Tečaj II. V TRSTU, dnž 21. junija 1894. Številka 12. PRIMORSKI LIST. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. „V*te za vero, dom, cesarja !"• »Primorski list“ izhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. Cena za celo leto 1 gld., za pol leta 50 nvč. — Posamezne št6vilke prodajajo se v tabakarnah po 4 nvč. Uredništvo in upravništvo mu je v Trstu, via dei Fabbri št. 7. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Cena za oglase po pogodbi. Okrožnica Leona XIII. (Dalje in Da bode započeto delo dovršeno, objavimo danes svojim čitateljem še nadaljni zadržaj okrožnice Leona XIII. do poljskih škofov, katere prvi del je prinesel naš list dnč 3. maja t. 1. 4. Pišoč Leon XIII. o dobro uzgojeni duhovščini pravi, da taka duhovščina boda prinesla pri vernikih obilo sadu s svojim lepim uzgledom in delujočo ljubeznijo. Taka krščanska ljubezen — piše nadalje sv. Oče — mora vezati in prešinjati vse ljudi, vse zavode, vsa društva, da vspešno deliyejo za časno in večno blaginjo Uudstva. Oni pa, ki z dobrim svetom, vpljivom, denarjem in delom podpirajo krščanska društva, od katerih je odvisna ne-le časna, ampak tudi večna sreča mnogih, si pridobe s tem veliko zaslug za sv. vero in za svoje soUeželaue. g v 5. Po teh bolj splošnih mislih preide sv. Oče na druge točke važne in koristne bolj za posamične kraje. Govoreč najprvo Poljakom, bivajočim pod rusko vlado, pohvali jih radi srčnega spoznavanja katoliške vere spodbujajoč jih, da pogumno vstrajajo pri tej veri, ki je temelj vse sreče. Zato ne smejo odstopiti od te svoje stanovitnosti uzlic vsem nasprotnim naporom, ki bi jih hoteli odvrniti od prave vere, marveč z vso gotovostjo in potrpežljivostjo se zanašati na pomoč božjo. Poleg tega pa naj zvesto zaupajo tudi Njemu, Leonu XIII., ki dobro pozna položaj katoliških Poljakov ter si z vsemi močmi prizadeva, da se katoličanstvo pri Poljakih povzdigne. V to svrho začela so se pogajanja z rusko vlado, katerih vspeh je bil, da smejo škotje svobodno voditi semenišča po katoliških določilih, 'V1 se J® izročila duhovna akademija v Petrogradu ju-risdikcjji mohilevskega škofa ter da so se odpravili ali vsaj ublažili nekateri izjemni, kat. duhovčini neprijazni zakoni. Obrnil se je Leon XIII. v teh zadevah naravnost na ruskega cesarja, da se tudi izpolni, kar se je dogovorilo, ter obeta, da tudi v bodoče ne bo nehal prositi za nje pri cesarju in pri Bogu. Dalje toplo priporoča poljskim škofom, da mu pomagajo braniti svete pravice kat. vere, da dobi in ohrani potrebno svobodo in varnost. Opominja pa tudi, naj duhovščina in drugi verniki spoštujejo postavna oblastva, da se ohrani javni mir in red, da ne bode nikakega povoda, da bi se kakorkoli dolžili katoličani. Naposled priporoča škofom, naj vestno čujejo, da se katoličanom v verskih rečeh ne godi kaka škoda g^d6 na upravo župnij, na oznanovanje božje besede, *) Primeri „Prim. L.“ št. 9. do poljskih škofov.