavlja šoli sredstva za dopolnilno dejavnost, za katero je dal soglasje; - daje soglasje k številu učencev, ki se vsako leto sprejmejo v prvi letnik; - imenuje predstavnika, ki sodeluje In odloča v upravljanju šole, v skladu s tem statutom; - sodeluje pri imenovanju ravnatelja v skladu z zakonom In s tem statutom. VH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 168. člen Sola mora uskladiti svoje delo z določbami tega statuta in sprejeti obvezne splošne akte, ki jih določa ta statut, v roku enega leta po potr-ditvi. 169. člen Dokler ne bosta predpisana predmetnik in učni načrt v skladu s posebnimi predpisi, se poučuje na šol' po sedanjem predmetniku in učnerr načrtu. 170. člen Mandatna doba sedanjega t ravna telja teče od dneva potrditve tega statuta. 171. člen Ta statut velja od dneva, ko ga je potrdil ustanovitelj. Ravnatelj: Predsednik delovne skupnosti: Pred kratkim je bila v foyeru mariborskega gledališča zanimiva razstava mariborskega opernega pevca — Aleksandra Kovača. Umetnik je v razgibanem ustvarjalnem poietu in z bogato domišljijo vdihnil življenje in lepoto zavrženim odpadkom železa, medi im varjeni bakrovi žlindri in jih s trudapolnim delom — z varjenjem oblikoval v zanimive plastike. Oživel je predsmrtno grozo naših talcev in trpljenje vojnih let. Oživel osebe de opernega sveta, ki so Kovaču tako blizu: don Kihota, don Basilea, poosebljeno nesrečno ljubezen — Butterfly. In podobe iz vsakdanjega življenja: otroško prešerno veselje — otroci na hoduljah, pa ženske ob vodnjaku, ujete v krog neogibnega klepeta, naše lukari-ce in lik iz svojih otroških drli — staro ženičico z butaro suhljadi na hrbtu kot vdano mučenico trde revščine. Pestra tematika je oživela v psihološko dognanih figurah, ki so pritegnile pozornost gledalcev. Prav, da je takšna razstava v gledališkem foyeru, kjer si jo more ogledati tudi mladina ob šolskih abonmajih. Ko bi le-ta slutila kako dolgo, trnovo pot je prehodil Aleksander Kovač! In kako bridko je bilo njegovo otroštvo! Otrok delavke iz delavskega predmestja Gaber j e v Celju tudi sam postal delavec v cinkarni. Zagrenjenost otroštva in turobno sivino revščine mu je lepšala ljubezen do petja in glasbe. Imel je izreden glas, odtrgo-val si je od ust, da se je lahko izpopolnjeval v glasbeni šoli. — Posebno trda mu je predla potem, ko sta mati in sin ob Veliki stavki v cinkarni izgubila še tisti borni košček vsakdanjega kruha. Leta 1940 je Kovač v Ljubljani uspešno prestal avdicijo in tako prestopil prag novega sveta, po katerem je tako hrepenel. Odslej bo njegovo mesto na odrskih deskah, razen v vojnih letih, ko je spet garal kot delavec, zakaj pod okupatorjem se je odrekel poslanstvu pevske umetnosti. Razpis Komisija za razpis delovnih mest ZAVODA ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO VIC Ljubljana, Dolenjska c. 47 razpisuje delovno mesto svetovalca za tuje jezike ( (angleščina, nemščina) svetovalca za telesno vzgojo POGOJ: Visoka izobrazba in 5 let prakse Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov ZPPS Vič, Ljubljana, Dolenjska cesta 47 Kovač je že kot mlad varilec v svoji