Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h. __— <
Po poŠti prejoman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 1H„— „
četrt
,60 20:
mesec »
V upravnlštvu prejemati: za
celo leto naorej 20 K— h pol leta » 10 » — » četrt » > 6 > — > mesec » 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in insorate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne*
Štev. 5.
V Ljubljani, v četrtek, 8. januarja 1903.
Letnik XXXI.
Spravni konferenci.
Druga seja spravnih konferenc je bila v ponedeljek, formalnosti so »srečno« končane, ker moravski Nemci so že izpočetka odklanjali vsaka nova pogajanja s Čehi. V zadnjem trenotku pa je »vis major«, katero je že posl. Prade klical na pomoč, javila ■vojo moč. Ta vpliv intimnega prijatelja g. ministrskega predsednika — morda je pravosodni minister — je bil potreben, da so se gospodje delegati polnofitevilno zbrali tudi v drugi seji, dasi ločeni mej koBilom. Ako prijatelj g. ministerBkega predsednika dalje navija uro, potem smemo upati, da ne obstoji. To bode nujno potrebno v moravski in češki konferenci, ker gospodje na nemški strani imajo mnogo medu na jeziku, v srcu pa le kuhajo jezico, da morajo sedeti ob kolovratu ter presti spravno nit iz pezdir-nate kodelje.
Gospod dr. pl. Korber je zopet v ogla-jenih in dobro premišljenih besedah prosil, svaril in rotil zbrane zastopnike češkega in nemškega prebivalstva s Češkega in Morav-skega, naj sklenejo premirje po dolgoletnem strastnem boju. »Mi moramo naprej — rekel je v prvi konferenci —, avstrijski parlament mora izvrševati svojo dolžnost. Tudi tu je enkrat zadnja ura«. In kdo more ugovarjati tem resnim opominom? Na starega leta dan v pozni, ob dvanajsti uri, sta avstrijska in ogrska vlada po »hudem in dolgem boju« dognali nagodbo. Vsebina ni znana, a vse kaže, da v bistvu ostane, kakor je bilo, da namreč Avstrija plača račun. Ogrska vlada se je mogla v tem vprašanju naslanjati na vse stranke v deželi in parlamentu. To je velika moralna zaslomba, ki tehtnico potegne na ogrsko stran, dočim ima dr. pl. K5rber parlament brez večine, razbit v razne stranke brez moralnega uteža. In vse to je posledica narodnih sporov in bojev. Na drugi strani se celo Nemci pritožujejo, da imamo v Avstriji »prikrit absolutizem«, ker je parlament zgubil vso moč in veljavo ter sam se odpovedal svojim pr vim pravicam, ki mu jih zagotavlja ustava.
To v6 dandanes pri nas že vBak političen otrok. In na te žalostne pcsled ce kaže pri vsaki priliki tudi g. ministerski predsednik. To je sicer potrebno in nujno, a želeli bi tudi, da se vladni in drugi krogi ko-nečno sprijaznijo s pravo idejo avstrijske
države. Nesreča Avstrije je, da se Nemoi in vlada vedno ozirajo v one čase, ko so bile habsburške dedne dežele nekaka pritiklina nemške države. Ta nemška tradicija še vedno živi in vladni krogi s pomočjo birokracije goje te spomine na minole čase. A danes je nemška Avstrija gola fikcijs, ki pa Se vedno slepi' pogled v bližnjo bodočnost ter ovira države zdrave moči v naravnem razvoju. In tu ravno je vir vseh prepirov in parlamentarnih kriz.
Vse govori in gode o napredku in mo derni omiki. Toda ravno ti so največji na-zadnjaki, ki zahtevajo v mnogojezični državi privilegije enemu samemu narodu in da bi te privilegije branili in varovali ravno oni, ki bi po svojem poklicu morali služiti skup nosti ter varovati duševna in gmotna dobra vseh narodov, ki tvorijo državo.
Nobena država na svetu nima pravice do svojega jezika; to pravico ima narod, ki tvori državo. In če je v državi več narodov, govoriti mora država ž njimi v njihovih jezikih. Zato je in ostane naloga Avstrijo, da je pravična vsem svojim narodom in napravi spravo v avstrijski družini, za katero je dovolj prostora pod okriljem vladarske hiie. V to pa ne zadošča le češko-nemška sprava, ker se ne strinja ne z zgodovinskim poklicem države, ne z načeli rav-nopravnosti, ki je vsem narodom zajamčena v državnih temeljnih zakonih. Naša časni karska dolžnost je, da ne molčimo v trenotku, ko se vlada resno bavi z narodno spravo v deželah češke krone.
Ker pa moramo računati z razmerami in ker se star plevel ne izkorenini z eno oraljo, hočemo čakati, kaj se porodi iz češko-nemških spravnih konferenc. Ako imajo nemški zastopniki dobro in reano voljo, ako pomislijo, da tudi male vode daleč teko, potem je mogoče, da bode držav, zbor zboroval in delal v znamenju premirja, ki mora biti začetek spraye. Vladni jezikovni načrti niso znani, a znano je vladi in nemškim krogom, da Čehi žele in dežela potrebuje miru. Ta mir pa je mogoč, ako merodajni krogi razprše stare predsodke in državi utrde pogoje naravnega razvoja, da išče, najde in zasleduje svoj pravi poklic. Ako sedaj tega ne store, dokažejo, da vse vedo, a ničesa ne razumejo.
t Sfjepan llijaševič
nestor znamenitih Ilircev
(1814 — 1903).
(Konec.)
Ko je začel Ljudevit Gaj buditi hrvatski narod, se mu je precej s početka pridružil tudi llijaševič z vso gorečnostjo mladega rodoljuba. Zdaj je začel zlagati pesmi v hrvaškem jeziku ter jih dal tiskati v raznih časopisih. Kasneje so prišle na svetlo v treh zvezkih: »Izabrane pjesme« (Zagreb 1876), »Nove pjesme« (Zagreb 1876), »Šala i satira« (Zagreb 1892) in »Zimzelen« (Zagreb 1901).
V prvej zbirki je posnemal llijaševič klasične rimske pesnike, katere je on na tančno poznaval. Pesme so mu zložene v raznih verzih, pa je hotel s tem dokazati, da se z ozirom na naglasek v hrvatskem jeziku more rabiti klasični metrum, ki posebno odgovarja ilirskemu navdušenju.
llijaševič je bil kot pesnik in pisatelj v zvezi z vsemi odličnejimi hrvaškimi pesniki in književniki, a bil je pravi prijatelj Pavlu Stosu, Vjekoslavu Babukiču, Matiji Topalo-viču, Antonu Mažuraniču, Vladislavu Vežiču, in pred vsemi Petru Preradoviču, s katerim se je mnogo družil in dopisoval. Prerado-vič, Vež e in llijaševič so se večkrat sešli v Varaždina, kjer so izkresali mnogo koristno in narodno osnovo.
Ko je bila povrnjena uatava tudi Hrvat-skej, je bil poklican med prvaki hrvatskega naroda leta 1860 na bansko konferenci jo tudi dr. llijaševič, kjer je živo sodeloval, da Be podele Hrvatom vse stare pravice na na-rodnej podlagi. Leta 1861 je bil zastopnik svojega kapiteljna v saboru, a kasneje je zopet sodeloval v banskih konferencijah leta 1866 in 1868. Njegove vrline in sposobnosti, njegov značaj in zlato srce so cenili posebno škofje Strossmajrer, Srot in Moyzes, pa tudi kralj in vsi bani, za katerih je sodeloval v javnih zadevah Hrvatske.
Dičnf starček je ostal veren hrvatskej misli od rane mladosti do visoke starosti. Bil je kremenit značaj in krasen vzgled sedanjemu nestalnemu naraščaju. Živo se je zanimal za javne prilike hrvaškega naroda in z mladeniškim ognjem je sodeloval v vsakem narodnem in prosvetnem pokretu. Kot osemdeBetletni starček je pozdravil leta 1893 z mladeniškim oduševljenjem zedinje-nje hrvaških opozicijonalnih strank na ko-mersu v Varaždinu s krasno pesmijo: »Genij Hrvatske«.
A ravno tako je bil oduševljen govor, s katerim je pozdravil kot predsednik ko-mersa zbrane rodoljube, katerim je priporočal slogo, v kakoršnej so živeli Ilirci, ki so probudili hrvatski narod. »Bratje, naprej, naprej, pod barjaki zakona, ali složno, samo
složno, kajti le v slogi je rešitev. Kar je solnce nebu, to je sloga svetu!« Globoko so bili ganjeni vsi prisotni, ko je sklenil ko-mers s sledečimi besedami: »Globoko si zapišite spomin današnjega dne v vaša Brca. Čas se je odmaknil, a tudi meni bo kmalu udarila ura, da ležem v grob. Toda ne bode mi težko, ker vidim, da bode v vas, ki ste zbrani okoli mene, živel oni duh, plamtela ona ideja, za katero sem dihal in živel celi svoj vek.«
Za hrvatski narod so to v sedanjih žalostnih okolnostih zares pomenljive besede, in vredne so, da se jih oklepa vsak pravi domoljub.
Pokojni dr. llijaševič je bil poln idealizma ter je čvrsto veroval v zmago hrvatske narodne stvari. Ta idealizem spremlje-val ga je od zgodnje mladosti in mu bil trajni spremljevalec v njegovem delovanju do roba hladnega groba. Ni bilo v celej Hrvatskej narodnega in prosvetnega podjetja, kateremu ne bi bil on pomagal bodisi duševno ali pa gmotno. A njegovi zapisi v do-brotvorne in v prosvetne svrhe bo krona njegovemu plemenitemu in vzorno rodoljubnemu mišljenju in delovanju. Slava takemu odličnemu rodoljubu!
Vladni spravni načrt.
