Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Dolnja Lendava, 21. julija 1935.
Štev. 29.
Cena 1 Din.
Naročnina : doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. p oložnice 11806 Rokopisi se ne vračajo
Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže.
• tekstom
Po kongresi.
„Našim čtevcom znankar ne bo preveč, če si šče ednok ž njimi malo pogučimo o eucharističnom kongresi ? Tjeden dni je že minolo od nedelske svečanosti, pa vsi vtisi, šteri so ostali v düši, so tak silni i močni, ka so nam izda ščista živo pred očmi. Šče dugo bodo romale naše düše od ednoga prizora do drügoga i ga obnavljale v spomini. Čeravno je dnevno živlenje zvezano z jezero težavami kak pot skoz püščavo, bo miseo na kongres ostala vsem vdeležencom kak prijetna zelena trava, na šteroj se spočine trüden popotnik i si nabere novih moči za nadaljno težavno pot.
Što bi mogeo lepoto, ki jo je pila düša, sploh šče kda pozabiti ! Na priliko romanje naše Matere z Brezij v Ljubljani ! Što naj popiše vredno vso poezijo te Marijine poti, ki jo je verno lüdstvo ž Njov vred hodilo spevajoč visiko pesem lübezni. Povejmo odkrito : pri vsoj vernosti, štero naš narod kaže do Euharistije, bi nam brez Marije na kongresi nekaj falilo. Bole globoko i bole preprosto se to ne da povedati kak z rečmi : Mati bi falila. Marija z Brezij, štera je prišla na kongres, je veličastnim svečanostim dala tisto prisrčno domačnost, veselo zavüpnost i toplino, štero občüti drüžina samo te, če ma mater v svojoj sredini. I tak so tüdi prizori okoli Marije na vsem kongresi bili najbole v srce segajoči. Tüdi trda srca, odločena, da se vsemi sveti vstavijo, neso vzdržala pod Njenim pogledom. Marija je vse osvojila.
Ali pa prošecija dece na Stadion i sküpno sveto obhajilo v prostranoj areni ! Večina podeželanov toga prizora nej vidila, ar so sledkar prišli, toda Ljubljančani, šteri so vidili ves kongres, pravijo, da je bilo to najlepše. Pomislite na ta drobna srčeca, štera so že mesece v veselom pričaküvanji bila svojemi velkomi dnevi naproti! Pa so odišli na veliko romanje ; v sredi sladkih senj, na vnogih mestih že ob 2 po ponoči so jih vzdignole mamice i so šli z vlaki, z kolami, peški, vsi s čistimi srci i trepetajočimi düšami.... Bili so prvi i najlübši gostje euharističnoga krala, najlübši i najdragši cvet, šteroga je slovenski narod poklono svojemi Bogi. Najmenje časa so se müdili na kongresi, pa so zagvüšno odišli z najglobokejšim doživetjom v svojij čistij srcaj. Ne so niti čütili, kak globoko je njüv detinski zgled zorao düše desetjezerim.
Tühinci, šteri so po sveti vidili že vsefele manifestacije i najbole veličastne prizore, so tü ne najšli reči, s šterimi bi izrazili vtise, ki jih je nanje napravila polnočna prošecija možov ino dečkov. Tüdi svetovni kongresi, tak so pripovedavali, nüdijo samo redko takšo veli častno sliko. Ka smo vidili tisto noč, to je ne bila več prošecija, nego to je bio val žive vere, šteri je plameneo po ljubljanskih vulicaj i vužigao srca. Jezeri za jezeri so korakati skoz gosti špalir zbrano i resno i odločno, kak se spodobi v slüžbi Najvišišega ; jezeri za jezeri resno i odločno, kak pristoja to samo moškoj pobožnosti. Vera je zabrisala vse razlike med pozvanji i stanovi. Poleg kmeta je držao gorečo bakljo v roki fiškališ, poleg delavca je stopao vseučilišni profesor. Vsi tej so vzeli baklje živoga verskoga ognja na svoje domove, v delavske obrate, v študijske hiše, da vseširom zavlada Kristuš Krao !
Ravnotak ostanejo v neizbrisnom spomini velke nedeljske manifestacije, pri šterih je sodelüvalo telko našega naroda kak nikdar v našoj zgodovini. Gibanje ogromnih človečih vnožin je
bilo na ništerih mestaj spodobno gibanji morja. Poedinci i celo sküpine so se ščista zgübile, a so vendar vsi s svojov nazočnostjov, verov, s svojimi žrtvami poveličavali eucharistično proslavo.
Sploh so eucharistični dnevi v Ljubljani pri vsem svojem ogromnom zvünešnjem slavlji pokazali, da so ne samo končni sklep neštetih pokra-
jinskih i farnih eucharistični prireditev, da so ne samo uspeh več mesečne propagande s predavanji i tiskom, nego, da so izraz notrašnje pobožnosti, notrašnje potrebčine našega naroda. Sani o tak je bilo mogoče, ka je vladala vse dni na Stadioni i vsepovsod v Ljubljani tolika dostojnost i resnost kak v velikanskoj katedrali pred samim Najsvetejšim. Samo na te način je mogoče razmiti, da so se lüdje vsemi
odpovedali, samo, da so se mogli vdeležiti kongresa. Tüdi je bilo najdenih nikelko zgüblenij bankašov i notri 10, 12, 15 dinarov .... Ta okolščina guči o verskom stremlenji našega naroda zgovornej, kak cele knige. Prevnogi so dali ščista vse, ka so meli, vnogi so si za vožnjo pristradali i so oba dneva v Ljubljani živeli samo pri krühi i vodi, pa so se kak prenovleni i z žarečimi lici vračali na svoje domove.
Vüpajmo, da bo to daritev slovenskoga naroda, njegove dece, žen, možov, dečkov i dekeo Bog po svojoj dobroti sprijao i blagoslovo. Kongres nas je visiko vzdigno, kak na goro, odkod se vidi jasno pot, po šteroj naj v bodoče narod i njegovi voditeli hodijo. Vsi Slovenci, tüdi oni, šteri živejo v daljnoj tüjini, so po svojij zastopnikaj prisostvüvali kongresi. I tak je naš narod mogeo viditi, da je najbole veličasten i najbolj sebe vreden te, če slüži Najvišišemi. Najmočnejše vezalje med nami je naša vera, štera nas drüži i miri med sebov, posvečüje naše drüžine i stanove i z vseh vstvarja edno dühovno občestvo. Prepričani smo, da se bo dühovni razkroj pri tom velkom zidi stavo. Večkrat čüjemo od naših jüžnih bratov opazke : kak to, da so Slovenci, šteri so tak napredni i kulturni — tak pobožni. Na to odgovarjamo : Zato, ar smo verni, smo kulturni. Vera ne preprečüje omike, nego jo vstvarja, jo poglablja i njej davle najglobše srčne i dühovne fundamente. Pravo vrednotenje človeka i njegove osebnosti, ravnovesje med drüžabnimi stanovi, vrejenost države i poštüvanje njene oblasti — vse to ma svoj fundament v prvoj vrsti v vrejenom dühovnom živlenji vsakšega naroda. Zato pa je naloga voditelov naroda i države, da čuvajo narodi njegov verski biser i ga v njegovom verskom čütenji ne žalijo. Tü segajo narodove korenine najglobše. Što bi jih vö mikao, ne je prijateo naroda.
Kongresni dnevi so bili svetešnji dnevi za našega slovenskoga človeka. Navzlük siromaštvi i pomenkanji, ki ga na vseh krajaj tereta, si je privoščo to radost, hoteč dati svojoj, düši düška. Bog pa je vse to čüdovito blagoslovo. Kongres je vrgeo svetlost v naše živlenje. Ožarjen je z najlepšimi spomini, pri šterih bo šče dugo živelo prevnogo samotno srce. Tüdi gda nastopijo dugi jesenski večeri i zimski mrakovi, bo ta svetlost sijala i s toplimi spomini zbirala okoli sebe vse, šteri so jo v svojij srcaj doživeli“.