razgibani domišljiji videl najrazličnejše like, medtem ko je v slepeči luči varil železo. Ko bi jih 'mogel upodobiti!... To se je uresničilo mnogo pozneje, šele ko je izpolnil 40 let. Spet je postal — tako rekoč varilec, toda hkrati upodabljajoči umetnik. Od leta 1961 uspešno razstavlja: v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Beogradu. Njegova plastika Hi-rošima — zgovoren memento im vizija strahotnega uničevanja — se nahaja v Hirošimi. Zupan tega japonskega mesta — Shinzo Hama! — se je prisrčno zahvalil Kovaču za podarjeno umetnino. * V foyeru je razstavljal tudi mladi slikar Adolf Mlajč, učitelj tehničnega pouka iz Štor, ki je tudi že uspešno razstavljal svoja dela v raznih krajih Slovenije. Njegove slike so tvorile s Kova-čeviimi plastikami ubrano sožitje. Njegova kompozicija je domiselna, slike likovno dognane, doživete. prepričljive. Cela vrsta v temnih barvnih odtenkih, nekatere pa njihovo živo nasprotje — v svetlih barvnih niansah. Iz slik pa diha (Nožna liričnost, ki te pritegne. ' Tako predvsem sliki: Družina I in Družina II. Mladi umetnik je še figuralik, vendar pa ubira pot modernih struj. Tematika je zajeta iz vsakdanjega Aleksander Kovač: Butterfly življenja, ki jo dognano transpo-nira v sublimirani umetniški svet: karneval, slepi konj, razna tihožitja pritegnejo pozornost gledalca, ki se doživljajoč lepoto in vsebinsko bogastvb, z zanimanjem zastrmi- v podobo. Gema Hafner ■■■■■■■■■■■■ IfBBIlUBBBBEEBB i * 7AT OZRA fi® MLADINSKA KNJIGA rili LJUBLJANA, TITOVA 3 JjE IZDALA V ZBIRKI ČEBELICA*. ? B France Novšak: KOŠČEK KORUZNEGA KRUHA izide v prvih dneh marca B Desanka Maksimovič: NAHOD V ŽIVALSKEM VRTU v aprilu B Marja Cerkovnik: DOPOLDANSKI IN POPOLDANSKI OTROCI — Knjižice stanejo: broš. a 100 din, krt. a 250 din zbirka SINJI GALEB: B Vera Panova: SERJOŽA — marca B Fran Erjavec: ŽIVALSKE PODOBE (Žabe, Mravlje) Knjige stanejo: br. a 200 din, cpl. a 650 din zbirka KONDOR: B Fran Zadravec: RAZGLEDI V KNJIŽEVNOSTI 1918—1941 — Cena: br. 200 din — cpl. 650 din ZA POUK GLASBE V 8. RAZREDU OSEMLETK LAHKO NAROČITE GLASBENO ZBIRKO Zbirko sestavlja sedem plošč s posnetki domačih in svetovnih klasikov: Handel, Bach, Haydn, Mozart, van Beethoven, Smetana, Dvorak, Chopin, Schubert, Čajkovski, Musorgski, Wagner, Debussy, Gallus, Hajdrich, Jenko, Fdrster, Ipavec, Adamič, Lajovic, Kogoj, Osterc. Cena ploščam GLASBENA ZBIRKA je 3200 dinarjev. Naročite jih v prodajnem oddelku založbe Ljubljana, Titova 3 VSE PEDAGOGE PONOVNO OPOZARJAMO NA ZBIRKO »POMOŽNI UČBENIKI« Knjige, ki so izšle v zbirki »POMOŽNI UČBENIKI« so namenjene učencem osemletk, da si poglabljajo in utrjujejo svoje znanje — zaradi izredno nizkih cen pa bodo odstopne gotovo najširšemu krogu mladih bralcec. V zbirki so izšle: EBERLE: REŠITELJI ŽIVLJENJ — Cena br. 100 din BECH: TELESNO DOZOREVANJE — Cena br. 600 din KLEFFE: ENERGIJA BODOČNOSTI — Cena br. 400 din RIEDEL: SKRIVNOSTNA BITJA GLOBOKEGA MORJA Cena br. 200 diin ALSCHNER: ŽIVALI JVA VELIKEM POTOVANJU Najnovejša. Pravkar izšla. Cena br. 400 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3 ŠOLSKA TELEVIZIJA Prvotno