Koerberjeva vlada je, kot znano, v po nedeljek vročila delegatom pri Češko-nemški spravni konferenci načrte, po katerih naj bi so uravnale zamotane jezikovne razmere. Načrti kot taki niso doslej še nikjer objavljeni, ker vlada želi, da ostanejo tajni, dokler se ne doseže vsaj delni vspeh, vendar objavljajo nekateri listi glavno vsebino vladnega spravnega elaborata. Po poročilu »Nar. Listov« je vsebina vladnih predlog nekako taka-le: Elaborat glede okrožnih uradov je ostal nepremenjen. Kar se tiče zunanjega uradovanja v občevanju uradov a strankami, je največje važnosti oni del, ki govori o enojezičnih okrožjih. Praviloma se mora rabiti v takib okrožjih in sicer pri pismenih ter ustmenih obravnavah ter v notranjem uradovanju le uradni jezik do-tičnega okrožja. Vendar se pripominja glede ustnih razprav, da se zajamčuje raba drugega deželnega jezika strankam, ki ne govore prvega, Sploh se pa v notranjem uradovanju daje nemščini mnogo več prednosti nego češčini, tako da se sedanja notranja uredba skoro v ničemer ne premeni. Za praško nadsodišče se predlaga ustanovitev dveh oddelkov za obe enojezični okrožji. Za zadeve, ki se rešijo v prvi inštanci eno-jezično, se ustanovi pri nadsodišču poseben senat, ki sestoji iz članov, veščih obeh deželnih jezikov. Okrožno sodišče v Plznu se proglaša za dvojezično.
LISTEK.
V srčnem spominu.
Francoski spisal Catulle Mcndes.
(Konec.)
IIL
Zgodilo Be je pa, da je kralj, ko je sledečega jutra opazoval pokojničin portret, doživel silno bridko razočaranje. Nekaj čaBaje premišljeval in si potem dejal: »To je vendar čudno ! Ali je morda ta soba vlažna ? Zdi se, da zrak, ki ga dihamo, ni slikam ugoden. Portret je vendar grozno zatemnel. Saj vem popolnoma gotovo, da lasje moje ljubljene kraljice niso bili tako črni, kot jih vidim zdaj tu. Ne! Gotovo niso imeli tako črne boje, ki je podobna tekoči ebenovini, spominjam Be določno, da so se tu in tam poigravale v njih zlate luči. Boginji svetlobe je bila podobna moja ljubljenka, ne pa nočni kraljici«.


Ukazal je takoj prinesti čopič in paleto in popravil je jako brzo, kar je pokvaril vlažni zrak.
»Hvala Bogu ! To so zopet oni dehteči zlati lasje, ki sem jih tako blazno ljubil in ki jih bom ljubil na veke!"
In poln trpke radoBti je pokleknil pred sliko, ki je bila zdaj popolnoma alična dragemu modelu, in ponovil prisego večne zvestobe.
Ali res, hudobni demon se mu je moral rogati, ker je bil po preteku treh dni zopet prisiljen popravljati portret.
»Kdo mi je to Btorilr, je zaklical ves razsrjen, „kdo si drzne položiti roko na sliko moje kraljice ! ? Od kod pride nenadno to slonokoščeno, belo čelo?! Hvala Bogu, jaz imem dober Bpomin in vem, da je bilo njeno malo čelo rožnato in sveže kot komaj vzcvela rožica«.
S par potezami s čopičem je znižal zlate lase in osvetlil zdaj malo čelo z rožno svetlobo;
Sedaj še-le je bil zadovoljen in srce mu je polnila nežnost do izboljšane podobe.
Toda, ah! Sledečega dne je bilo še hujše! Sedaj mu je bilo jasno, da ima kak zloben čarovnik tu svojo roko vmes, ker kako bi bilo drugače mogoče, da bi bile oči in usta tako popolnoma izpremenjene!
Ne! Nikdar ni imela preljubljena tako nočno črnih oči, nikdar tako široko zarezanih ust, ki so kazale skoro vse zobe.
Nasprotno! Svetle in modre kot jutranji nebes so bile oči, ki so ga gledale tako sladko in njena usteca so bila tako mala, da se je celo, če je pesem ali srčen smeh razdelil rožni UBtnioi, pokazalo komaj par malih bisernih zobčekov.
Mladega kralja je prevzela silna jeza nad neukusno sliko, ki je nasprotovala njegovim najdražjim spominom.
Če bi mogel tega ostudnega čarovnika, ki mu je to storil — zakaj v tem je tičala brezdvomno čarovnija — dobiti v roke, maščeval bi se bil nad njim na strašen način. A čarovnika ni bilo in zato je doletela sliko
vsa njegova jeza. Ni manjkalo dosti, in on bi jo bil strgal raz steno in poteptal ta laž» njivi portret.
Medtem se je polagoma umiril pri misli, da lahko popravi škodo.
Sel je na delo in slikal po svojem drugem spominu, in posrečilo se mu je izvan-redno dobro, da se mu je po nekaterih urah rožno žensko obličje z jasno modrimi očmi in malimi uatmi smehljalo raz platno.
In kralj je opazoval Bvoje delo z žalostnim zadivljenjem in zaklical otožno: »Da, to je ona, takšna je bila moja ljubljena, ne-pozabljena kraljica.«
In ko je nekega dne dvorjanik, ki je imel navado, da je včasi skozi ljuknico pri ključavnici malo pokukal in je torej vse videl, kralju svetoval, naj ono mično, malo ovčarico, ki vodi vsako jutro pevaje avojo čredo mimo grada, povzdigne v kraljico, ker je popolnoma podobna portretu lepe pokoj-nice, le da je morebiti še divnejša, — mu ni kralj prav nič ugovarjal.
Drugi del ae peča z ureditvijo jezikovnih razmer pri deželnih uradih. Tu je govor o narodnoatni delitvi okrajev, o pomno-iitvi okrajnih sodišč in okrajnih glavarstev. Predlaga ae v prvi vrati delitev v deset okrajev- in sicer dedki: Hrudim, J i-č i n, Kraljevi gradeč in Praga; nemški :Heb, Litomefioe in L i -b e r o e ; mešani: Budjejevice in P 1 z e n. Obenem predlaga vlada za slučaj, da ne obvelja gorenji načrt, razdelitev češke ▼ 14 okrajev. — Okrožna sodišča ae razdele po jeziku tako-le: čisto č e i k a bo sodišča v Ilrudimu, Mladi Bolealavi, Kutni Hori, Pisku in Taboru, mešana: deželno, kazensko in trgovinsko sodišče v Pragi ter Budjejevice, Plzen, Jičin in Kraljevi gradeč ; čisto nemška konečno: Češka Lipa, Moat, Heb, Litomefice in Liberci. — Število okrajnih sodišč ae pomnoži za 13: od teh bi bilo sedem čisto čeških. — Dalje predlaga vlada ustanovitev devet novih okrajnih glavarstev in sicer č e-ikih 5, nemška 4. — Število okrajnih a o d i S č bi bilo 234 ; od teh 133 čisto čeških, 94 čisto nemških in 7 meflanih ; okr. glavarstev bi bilo 104; čisto čeških bi bilo 58, 40 nemških in 6 mešanih. — Na Moravskem bo 77 okrajnih sodišč: 42 čeških, 27 nemških in 8 mešanih. Tako določa dosedanji vladni načrt, ki pa seveda ni nespremenljiv.
Poslanec Major t«
Ogrska katoliška ljudska stranka je te dni izgubila enega najboljših zastopnikov v parlamentu ; dne 5. t m. je v Budimpešti umrl državni poslanec Franc Major. Po poklicu je bil zdravnik ter ae kot tak udeležil tudi grško turške vojske v grški armadi. Prvikrat je prišel v ogrski državni zbor leta 1896 kot zastopnik mesta dobotice. Pri zadnjih volitvah je ostal v manjšini in še le lani spomladi je pri neki dopolnilni volitvi prodrl v nekem zgornje-ogrskem okraju. V oktobru minulega leta ga je poslanska zbornica izvolila zapisnikarjem. V zbornici se je pri mnogih prilikah pokazal izbornega govornika, ter posebno v dobi obstrukcije pro-vzročal vladi veliko preglavice.
Gral>mayr pred svojimi volivci.
Zanimiva odkritja je podal minuli praznik na shodu v Meranu nemški poslanec dr. Grabmayer o sedanjem politiškem položaju. Važni sta posebno njegovi izjavi o vspebu češko-nemške sprave ter o razmerah v bližnjem parlamentarnem zasedanju. Govornik je izjavil, da ne pričakuje od sedanjih spravnih konferenc prav nobenega pozitivnega vspeha, vsled česar se tudi v zbornici ne spremene razmere, ker bodo Čehi vztrajali pri dosedanji taktiki. Temu je mogoče priti v ofcom le s premembo poslovnika, ki bo onemogočil vsako obstrukcijo. Dokler se ne reši to vprašanje, je zaman vsak poizkus. — Zanimivo je, da se ravno poslanec one skupine tako ogreva za premembo poslovnika, ki je v času nemške obstrukcije ne le mirno gledala divjaške nastope nemških obstrukcijcev, marveč tudi krepko posegla vmes za »blagor« nemštva in volivcev. — Seveda češka obstrukcija, to je kaj drugega!
Drage volitve v Franciji.
Zanimive podatke prinašajo listi o volitvi senatorjev minulo nedeljo. Volili so v okrajih vrste A, v katero spadajo po abecednem redu okraji Ain do Gard, dalje Algier, La Guadeloupe in La Reunion. Poleg tega so bile potrebne štiri posamne volitve. Skupno je bilo izvoliti 98 senatorjev. Za ta mesta bo je pobrinilo nič manj kot 240 kandidatov, kakoršno število dosedaj še niBO dosegli. Ker se vrše volitve le v glavnih mestih posamnih okrajev, dobe delegi-ranci 5 frankov potnine od miriametra. damo ti stroški znašajo torej 650 000 frankov. Z mej letom potrebnimi dopolnilnimi volitvami bodo narastli volivni stroški za leto 1903 na milijon frankov.