Te lepi članek je objavo kat. dnevnik „Slovenec“, julija 7. i mi ga od reči do reči oblavlamo, naj smo vsi goreči častilci Marijini i molilci Jezušovi v Olt. Svestvi.
Večernice na Štadioni junija 30. Posvetitev Srci Jezušovomi. Srčna, do jočič genliva prošnja za Marijino obrambo.
Sv. Sebeščan.
Velečastiti gospod Perša Ivan, plebanoš, zlatomešnik.
Redki so lüdje, šterim se Bog da včakati 75 let v živlenji, tem menje je pa takših, šteri bi bio 50 let dühovnik i oskrbiteo nevmrtelnih düš. Slovenska krajina ma dnes takšega srečnika v osebi vlč. gospoda Perša Ivana, plebanoša pri Svetom Sebeščani V nedelo 21. julija slüžijo zlato sveto mešo i obslüžavajo tüdi 75 letnico svojega rojstva.
Vlč. g. Perša so se rodili 2, apr. 1860. leta od kmečkih starišov v Ižekovcaj. Lüdsko šolo so obiskavali v Ižekovcaj i Beltincaj. Kak nadarjenoga dečka sta jih takratniva beltinskiva gospoda, plebanoš, vlč. g. Žižek Marko i vučiteo g. Murkovič Janoš poslala v Szombathely v gimnazijo, na šteroj so študirali od 1873 do 1881. Istoga leta so stopili tam v semenišče. Za mešnika so bili posvečeni 14. julija 18851 Novo mešo so slüžili 19. julija 1885 v Beltincih. 21. avgusta istoga leta so, bili imenüvani za kaplana h Gradi, 20. aprila 1887. za plebanoša na Spodnji Senik, 20. junija 1894. za plebanoša na Zgornji Senik, 22. avgusta 1913. pa za plebanoša k Svetomi Sebeščani, gde so že 22 let.
Vsi, šteri poznamo vlč. gospoda plebanoša, znamo, da so dober dühovnik, dober tanačnik i tolažnik žalostnim. Vsikdar vsakoga lepo sprimlejo, vsakomi dajo prijazno reč i tanač kak naj živi, da bo prav Bogi i lüdem. Lepe so njuve genlive predge. Njuve reči so v srce segajoče. Vnogo düš so potolažili v teh 22 letaj. V katoličansko vero so pripelali 11 evangeličancov i ednoga izraelita. Vnogo so tüdi pretrpeli. Bili so večkrat težko betežni. Posebno zadnja leta so postanoli slabi. Vendar so ne henjali. Skrbeli so za cerkev, za farnike i vse. Spravili so cerkvi v Podignjeni tören nove lepe zvone, novo monštranco, kelih i drügo posodo, prte na oltare, omar za mešno obleko, prenovlene i povekšane so bile tüdi orgole i dosta drügih reči pri cerkvi. Za vse te trüde se njim je Bog dao včakati zlate meše.
Zdaj, gda obhajajo zlato mešo i . dvojni jubilej, njim vsi, ki jih poznamo prav, iz srca čestitamo i pravimo, da se z Vami veselimo tüdi mi, dragi gospod plebanoš, Vaše veselje je naše veselje, Vaše trplenje je tüdi naše trplenje, z Vami navküper dnes goreče prosimo Boga, naj Vam da milost, srečo i zdravje, naj Vas ešče dugo ohrani med nami !
Tak srečni ste bili, da ste vi sprevodili k oltari prvoga misijonara Slov. krajine, g. Kerec Jožefa, ki je prišo iz dalne poganske Kitajske ; ste srečni, da mate tüdi v mučeniškoj Meksiki svojega farnika, Gomboši Antona, salezijanskoga brata ; ste srečni, da ste pred vami začeto olepšanje cerkvenoga i farnoga prostora dovršili i spremenili našo malo faro v zemelski raj. Naj vam z večnim, nebeskim rajom, paradižomom plača dober Bog vse trüde. To vam želejo vsi vaši farniki i vas lübeče prosijo, da se jih pri svojoj zlatoj meši spominate, da bodo vredni ednok z vami gledati v drüžbi Sv. Sebeščana lüblenoga Jezuša.
Zahvalni sebeščanski farniki.
K pozdravi sebeščanskih farnikov se pridrüži tüdi naš list, šteroga urednik so bili pred 25 leti sebeščanski plebanoš, i gospodi zlatomešniki žele, naj svoja zadnja leta preživejo v zlatih dnevaj bože milošče.
2
NOVINE
21. julija 1935.
NEDELA.
Šesta nedela po risalaj.
Evangelium Sv. Marka VIII.
Vu onom vremeni: Gda bi vnožina velika bila z Jezušom, i ne bi mela kaj jesti, prizvajoči Vučenike veli njim ; milo mi je nad vnožinov ; ar ovo že tri dni trpijo z menom, i nemajo, ka bi jeli: či odpüstim nje lačne k njihovim , pomenkajo na poti: ar so niki med njimi zdaleka prišli. I odgovorili so njemi Vučeniki njegovi: odket bi što nje mogo eti nasititi s krühom vu püstini? i opitao je nje: keliko krühov mate? šteri so pravili: sedem. I zapovedao je vnožini doli sejsti na zemlo. I vzemši sedem krühov, i hvalo davši vlomo je: i dao je Vučenikom svojim, da bi pred nje dali, i dali so pred vnožino, i meli so malo ribic, i one je blagoslovo, i zapovedao je pred nje dati. I jeli so, i nasitili so se, i nabrali so z ostanjenoga drtinja sedem košárov. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero; i odpüsto je nje.
Te tjeden bom molo, trpo i delao vse : naj Slovensko krajino lübijo njeni šolani sinovje i njene šolane hčeri.
Novi Kerecov misijon.
(Iz njegovoga pisma domačim).
Hongkong, 31. marca 1935.
. . . Jaz se zdaj nahajam za pár dni v Hongkongi in bom te dni odpotüvao v Junnanfu. Imenüvan sem bio za predstojnika novoga misijona v Junnanfu, ki ga je naša drüžba tam sprejela. Odrino bom s parnikom v Haifong in od tam z vlakom proti Junnanu. Vüpam, da bom za Vüzem že dospeo v Kven ming, glavno mesto, kjer se bom vtaboro s svojima dvema klerikoma. S sebov imam samo dva klerika : Fernandez (Španjolca) in Perkomas (Litvanca).
Do novoga misijona je jako daleč i mnogo stane vožnja iz Hongkonga v Junnanfu; skoro toliko kak Hongkong—Trst. Visoki je 2.025 metrov nad morjom i je zdrav kraj i jako sunčen. Provinca Junnan ma trinajst miljonov prebivalcov, a samo 20.000 katoličanov.
Molite za me, da' mi Bog da zdravje i mi blagoslovi delo z mnogimi uspehi.
Vse Vas prav lepo i prisrčno pozdravlam i posebno še drago mamico
Vaš lübeči	Joško Kerec
salez. mis.
Razgled
po katoličanskom sveti.
Indija. V južnoindijskoj püšpekiji Nellore je nastanolo velko zanimanje za krščansko vero. Püšpek Bouter je sam sprijao v zadnjih petih letaj do 10.000 novih kotrig. Njegovi misijonari pripravlajo zdaj okoli 5000 lüdi na krst. Katoličani so narastli v kratkom časi na 40.000.
Zavolo kače — smrt. P. Paul iz püšpekije Coimbatore je na čüden način zgübo živlenje. Pelao se je s svojim šoferom na motori po ednoj poti. Naednok pride proti velikanska kača „kobra“. Šofer je friško stavo motor i zavolo toga je misijonara lüčilo iz motora. Misijonar je od padca dva dni na to vmro.