smo napovedali za 17. februar TV šolsko oddajo PISALA. Na željo mnogih staršev, učiteljev in učencev pa smo vključili v TV šolo TV priredbo pesnitve »KRST PRI SAVICI«, ki smo jo predvajali v rednem TV programu 4, februarja. Na ta način smo se oddolžili 116. obletnici Prešernove smrti in 100. obletnici smrti Primičeve Julije. Ponovitev nam je omogočil magnetoskopski posnetek. Upamo, da mladih gledalcev nismo razočarali pač pa presenetili. Iz didaktičnih razlogov, ko je treba na TV oddajo učence temeljito pripraviti se z zamenjavo ne strinjate niti vi niti mi. Res pa je, da je treba mnogokrat upoštevati zahtevo aktualnosti. Zaradi tega smo prenesli že napovedano TV šolsko oddajo PISAVA na 9. marec: dopoldne ob 10.40 popoldne — popoldne ob 15.20. Vsebina oddaje je bila objavljena \ 3. številki PROSVETNEGA DELAVCA. PREDOCENJE PROSTORA (Klavdij Zornik) 16. 3. dopoldne ob 10.40 popoldne ob 15.20) TV šolska oddaja je namenjena 1. in 8. razredu! V tej oddaji osvetlimo razliko med stvarnim in videnim prostorom* Govorimo o predočenju prostora na risalnem listu s perspektivnimi metodami. Odkrijemo principe stopnjevanja in delnega zakrivanja kompozicijskih elementov ter utrdimo pojem planske perspektive. V uvodu se pogovarjamo o novi kvaliteti risanja, o risanju s pomočjo perspektive o risanju stvari in okolja tako, kakor vidi naše oko. Sledi opazovanje fotografije do mačega kraja in ugotavljanje: 1. Predmeti ki so našemu očesu bližji, so večji, oddaljeni predmeti pa manjši. 2. Predmeti, ki so našemu očesu bližji, so na fotografiji spodaj, drugi, oddaljeni, se na fotografiji stopnjujejo navzgor. Nato postavljamo različne predmete (steklenice ali vrče) v prostoru in te predmete rišemo. Sledi opazovanje risbe in primerjanje z naravnim motivom ter ugotavljanje prostorskega videza. Sklep: s stopnjevanjem velikosti predmetov od velikih k malim ter s stopnjevanjem pozicije predmetov od spodaj navzgor dosežemo videz prostora (globine). Ponazarjamo pa še druge primere stopnjevanja s trikotniki pravokotniki, shematsko narisanih ■ dreves, hiš, ljudi itd. Iste predmete postavljamo v prostoru tako, da prvi deloma zakrivajo tiste, ki stojijo za njimi. Opazujemo risbo in jo primerjamo z naravnim motivom ter ugotovimo prostorski videz z novo kvaliteto. Sklep: z delnim zakrivanjem predmetov dosežemo povečan videz prostora (globine). Sledi demonstriranje drugih predmetov po principu delnega zakrivanja. Razložimo delovni postopek: predmete rišemo v celoti drugega preko drugega, kakor da so prozorni. Nato zbrišemo, kar naše oko ne vidi, ali pa močneje izrišemo, kar naše oko ne vidi. Hkrati opozarjamo na stopnjevanje debeline črt (sprednji predmeti z debelejšimi črtami, predmeti v globini prostora s tanjšimi). Vse to videz prostora potencira. Nato je na vrsti razlaga pojma planskega razvrščanja v globino, Na isti risbi ugotovimo predmete, ki so spredaj, predmete, ki so v sredini in tiste, ki so zadaj. Utrdimo pojem I. plana (ospredje). II. plana (osredje) in III. plana (ozadje). Tako perspektivo imenujemo plansko perspektivo. Opazujemo sliko, ki jo je naslikal znameniti