Iz brzojavk.
Nagodbena pogajanja bodo baje v soboto završena. Pri predvčerajšnji skupni konfereuci ministri niso mogli izvr šiti vsega dela, vsled česar se poda Korber v soboto v Budimpešto, kjer podpiše ostale predloge. — Važna vojaška posvetovanja ao se vršila včeraj dopoldne pod cesarjevim predsedstvom. Udeležili bo ae jih prestolonaslednik Fran Ferdinand, baron B e c k , vojni minister P i t r e i c h in generalni major baron We i g L Trajala bo poldrugo uro. — Za razdolžitev posestev se pripravlja v poljedelskem ministerstvu posebna agrarno-politiška akcija. Načrt meri na to, da se odstranijo odpovedljive kapitalske hipoteke ter uvede personalni kredit. — Vstaja v Venezueli končana. Iz Oaraeasa javljajo, da je po zadnji zmagi vladnih čet vstaški vodja general Fernandez ponudil predsedniku Castro roko v spravo ter želi, da se prično dotična pogajanja. — Volitve v francoski senat. Na otokih Gaadelupe in La Reunion sta bila
izvoljena dva ministerielna kandidata. Na vladni strani bo sedaj 66 izvoljenih senatorjev.
8 Pivke na Notranjskem.
Novoletni račun mi kaže, da sem za cel groš nad ničlo. Kot neprijatelj zakladov mislim, da ta grošek dobro porabim, če Vam na mizo položim nekaj vrBtio. Že dolgo časa nisem nič poročal. Pred leti se nisva nič kaj prav razumela, ker Vaš svinčnik mi je zelo nagajal; enkrat ste mi še celo sporočili, da Bem prehud. No, če se takrat nisva umela, mogoče se bodeva zdaj. Toraj srčnost, naj velja, kar pride.
Zdaj pa k obračunu. V zgornjem koncu, tam okrog Knežaka imajo baje veliko posojilnic, katere vzdržuje ameriški zaslužek. Preveč seveda nimajo, vendar pa je res, da ljudje večkrat z vposlanim denarjem ne vedo kam, ker nimajo domača hranilnice. Zagorci so se jeli gibati v zadružništvu, imajo že več čaBa dobro vrejeno mlekarno, katera donaša precejšen skupiček. Da bi le tam v Trstu ne bilo smole, katere se je nedavno prijelo nad pol tisočaka kron. Mogoče si sčasoma Zagorje omisli tudi lastno posojilnico. Konsuma pa baje ni treba. Po nekem podjetniku bo nastale cene tako nizke, da je vse pol zastonj.
Okrog St. Petra se je prošlo leto vršilo več stavbinskega dela. Razširilo se je poštno poslopje, kaj hitro je zraBtla nova lesna to* varna, domača hranilnica je dobila trdno nadstropno hišo, še celo neki Italijan si je omislil tu svoj dom. Tudi za to leto je več dela v načrtih, razširilo se bode šentpetersko pokopališče in — če bodo imeli deželni ge-ometri urna črtala — vravnava Pivke. Nekateri, posebno nasprotniki, bo mnenja, da bode zadružna hiša služila za konsum. Tega pa ne bo, saj je v St. Petru in okrog trgovski položaj enak zagorskemu. Petrolej se zdaj ponekod prodaja, če ni drugače, tudi po 10 kr., sladkor po 44. Kdor se, če tudi malo, ume na trgovino, ve, da se gre s takimi kupčijami naravnost v propad. Zelena nevoščljivost, ne pa klerikalci, bo kriva, da se bo moralo tukaj misliti na zadružno prodajalno. Prodajalci, katerim je trgovina le šport, pridejo navadno le Židu v malho. Potem naj se pa žid s svojo preležano robo šopiri med nami? — Zdravstveno stanje je bilo normalno brez posebne bolezni. — Letni pridelek je srednje vrednosti. — Les se prodaja za lepe cene. Vsled tega je tudi vozni zaslužek dober. — Meseca novembra se je v St. Petru priredila za inteligenco zanimiya igra »Divji loveo«. Mladi prireditelji so se veliko trudili, slednjič so obstali v dolgu. Mislilo se je tudi na priredbo za priproste ljudi. Slaba misel to ni, ker bi revni za gospodo dolg poravnali. — Zadnje dni je bilo v Trnji jako živahno. Neka priproBta glava postavlja k temu: »Naša podivjana šolska mladina potrebuje dobrih krepostnih učeni-kov, sicer naj oblast zapre šole. Z* drage šole hočemo tudi dobre učitelje!« Čemu je bilo treba iskati prepira ? Kar je mladi gospod iskal, to je dobil.
Kdo gre k sv. očetu v Rim?
Dunajski pripravljavni odbor za romanje v Rim nam je poslal Bledeče spodbudno povabilo:
Katoličani!
»Za jesen 1902 določeno romanje v Rim je bilo iz posebnih vzrokov preloženo na mesec svečan 1908.
Romarji iz Avstrije se bodo ravno one dni mudili v Rimu, ko bode Njegova svetost Leon XIII. končal 25. leto svojega papeže-vanja; vdeležili se bodo 3. sušca 25letnice kronanja sv. očeta, h kateremu jih bode pripeljal in jih predstavil eminenca kardinal nadškof dr. Anton Gruscha.
Od 20. svečana 1903 naprej prihajajo romarji iz vseh delov sveta v Rim poklonit se s toliko milostmi obdarovanemu papežu jubilarju in zatrjevat mu svojo neomahljivo zvestobo.
Mi Avstrijani nočemo v tem nikakor zaostati za drugimi narodi, tembolj, ker skušajo nekaj let sem brezbožni ljudje odtujiti otroke svojemu očetu, svoji materi — odtrgati katoličane od rimskega papeža, odtrgati od sv. katoliške cerkve.
Katoličani! Pokažimo tudi mi pred celim svetom, da se tudi sedanji Avstrijani zvesto in neomahljivo drže vere svojih pra-dedov!
Pohitimo v Rim v obilnem številu, da se s tem pokažemo hvaležne za vbb milosti in dobrote, katere so Leon XIII. v 25 letih svojega papeževanja in njihovi predniki skozi sto in stoletja naši domovini skazovali.
Obljubimo sv. očetu, da nam hoče biti tudi zanaprej sv. katoliška vera najdragocenejši zaklad, katerega hočemo ljubiti in varovati kot punčico svojega očesa — s posebno skrbjo za naše otroke, za našo mladino.
Prosimo zlatomaSnika sv. blagoslova za nas in za našo domovino, da bi neustrašeno bojevali boj pravice, ohranili zveBtobo in enkrat prejeli plačilo pravičnosti.
Narodi naše ljube Avstrije
morajo ostati katoliški, katoliški za vedno.«
Program.
Potovanje je tako vrejeno, da -se ude-ležnikom nikakor ni bati prenapetega truda in napora. Na potu v Rim bodemo dvakrat prenočevali; prihod na vseh postajah, kjer Be bomo pomudili (Padua, Bologna, Loreto, Assisi) bode po dnevu; v Rim pridemo v mraku.
Odhod iz Ljubljane bode z državnega kolodvora (v Šiški j v četrtek 26. februvarija t. 1. zjutraj: ura se bode kasneje določila in tudi postaje, na katerih se bode vlak na potu proti Trbižu (Pontebba) ustavljal. To je za slučaj, da se nas Slovencev toliko nabere, da dobimo za nas po Kranjskem (proga Ljubljana-Pontebba) svoj lastni vlak. Drugače se pa popeljemo z navadnim, vsakdanjim zjutrajšnjim gorenjskim vlakom.
V	Pontebbi prestopimo na dunajski skupni vlak; s tem vlakom se pomudimo v Pa-d o v i 27. februvarija; v B o 1 o g n i obi ščemo znamenita svetišča in tam tudi prenočimo ; v L o r e t i 1. marca ravno tako; v A s s i s i pridemo 2. marca.
Prihod v Rim v nedoljo 2. marca v mraku. Dne 3. marca slovesnost kronanja sv. očeta Leona XIII.
V	Rimu ostanemo sedem dni, v tem času se udeležimo slovesnosti kronanja, pO' klonimo se sv. očetu pod vodstvom kardinala Gruscha in našega mil. knezoškofa dr. Antona Bonaventura m obiščemo vsa znamenita svetišča.
Oskrbovanje za brano v Rimu preneha v ponedeljek dne 9. marca zvečer.
Vrniti v domovino se more vsak, kedar hoče; vozni listek velja za 45 dni; izstopiti se more na vsaki postaji, kjer se želi, samo držati Be mora vsak udeleženec naše proge Rim Florenca Mestre Pontebba.
Kdor bi pa želel tudi za nazaj grede skupnega potovanja (torej posebnega vlaka), naj to precej takrat naznani, ko se bode oglasil in denar poslal za pot, da se pravočasno vse potrebno ukrene.
Gena vožnji je izredno nizka. La drugi razred 240 K 60 h ali 120 gld. 30 kr., za tretji razred 161 K 46 h ali 80 gld. 73 kr.
b\ slučaj, da bi se ne zglasilo 450 romarjev, kar je pa skoraj nemogoče, pride za tretji razred 16 gld. in za drugi razred 20 gld. več.
V	tej svoti je obseženo t o -1 e :
1.	Vozni listek iz Pontebbe na Padovo, Bologna, Loreto, Assisi v Rim in nazaj na Florenco, Mestre, Pontebbo. (Vozni listek iz Ljubljane do Pontebbe in potem nazaj bi si morali sami preskrbeti; stal bi okoli 5 gld.)