Tibet. Tibetanci se čüdijo. Malo število tühincov je vidilo skrivnostno deželo Tibet i tüdi prebivalci Tibeta ne pridejo vküp z drügimi lüdmi. V preminočem marci pa je Pariški misijonar, šteri delüje na meji Tibeta, povabo v Toukin tri katoliške Tibetance, da vidijo deželo i katoličane. Vseh 8 dni so se Tibetanci jako nadvsem čüdili. Misijonar jim je preskrbo letalo, da so se vozili po zraki, nato so si ogledali tüdi železnico. Neso se mogli načüditi, da je tü telko železa na zemli, pri njih ga pa skoro nikaj nega. Kda so videli tüdi elektriko, so pravili: „Tüdi v raji nemre biti lepše“.
Dvoje velkih slovesnosti na Hrvatskom. Zadnjo nedelo so prenesli smrtne ostanke pok. dr. Ekerta iz Rake na sušaški cintor i so na te način počastili prvoborca za katoliške ideje. — Drüga svečanost pa je bila kronanje Marije Bistriške. Tü se je zbralo prek 30.000 romarov.
Politični pregled.
Ka nam je pripravlao prvejšnji režim? Dnevno čašopisje poroča, da je Prejšnji režim izdao nalog, po šterom se morejo vsi njegovi politični nasprotniki zapreti. Poleg toga je isti, zadnje dneve pred svojim padcom, pripravlao vpelanje fašističnih uniformiranih organizacij i je v te namen že določo razne zaščitne odredbe pod imenom „Patrijotične omladinske fronte“. (Pof). S pomočjov oboroženih lüdi, šteri bi bili v toj fronti, bi bivši režim zapirao lüdi, šteri so njemi bili nasprotni. Poleg toga je šteo vpelati v samom parlamenti oboroženo gardo poslancov, štera bi lehko strahüvala poslance i je s silov vklanjala novomi jugoslovenskomi „Hitleri“. Narodna sküpščina bi na te način postanola seme revoluciji. Pa imenüvanje nove vlade je vničilo želo po revoluciji, ar nova vlada podprta od poštenih poslancov ne zahtevle od sküpščine, da si z njenov pomočjov osvoji narod i državo, nego, da pomaga vladi i da čuva državo. Bivši ministri, ki so v novoj vladi, ne so toti dali ešče izjave, jeli so gornje trditve istinske ali ne, Jevtič je taji, dr. Marušič je taji, i trdita da se je delalo vse brez njeva znanja. Priznati pa se mora, da so nešterni delali za to protizakonitost. Zato je pa bilo potrebno voliti dobre poslance.
Glasüvanje v narodnoj sküpščini. Pri glasanji je vlada dobila dve tretjini glasov. Pri volitvaj v sküpščinske odbore je bio zvoljeni v administrativni odbor tüdi naš poslanec g. dr. Klar, v odbor za prošnje i pritožbe pa g. Benko Josip. Ogromna večina poslancov je odobrila delo vlade tak, ka je Jevtičova protina ostala osamlena.
Priprave v sküpščini za razpravo o proračuni. Pri razpravi o proračuni v narodnoj sküpščini je zahtevala vlada splošna pooblastila za izdavanje uredb z zakonskov močjov na področji državnoga gospodarstva.
S tem pooblastilom vlada dobi v roke moč i sredstva, da izvede vso ono zakonodajo, ki jo je označila za pomiritev političnih razmer v državi za potrebno ; z drügimi rečmi, da izda novi volilni zakon, novi zakon o tiski, novi zakon o drüštvih i spodobno. Te zakone pa vlada lehko izda brez odobrenja narodne sküpščine samo te, če narodna sküpščina ne zaseda. Fin. minister Dušan Letica je predložo sküpščini zakon o 8 mesečnih dvanajstinah i to zavolo toga, ar proračun za 1935-36 ne je bio do 1. aprila sprejeti. Dvanajstine so sprejete.
Italijansko-abesinska svaja. Za izid svaje med Italijov i Abesinijov se trüdijo vse velesile, a zabadav. Tak je doživo neuspeh v Rimi Odposlanec angleške vlade Eden. Mussolini vztraja pri tom, da mora Abesinija sprejeti vse italijanske pogoje i tüdi italijansko
varstvo. Ali Abesinski casar je izjavo, da se Italija jako moti, če misli, ka dobi varstvo nad Abesinijov. Mussolini se je odločo, da začne boj z Abesinijov i to v začetki oktobra.
Zveza radikalov, Muslimanov i SLS. Kak poroča časopisje, se nameravajo zvezati radikaki muslinami, i SLS. v edno stranko. Hrvati se bojijo radikalov, šteri postajajo zdaj močnejši i šteri ščejo Hrvate obkoliti. Zato Hrvati ne verjejo toj novoj nameravanoj zdrüžitvi i jo tolmačijo proti sebi. Tak piše kat. list „Hrvatska straža“.
Avstrija. Na kanclera dr. Šušnigga je izvršen atentat, njegova žena je mrtva, on s svojim sinom je pa na čüden način rešen.
Grčija. Grčki vojni minister general Kondilis je obiskao na Bledi kralevskoga namestnika kneza Pavla. Sem je pripotüvao tüdi dr. Stojadinovič Milan ministerski predsednik z vojnim ministrom Živkovičom i trije državniki so razpravlali politično pitanje. Grčija se naslanja na Jugoslavijo.
Ka pravite g. urednik?
Pred kratkim je prišeo na neko občinsko upravo igralec s prošnjov za odobritev vprizoritve igre. Upravnik pisarne je z velkim čemerom sprejeo vloženo prošnjo, prej da igralci z igrami samo lűdstvo od penez spravlajo.
Tista občinska uprava ali bole povedano voditelje uprave pa davajo za vnogo nedelo dovolenje za plesne veselice. Pitamo pa, ali se z veselicami ne spravla od lüdi penez? Ali so voditelje takšega mnenja, da se z dobrimi, verskojakostnimi igrami spravla od lüdi penez, pripravla se pa z zamazanimi vlačügarskimi plesnimi veselicami ? Zato pa mamo takšo stisko i podivjano mladino, ar si z plesnimi veselicami pripravlamo penez. I kak se vidi, so tej gospodje vekši prijatelje veselicam kak poštenim igram. Ka pravite gosp. urednik ?
GLASI.
SLOVENSKA KRAJINA.