francoski slikar Pousin v 17. stoletju, in ugotovimo, kako je znal umetnik prikazati prostornost. Slede vprašanja: kaj vidimo v ospredju, kaj v osredju in kaj v ozadju. Sledi zaključek, da je prostor realistično prikazan. Učence opozorimo, da pomagata svetloba in barva še bolj jasno prikazati prostor. Tako jih uvedemo v barvno perspektivo, ki ji sledijo še primeri linearne perspektive (primer narisane ulice z horizontom in očiščem), ki pa jo bomo podrobneje posredovali v eni izmed naslednjih TV šolskih oddaj. Sledi primerjava z glasbeno umetnostjo. Gledamo sliko nevihte (P. Breughel). Ko tolmačimo stopnjevanje posameznih objektov, istočasno slišimo glasbo z dinamičnimi prehodi glasnega, močnega in bližjega k tišjemu, šibkejšemu in bolj oddaljenemu pojavu. Za zaključek določimo naloge risanja enostavnih predmetov na osnovi planske perspektive. METODIČNI ZAKLJUČKI: 1. Oddaja je kompleksna in njene vsebine ni mogoče realizirati v ena sami učni uri. 2. Učiteljem, ki niso predmetno usposobljeni, daje mnogo metodičnih sugestij, s katerimi bodo zadovoljni posebno tisti, ki poučujejo a niže organiziranih šolah. 3. Učencem je treba demonstrirati umetnine domačih avtorjev. PROBLEM: 1. Prav bi bilo, če bi učitelji odgovorili, v koliko jim je oddaja koristila pri obogatitvi njihove metodične kvalitete. 2. Kakšne primerjave so učenci ugotovili v zvezi z njihovim dosedanjim načinom likovnega pouka? 3. Ali naj tovrstne oddaje še vključimo v TV šolski program? Kostanjevica na Krasu: 3, Kapela-Radenci: 2, Kroka: 1, Komen: 1, Ljubljana: 27, Laško 1, Lendava: 7, Laporje: 2, Log-Brezovica: 2, Luče: 16, Loški potok: 2. Maribor: 9. Mozirje: 11, Mengeš: 1. Most na Soči: 1, Mohorje na Dolenjskem: 2, Murska Sobota: 1, Mo-škanjci pri Ptuju: 1, Moravče: 1, Naklo pri Kranju: 2, Nazarje: 1, Nova Gorica: 1, Novo mesto: 1, Oplotnica pri Slov. Konjicah: 16, Ormož: 10, Pišece: 1, Podnart: 1, Puconci: 1. Preserje: 3, Prevalje: 2, Podbočje na Dolenjskem: 5, Polom pri Hi- Pitagora s svojimi učenci odmevi tv Šolske oddaje PITAGOROV IZREK: Matematična televizijska šolska oddaja PITAGOROV IZREK je vzbudila pri učencih 7. in 8. razrega osnovne šole izredno zanimanje, ki ga je stopnjevalo seveda tudi nagradno tekmovanje. Redakcija je prejela do 28 februarja, torej v treh dneh, številne rešitve iz vseh krajev Slovenije pa tudi iz drugih republik. Da bi popularizirali televizijske šolske oddaje pri vseh naših učencih in učiteljih navajamo posamezne kraje in število pismenih rešitev: Ajdovščina: 1, Bled: 1, Borovnica: 1, Boštanj: 10, Brezovica pri Ljubljani: 1, Brežice: 2, Bohinjska Bistrica: 1, Beltinci: 1, Brdo-Lukovica: 2, Celje: 4, Cerklje ob Krki: 3, Cerklje pri Kranju: 1, Cerkno 1, Domžale: 2, Dob pri Domžalah: 1, Divača: 1. Dramlje: 1, Destemik: 4, Dolenji Logatec: 1, Dravograd: 1, Dolič-Mislinja: 2, Fokovci-Pomurje: 2. Fram: 1, Griže pri Celju: 2, Gor. Radgona: 1, Grad-Pomurje: 1, Grosuplje: 2, Gorje pri Bledu: 3, Gorišnica pri Ptuju: 2. Gornji Grad: 1, Hrastnik: 1, Hoče: 1, Ilirska Bistrica: 1, Ivanjkovci pri Ormožu: 1, Jesenice na Gorenjskem: 2, Jesenice na Dolenjskem: 4, 2 