*) _______________________________________________________ na veronauk v šolah, kateri naj razlagajo duhovniki, od škofov v to postavljeni. Pazijo naj tudi, da se služba božja vrši v primernih poslopjih in s primerno slove-nostjo, ker se s tem pospešuje vera sama. Ako bi pa v tem oziru pretila kaka nevarnost, naj jo pametno, pa odločno odvračajo sklicevaje se na dogovore z apo-stoljskim sedežem. Od poljskih katoličanov v Rusiji obrne se očetovsko srce papeževo na katoliške Poljake v Austriji spominjajoč jih, koliko hvaležnost so dolžni našemu pre-svitlemu cesarju, ki tako visoko ceni kat. vero, ter jih spodbuja, da vedno bolj kažejo svojo zvesto udanost do cesarja in vse store, kar je treba, da se neomade-žana ohrani čast kat. vere. Posebno priporoča dalje, naj skrbe za vseučilišče v Krakovu, da ohrani svojo veljavo in tekmuje z drugimi katoliškimi ustanovami te vrste. Vsi znanstveni predmeti naj bi zajemali luč in moč od sv. vere. Dalje obrača papež pozornost avstrijskih Poljakov na cerkvene redove, ki so po kreposti in mnogostranski učenosti svojih udov cerkvi in državi v veliko podporo. Zlasti omenja v Galiciji obstoječi, stari bazilijcinski red, za katerega obnovljeuje se je že potrebno ukrenilo po posebnih določbah. — Omenjajoč Rusinov priporoča Poljakom, naj živč ž njimi, če tudi so druzega rodu in obreda, v tesnem prijateljstvu kot s pravimi brati, katere veže ista vera in druži ista država, zato da se daje prava čast Bogu ter se množi sad pravičnosti in se ohrani lepi mir. Proti koncu spominja se sv. Oče še katoliških Poljakov živečih v nemškem cesarstvu v škofiji gnezensko-pozenski. Omenivši sv. Adalberta, kako se je odlikoval po pobožnosti, učenosti in ljubezni, izraža papež svoje veselje videč, kako še sedaj Poljaki na Nemškem jed-nodušno podpirajo vspešno delovanje sv. škofa, svojega rojaka, ter se nadeja, da se bo stanje kat. cerkve od dne do dnč zboljšalo. V sklepu okrožnice nalaga Leon XIII. poljskim škofom, naj skrbe zato, da se ljudstvu oznani Njegovo pismo, katerega nauke in opomine naj bi sprejelo s spodobno poslušnostjo in spoštljivostjo ter se po njih tudi ravnalo, da se tako pomanjšajo nevarnosti, ki pretč sv. veri po časovnih okoliščinah. — Zvršujoč svoje pismo priporoča, naj ž Njim vred prosijo pomoči Marijo Devico, sv. Jožefa in nebeške priprošnjike Poljske dežele. Iz teh zares očetovskih priporočil in opominov Leona XIII. je razvidno, koliko skrb ima zlasti za katoliške Poljake na Ruskem da bi ne trpeli nikake krivice v verskem pogledu. Dal Bog, da bi se srčne želje tega skrbnega Očeta kat. cerkve popolnoma uresničile, in nadejamo se, da se tudi bodo, ako nas ne varajo najnovejši dogodki; menimo namreč to, da je pri sv. Stolici postavljen ruski poslanik Izvolski ter da bode, kakor se poroča, Mohilevski škof v verskih rečeh zastopal kat. cerkev v Petrogradu. Sv. Oče Leo XIII. Rimski papež in — Slovani. Ako vprašamo, koliko je dosegel rimski papež med Slovani z vstrajno in ljubeznjivo skrbnostjo, moramo reči, da so Slovani nasproti rimski stolici izkazali še vse premalo hvaležnosti. Očividno, da se je liberalizem zaril že mogočno v Slovanske nai’ode, drugače bi bila morala zlasti okrožnica „Grande munus* na vse druge načine odmevati po slovanskem svetu. Papeževi misli o slovanski bodočnosti ustavlja se posebno ruska razkolna politika. Leta 1884. je naučni minister Tolstoj začel znova preganjati in pritiskati katoliške škofe! Sploh se krivice, ki se gode katoliškim Poljcem in Rusinom, nadaljujejo do današnjega dneva. Katoličani iz ruskega Podolja šli so 1. 