Nedelske primicije. Julija 14 so se v treh mestaj Slov. krajine vršile primicije. Kratek opis teh je sledeči: Črensovci. Novomešnika, g. Zelko Ivana je na predvečer nove meše pozdravila, gda se je že mračilo, nedužna dečica, štera je prišla z lampijoni i njemi je spevala tri pesmice i je z lepimi rečmi slavila njegov vzvišeni dühovniški stan. Na den svete meše je slovo vzeo od rojstne hiše novomešnika g. Halas Daniel, lendavski kaplan, njegov sosed i zdaj ceremonar. Za genlivim, vsebinsko punim govorom se razvila velikanska procesija i sprevodila novomešnika v cerkev, gde ga je vodo pri oltari g. Zadravec Matjaš, domači plebanoš, predgao njemi je pa g. Bakan Števan, lendavski plebanoš od krščanskoga dühovništva, ka je dühovnik drügi Kristuš, kak dokažejo Kristušove reči i dühovniška slüžba sama tüdi. V svojoj zaistino dühovniškoj predgi je opominao novomešnika, naj ne bo nikdar agitator ali kaj drügo, nego samo drügi Kristuš. Diakon je bio g. Halas Daniel, subdiakon pa novomešnik g. Škafar Ivan. Veličastno je donela pesem cele cerkvi pod vodstvom g. Lütara, školnika z sprevajanjom godbe. Po blagoslovi je bilo na novomešnikom domi Skromno goščenje. Poleg imenüvanih dühovnikov so prišli na primicijo še beltinske fare dühovniki i bogoslovci zvün betežastoga g. plebanoša, Vadoviča, vrednik naših Novin, g. Cigüt Peter, salezijanec, Koren
Ivan, lendavski kaplan, Cvetko Ivan z Trnja i Balažic Matjaš z Hotize, bogoslovca. Večer ob 7 se je goščenje dokončalo z popevanimi litanijami, pri šterih je narod napuno velikansko cerkev. Sobota. Novomešnika, Škraban Janoša je vodo pri oltari mil. g. Szlepecz Ivan, č. kanonik, predgao njemi je pa g. Šoštarec Alojz, törjanski kaplan, od dühovniškoga trplenja. Kak diakon i subdiakon sta njemi dvorila novomešnika gg. Gregor Janoš i Kolenc Ivan. V Krogi, na domi novomešnika, je bilo Skromno goščenje, šteroga je vdeležo tüdi g. Bejek Janoš, črensovski kaplan, ki je pa bio pri novoj meši g. Zelka Ivana i tak je oba g. novomešnika počastio pa sobočke i tišinske fare bogoslovci. — Bogojina. Novomešnika g. Camplin Ivana je vodo pri oltari g. Jerič Ivan dekan. Predgao njemi je g. Hauko Jožef, domači plebanoš od dühovniške časti v šteroj mešo darüje, svestva deli i predgar Diakon je bio Berden Jožef, hotiški kaplan, subdiakon pa Ivan Žličar, subdiakon od sv. Jurija pri Celji. Navzoči so bili ešče Püvar Matej prof. iz Kőszega na Vogrskom s Krantz Jožefom župnikom iz Tišine, Berden Andraš, pleb. z Martjanec, Lejko Štefan administrator iz Dobrovnika i z domače fare bogoslovci. Pri sv. meši je celi narod lepo spevao naše lepe pesmi. Novomešniki je goščenje je držao na svoje stroške domači g. plebanoš. Drügi den je novomešnik mešüvao za svojega pokojnoga očo i pokojnoga plebanoša Baša Ivana i po meši s procesijov šo molit na groba teva i grob Küzma bogoslovca.
A. Z.
Težavna pot.
Pa školnik so se njemi nasmejali _ Tak, v školo ščeš iti ? Dobro, dobro.“
Gda je Vanek pogledno spričevalo, je vido, ka ma tüdi v računstvi pravdobro, čiglij je ne zaslüžo. Najraj bi svojemi vüčiteli küšno roko.
„Pa vrli boj“, ga je poslao stari vučitel na pot i dugo gledao za Vanekom. Trdi človik nazvünaj, je meo mehko srce.
Gda je bilo vse v redi, sta se z Očom napotila v Soboto, oba z različnimi želami. Oča je mislo, ka Vaneka ne vzemejo. Vaneki pa je nekaj pravilo, ka bo vse dobro. I resan ! Ravnateo ga je včasi vpisao pa pravo, ka mora drugi den priti v školo.
Vanek je dugo želo, dosta molo, dosta je trpo, ali nazadnje je denok dosegno, ka je šteo. V školo de šo, čiravno je imeo telko nevol. Doma so bili vsi radi. Šče oča nej mogeo premagati veselja: „Spat idi, ka zajtra ne zamüdiš“, je pravo Vaneki i odišeo vö.
Drügo zajtro je Vanek bežao po cesti. Bojao se je, ka nebi zamüdo. V Rakičani se je v njega zaleto z biciklinom nekši financ. Vanek se je bojao, ka de bit pa je šče bole začno zdigavati pete. Financ ga je pa pogledno : „Si se jako vdaro, mali?"
»Ne", je pravo Vanek »ne sam se vdaro. Pa ne zamerite gospod, ne sam vas vido."
„Nikaj mali“ Dao je Vaneki dinar i se odpelao. Vanek je bio začüdeni. Či se njemi je gda kaj takšega zgodilo, je bio vsigdar bit.
V školi je inači bilo vse dobro, samo nešterni so se delali norca z njega. Pa Vanek za to nikaj ne marao. Ne je vido svojega prašnatoga gvanta, ne zamazanoga obraza. Pred sebov je vido profesora, pravoga profesora, ki je hodo gor pa dol po razredi i razlagao. Nigdar je šče Vanek ne vido profesora, zdaj pa ga poslüša . . .
Gda je škola minola, je šo pred katoličansko cerkev i se pod kostani seo v senco pa čakao mater. Dugo je nej bilo i gda je že šteo iti domo, je prišla. Razveselo se je i joj pripovidavao od škole. Nato sta oba odišla v Martinišče.
Velka breka je bila na dvorišči, gda sta prišla ta. Takši plajs i podrk je bio, ka se je Vanek bojao. Dijaki so se naganjali, se lüčali z labdov, med njimi pa sta skakala tüdi dva klerika, ka so njima reverende delale celi viher.
„Na veke Amen“, je odgovoro g. ravnateo, gda sta ga pozdravila, zdigno z dvema prstoma očalje i pogodo Vaneka po glavi : „Ka pa bi vüva radiva ?“
Mati je povedala. G. ravnateo se je jako razveselo : „Tak Vanek, tak je prav.“
Naednok pa je g. ravnateo pitao : „Ka pa oči maš dobre ?“
„Zdaj ne dugo je prišeo iz spitala“. Nevem, meni se vidi, ka ma zdaj zdrave“, je pravila mati.
„Ja, znate, mati, ite k doktori pa on pove kak je. Dičak ma nekak krvave oči.“
Resan je meo Vanek preci krvave oči.
Šla sta v Beltince. Stari doktor se je prijao, za glavo, gda je čüo ka šče Vanek v škole : „Ka ste nori ?“ je pravo materi, ka ga s temi očmi kama püstite. Vej pa ma trahom.“
To je bilo preveč. Tak daleč je že vse srečno prišlo, pa bi zdaj njegova pot henjala ? Vse to trplenje Zobstom? Jokao je Vanek celo pot od Beltinec do doma, mati ga je pa, sama v skuzaj, tolažila : „Nikaj ne maraj Vanek, či Bog da, boš li šo. Lejko se je pa doktor zmejšao.“ Pa Vanek se je nej mogeo potolažiti. Doma se je vrgeo v ogradi v travo, kukeojs pesmicami po zemli i trgao travo z zemlov vred. »Moram, moram, moram“ . . . Hripao je od žalosti i čemerov.
Drügo zajtro sta Šla z materjov pa v Martinišče. Žalostno je gladao Vanek veselo igro na dvorišči. Kak vse inači je gnjes ! Včera ves veseli, zdaj brezi vüpanja.
21. julija 1935.
NOVINE
3
Tresetiletnica verne slüžbe. Gda obhajajo preč. g. Perša Ivan, sebeščanski plebanoš, zlato mešo, obhajajo njihova küharica 30 letnico, ka gospoda plebanoša verno slüžijo i oskrblavajo. Velika skrb je to i je potrebna požrtvüvalni lübezen povsod, predvsem pa je to lübezen v brežnoj siromaškoj fari, kak je sv. Sebeščan. — Zato nemremo i ne smemo iti mimo veseloga dogodka zlate meše, da se ne bi spomenoli tüdi gospodične Szentei Marije, štera zdaj obslüžavajo 30 letnico slüžbe pri gospodi plebanoši. 30 let je dugi i človek dosta doživi. Tüdi naša gospodična so dosta doživeli. Skrbeli so za gospoda plebanoša v težkom betegi. Njüva skrb za g. plebanoša je bila skrb dobre matere za drago dete. Da so se gospod plebanoš včakali svoje zlate meše, se majo zahvaliti najprvo Bogi, ka jih je obvarvao, pa tüdi gospodični, štera so njim v težkom betegi bili skoro več kak zdravnik i tak pripomogli, da so gospod ozdravili. Za vernost 30 letne slüžbe je Bog tüdi gospodični dao plačilo dnešnjega veselja. Vsi, šteri poznamo gospodično, njim. iskreno čestitamo pa želemo, naj njim Bog podeli milost i zdravje, da se bodo ešče dugo z nami vküp veseli, ednok pa pri Jezuši dobili plačo za svojo verno slüžbo.