2.	Prosta brana in prenočišče med bivanjem v Padovi, Bjlogni, Loreto, Assisi in sedem dni v Rimu.
3.	Prosti vozovi povsod, kjer romarji ostanejo ali prenočujejo, da vzamejo svoje kovčke seboj, s kolodvora in na kolodvoi.
4 Prosti vozovi in vodstvo v Rimu pri obiskavanju svetišč in znamenitosti.
Vse določbe glede romanja natisnile se bodo v precej obsežni knjižici »Pilgerliihrer«, katero dobi pravočasno vsak udeleženec; tudi neveščim nemškega jezika bode lahko služil vsaj glede časa in kraja, kje da se bodo mudili. Žal, da ga ne moremo podati tudi v slovenskem jeziku.
Obrok za zglaševanje je določen do 3 0. januvarija, ker morajo biti 1. februvarija vsi udeleženci na Dunaju naznanjeni; na kasneja naročila se ne bode oziralo.
Kdor se sam pri odboru v Ljubljani prijavi, napise naj na nakaznico poleg svojega imena:
1.	Je-li oženjen ali neoženjen,
2.	približno starost,
3.	je-li hoče tudi nazaj grede iz Rima Bkupno z drugimi potovati,
4.	s kom da želi na potovanju skupaj biti.
Najbolje je, da se pri večjem številu udeležencev zglasijo vsi in oddajo denar pri svojem dušnem pastirju, kateri naj blagovolijo vse ob enem v Ljubljano odposlati, ka kor hitro mogoče.
Dobro bi bilo, da bi čast. gg. župniki blagovolili z leče omeniti to novo romanje, da se pravočasno izve in tako ustreže morebitnim željam.
ZapotvNeapol naj se vsakdo o g 1 a s i v Rimu, da dobi vozni listek z znižano oeno.
Prijave in denar naj se pošiljajo pod naslovom: Preč. gospod F e 11 i c h -Frankheim, stolni kanonik, Ljubljana, stolni trg št. 6. — Pojasnila naj se iščejo pri č. gosp. dr. Če-kalu, stolnem kanoniku, Ljubljana, Vodnikov trg št. 4.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. januvarija. Shoda na Dobrovi. Na Dobrovi pri Ljubljani se je vršil 6. januvarija dvojni shod in sicer: shod katoliškega političnega dru-tva in pa ustanovni Bhod izobraževalnega društva. Na prvem shodu je poročal g. deželni poslanec dr. Jan. Ev. Krek o gospodarskem in političnem položaju v deželi. Sibal je krivično gospodarstvo v deželi, ker velika večina ljudstva ne dobi pravic, ka-koršne jej gredo, in se mora zadovoljiti z drobtinami, katere jej padajo od liberalno-nemške uradniško-veleposestniike mize. Ta krivica se bo še nadalje godila ljudstvu, dokler obstoji sedanji volilni red. Poslanci kat. narodne stranke so vsi jedini v tem, da hočejo ljudstvu pridobiti pravic. In ker drugače pri sedanjih razmerah ne gre, pričeli so z obstrukcijo v deželnem zboru, katero hočejo nadaljevati, dokler se ljudstvu ne dajo pravice. Ljudstvo odobruje in soglaša b postopanjem svojih poslancev in to jih potrjuje, da delajo prav. — Takoj po tem shodu Be je vršil ustanovni shod izobraževalnega društva, na katerem je govoril g. stolni vikar Jan. K a 1 a n. Poljudno nam je razložil ime, namen in sredstva društva. Takoj na to se jih je 38 oglasilo in vpisalo, da bodo pristopili k društvu, kadar bodo potrjena pravila in se društvo ustanovi. Tedaj jih bode pa pristopilo še dosti drugih; obilna udeležba na tem shodu in zanimanje za društvo nam jamči, da sa ne motimo. Udeležilo se je do 200 mož in mladenčev obeh shodov, tako da je bila zborovalna soba premajhna in so zborovalci poslušali še zunaj v veži. Tako so vrli Dobrovčani zopet pokazali, da so zvesti pristaši katoliško narodne stranke in ne marajo prepe-relega liberalizma, ki se jim hoče iz Ljubljane vsiliti in ki ne izobrazuje temveč samo zabavlja.
Osebne vesti- Meklenburški vojvoda s spremstvom je prišel na Wagensberg pri Litiji, kjer ostane več časa. — Tolmačem za hrvaški jezik pri tuk. dež. sodišču je bil na mesto obolelega prof. g. R u t a r j a zaprisežen g. prof. L M a c h e r.
častnim občanom je v seji dne 7. januarja jednoglasno izvolil obč. odbor Ovsiše župnika Valentina Aljan-č i č a o priliki 501etnice rojstva v priznanje njegovega trudoljubnega in za občino pre-koristnega delovanja. Na prvega častnega občana se b ponosom ozira vsa občina, ki ga je od leta 1886 vselej jednoglasno izvolila svojim odbornikom.
Promocija. V soboto dne 10. t. m. opoludne se vrši v slavnostni dvorani c. kr. Karol-Francovega vseučilišča v Gradcu promocija pravnega praktikanta pri dež. sodišču ljubljanskem Janka Polec-a, sina g. deželnosodnega svetnika Julija Polec-a, doktorjem prava. — Čestitamo!
Predstave v Gorjah. Prihodnjo nedeljo, dne 11. jan. 1903 bodo uprizorili mladeniči Marijine družbe v Gorjah šaljivo igro: »K m e t - H e r o d«. Članice dekliške Marijine družbe pa bodo v drugo predstavljale igro »b v. Terezija«. Presledke bo izpolnjeval mešani zbor s petjem. Za prosto zabavo bosta skrbela »Bur« in »Smolar«.
Novo isobraievalno društvo so ustanovili v Predgradu pri Črnomlju.
—	Volka ustrelil je na novega lete dan v Gorjancih lovec Gašparovič.
—	Velike ovacije hrvatskemu pi satelju Z dne 7. t. m. se poroča iz Zagreba : Sinoči je bila repriza hrvaške izvirne drame »Zimska suma«, ki jo je spisal Viktor Car Eoiin. Gledališče je bilo natlačeno polno, občinstvo je navdušeno pozdravljalo igro in pisatelja, katerega je ob-sulo z venci. Pri izhodu iz gledališča je občinstvo pisatelju izpreglo kočijo ter ga v slavlju odvedlo domov.
—	Dobra reklama. Iz Zagreba ss nam piše: Znano je, s kakšnimi težavami se mora boriti hrvatska poljedelska banka v Zagrebu, da izvede svoje osnove, katere jej je odredil prvi katoliški shod v Zagrebu. Prijateljev ta banka nima niti v vladinih krogih, niti med trgovci in raznimi že obstoječimi denarnimi zavodi. Vlada je zavzete za svoje mažarsko-hrvatske veresijske zadruge, katere širi % vso gorečnostjo po vsej Hrvatskej in Slavoniji. O nalogi teh vere-sijskih zadrug sem že pisal ob svojem času Do zdaj ni še pomagala vlada osnovati
kakBno udrugo poljedelske banke, pač pa <30 politifine oblasti gledale, da se v vseh večjih krajib osnujejo mažarsko-hrvatske zadruge. Ravno tako nasprotni bo polje-delskej banki že obstoječi denarni zavodi, ki ao do zdaj največ napredovali na račun siromašnega naroda. Pri teh denarnih zavodih imajo po navadi prvo besedo trgovci, ki so ai pri tem poslu lepo pomagali, narod je pa trpel in propadal. Razume se, da so bili taki trgovci preoej iz početka veliki protivniki poljedelske banke, ki je šla za tem, da se narod udruži in osvobodi poznatih zatiravoev, posebno židovskih trgovcev po deželi. Toda če tudi se je vse zarotilo proti omenjenej banki, je ona vendar začala svoje plodonosno delovanje ter v zadnji letni skupščini sklenila, da si poveča glavnico za •900.000 K z novo emisijo svojih delnic. V zgodnji čaB je prinesel »Obzor« prav dober predlog, kako da se čim prej razpečajo te nove delnice. Po geslu »svoj k svojemu« naj delajo-tudi na kmetih vsi oni, ki kupujejo pri selskih trgovcih. Kupuje naj se le pri onem trgovcu, ki Be izkaže, da je kupil vsaj eno delnico poljedelske banke. To bi bil najhujfii udarec za židovske trgovce po deželi, koder jih ima vse polno raztrešenih. 'Židje, ki so najhuji protivniki poljedelske banke, bi bili tako prisiljeni, da si kupijo delnic, ali pa da izgube pri trgovini. Da se izvede ta predlog, so pozvani vsi rodoljubi, posebno pa duhovščina, ki more s svojim uplivom pri priprostem narodu največ doseči. »Svoj k svojemu« naj zadoni od vasi do vaai, da očuti slednjič tudi žid, da se ne more nič več od samega zatiranja siromašnega naroda živeti.
—	Zastrupila kavo? Minuli praznik zjutraj je na potu v župno cerkev v Sorici nenadoma umrl 64letni samski užitkar Mart Arhar iz Zgor. ženice komaj poldrugi kilometer od doma. Malo poprej je tožil, da ga ičiplje v trebuhu in da sta mu bržkone reditelja Jan. in Ivana Ovčar primešala strupa v kavo. Slučaj bodo sedaj sodnijako preiskali.
—	Velik vihar je bil v Kočevju v noči od 30. na 81. dec. OdnaSal je dimnike in opeko.
—	Sto let stara. V Biljah je umrla v nedeljo zjutraj Uršula Jug, stara 101 leto. Rojena je bila dne 27. septembra 1802 v Solkanu.
—	Smrt iadakinje. Umrla je v jako visoki starosti v Gorici Katarina Decolte, rojena 1. 1804. Bila je jako bogata žena, ali hodila je okoli, kakor kaka beračica.