1884. v deputaciji pritožit se rimskemu papežu. Tožbe so bile strahovite: Kusi jim oltarje in cerkve podirajo, orgije lomijo, ni' . je streljajo, z njimi Sibirijo polnijo itd. Toda Rusija je smatrala te pritožbe kot veleizdajo in jih je še bolj preganjala ! Leta 1886. poskusili so Rusi proslavljati sv. Cirila in Metodija po načinu sv. katoliške cerkve — pa se jim ni posrečilo. Nasproti sijajnosti, s katero sta se proslavljala sv. Ciril in Metodij v katoliški cerkvi, bilo je njih proslavljanje nevspešno. Omeniti hočemo tudi, ^ da so rimski papeži veliko skrbeli za grško liturgijo. Že Gregor XIII. je vstanovil 1. 1577. poleg kongregacije „de propaganda fide“, ki je namenjena za cel svet, še poseben kolegij sv. Ata-nazija, ki naj bi skrbel za narode z grškim obredom. Leo XIII. obrača posebno pozornost na ta kolegij. LISTEK. Zvonov glas ni prazen glas. Solnce skrilo se je vže davno za strmi Hum. Na nebu jele so se vže vžigati zlate zvezdice. Netopir zapustil je svoje skrivišče in švigal naglo okrog mej hišami gorske vasice, Selišče. Pri Plotarju, precej imovitem kmetu v Selišču zbrana je vsa družina okrog ognjišča. Skrbna Plotarica, precej postarna ženica, suče se pridno okoli loncev in posod, v katerih pripravlja hišnim večerjo. Stari Plotar pa vleče mirno dim iz svojega „polža“, ter gleda zamišljeno v ogenj. Odrastla sinova, Matijček in Jože se zadovoljno razgovarjata o raznih bolj ali manj važnih dogodkih minolega dne. Na nizkem stolčeku sedi mala, štiriletna deklica. Z nedolžnim smehljanjem ogleduje rudečelično pnnico iz cunj, počivajočo ji v naročju. — Cuj! — Zvon v vaški cerkvi zapoje. Milo doni po dolini njegov glas. Zdi se, kakor bi klical vsakemu verniku v opomin: „Moli! — Moli! — Moli !* Plotar vzame „polža“ iz ust in sname kučmo raz glavo; sinova pre- Preosnovil ga je in povečal. Vstanovil je v njem novo stolico za zgodovino grške liturgije in cerkveno petje. Kolegij vspeva izvrstno. Videti pa je, da je vse prizadevanje rimskih papežev združiti Slovane v sv. katoliški veri zastonj! Da se je pred nekaj dnevi zopet obnovil normalni od-nošaj med Rimom in Petrogradom, hi sc je bil pretrgal l. 1877., ko je Pij IX. bil prisiljen odstraniti ruskega poslanca Urusova od svojega dvora, in da je imenovan Izvoljski ministerskim rezidentom pri sv. Stolu, je sicer vesela novica, ali kdor pozna zvijače razkolne politike, ve, da je prav malo upanja na boljšo bodočnost. Končujemo pričujočo razpravo „o Slovanih11 s tem, da toplo priporočamo Slovencem sledečo: MOLITEV k Devici preiistega Spočetja za povrnitev grško-ruske cerkve h katoliški: Z največim zaupanjem v Tebe, vedno deviška Božja Porodica, častimo, kakor tudi naši od nas ločeni bratje, v Tvojem Spočetju početek Izveličanja, temelj milosti in podporo upanja, Vsliši molitev za naše brate, ki Te zovejo, kakor mi, vso sveto, deliteljico Božjih darov, pridobiteljko Božjih dobrot. Izprosi, da [spoznavši Božjo zakonitost sv. Petra, katerega imenujejo temelj cerkve, najvišo podlago apostolov, ključarja nebeškega kraljestva, neomajani temelj verskih resnic — ne taje več zakonitosti rimskega papeža, katerega tudi sami v osebi Velikega Leona nazivajo lastnega pastirja, dediča prestola in vi'hovnosti Petrove in glavarja sv. Cerkve. Amen. (Glej »Rimskega Katolika* I. teč. str. 444.) —•'(§)•— NARODNO GOSPODARSTVO. Zakaj smo ubogi? (Dalje.) IV. Pomanjkanje žive vere nas dela dušne in telesne reveže. Kaj je vera? Tvoj prijatelj bil je v Ameriki. Opisuje Ti, kar je skusil tam, kjer Ti še nisi bil. Ti imaš za resnico, kar si od njega izvedel, ker je zvest, res- trgata svoj razgovor; mati pa opominja malo hčerko, naj se pokriža, lepo sklene ročici in moli počasi za njo angeljevo češčenje. Teden preteče, nedelja pride. Ubrano petje zvonov vabi ljudstvo v cerkev k službi božji z besedami: „V božji hram! — V božji hram!