Bodimo plemeniti. Neki bogati posestnik iz neke občine, nam je' vrno Novine zato, zakaj objavlajo pravila črensovskoga cehskoga drüštva. V njegovoj hiši drži ceh vsako leto račune i spije nekaj vina ž njegovih goric, štero njemi oda. Mi odgovorimo sledeče. Pravila objavlamo brezplačno na prošnjo vnogih cehskih kotrig, ki bi radi znali, kakše dužnosti majo v cehi. Dužnosti i ugodnosti mora najmre vsaki poznati, ki v kakšokoli drüštvo stopi. Naše uredništvo je brezplačno i na svoje stroške napravilo več pisarij tomi naročniki, zakoj bi se indri teške stotke plačale. Gda to povdarjamo, nam je ne namen, da bi šteli koga žaliti, nego, da bi vsakoga opomenoli na plemenito zahvalnost.
Joč pri nočnoj procesiji moškov. Gda je 40 jezero moškov i dečkov korakalo z gorečimi baklami na Stadidon k polnočnici, so se ženske zaskuzile. Jokale se, gda so vidile to živo vero moškoga sveta, gda so vidile veliko gospodo, ki vsega majo v obilnosti na sveti, tüdi v pokornoj precesiji i v tom spoznale, da je Jezuš vsem kralj, a jokale so pa tüdi zato, ar so mislile na svoje domove i objokavale tiste moške i dečke, ki se Jezuša ogiblejo. Blaženi je bio te joč i Bogi jako prijeten.
Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 1. do 10. julija 105 moškov i 120 žensk. Poleg teh ešče išče delo : 1154 pol. delavcov, 4 rüdarov, 17 kovačov, 2 klepara, 1 brüsač, 8 stroj. klüč. 1 mehanikar, 1 elektrotehnik, 20 stolarov (tišlarov), 8
kolarov, 3 sodarov (pintarov) 15 krojačov (Sabolov), 45 čevlarov (šoštarov),
8 mlinarov, 4 mesarje, 1 natakar, 1 gradbeni tehnik, 30 zidarov, 1 slikar,
2 dimnikara, 14 tesarov, 1 tiskar, 1 strojnik 4 trgov. pomočniki, 74 težaki, sküpno moških : 1420 ; ženske : 82 pol. delavk, 21 slüžkinj, 1 küharica,
1 uradnica, sküpno žensk : 105. Vseh 1525. Delo dobijo: 3 hlapci, 1 sobarica. 7 slüžkinj, 6 močnih delavcov za j vinogradska dela i 1 ženska za gospodinjstvo.
Na podporo naših listov so poslali: Štukovnik Franc, kaplan, Beltinci Din 2, Frumen Marija, Paris, Francija Din 15, Železnik Orasla v, šolski uprav. v pok. Črensovci, Din 5, Koren Josip, sodni uradnik, Sobota. Din 20. — Bog plačaj !
Nova meša g. Nemec Alojzija, salezijanca bo pri Sv. Jeleni avgusta 4. Zavolo zlate meše g. Perše pri Sebeščani se je preložila.
Dr. Sedlaček, Radenci, Začne ordinirati 24. toga meseca.
Mala Polana. Proščenje Šk. Matere Bože se opravilo 14. julija. Predgali so g. dr. Kelenc Tomaž, ravnateo Martinišče iz Sobote.
Sobota. Vodstvo občine nam poroča, da je na zgradbo kopališča rabilo samo ¼ milijona dinarov i je penez prostovolno nabrani. Občina pa misli tüdi na svoje sirmake, štere Vzdržavle.
Novine so narasle za komadov: 8 v Franciji, 3 v Črensovcih, 1 na Hotizi, 1 v Gradišči, 1 v Mačkovcih, 1 v Slavoniji, 1 v Beogradi, 2 v Sodišincih. Sküpno za 18 komadov. Odpadnolo 1 v Črensovcih, 2 v Odrancih, 2 v Ižekovcih, 1 v Satahovcih, 1 v Franciji, 1 v Polani. Sküpno 8 komadov. Čisti narastek 10 komadov. — Uprava.
Proščenje pri Kapeli. Magdalensko proščenje se bo letos obhajalo 28. julija. Za to proščenje pride navadno dosta kramarov, ki svoje štante postavijo okoli cerkve. Eden bole krči kak drügi, ka bi tak bole k sebi privabo lüdi. Ar se pa to godi tüdi med obojov slüžbov Božov, i se vse v cerkev čüje, se s tem moti slüžba Boža. Najhüjše je pa to pri poznoj sv. meši. Te je vsa mladina — od šolarov pa do dečkov i dekeo zvünej pri kramaraj i hodijo okoli i pasejo svojo radoved-
nost po štantaj, za reč božo se pa ne brigajo i tüdi za sveto mešo ne, da jih je ravno na te den vnogo brez sv. meše. Plac okoli cerkve je prenapunjen, cerkev pa je prazna. Predgar, ki je naprošeni, navadno guči praznim klopem. Tü ne pomaga nikaj dühovnikov opomin celo pri deci — šolaraj ne. To je tista velka moralna škoda, ki je hüjša kak vse drügo, štero trpi cerkev na takši den. Düšnipastir pa ne more vse to mirno gledati i k vsemi mučati. Kakša bi pa bila odgovornost! Ka bi rekeo Gospod k tomi ki je svoj čas odavalcom preobrno stole i je iz templa pregnao, ar so lüdi zadržavli i motili pri daritvi, ki je bila samo senca naše najsv. daritve? Da se pa takša strašno motenje odpravi i tüdi ta velka düšna škoda, štero trpi mladina na te den, ar je ne pri božoj slüžbi, odstrani, je cerkveno predstojništvo sklenolo, da se odzdaj naprej prepove štacünarom postavlati štante pri cerkvi na cerkvenom prostori.
Cerkveno predstojništvo pri Kapeli.
Nova meša dnešnjo nedelo je v Türnišči. Slüži jo g. Kolenc Ivan iz Gomilice. Predga njemi g. Kolenc Franc, tajnik kat. akcije.
Ne bi se smelo pozabiti. V „Slov. Gospodari“ je nekak objavo, da so siromaki občine Črensovci dobili 40 metrov kukorice, se zna brezplačno. Dopisnik je pa pozabo pristaviti, da so siromaki to dobili na prošnjo i goreče prizadevanje g. dr. Klar Franca, nar. poslanca.
Na drž. real. gimn. v Soboti je bilo v preminočem šol. leti 324 dijakov. Od teh iz Slov. krajine 250, iz ostalih krajov v drav. banovini 55, iz drügih banovin 16 i iz drügih držav 3. Sküpno 324 dijakov.
Promocija. Na univerzi v Beogradi je 29. junija t.1. promovirao za doktora vsega zdravilstva g. Hajdinjak Joško iz Bogojine v Slov. krajini. Gospod zdravnik je prvi iz Slov. krajine, ki je dokončao svoje študije v našoj prestolnici. — Čestitamo!