—	Vožnja v Benetke Direktni vlak južne železnice št. 1006, ki odhaja iz Trsta ob 5'30 popoldne ter prihaja v Benetke ob 930, bo odhajal oddej za 1 uro kasneje. Tako ao sklenili v Bruslju na konferenoi evropske komisije za železniški itinerar.
—	Davkarji. G. Mihael Lešnik, c. kr. davkar v Šmarju pri Jelšah, je prestavljen v Maribor. V Šmarje pri Jelšah pride za davkarja gosp. Emil Orožen iz KnitteifeMa.
—	Nesrečna smrt V Vuhredu je pal maŠinist ondotne elektrarne C G e n s v veliko kad in utoniL Zapušča ženo in osem otrok.
—	Slovenska cerkev v Ameriki pogorela K brzojavki, katero smo priobčili nedavno, da je slovenska cerkev sv. Jožefa v Calumetu pogorela in je ogenj napravil 40.000 dolarjev škode, se še poroča iz Ca-lumeta: Še sedaj ne vemo, na kakšen način je ogenj nastal. Mialijo pa, da se je vžgalo kje pri električnih žicah; to misel pa 2e bolj potrjuje dejstvo, da je najhuje gorelo med stenami v župnišču, kjer ni nikakor bilo mogoče z vodo ugasiti ognja. Požarna bramba je bila takoj na lieu mesta, ko so začele parne piščalke naznanjati požar okoli '/i 1 i- ure dopoldne. Dospelo je na pomoč kacih osem brizgalnic, a vse znojno delo ni bilo kos požarni sili. Voda je lila sicer z vseh atrani na župnijsko poslopje, a ogenj se ni dal ukrotiti in je le huje grabil krog sebe ter bo kmalu prijel tudi podstrešja. Hipoma je pogorela v ozadju streha in plamen je divje švignil visoko v zrak, in kmalu je bil videti zvonik v njegovem po-gubonosnem objetju. Zvonikova notranjščina je v kratkem pogorela ia zvonovi so treščili gromovito ob tla. Požar je docela razmajal cerkev in stolp, ki sta se rušila in podirala, dokler ni bilo videti na mestu prejšnje prekrasne cerkve samo še velik kup kamenja, ogorkov in pepela. V nevarnosti je bila tudi gostilna rojaka Mihaela Šmaloel. Škodo cenijo na 40.000 dolarjev, a zavarovana je bila samo za 11.500 dolarjev. Č. gosp. župniku M. Pakižu je popolnoma zgorelo vse, kar je imel v hiši. Kakor je pravil, je bil ta čas v sobi gorenjega nadstropja, kjer je čital. Na sebi je imel samo hlače in telovnik. Slišal je neko pokanje, kot bi miši glodale, ca kar bo izprva ni preveč brigal. Ker pa pokanje le ni jenjalo, šel je gledat po vzroku. Komaj pa je duri odprl, ko bruhne grozen dim in hipoma napolni sobo. Le z največjo težavo in z rokama tipaje je prodrl č. gospod župnik skozi dim in v temi našel Btopnjice, po katerih je srečno pobegnil. Iz cerkve so ljudje rešili samo nekaj oltarnih okraskov in društveno zastavo. V pritličju nahajajoči se
premog je (gorel; bilo ga je kacih 40 ton; ker pa ni bil zavarovan, jo vsa prizadeta škoda tolikanj občutljivejša.
— Nesrečen padec Pri dohodu domov jo 28. m. m. v Idriji na stopnicah padel gozdarski delavec Jakob Tratnik ter priletel tako nesrečno na zmrzla tla, da je v malo dneh umrl.
Ljubljanske novice.
Poslopje za obrtno šolo se bo zgradilo vendar le v Prulah. Dotični svet je že občina kupila za njo. Ko bode ta zgradba dovršena, se pa izpelje do nje tudi primerna cesta z Žabjeka.
Ljubljanski grad še ni prodan. Finančna uprava ni še dobila za poslopja ljubljanskega gradu ugodnih ponudb in zato ga baje še ni prodala. Mestna občina se zdaj šo lahko potegno zanj s primerno kupnino in obvaruje, da ne pride grad v tuje roke!
Zabavni večer moške Marijine kongre-gacije se je predvčeranjim izvršil nepričakovano dobro ter je v obilni meri zadovoljil prireditelje kakor tudi udeležnike. Prostorna dvorana v „Katol. domu" z vsemi stranskimi prostori menda še nikdar ni bila tako natlačeno polna, kot ta večer; že pred 6. uro je bil zaseden zadnji kotiček in velik del občinstva se je žal moral vrniti, ker ni našlo prostora. Večer je s prisrčnim pozdravom otvoril načelnik gosp. Š e r j a k, ki je v kratkih potezah narisal namen in pomen večera, potem je pa g. S e d m a k obširneje govoril o pomenu in nalogi družbe-priredi-teljice, ki s tem večerom prvikrat nastopa pred ljubljansko javnostjo in želi, da bi se njen krog tako razširil kakor se je oni prve Marijine družbe ljubljanske pred dobrimi 300 leti. Za tem je nastopil dobro znani pevski zbor »Katol. društva za delavke", ki se je rade volje odzval odboro-vemu povabilu ter nam zapel dovršeno, kakor znajo le ti slavčki, par ljubkih in z gromovitim odobravanjem sprejetih pesmi. Nato se je razvila živahna zabava, ki je nad 120 udeležencem prinesla lepe, deloma naravnost krasne dobitke. K sklepu je še družbin voditelj č. g. J. K a 1 a n v šaljivo-resnem govoru pokazal zbranemu občinstvu, kako se dil prava pobožnost brez vsakih zaprek družiti s pošteno zabavo, da smejo pri takih prireditvah biti navzoči tudi pošteno veseli ljudje, ter vabil navzoče očete in matere, naj dajo družbi fantov, ki jih družba najbolj potrebuje, oni pa družbe še bolj. — Šaljiva dražba, ki je vzbudila mnogo smeha, ter dvoje krasnih pesmic je zaključilo veleprijazno zabavo, kakoršnih bi si želeli še več. — Družbin odbor nas obenem naproša, da izrazimo tem potom najiskre-nejo zahvalo vsem mnogoštevilnim dobrotnikom, ki so kakorkoli pripomogli do tako krasnega vspeha, pred vsem pa pevskemu zboru in pa darovateljem krasnih dobitkov. Povrni jim stotero Bog!
Iz zapora v zapor. Anton Gradiš ar, znan tat in postopač, je včeraj popoludne razsajal na Črnivčevem dvorišču in je že tukaj brez povoda napadel čevljarskega po« močnika Franca Kuclerja. Domov grede je pa na cesti sunil neko ienBko, da je padla in hlapcu Janezu Oreharju, ki je šel ravno na kolodvor, je spodbil nogo in ga udaril po glavi, da mu je prebil kožo. Orehar je to naznanil policam, ki je šel za Gradišar-jem in ga pred Babičevo kletjo na Dolenjski cesti ustavil. Ko je policaj začel Gradi-šarja ispraševati, zakaj je Oreharja napadel, mu je Gradišar prisadi! prav gorko zaušnico, in se je takoj zoperstavil policaju, češ, da morajo priti ljudje, da bode šel z njim. In res sta morala priti še dva policaja, da so ga aretirali in mogli spraviti naprej. Vrgel se je na tla in bil okoli sebe. Konečno so morali poslati po odgonski voz, da so ga naložili v voz in odpeljali v zapor. Gradišar je še le pred kratkim prišel iz zapora in so ga imeli sedaj pod policijskim nadzorstvom, ker je tujemu imet|u nevarna oseba.
V križevniški cerkvi bo včeraj zvečer dobili postrežkinjo Marijo Jeraa pijano na tleh ležečo. Navedenka je pijači udana in bo jo že večkrat dobili pijano ležati na časti. Ic križevniške cerkve jo je odpeljal policaj na rotovž, kjer ae je streznila.
Prstan vzela je natakarica F. L. kotlar-ekemu pomočniku Ferd. Vertiču, stanujo-čemu v Gosposkih ulicah št. 10.
Tatvina pri Ant. Bucku. K tatvini pri branjevcu Ant. Bucku se nam poroča, da je tatica Ivana Zimlen se pritepla v stanovanje k g. Bucku in ni bila nikdar pri njem v službi.
Umrla je soproga orožniškega stotnika računovodje gospa Franja F1 a c h e r.
Zaprli 80 delavca Jakoba Juvana, kateri je odnesel hlapcu Blažu Kregarju na Ra-deckega cesti št. 3 suknjič. Juvan trdi, da je suknjič le zaradi tega vzel, ker mu Kre-gar ni hotel poplačati dolga. Policija je Juvana na to izpustila.
Razširili so zadnje dni Miklošičevo cesto tudi ob dr. Gregoričevem stavbinskem svetu. Tudi novi del Bleiweisove ceste bo spomladi še nekoliko uravnan, potem pa s 'konstanji zasajen.