“ Kmalu prično se stekati farani. Otroci in odrastli, mlado in staro obojega spola, vse hiti v božji liram. Tu trop dečkov in deklic, tam roj deklet. Tu prisopiha brezzoba starka in si popravlja belo, tanko ruto, katero je podedovala še po rajni materi. Tam izza cerkvenega ogla prilazi počasnih korakov ded ob palici, s kratko pipo v ustih. Pred cerkvenimi vrati potisne pipo v žep kratkega mežlanastega (od domačega sukna) jopiča, podrsa parkrat nerodno z nogo po kamnaten tlaku, prime s tresočo roko za kljuko in izgine za vrati. Glej, tam prihaja tudi mati Piotariea. Malo hčerko vodi za roko. Hitro, kakor mlada srnica, preklada deklica drobni nožiči za materjo, ki ji vedno prigovarja, da bi stopila hitreje, da ne zamudita. A vkljub maternim opominom obrača dekletce na vse strani drobno glavico, ter hoče vse videti in vedeti. Slednjič stopita tudi oni v cerkev. Mej tem so utihnili zvonovi. Zapele so orgije in pričela je služba božja. ničen, dobro podučen, To tudi drugim kot resnico razkladaš. Vprašajo Te: „Si li sam to videl, slišal?* Odgovoriš : „Ne! Moj prijatelj I. I. bil je tam in mi je povedal, Njemu verujemTe bo li kedo grajal zavoljo te Tvoje človašlce vere ? Brez človeške vere ni mogoč noben napredek. Kaj, ko bi smel le to za resnico imeti, kar si sam doživel, in bi se ne smel zanesti na besedo izkušenih, starih učenih ljudij ? Koliko imenitnih, dragih izkušenj bi umrlo z vsakim človekom, ki je že kaj napredoval v kaki koristni znanosti. Napredujemo, silimo k sreči na duši in na telesu. Drugače napreduje duša, drugače telo. Kajnovi otroci so telesno napredovali, v umetnosti, telesni izurjenosti, moči; Setovi so dušno napredovali in se bližali v duhovnem izobraženju svojemu Stvarniku. Telo sili k svojemu vzoru, duša k svojemu. Kar mika oči, ušesa in druge počutke, je telesu vzor; kar mika dušne počutke, je duši vzor. Ima tudi duša svoje veselje, svoj svet, svoj napredek. Hrepeni po vresničenju visokih, tajnih želja, ki telesa ne vznemirjajo. Hrepeni po nadzemeljskim, večnim živlenju. O tem presrečnem živlenju imamo le temne slutnje; videli ga še nismo. Ali biva nam prijatelj, zvest, resničen, neskončno moder, ki je vstvaril dušo, njeno veselje, hrepenenje, njen svet. On nam kaže pot, po kateri moremo napredovati, da pridemo enkrat do tega čistega, presrečnega večnega veselja. Njemu verujemo in to je božja vera. Ali je Bog? Poglej najmanjšo travico, ozri se na lastno telo, premišljuj zgodbe človeškega rodu; vzdigni oči proti nebu, vse ti kliče: Je eden, ki je vse to vstvaril, vse to vlada, ohranjuje! Bes, le norec govori v svojem srcu, da ni Boga. Nevernik trdi to, kar mu njegova otemnela pamet govori; vernik drži se besed Vsevednega, ki se mu je očetovsko, prijateljsko razodel. Katera vera je več vredna? Bog je govoril prvim našim starišem, očakom, prerokom. Čudeži, spolnjena prerokovanja to zgodovinsko dokazujejo. Govoril je nam Bog-Siu, včlovečeni. Prišel je na svet, da nas uči napredovati iz teme do luči, iz hudobije Par let potem je deklica — imenujmo jo Zaliko — toliko dorasla, da se jej jame um hitreje razvijati. Približa se strašni čas, ko mora hoditi v šolo. Oh, kako milo ji je pri srcu, ko pomisli, da bo morala v šolo! — V šolo, kjer bo kouec vseh