Kak se zavarüje herb pri Karitas ? Za primer sledeče: 29 letni oča šče zagotoviti novorojenomi deteti izplačilo gotovoga zneska. Odloči se, ka bo v te namen mesečno plačüvao pri „Karitas“ 20 Din. Karitas njemi zagotovi, ka bo pri tom plačili čez 20 let deteti izplačala 5610 Din. Če bi oča vmro že prle, na priliko že po nekaj mesecih zavarovanja, bi po njegovoj smrti ne trbelo več plačüváti prispevkov, Karitas pa bi klüb tomi izplačala čez 20 let celo zavarovano vsoto. Če bi se oča ponesrečo, bi izplačala zavarovano vsoto dvakrat: prvič včasih ob smrti, drügoč ob poteki zavarovanja. V slüčaji, kda, pa dete vmrje pred potekom zavarovanja, imenüje oča za dediča drügo dete. Ali ne to jako vgodno ? Kemprle se obrnite na vodstvo „Karitas“ v Maribori ali na Schinko Jožefa v Dolnji Lendavi (Glavna u. 31.) ali na Rous Štefana v Beltincih, ali na Skalar Jožico v M. Soboti.
Čüdodelna Marijina podoba z Brezij na Štadioni. Pod Njenim varstvom se je odičilo presv. Olt. Svestvo.
Kratke novosti.
5000 lüdi se vtopilo. Pri velkij poplavaj vodine Jangcekiang na Kitajskom se je vtopilo prek 5000 lüdi.
Čüdovita plavalka. Edna Rusija je brez počinka plavala po vodi Volgi 3 vöre i 29 minot i preplavala pot 17 km. daleč.
Magnetična rastlina. V Srednjoj Ameriki raste divja rastlina, štera ma v sebo takšo magnetično moč, da, če se je dotekneš, začütiš, kak da bi te elektrika strosila. Moč te rastline je najmočnejša do dveh popoldne i te, kda so nevihte. Če pa ide dež, te ta rastlina ovehne.
Velke poplave v Ameriki i Ažiji. V zadnjij dnevaj so bili v Ameriki i Ažiji velki viheri. Dežja je telko spadnolo, ka so nastale velke poplave. Prek 5000 hiš je porüšenih, velki varaši so ščista pod vodov i na jezere lüdi je brez domovja. Že zdaj cenijo škodo na milijarde dolarov.
Kelko so žepni cigani spokrali ? Na euherističnom kongresi v Ljubljani so cigani spokrali peneze prek 100 lüdem i to v zneski 12.640 Din v gotovini.
Orgole brez žvegel. S pomočjov elektrike se je na Francoskom posrečilo dvema profesoroma, da sta napravile orgole brez žvegel. V posebne cevi, štere so odzvünaj spodobne navadnim orgolam, sta napelale elektriko, s pomočjov štere se bo lehko igralo.
Mednarodni Zadružni kongres v Londoni. Trinajseti se je obdržao ovo nedelo. V Beogradi je govoro dr. Korošec, minister, od potrebe zadrug, predvsem od toga, da pri zadrugi nišče ne sme iskati svojih haskov, nego samo sküpnosti, to je vseh.
Strašna smrt na gorečem vozi. V Hrsnici kre Müre je neki posestnik naklao voz Sena i se odpelao proti domi. Vseo se je na kola i si nažgao cigaretlin. S potoma je zadremao i zaspao s cigaretlinom v vüstaj. V spanji njemi je cigaretlin spadno na seno, štero je začnolo goreti. Konji so se zosagali i začnoli bežati. S tém je šče seno bole gorelo. Kda so konje stavili, so potegnoli nesrečnoga moža iz žarečega voza že ščista zvoglenoga.
Smrt dečka v stüdenci. V Laporskoj gorci je eden 9 let star dečak šo zajimat vodo. Pri tom se njemi je vtrgnolo vože. Dečak je friško zgrabo za vože, a to ga je potegnolo v globočino. Spadno je 10 m globoko i se na ednom kamli bujo.
Ženska s padalom iz višine 7700 metrov. Edna Rusinja je že sedemnajstič skočila s padalom. Pri zadnjem skoki je dosegnola svetovni rekord za ženske, ar je skočila iz višine 7700 m. Na zemlo je pristala Zdrava na nekšem kmečkom ogradi.
G. ravnateo Martinišča se je pa nasmehno, zdigno malo očalje i pravo : „Gda sta včera odišla, mi je bilo že žao, ka sam ga ne stavo včasi tü. Vej bi lejko gdašte šo tü k doktori.“
Žalostniva sta stala Vanek i mati pred tem dobrim človekom.
Takši nemre ostati tü,“ je pravila mati.
„Ne, mati, — je prijao Don Boskov dühovnik Vaneka za roko — Bog je tak šteo, ka de Vanek šo v škole. Pri nas ostane, Bog de že pomagao, ka de vse dobro.“
Na dvorišči je zazvono zvonček i krik je vtihno. G. ravnateo je pelao Vaneka na dvorišče i pozvao klerika. „Gospod Pučko ! Tü mate pa ednoga nagajivca več.“
Klerik se je nasmejao i včasi Vaneka odpelao med dijake. Med veselim pogovorom je Vanek šo ž njimi v učilnico.
„Zütra nešče pride, ka ti prinese, vse ka trbe“ je pravila meti.
„Dosta nevol bo“, je tožila mati g. ravnateli.
„Bog bo pomagao mati“, joj je dao roko g. ravnateo. Odišla je sklüčena od skrbi ali itak srečna. Gda je prišla do cerkvi, je šla notri, pokleknola i dugo molila : „Daj njemi Bog pravo pamet i zdravje . . . Oča naš, ki si v nebesaj . . .
Sunce je merno legalo na počinek, gda je šla mati proti domi i gda
je v istom časi Vanek prvikrat molo z dijaki v učilnici : „Začni, prosimo, Gospod, naša dejanja s svojim navdihovanjem in spremljaj jih s svojo pomočjo, da se vse naše molitve in vsa naša dela vselej po tebi začno in po tebi žačeta končajo.
Opomba uredništva: Minolo je 8 let, kak je naš dijak začno svojo težavno pot, od štere nam je zgornji spis Sestavo pred dvema letoma. Či pogleda malo nazaj na svoja dijaška leta, spozna, ka je pot kesnej bila mnogo ležejša, kak je v začetki mislo. To pa zato, ka jo je začno z molitvov i zato ka je prišeo v Martinišče, gde je najšeo topla i razumna srca. Mi njemi želemo zdaj, gda je napravo maturo, da bi si s pomočjov molitve zbrao pot, po šteroj bo najležej prišeo do večnoga Cila.
Oda se
na farofi v Dobrovniki raznovrstno blago : gospodarski stroji, gospodarsko orodje, slama, seno, nekaj pohištva, lagvi, kadi, vino itd.
Odaja se bo vršila dne 25. julija ob 1 vüri popold.
 Poslano. *
Gospodu Pertoci, civ. geometru
v Murski Soboti.
Neupravičen, javen napad na naše ljudstvo i mene kot narodnega zastopnika doljelendavskoga sreza ob priliki sokolske prireditve v Dolnji Lendavi dne VII. 7. 1935. v prisotnosti zastopnika Njeg. Vel. Kralja od Vas, kateremu so gotovo povsem dobro znane upravičene borbe zadnjih let ogromne večine dolnjelndavskega sreza s usurpatorji, eksponenti propadlaga režima, je tako podio tendenciozen, da se mi zdi pod častjo reagirati nanj, posebno še človeku, kateremu a priori odrekam legitimacijo in objektivnost v iznešenih stvareh. Vendar si blagovolite zapomniti gospod Pertot, da bo naše ljudstvo ostalo narodno zavedno, svojemu slovanskemu bistvu zvesto, je, in bilo to že 1000 let tudi pod tujim jarmom, predno ste Vi in Vam slični gospodeki sploh znali za njegov obstoj in njegovo mučeništvo, ter imeli ugodne prilike iz krvavi njegovih žuljev obogati se. Sapienti sat !
Dol. Lendava, dne 15, 7. 1935.