Kamnica pri Mariboru: 1, Kamnik: 1, Kranj: 5, Koper: 2, Kal nad Kanalom: 5, Križe pri Tržiču: 7, Kostanjevica na Dolenjskem: 1, nju: 1, Ptuj: 6, Prosenjakovci: 5, Prestranek pri Postojni: 1. Planina pri Rakeku: 1, Radovljica: 2, Rakek: 1, Renče pri Novi Gorici: 10, Ravne: 1, Rečica ob Savnji: 1, Radenci: 2, Slovenj Gradec: 2, Slovenske Konjice: 2, Slov. Gračišče: 3, Stična: 1, Studenec pri Sevnici: 1, Stari trg ob Kolpi: 1, Smolnik-Ruše: 1, Stopiče: 11, Šentjur pri Celju: 10, Šentvid pri Ljubljani: 4, Šmartno ob Dreti: 1, Šentrupert: 1, Šmarje pri Koprut 1, Šmarje pri Jelšah: 1, Tolmin: 1, Tomaž pri Ormožu: 3, Trata pri Škofji Loki: 1, Tišina: 1, Tržišče: 1, Trbovlje: 2, Topdl-Medvode: 6, Velenje: 4, Velika Dolina: 7, Videm ob Ščavnici: 1, Vrhnika: 30, Vuzenica : 1, Zagorje ob Savi: 9, Zidani most: 2. Zg. Velka: 1, Železniki: 1, Žirovnica: 4, Žiri: 1. Skupno 376. Pismene rešitve iz različnih krajev drugih republik: Beograd: 1, Belovar: 2, Bihač:L Crikvenica: 1, Cabar-Gorski Kotar: 1. Hlebine: 1, Hodošan-Medjimurje: 6, Pula: 1, Reka: 1, Umag: 8, Zadar: 1, Zagreb: 5. Skupno: 30. Iz Slovenije in ostalih republik je redakcija prejela 406 pismenih rešitev. Od teh je bilo pravilnih: 361. Nepravilnih: 45. Končno število rešitev bomo objavili pozneje, ker še vsak dan do- bivamo nove. Ker so nekateri učenci navedli s\*jje privatne naslove in ne naslovov šol, mnogi tudi ne razreda, zato ni mogoče točno določiti, v koliko so matematično nalogo reševali po lastni iniciativi in kolikšen je delež šol. Zanimivo je tudi, da so nekateri nalogo reševali individualno, drugi pa kolektivno. Mnogi so poleg rešitve oddajo še dodatno komentirali. Nagrajenci bodo izžrebani v eni izmed naslednjih TV šolskih oddaj, njihova imena pa bomo objavili tudi v rubriki Šolska televizija! Učenci se oglašajo: MARIJA FRANK, 7 r. o. š. Progar je: »Učenci 7. razreda v Progarju zelo radi gledamo TV šolske odda je, ki so na sporedu vsak ponedeljek. Zadnjič smo gledali lep prikaz Pitagorovega izreka. Ker imam veselje do matematike, sem se potrudila in rešila nagradno nalogo.« ALOJZ METERC, Hrastnik: »Vaše oddaje se mi zdijc^ zelo posrečene, zato bi želel, da bi bili v njih na vrsti vsi večji znanstveniki ne glede na njihova področja. In ob vsaki oddaji naj bi bile nagradne naloge, saj bi s tem pritegnili veliko poslušalcev.« ANGELA LEPOŠA, o. š.’ Fokovci-Prekmurje: Gledala sem vašo televizijsko oddajo, v kateri ste prenašali Pitagorov izrek. Za to oddajo sem se zanimala, ker imam rada matematiko. ki pa zame ni pretežka.« MARICA JENKO, 7. r. o. š. Tolmin: »Ker sem se že učila o Pitago rovem izreku, sem z lahkoto sledila oddaji. Drugače pa bi s številnimi drugimi učenci ostala na tej strani mostu v družbi trmastega oslička. Pitagora je pa zelo dobro znal ta izrek, ker je po tako dolgem mostu prišel z otoka Samosa v Veliko Grčijo. Všeč mi je bila ta oddaja tudi zato, ker je bila prikazana z risbami. Škoda, da ni bilo mogoče prešteti kvadratkov nad katetama in hipotenuzo, da bi se tudi »neverni Tomaži« prepričali, da jc res tako. Na tak način podana geometrijska sno\r postane zaniJhiva in