Žrebanje ljubljanskih srečk. Dne 2. t. m. so bile izžrebane polet? že objav Ijenih š« naslednje številke: 545 575 1352 1549 2028 2877 2919 3163 3337 3383 4020 4066 4490 4629 5062 5678 7122 7545 7769 7884 7931 8075 8392 8478 8574 8929 9419 9635 10216 10793 10874 11689 11726
11765 12435 12487 12687 12936 13636 14162 14318 14447 14636 15235 15340 15954 16709 17077 17578 17628 17680 17834 17868 18246 18444 19495 19667 19745 19822 19995 20130 20371 20692 21244 21587 22064 22101 22364 22914 23675 23687 24078 24786 24976 25903 26106 26168 26375 26691 26878 26910 27652 27656 27945 28043 28375 28482 28607 28880 29025 29111 29400 29428 29605 29713 31007 31117 31249 31869 32128 32316 32357 33063 33124 33183 33238 33862 34026 35103 35172 35386 35416 35518 35563 35576 35720 36170 36323 36^49 37058 38019 38104 38168 38363 38439 38800 38900 38977 39137 39376 39572 39795 40138 40320 40327 40495 40808 41070 41210 41328 41828 41985 42642 42943 43180 43415 43772 44696 45528 45742 46511 46832 46878 47051 47611 48208 48493 48641 48790 48884 49038 49112 49234 49789 50037 50103 50300 50861 51354 51608 51621 51667 5168-5 51877 52004 52702 52887 52921 53174 53336 53981 54076 54227 54612 54901 55090 55116 55210 55511 56060 56233 56251 57004 57439 57721 57749 57990 58105 58518 58730 58938 59468 59879 60125 60392 60482 60606 60740 61051 61148 61265 61524 61536 61815 61979 62052 62471 62622 63024 63305 63610 63645 63957 64304 64365 64756 64870 64914 65375 65795 66227 66341 66358 66623 66664 66764 66780 67228 60502 67721 68710 68941 69297 69802 69865 69980 70089 70310 71066 71131 71581 71659 71762 72566 72639 73099 738 i 1 73858 74399 po 60 K Dosodaj nevzdignjnni do-bitUi: *tev. 70102 s 50000 K štev. 71763 a 50000 K. štev. 36052 » 30000 K, št. 38979 s 3000 K, Št. 38496 h 1000 K. št. 41027 s 1000 K ter št. 51 152 552 559 1126 1811 1813 1951 2680 3920 4025 4526 4704 4978 5023 5743 5554 5707 5789 5943 6002 6401 6453 6693 6702 6854 6903 7259 7369 7647 7713 7767 79 8 7969 8572 8819 9012 9059 9159 9235 9701 9744 9770 10407 10470 10696 10740 10810 11033 11401 11644
5964 8157 10022 11761 13019 14850 17152 18235 19809 20812 22672 24964 26382 27C24 28758 29586 31331 33105 34147 35544 36575 38322 39094 40311 41189 42917 45356 47021 48753 49662 51313 51728 52986 54592 55214 57264 58281 60023 60985 61540 62762 64013 65346 66397 67418 69528 70472 72124 73976
11960 13315 15663 16687 18085 19775 21054 22447 23775 24506 26403 27556 28314 29380 304i'6 31407 32414 34106 36032 36877 38152 39010 40202 41231 43084 44275 46041 47734 49917 51553 53674 55470 56107 57605 58970 59756 60860 61969 63601 64670 65199 65648 66904 68083 69387 70700 71738 73269 74011
12394 13441 15691 17161
18133 19882 21299 22506 23803 24545 26643 27H37 28337 29510 30543 31968 32517 34706 36039 37059 38214 39367 40335 41606 43198 45220 46079 47907 50345 51977 53976 55499 56441 58627 59057 59882 60911 62044 64.081 64863 65204 65800 67238 68166 69558 70722 71990 73320 74221
12512 140 '3 15798 17182 18464 20119 21470 22660 23812 24787 27048 27675 28441 29888 30562 32100 33090 34834 36143 37770 38226 39416 40595 42467 43211 45429 46215 48921 50482 52662 54310 55675 56449 58653 59315 60018 61381 62109 64176 64702 65211 65846 67414 68368 69675 70848 72335 73624 74580
12702 14280 15811 17996 19272 20313 21476 22862 24119 25234 27092 27788 28504 29990 31038 32161 33563 35620 36222 37991 38862 39649 408S7 42500 43316 45590 46828 48952 50510 53078 54553 55979 56463 58824 59403 60138 '61407 62^22 64254 64770 65294 66232 67645 68597 69788 70883 72522 73819
12908 14571 16423 18014 19403 20841 21853 23613 24277 25345 27244 27879 28594 30126 31290 32255 33672 35729 36335 37998 38877 39868 40935 42575 44074 45865 47015 49172 50976 53463 54616 56008 56468 58827 59607 60469 61458 62886 64345 64954 65370 66694 68003 68810 69987 70096 72756 73835
74684 74920 po
9379 10732 11912 13223 14664 16476 18032 19636 20915 22110 23735 24390 25009 27252 28238 29320 30224 31347 32345 34082 35882 36435 38045 38964 40074 41090 42864 44118 45936 47571 49289 51362 53624 55301 56097 57006 58856 59726 60677 61652 63'40 64420 64975 65588 66732 68074 69296 70627 71121 73199 73882 60 K.
je pa bilo Lahov, ki bo svoj zaslužek domn odnesli.
Dovažanje stavbenega materijala. Za nekatere nove stavbe bo že pričeli dovažati ma-terijal: opeko, kamenje in pesek, in sicer največ iz Podpeči, od koder se po čolnih po Ljubljanici semkaj dovaia.
Tatvina. Tereziji Kepa, postrežnici na Starem trgu št. 9 je ukradla včeraj neka kmetska deklica, ki je prišla v hišo prodajat kapelico z Marijinim kipom, nov predpasnik.
Redarja napadel je v Šiški pleskar L. Gross. Vrgel mu je koB železa v hrbet. Redar — Mihelič — čuti vsled tega notranje
bolečine.
Okraden dvorni svetnik Dvor. svetniku Aleksandru pl. Sohemerlu na Dunajski cesti št. 17 je neznan tat ukradel iz stanovanj« zlato žepno uro.
Bazne stvari.
Najnovejie od rasnih strani.
Največji daljnogled na BVetu uničen. V zvezdami Jerkes je uničil ogenj največji daljnogled sveta in velik del poslopja. — Nevarno obolel je škof v Veszprinu baron K a r o 1 H o r n i g. —■ Roman siameškega prestolonaslednika. Na svojem potu po Evropi se je zagledal siameški prestolonaslednik v operno pevko Gillman. Prinčev oče ni pripustil ienitve, radi tega je pevka odpotovala v Ameriko. Skoro na to je prine obiskal ameriške združene države. Pevka je bila tako indiskretna, da je prinčeva pisma izročila uredništvom in sedaj prinčeva pisma pevki priobčujejo razni listi. — 4 8 ur brez vode je bilo te dni mesto Krakov, ker je glavna cev vodovoda počila. — Po-vodnji so na Gorenje- in Nižje-Avstrijskem.
—	Indijske kronske juveleje hotela ukrasti roparska tolpa, a stražnikom se je po hudem boju posrečilo rešiti juvele.
—	Tiskarn ne bo več? Posebna novica prihaja iz Amerike, da namreč ne bo treba tukarn, ampak da se bodo po najnovejši iznajdbi knjige in časopisi razširjali s pomočjo fotografičnih aparatov. — V a n -d a 1 i z e m. V Berolinu so neznani clikovci po noči s kladivi poškodovali sedem spomenikov. — Petdesetletnica ministra Rezek a. Čaški minister Rezek bo 13. t m. praznoval petdesetletnico svojega rojstva. — Ruski polkovnik G r i m m, ki je tujim driavam izdal razne načrte ruskih trdnjav, je sedaj v Sibiriji kot kaznjenec in mora delati kakor navaden delavec. — Kuharica defrivdin-t i n j a. Iz Krakovega je hotela pobegniti kuharica častniške kuhinje Ana Maškov. Po-neverila je 800 kron. Kuharico eo prijeli, ko je prišla na kolodvor, da bi odpotovala. — Zopet defravdacija. Knjigovodja hranilnice v Soroksaru na Ogrskem, Julij Bickmann, je poneveril 18 000 kron, katero je zaigral v loteriji. — Smrt v ognju. V Boki je pogorela hiša trgovca L. Kleina. Trgovec in njegov sivolasi oče sta našla smrt v plamenu. — Tlak iz vlitega granita napravljajo sedaj po nekaterih castah v New Y o r k u. — Srečna Padova. Nedavno umrli inženir Breda je zapustil šest milijonov lir mesta Padovi. — Zaročila se ie v Po-žunu nadvojvodinja Mirija Ana z Elijo vojvodo Parma. — 1000 frankov poneveril je v Parizu gojenec višje vojaške šole Hinstain. — Ognjegasno društvo stavka v Rawara s k i na Poljskem radi diferenc z županom. — b t a v k a dijakov. V Cstaniji stavka 300 srednješolskih dijakov radi nezadovoljnosti s profesorji. Dijaki bo priredili demonstracijo. Šolsko poslopje so bombardirali s kamenji. Nekaj dijakov je aretiranih. — Samomor učiteljev. Meščanski učitelj Seybold v Eisenstadtu se je ustrelil, ker ni napravil neke skušnje. — Iz Prage se poroča, da sta upravni svetnik svetovaolav-ske založne Zbiral in blagajnik društva Her-cog izpuščena iz zapora. — Utopil se je lastnik tvrdke s suknjem Leopold Korn-feld v Brnu. — »Times« bo prodana za pot milijonov mark.
Tujcev je bilo preteklo leto v Ljubljani na mesec povprečno 1800. V mestu in okolici pa je delalo pri raznih podjetjih nad 2000 delavcev, zidarjov in tesarjev. Največ
V Sangaju je nmrl jezuit P. Zottoli
v starosti 76 let. Bil je najboljši poznavalec kineškega jezika. Zapustil je v rokopisu slovar istega jezika, ki bo obsegal 10—12
■ zvezkov.
• Sikstlnska kapela v Vatikanu se i odlikuje po lepem petju. V vodstvu korala j se vrši sedaj sprememba. Dosedanji dirigent 841etni Mustafa je svojo službo odložil dn<5 t 20. decembra. Njegov naslednik je skladatelj | P e r o s i, ki namerava v petju vpeljati | moderno smer.
Rast cerkve za vladarja svetega očeta Leona XIII. V 25. letih vladanja sedanjega papeža sta bila ustanovljena dva patrijarhata, 13 novih nadškofij, 140 novih škofij, 2 opata nullius, 5 apostolskih delegacij, 50 apostolskih vikarijatov, 35 apostolskih prefektur. Potem so še ljudje, ki pravijo, da cerkev razpada ali da se je postarala.