Dr. Klar Franc
________ poslanec
* Za poslano odgovarjamo samo v smislu zakona. Vr,
4
NOVINE
21. julija 1935.
Prečastiti g. vrednik ! 
V imeni Jezuša i Marije Vas prav lepo pozdravlam. Jezerokrat Vam bodi hvala, da mi redno pošilate naš Marijin list. Mili Jezuš naj Vam plača vse vaše trüde, ar se tak teško trüdite za nas oddaljene ovce v tüjini, Bog daj, da bi šče dugo živeli i skrbeli za nas mladino i vrejüvali naš Marijin list.
Marija Pintarič, Francija, iz Gerlinec.
Airvault.
Prečastiti g. vrednik !
Najlepša hvala na rednom pošilanji Vaših listov, štere z veseljom čakam vsaki tjeden. Pozdravlam celo
Temelna pravila črensovskoga zmešnoga mešterskoga (obrtniškoga) društva,
štero se je namesto negda obstoječega tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, kolarskoga, pintarskoga, stolarskoga, mesarskoga i šporarskoga „ceha“ osnovalo.
Poverjeniška seja pod razpravo vzeme opravilo ino mirovno poravnanje probaliva. Če se pomirenje ne zgodi, votiziranje püsti obravnavo ino na podlagi obče večine glasov vstanovljeno mnenje kaktüdi na spunjavanje toga strankam terminuš naznani. Ako so stranke s tem mnenjem zadovolne, se dugovanje za poravnavo preštimava; nasprotnim tálom pa, ali ako stranka terminuša na spunjavanje gledoč držala ne bi, stranke pravico majo svojo obravnavo pred dotično oblast t. j. pred obrtniško poverjeništvo nesti, Čez djanje pomirilnoga pove jeništva se redni zapisnik mora voditi, šteroga v slučaji poravnanja dotične stranke podpišejo i nazočni poverjeniki na vsaki način potrdijo, i iz šteroga se strankam na njih želo izpisek dati mora.
Slovensko krajino, stariše, brate, sestre ! i celo beltinsko i bogojansko faro, zatem naše düšne pastere i tüdi g. dekana Jerič Ivana v Turnišči i celo i njüvo drüžino. Prosim Vas preč. g. vrednik, spominajte se nas pri eucharističnom Jezuši, k šteromi poromate.
Vera Mihalič, iz Dokležovja.
Pozdrav pošila, se zahvalüje za naše liste, štere redno dobiva i pošila celoletno naročnino za nje, Deuil, Francija, Kolmanič Marija.
Bethlehem. Zdala sta se g. Iren Jošar i Štefan Sinic. Mladomi pari želemo obilho božega blagoslova.
Razpüščenje društva, ali v drugo drüštvo stoplenje.
25. §.
Če tretina drüštvenikov razmetanje drüštva ali stoplenje v drügo drüštvo predloži, se v toj zadevi poseben občni zbor mora vküp pozvati. Predlog za razmetanje drüštva, ali stoplenja v drügo drüštvo se samo tedaj na odločnost podigne, ako ga vseh drüštvenikov dve tretjine podpirata. Razmetanje drüštva odločeči občni zbor tüdi lehko določi tisti občehasnoviti obrtniški cil, na šteri cil se po izplačanji drüštvenih dugov preostavši drüštveni imetek ma obernoti.
Pri vstoplenji v drügo drüštvo se po izplačanji drüštvenih dugov ves preostavši imetek novoga drüštva dostaja.
V obeh slučajih zadnjo glavno spravišče na vredjenje  i prekdate imetka poverjeništvo izpošle. — Eto poverjeništvo tüdi nalogo ma, odločenje glavnoga spravišča zavolo razpüščenja drüštva ali stoplenja v drügo drüštvo z računskim dostojilom v drügo drüštvo s prestopnim načrtom vküper
kr. og. ministeriumi za polodelstvo obrtnijo i trgovino na potrdjenje predložiti.
26. §.
Drüštvo se djansko za razmetano zna preštimavati :
a) Če drüštvenikov broj od 10 menjši postani.
b)	Če na glavno zavolo razpüš-
čenja drüštva vküppozvano — spravišče niti na tretjo vküppozvanje večina dveh tretjin vseh drüštvenikov vküp nepride.	(Dale.)
Kardinal-legat, dr. Hlond Auguštin, Prihaja na Štadion. Vse ga iz celoga srca
pozdravla.
Zdravstvo.
Posebnovrstna hrana pri protini i urinskoj kislini. Zdravnik dr. Hfndhede v Hrebenhavni na Danskom je prišeo do spoznanja, ka krumplini najbole učinküjejo na razkroj urinske kisline. Nato pride krüh (Grahamov krüh) i za njim sadje. Ta hrana sestavlena iz krumplinov, krüha i sadja je po mnenji dr. Hindhedeja najbolše zdravilo proti protini. Krumplini so ne težko prebavlivi, a moramo je dobro žvečiti.
Gnile zobe dobijo tuberkolozni za polovico prle kak lüdje brez tuberkoloze.
Sedenje dece. Stariši naj pazijo tüdi te, gda je šola, ka preprečijo oškodüvanji, ki jih prinese sedenje deci. Doma naj deca kem menje sedijo. Če se včijo, naj se ne včijo i nečtejo vsikdar tak, ka bi sedeli. Mala deca pa morejo pri včenji ležati na črevi.
Razmüšenje Italije. Vse jüžnoitaljanske občine so dobile nalog, naj začnejo z bojom proti müham, komarom i.t.d. Vse mlake in močvare bodo izsüšene, če pa ne ide tak, pa se polijejo s petrolom, ka zginejo müšne ličinke. V vodo püstijo ribe, štere se živijo z ličinkami i poskrbijo ptice, zlasti lastovice, štere lovijo žive mühe. Tak mislijo Italijo razmüšiti, preprečiti malarijo i zdignoti tüjski promet.
Higijena dece poleti. živila morajo biti nepokvarjena, posebno mleko pri dojenčkaj. Pokvarjeno mleko povzroča črevesne i želočne katare.—Deci privoščimo svetlobo, sunce i zrak. Obleka naj bo lehka, šörka i naj prepüšča zrak. Okna naj bodo podnevi i ponoči odprta. Za vekše je priporočlivo kopanje, plavanje, edino če je premrzlo i viherno, te ne. Deca naj dosta hodi, skače, telovadi tak, kak je njenoj stopnji primerno. — Skrbimo, ka se poleti deca okrepijo, da bodo leži prenašali zimo i vse, ka pride žnjov.
Pošta.
Pintarič Marija. Francija. Popevana meša za pokojne 20 Din., z liberov 30 Din. Tü daj svojim na znanje.
Pekár Gyula, bivši minister, državni tajnik.
Grozodejstva boljševikov na Vogrskom.
Jaz sem samo poslüšao. Pod nami pa medtem tuli avto, sigurno mučijo pa nekoga. Obstojim. Ruskiva židova sta se spoglednola, režala i rogatala v žepaj z debelimi granatami. S smehom se sünjavata; eden z ledernega kaputa vzeme vö zlati lanček, na šterom je srebrna Marijina svetnijca, me pogledne i spregovori: „Verdammpter Chris ! (Prokleti krščenik) i se dale reži. Tak se mi vidi, ka sam na Dežojövih prsaj vido to verižico... Ne vem, jeli sta se Židova zavolo nje svadila, nego z njihovoga židovsko-ruskoga narečja sam čüo reč : „Hollan“.
„Pozvollye“ — sam začno — „sta vidva tam bila?“
Potajeni smeh. Ne veta, jeli bi mučala ali bi se raj hvalila.