igračic, vsega veselja, vseh prijetnostij — vse sreče! Ali kako ji še-le trepeče od groze srce, ko že misli na gospoda učitelja, ki je nosil veliko črno brado! Ta ji je predpodoba vseh strahov. Naposled pride strašni dan, ko se je treba vpisati. Vže ob šesti zjutraj predrami mati deklico! Opominja jo, naj bi hitro vstala, da se opravi, ker sosedove so vže vse pripravljene in čakajo zunaj na vasi. Z veliko težavo, kakor še nikdar popred, zleze deklica raz posteljo. S strahom obleče novo, pisano krilice, katero bo danes prvikrat nosila. Opravi se, umije in sede zajutrekovat. A danes ji jed ne diši. Počasi, počasi zajema — jedva zajme, pa počiva. Slednjič povezne žlico na mizo. »Zakaj pa ne ješ danes, Žalika? Moraš jesti, da ne boš lačna v šoli* pravi skrbno in ljubeznjivo mati. ,,Ne morem jesti* odvrne tiho hčerka, dene roki na oči in prične glasno jokati. »Jej, kako je to grdo! Kaj poreko tvoje družice ? Glejt glej, kako se ti vže smeje sosedova liezika“ skuša do čednosti, iz doline solz do novega raja, da nas dvigne iz smrti v življenje. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Dunaj. Državni zbor počiva do jeseni. Dasi smo na tem mestu med zasedanjem objavljali zanimivejše točke, ki so se obravnavale v zboru, vendar ne bo odveč, ako v skupnem obziru predočimo glavne stvari, ki jih je državni zbor dognal v zadnjem zasedanju. V prvi vrsti je državni proračun za tekoče leto. Pri obravnavi tega so naši poslanci v govorih in predloženih resolucijah vladi kazali potrebe in želje našega naroda, povdarjajoč, da nam grejo enake pravice, ki nosimo enaka bremena! — Vsprejele so se valutne predloge, ki bodo v korist le velikim bogatinom, to je milijonarjem (Slovenca ni nobenega med njimi, ker menda še noben Slovenec ni djansko poskusil šteti goldinarjev do milijona). — Vsprejel se je zakon o prodaji premičnin na obroke, ki bi imel varovati prosto ljudstvo pred raznimi sleparstvi navihanih agentov. Liberalci niso bili za to postavo in zdaj vse kriplje nastavljajo, da si v gosposki zbornici zlomijo najostrejšo ost, da le za vbogo ljudstvo ne ostane nobene koristi. — Tiskovni zakon je nekoliko premenjen, in sicer na boljše, kar se tiče kavcije in konfiskacije, a časnikarski kolek, ta mora manjih časopisov, je ostal. — Potrdile so se nekatere trgovinske pogodbe, in med temi najvažniša je pogodba z Busijo. — Volilna pre-osnova ni prišla na vrsto, ker ima v tej zadevi vsaka stranka in strankica svoje mnenje in se vsaka stranka boji vseh drugih, in tudi vlada še ni na čistem, s katerim predlogom bi mogla zadovoljiti vsaj večino zbora. — Proračunski odsek je določil naj se zboljšajo uradniške plače in naj se vpeljajo štiriletnice (quadrieni) mesto zdaj veljavnih petletnic. — Permanentni davčni odsek je razpravljal o preosnovi obrtnega davka in določil, da so od obrtnega davka oproščeni: a) Najemniki mati hčerko utolažtti, a ne da se. Le bolj ihti in pravi jecljaj e : „Jaz ne grem v šolo, ne grem!“ »Saj pojdem tudi jaz s teboj, le jokati ne smeš-Če boš jokala, pojdeš pa sama. Le pridna bodi, pa ne jokaj, da ne zvedo drugi. Obriši si lepo oči, da ne boš videti objokana, potem ti pa dam nekaj* govorila je mati hčerki in potolažila jo je. Kar se oglasi drobni glas šolskega zvona in kliče otrokom: „V šolo! — V šolo! — V šolo!* Takoj začuje se zunaj na vasi vrisk in tekanje otrok gredočih v šolo. Vsi so praznično opravljeni,