Žrtve alkohola Uradne številke po licijakih sodišč v Fariiu kaiejo, da so že vei let rapidno rmiirja zlcčinstvo med on dotno mladino. C-jIo med morivci se dobi veliko cditntkov mladih l]udij. Vse to pri pisujejo alkoholu, ki no deluje samo nepo ■redno ampak tudi posredno po dedičnosti. Alkoholika oKnorelost se vedno bolj širi v Parizu. Alkohol morebiti bolj kot vsako drugo sredstvo pospešuje Človeško popače noBt in je eden najbolj direktnih in mogočnih činiteljev kriminalnosti in blaznosti. Otroci pijancev so zelo podvrženi boijasti in blaznosti ali pa začetkom blaznosti ter zlo-čiustvu. Otroci alkohol zauživajočih starišev niso na prvi pogled drugačni od drugih, a ko ▼zrastejo v dozorelo mladino, se začno javiti pri njih kriminalni nagoni. Vsak Šolnik lahko iz svoje skušnje pove, da otroci pijancev v vsem nazadujejo za otroci treznih starišev.
Bivši nadvojvoda in princezinja.
Korespondent Časopisa »Le Journal« piše, da ima nadvojvoda v hotelu v Montreu.\ le priprosto stanovanje in da se je pritoževal rekoč, da je zapustil Avstrijo, ker je bil ne zadovoljen. „Ako imam kako krivdo na sebi, je to, da sem bil priljubljen pri nižjih vojakih in zaradi njih sem prišel večkrat v kor.llkt s častniki. Nisem bil ošaben in ko sem podučeval vojake, sem jim rekel, ako izpolnjujejo Bvojedolžnosti, da so meni enaki! Na Ogrskem so politiki mnenja, da se Leopold lahko naseli ondi, ako bo iz Avstrije pregnan, ker taka prepoved nasprotuje ogr-akim zakonom. Ime »Wo (ling« si je dal po gojzdu blizu mesta Oatrov na Č škem, ki spada k toskanskim posestvom. Kar se prin-cesinje tiče, je poveril papež princa Maksa, da posreduje, ki pa je odgovoril: „Ubogati hočem, dasiravno vem, da je vse zastonj!" Švicarski listi se ne potegujejo ?n princesi njo. »Barner Tagblatt« piše: »Čim preje ta dva v preSestvu živeča človeka zapust.ta naša tla, tem bolje za nas!« — »Baseler Naehrichten« pišejo: „Princezinja ne zasluži nobene simpatije našega ljudstva, na drugi strani pa ni povoda, da bi jo preganjali. Mednarodne težave se utegnejo pojaviti v mesecu maju, ko bo prinoezinja porodila otroka, do katerega ima pravico prestolo naslednik!"
Električno cestno železnico nameravajo zgraditi v Trstu.
Kakor pri nas. Amerikanski „Hlas" naznanja, da se je v mestu St. Louis ustanovila jednota „Austrian Kossuth Society" in da si je to društvo izvolilo v načelništvo same jude. Omenjeni list piše doslovno: „Zdi se, da jednota „Austrian Kossuth" nima pojma o zgodovini Ogrske. Revolucijonar Kossuth, ki je proglasil avstrijsko dinastijo za odstavljeno, je najbolj sovražil besedo in naslov »Avstrija". In glejte, sedaj sta v zvezi v amerikanski jednoti „Austria —- in — Kossuth". Ali ne vedo ti gospodje, da je Kossuth poznal le Hungarijo ? Da bo ironija še večja, ozrl se je „vitežki narod" po izvoljenem rodu judovskem in iz njega je izbral načelništvo. Predsednik je Rosenberg, tajnik Wohl, blagajnik Roth itd. Zdi se, da so Ogri popolnoma podlegli prostozidarskemu judovstvu ne le v stari domovini, ampak tudi tukaj. Judje so pripravili ogrsko plemstvo ob premoženje, ljudstvo vrgli v materi-jelni in moralni prepad in sedaj načelujejo ne le na Ogrskem ampak tudi v Ameriki nekdanjemu »kavalirskemu narodu !"
Zopet defravdacija. Iz Brna se poroča, da so v nekem ondotnem obrtniškem loterijskem društvu zasledili dtfravdacijo. Dva člana Pecker in Frisch sta poneverila 24.000 kron.
Smrt Tolstojeva in Rusija, »standardov« dopisnik iz Moskve piše : V Rusiji ni nikaka tajnost, da se bodo na dan Tolstojeve smrti prigodili na Ruskem nemiri. Policija, cerkev in cenzura ter ostale ruske oblasti ao se na to že naprej pripravile. Izdane so posebne naredbe, kaj se sme vršiti na dan, ko Tolstoj umre.
Izobraževalne iole ca odrafičene
ionske. V Belgiji so v zadnjem času začeli snovati »Izobraževalne šole za odraščene ženske". (Ecoles d1 adultes pour femme). Zasnovane so te šole tako-le: trikrat na teden od 8—10 ure zvečer se zbere v taki šoli čez sto žen razne starosti. Jedne se uče pisati in čitati in druge se poučujejo v drugih vedah. Te učenke so ali šivilje, perice, mo-distinje itd. in večinoma omožene. Nekatere delajo od 6 ali 7 zjutraj do 7 zvečer v delavnicah ali na domu, pa so še vztrajne dovolj, da obiščejo zvečer šolo. S temi šolami je združen tudi gospodinjski pouk, v katerem se uče ženske kuhati, prati itd.
Realeo v semenišču. »Nafiinec« prinaša zanimivo vest, da je bil realec sprejet v semenišče v Kraljevem Gradcu in se je zavezal, da bo v določenem roku napravil iz kušnjo is cerkvenega jezika — latinščino. Omenjeni list misli, da ostane le pri tem prvem slučaju.
Don Bosko na Franooskem. Na svetovni razstavi 1. 1900 so dobili Boskovi zavodi 178 odlikovanj zaradi dobrodelnosti in 117 odlikovanj' zaradi vzgoje in koloni-
zscij*. Sedaj se nshaiajo na listini pregnanih kongregacij. Zakaj ? &»to, ker so baje v teku 2 let postali ti zavodi nevarni za reni>b;ik<>.
Afera Krupp Dunajski socijalistični list „Arbeiter Zeitung" je priobčil te dni članek, v katerem pravi, da Krupp ni umrl naravne smrti. To nenaravno smrt Kruppovo pa niso prozročili napadi na Nemškem izhajajočega socialističnega lista „Vorwarts", kjer se je kralju topov, Krupp-u, očitalo nemoralno življenje na otoku Capri v južni Italiji, ampak provzročilo jo je vse kaj drugo. Soprogi pokojnega Krupp a kakor tudi nemškemu cesarju je bilo bajo prav dobro znano, kaj se govori in piše o tem, kar je Krupp baje uganjal na otoku Capri. Zato pa je Krupp-ova soproga prosila pomoči pri nemškem cesarju. Nagel, kakor je nemški cesar, je v resnici tudi tukaj postopal radikalno. Zaukazal je namreč, da se postavi Krupp pod kuratelo. To pa je bil za Kruppa smrtonosni udarec. Vendar pa je dobil v ministru za nemško mornarico svojega zaščitnika. Ta je opisal nemškemu cesarju Krupp-ovo ženo kot pretirano histerično ženo. „Dobro", je rekel cesar, „potem pa prekličemo kuratelo, in soprogo Krupp-ovo proglasimo za noro, ter jo odpošljemo v norišnico". In res je morala romati v norišnico. Ko pa je bila že tri nedelje v norišnici, odposlali so tje tri zdravnike, da izrečejo konečno sodbo o duševnem stanju omenjene gospe. Tisti dan pa, ko se je imelo to zgoditi, nehal je živeti tudi Krupp. Dejstvo pa je in ostane, da so našli zdravniki Krupp-ovo soprogo pri popolnoma čisti pameti. Tako približno piše »Arbeiter Zeitung", koliko pa da je resnica na tem, je neznano.
Društva.
(Slovanska čitalnioa v Mariboru) je sestavila za tekoče leto sledeči vepored društvenih nastopov: Dne 18. prosinca predstavlja se narodna igra »Divji lovec«, dne 1. svečana t. 1. bode veliki sijajni ples v »Narodnem domu«, sredi meseca svečana predstavljala se bode igra » L u m -p a c i j V a g a b u n d u s «, na postno nedeljo vrši se družbinski večer v kostumih na čast gledaliških naših di-letantov; dne 7. sušca t. 1. nastopila bodo v »Narodnem domu« Nadinablav-j a n s k a v posebnem koncertu; sredi meseca tušca vrši se drugi družbinski večer; dne 28. rožnika t. 1. vršila se bode v vseh za to vporabnih prostorih »Narodnega doma« velika narodna veselica s sodelovanjem vseh narodnih društev v prid družbi sv. uirila in Metoda; v postu vršila so bodo v »Narodnem domu« javna v e d -nostna predavanja z brezplačnim vstopom, za katera bo je že oglasilo pet go vornikov.
Oarori.