— „Znava, znava...“ „včasih v začetki je bilo v aprili. Dva sta bila tam — da, dva sta bila tam. — Ali te sva müva ešče nepriličniva bila. Bojala sva se Csernya. Nekoga sva mogla s sveta spravili. Tam pri mosti sva šla doli i gda sva je nesla do prvoga stebra, sva tomi mladomi v treh mestaj strla obej nogej. Te sva ga pa posadila na granit, tak, ka je z obrazom gledao vö. I smo vadlali, što ga strli v hrbet. Dur ! Močno je
spadno kak edno vreče... Ha, ha, ha, ha!“
Moj dober sirmaški prijateo Šandor, na njega, na njegovo veselo naravo mislim, a nemam časa se žalostiti; med robi, štere k nam pošilajo, so tüdi preoblačeni agentje, na štere moramo jako paziti. Stopimo v jedilnico, okrašeno s slikami madjarskih gradov — šestdeset posteo se vrsti kre stene obdane z grbi i šestdesetštiri prijatelov nas lübeznivo pozdravla. Šestdeset štiri protirevolucionarov, ki so dobili številke kak zarotniki. Ravno je sodijo kak po šali iz vseh krajov Madjarske, kak nekda v francoskoj revoluciji, spitavajo ednoga iz prek Donave, ki trepetajoč sedi na zatožnoj klopi. Že se joče... Ravno v pravom časi smo prišli, naš smeh opoti nesrečnoga. Obinem Fery Oskara pa Tolnay Kornela, tak lejko nam je na srci, da se potožimo. Kornel z ramami miga, Oskarov obraz je pa pun skrbi.
—	No, ka ti pa je Oskar? Si ti tüdi doli bio v pivnici? —
—	Tüdi, prijateo — i to tri dni —
—	I so te kaj bili?
—	Ne ravno, nego že so me za brado lovili.
— Eh, njajmo pravi, Kornel — od tec se že hitro odslobodimo. — Oskar glavo trosi i pravi: „Čeravno se odslobodim, te vidli, da moja za-
deva še ne bo rešena. Te vidli, ka nekaj za tem še pride“.
— Eh, ne pravi to. — Podgeneral na Donavo gleda i pravi: „Preveč me na piki majo. S tem se obrne i se z Borhy polkovnikom dale šeče. Šepetajoč razpravlata možnost njihove pravde. Okoli se zglednem — glej, ve pa med nami ženske tüdi so. — Poročnik Gölner iz Tolnatamási-ja mi da sledeče pojasnilo: S temi tremi lüdmi mi ne občüjemo. Moški je ne drügi, kak zloglasen Annucskay Andraš ali Tót Béla ali Bán Jožef, šteroga zavolo njegove pišlive opičje glave zovemo samo za Lambrozoja ali za Pitavala. Te Pitaval je štiri leta sedo v Váci kak morilec i s tov kvalifikacijov je postao tajnik lüdskoga komisara Vágója, pa celo v Prekdonavji diktator s punov oblastjov. Njegova žena, ta debela ženska s pogačastim nosom, Sary Etel, je zloglasna žeparica i Annucskay je ž njov prelevao krv v Makóji. Štirinajset miljonov sta vkradnola ; penez se je zgübo v njihovih rokaj, nego predtem je Strasznoffka, „žena znanoga mednarodnoga slepara“, od njiva vkradnola 2 miljona 200 jezero koron. Tak so prišli tej med nas politične grešnikel? Glejte Pitaval že Prihaja, včasih se nam bo predstavo, ar dosta da na etiketo. Strasznoffka na vsaki način šče na gnešnjem obedi na prvom mesti sedeti.	(Dale.)
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo, — za tiskarno Balkanyi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.
Pisma naših iz tüjine.
Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija ! V Jezušovom imeni jih pozdravlam kak našega blagoga pastira, dühovnoga očo i urednika. Naznanjam Vam, da sam dobila že dve številki Novin tüdi Marijin list. Sam pri dobroj katoličanskoj familiji, da lehko idem redno vsako nedelo k božoj slüžbi. Pridobila sam ešče dve novi naročnici za vse naše liste. Prosim, pošlite njima vse. Peneze pošlemo meseca julija za celo leto.
Zdaj pa pozdravlam Vas gospod Vrednik, svoje stariše, brate, sestre i vse prijatele i prijatelice Slovenske krajine.
Franko Veronika,
Landas, Francija.
Tüdi jaz pozdravlam Vas, g. urednik, svoje stariše, brate, sestre, svojo rodbino, vse prijatele i prijatelice, nova naročnica.
Kerec Irma, ______ Landas, Francija.
Buzancy, Francija.
Prečastiti gospod Vrednik Novin, Mar. Lista i M. Ogračeka, naš dühovni Oča !
Vu najsvetejšem imeni Jezuša i Marije Vam začnem pisati par reči, s šterimi Vas, Prečastiti, najlepše pozdravlam, enako moje domače, prijatelice, sestre Marijine drüžbe, pred vsem pa najlepše pozdravlam naše častite beltinske dühovnike, g. plebanoša Vadoviča i vse farnike.
»Hvalen bojdi Jezuš Kristuši"
Z etimi rečmi Vas pozdravlam iz Francije kak je angel Gabriel pozdravo preblaženo D. Marijo : „Zdrava bojdi Marija, milošče si puna“. Ravno tak bojte „Zdravi i veseli Vi, prečastiti gosp. Vrednik i zafaljeni za vse trüde, štere morate prestati za naše liste. Kak cvetejo te najlepše rože, tak naj tüdi cvete Vaše nedužno srce, dokeč ga ne položite na oltar Gospodi našemi Jezuši Kristuši. O Bog ! naj svetla zarja razsvetlüje belo rožo i naj Vam Oča Sv. Jožef i presveta Mati Marija prineseta »belo lilijo v Vašo desno roko, štera de Vam kazala pot gori v sv. nebo !“
Bog Vas živi dugo vrsto let puni zdravja i veselja, a za Vaše trüde pa Vas v nebesaj čaka večna plača.
Prav lepo se Vam zahvalim, ka mi redno pošilate Novine, Marijin List i Ograček. 20 Din naročnine sam poslala, 20 pa pošilam po širiteli M. Lista v Beltinci.
Zdaj Vas pa ešče ednok lepo pozdravim, s šterim pozdravom Vas Prečastiti, Mariji zročim, naj Vas ona čuva, hrani, brani i pod svoj plašč shrani !
Vse te lepe pozdrave pošila svojim domačim poznancom i prijatelicam pa prečastitomi vredniki s prošnjov, naj molija za nas, ki smo tü v tüjini.
Jerebic Marija
Hotel du Saum Buzaney-Ardennes, France.
Doma iz Beltinec.
Te pozdrav je poslani g. vredniki na god i se je med potjov zgübo. Zdaj se je drügoč poslao i objavo. Vr.
Villette, Francija.
Pozdravleni v Gospodi !
Ave Marija ! Prve moje reči so : Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija naša nebeska mati ! Naj nam bo vsem pomočnica, kak vam v domačem kraji i tak tüdi nam, ki smo v tüjini.
Nadale Vam naznanim, da je mino komaj eden mesec kak sam zapüstila svoj veseli kraj, v šterom sam se rodila i preživela najlepše dni svojih mladih let, a zdaj sam zašla v tüji i nepoznani svet, v šterom se mi vidi predugočasno, ar pridejo in minejo nedele, da nemam se sčim razveseliti. Da bi mi bio krajši čas, zato vas pa prosim, da mi odzdaj najprej pošilate vse vaše liste, to je: Novine i Marijin list z Marijikinim Ogračekom. Edino tej mi naj bodo na veselje i v tolažbo. Peneze Vam pa pošlem kem prle. Še enkrat pozdravlam vas, častiti gospod i vse domače dühovnike, svoje stariše, brate i sestre tak tüdi svoje prijatele i prijatelice.
Pozdravla Vas vse vküp
Marija Györek mladenka iz Črensovec.