»Dijaški dom« v Celju. Izkaz XIII
Za •Dijaški dom« v Celju so nadalje vplačali prispevke: Vesela družba pri pur-manovem večeru ▼ gostilni Lukman na Vranskem 5 K 66 v., Kalobški Mohorjani
1	K 20 v., Brežiški rodoljubi ? Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača 22 K, Do neski tombole v Kostrivnici na štajerskem
2	K, G. dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvor. sVet., Dunaj I. obrok kot ustanovnik 50 K, G. Jos. Smodej, c. kr. notar v Vel. Laščah 5 K, slavni «krajni zaatop v Brežicah 400 K. G. Ivan \Valland, trgovski pomočnik v Slov. Bistrici 3 K, Slavno društvo »Zvezda« na Dunaju polovico uatanovnine 100 K, G. Bela Mikuš v Žalcu v veseli družbi pri g. Hodniku nabrano svoto 6 K 84 v.. Slavno županstvo Skcfiavaa 20 K, G. A. Bezenšek, profasor v Plovdivu prepusti honorar pri »Ljubljanskem Zvonu« 16 K, G. Fran Lončar, tajnik Posojilnice v Celju 200 K, Gg. Jakše in Kramar na VranBkem, prebitek jubilejnega darila gosp. dr. Gradišnika na Vranskem 34 K 60 v., C. g. Vid Janžekovič, kaplan pri Sv. Miklavžu pri Ljutomeru 3 K, G. Anton Klodič pl. Sabladolski v Trstu 2 K; skupaj v tem izkazu 871 K 30 v ; v prejšnih izkazih izkazanih 24.951 K 46 v.; vsega skup toraj 25822 K 76 v.
Drobiž.
Slabo gaje izplačal. Pek (ki je silno majhne žemlje pekel) mesarju : „No, soBed, od kod pa?" — Mesar: »PrivasBem kupil dvanajst žemelj." — Pek: „Kje pa jih imate?" — Mesar: „Pod klobukom — imajo dovolj prostora!* — Pek je bil razžaljen in si misli: te bom že izplačal. — Kmalu potem se srečata na ulici. „No, mojster pek, od kod pridete?" — Pek: »Pri vas v mesnici sem kupil telečjo glavo!" — Mesar: „Kje pa jo imate?" — „Na glavi pod klobukom," se odreže pek in gre avojo pot.
V gostilni. Gost: »Natakar, jaz bi rad plačal! . . . Koliko vrčkov imam ?" — Natakar: _Jaz res ne vem — se boste že
sami spomnili!" — OHir natakarju : „Po Sten natakar mora vsa v glavi imeti, kar gosti izpijo !•
Pred aodittčem. sodnik: »Ali priznate hudodelstvo ?" — Zatoženec: »Kaj pa pomaga, če rečum, da ne ... . saj mi ne boste verjeli!"
Moder svet. Oče: »Zapomni si, moj sin, da ne daj nikomur več žganja, če je zadosti pil!" — Sin: »In kako naj vem, če je zadosti pil!" — Oče: »Ča nič več denarja nima!"
Jesenice, 8. januv. Jesenice ostale slovenske. Zmaga sijajna. Šestnajst slovenskih, nemških šest. Nadučitelj Medio volil nemško. Gorjanski Jože prišel z Dunaja Medicu pomagat.
Železniki, 7. jan.*) Župan Šliber sklical občinsko sejo, galerija sejo razbila.
Dunaj, 8. jan. Cesar je potrdil novi zakon o borzni kupčiji z žitom. V kratkem zakon razglasi „Wiener Zeitung".
Dunaj, 8. jan. Na dnevnem redu seje državnega zbora, ki bo 15. t. m., je prvo branje tiskovnega zakona, prvo branje bruseljske sladkorne konvencije, prvo branje o proračunu, prvo branje vojne predloge.
Dunaj, 8. januvar. „Eeichswehr" javlja, da se v poljedelskem minister-stvu pripravljajo načrti za razbremenje-nje zadolženih kmečkih posestev in ureditev poljedelskega kredita.
Dunaj, 8. jan. Časopisi ugibajo, s čim se je pečal včerajšnji vojaški svet pod predsedstvom cesarjevim, katerega se je udeležil tudi prestolonaslednik. Nekateri pravijo, da se je pečal z upeljavo dveletne vojaške službe, drugi pa zopet pogrevajo neverjetno govorico, da misli cesar odstopiti.
Gradec, 8. jan. Danes sta se tu primerila dva grozna umora. 42letni zasebnik Kraft je prišel v kuhinjo k 31 letni Julijani Kremčker, ženi kavar-narjevi, ter nanjo ustrelil. Žena se je, zadeta v trebuh, hipoma mrtva zgrudila. Nato je napadaleo pomeril nase, a ker se revolver ni sprožil, je ubežal domov. Policija, ki mu je bila skoro za petami, je dobila na njegovem domu v naslonjaču mrtvo 81 let staro mater napadalčevo z rano v glavi. Tudi Kraft je ležal blizu matere mrtev, ustreljen v glavo. Na mizi je ležal listek, na katerega je napadalec zapisal, da je storil zločin radi nesrečne ljubezni, in da je vse svoje premoženje sežgal. V peči so res našli sežgane vrednostne papirje. Kraft je imel okolu 20.000 kron premoženja.
Solnograd, 8. jan. V palači To-skancev se je vršil hišni svet, ki je sklenil izplačati nadvojvodi Leopoldu Ferdinandu še zaostali del njegove ded-ščine, potem pa pretrgati vse zveze ž njim.
Pariz, 8. jan. Listi poročajo, da je Giron nenadoma sam odpotoval iz Genfa, kjer je službujočemu osobju v hotelu prepovedal o tem govoriti. Dejal je, da se vrne v dveh dneh.
Berolin, 8. jan. Nemčija je odpovedala trgovinske pogodbe Avstro-Ogrski, Rusiji in Italiji. V prihodnjem mesecu ali v marcu odpove trgovinsko pogodbo tudi Švici.
*) Za včerajšnjo številko prepozno doilo. Op. uredništva.
Umrli »o:
2.	januarja. Franja Breskvar, posestnikom hči, 10. mes., KonjuSne ulice 3, Bronchitis.
3.	januarja. Jožefa Mirt, delavčeva hči, 10 mes., ZaloSl . cesta 3t. 14, Enteritig. — Anton Eger, umir,
ravnatelj plačilnega urada, 82 let, GradiSče 8, kronični prolin — Katarina Tome, posestnikova lena, 64 let, Karunove ulice 1, pljučnica.
4. januarja. Marija Cepuder, gostija, 76 let, Cesta na loko, 22, Broarhiiis, Marasmus senilis.
6. januarja. Marija Mlakar, zasebniciv, 60 let, Kopitarjeve ulice 2, Careinoma tosis. — Jo2i f Scherz, raznaSalec časnikor, 49 let, Florjanske ulice 42. kap.
6. januarja. Marjeta Binter, nadarbinka, 77 let, Japljeve ulice 2, ostarelost.
V hiralnici:
1. januarja. Ignacij Fajgelj, gostač, 32 let. jetika. — Evgenija Frohlich, posest nikova žena, 42 let, De-raentia paralytica progressiva.
V bolnišnici:
3. januarja. Marija Suhadobnik, dninarica, 68 let, Careinoma ventriculi.
4	januarja. Jožef KuSar, gostač, 68 let, Careinoma areophagi.
5	jan Ivan Brecelnik, gostač, 56 let, Marasmus praecox, kap.
Meteorologidno poročilo.
Višina nad morjem 306.2 m,,srednji zračni tlak 746-0 mm
I Stanje Čas opa- | bi:i'u-zOTMljft metra.
i v mm.
Temperatura . P" Colsiju
! Vetrovi.
7| 9:zveč. | 737-41 8'0
8| 7. zjutr. Ia popol.|
738 9 I 7:-l8'5
73 10 0
sr s/ih. | del, jasno 1
sr. zab. ar. jzah.
oblačno pol. obl.
0-0
Srednja včerajšnja temperatura 7-6*, nurmale —2'7*.
M u gi *t g s tiDor2»
dn^ 8. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100-85
Skupni državni dolg v srebru.....100-7J
Avstrijska zlata renta 4% .....12095
Avstrijska kronska renta 4%..........100 60
Ogerska zlata renta 4* ............120 65
Ogerska kronska renta 4% ..........98 75
Avstro-ogerske bančne del.niče 600 gld. .	15.50
Kreditne delnice, 160 gld..............689-50
London vista......................239 40
NemSki-drž. bankovci za 100 ra. nem. drž. velj. 117 05
20 mark . ...	23*40
20 frankov (napoleondor) ....	19 05
Italijanski banuoTci . •..........95 25
... &r. cekini . .	11-30
Zahvala.
30 1-1
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom se najsrčnejše zahvaljujemo za izraženo nam sožalje in spremstvo k zadnjemu počitku naše nepozabljene matere, gospe
Marije Mlakar roj. Lavtar
Ljubljana, dnž 8. januvarja 1903.
Žalujoči ostali.

Nov harmonij
z 9. spremeni, dvovrsten, amerikanskega sistema z lepo donečim glasom, je takoj zaradi preselitve po zelo nizki oeni oddati.
Cpno in vso natančneje pove organist v Altenmarktu, Gurkthal, Karnten._
Ccrl^cni^
Seli službo nastopiti z dobrimi spričevali pri kaki romarski cerkvi.
lllrili Breznik
2i 2—1	ponte rent. Liubljana.
Lepa senožet,
pripravna tudi za stavbišde v Trnovem pri Kolesiji blizo tovarne se proda prav po nizki ceni.	23 3—i
Več sp izve pri Janezu Bizoviiarju it. 16 v Trnovem, Liublj. predmestje.
Bobre ure ceno pošilja tovarna ur v Mostu
HANNS KONRAD
trnovina z urami In zlatnino most (Briix) 8t. 234, Ceiko.
Dobre rem. ure iz nikla gl.3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5-80 »ristne srebrne verižice „ 120 Bndilniki iz nikla . 1"96 Moja tvrdka je odlikovana a ■ c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100-71
pF* Vsak petek sveže morske ribe
1329 7
pri
J. C. Praunseis-u,
trgovcu z delikatesami in špecerijo.
MaJatotJ.la odfovornl^urednik: Dr, lgM0l|;2ftalk.
Tisk ,Katoliške Tiskarn«" v Ljubljani.