407
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J a r o s 1 a v. 16.
Vrtovi v obče; vrtovi kitajski in peruvanski.
Umetnost se ne briga za vsakdanjo korist, kakor nam je znano, ona pozna samo en cilj, in ta je lepota. Izdelki človeški, kateri ne teže za tem, da ugajajo človeškemu očesu, da mu dušo ublažujejo in vznašajo, ne morejo nikdar biti umetnina.
V kolu umetnosti nahajamo glasbo, graditeljstvo, kiparstvo, slikarstvo, pa tudi vrtnarstvo. CloveK je od nekdaj mačehinski postopal z vrtnarstvom, smatral ga je med ostalimi vejami umetnosti kot pastorka, nialo-kedaj je hotel priznati, da tudi vrtnarstvo more biti umetnost. Dobro vemo, da oni vrt. ki ga skrbna gospodinja blizo svoje hiše njeguje, ni uikaka umetnina. Toda, ali je vsaka hiša, ki jo je mojster postavil, tudi umetnina? Na vrtu, na katerem raste najžlahneje sadno drevje, ki napravlja senco in hlad, na vrtu, na katerem se previja vinska trta, more biti jako prijetno človeku, on more tu nahajati mnogo ugodnosti in užitka, ali vendar nikdo ne poreče, da takov vrt je umetnina. Dokler človek varuje in odlikuje take rastline, katere so mu zgolj na korist, dotle ni da bi govoril o umetnem vrtu. Če gospodinja na svojem vrtu naseje najlepših cvetlic, ona s tem pokazuje svojo nježno čut in ljubezen do lepote, ali ne stvarja nikake umetnine, če hoče človek imeti umeten vrt, ne sme misliti na kako korist, edini cilj mu mora biti lepota. Iz takega vrta navadno človek izključuje vsako rastlino, katera bi mu koristi podajala, samo da mu ne more kdo očitati, da je razen na lepoto še na kaj drugega mislil.
Izvor vsaki umetnosti je v lepoti, ali nazori o lepoti niso vselej in povsodi bili enaki. Po pokrajinah okolo sredozemnega morja, kjer so se v starem veku vse umetnosti najlepše razvijale in tudi razvile, imeli so   o lepoti  vse  drugačne   nazore,  kakor po   severnih
408
krajih evropskih. Na Grškem, Italijanskem, Španjskem, na južnem Francoskem, pa na iztoku v Aziji prikazovale so se umetnosti z vse drugačnim licem, kakor na Nemškem, Holandskem, Angleškem in Skaudina\skem. In to ni nič čudnega. Prekrasni modri nebes, blisteča svetloba, bister in čist zrak, vse to je moralo storiti drugačen nazor o lepoti, kakor ga je storil oblačni in temačni nebes, meglen zrak in slaba svetloba. Na jugu je priroda lepa , a na severju se prikazuje lepota pri-rode v gostih in črnih šumah, v Kamenitih pečinah in v mrzlih sneženih vrhuncih. In taka lepota se je vsa-dila v srce človeku, in od todi je jo on prenesel na svoje umetnine. Zaradi tega se uečemo ču iiti , da se tudi vrtnarstvo ni moglo izviti temu vplivu, da je ono v Rimu in na Francoskem vse drugače se razvilo, kakor na Angleškem.
Prva klica kulture je pognala ondaj, kedar se je človek naveličal vednega klateuja po svetu, in se je naselil na pripravnem kraju, da se s pridelovanjem kulturnega rastlinja preživi. Prve kulturne rastline so bile žitarice; njim se je kmalu pridružilo sadno drevje in razne prvotne rastline.
Sadno drevje je najživeje seglo v kulturni razvoj pojedinih narodov. Sadno drevje potrebuje več let, predno vzraste in sad rodi, a ta čas ne sme biti brez pažnje človekove. Sadovnjake je moral človek ograditi z lesom, z živo mejo ali z zidom, da jih je obvaroval domače živali in zverine; in ta ograja je dala prvi pojem o osebnem vlastništvu in posesti. Žitaricam ni bilo treba ograje, in zato v prastarem času ni bilo pravega vlastništva na polju. Oravna zemlja je bila posest vse občine, vsega plemena, sadovnjak pa je bil onega, ki ga je zasadil in ogradil.                          (Konec prih.)
415
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o s lav. 16.
Vrtovi v obče; vrtovi kitajski in peruvanski.
(Konec.)
Na ograjenem sadovnjaku je začel človek kmalu tudi druge rastline sejati in saditi. Pri miroljubivih in delavnih narodih razvija se tudi smisel za lepoto, človek je bil s početka še neizveden, da bi si sam storil umetnine, s katerimi si hoče nasladjevati, zato jih je poiskal v bogati prirodi. Priroda nam ponuja premnogo
416
krasnega cvetja, zato ni čuda, da je človek koj segel po njem, in ga jel blizo hiše vzgojevati, da ga ima vedno pred očmi in da se more nasladjevati z vonjem in lepoto njegovo. In za tako cvetličje ni človek imel pripravnišega mesta od ograjenega sadovnjaka. Tu mu je bil najvarneji. K temu cvetličju se je pridružilo še uresno drevje in cvetni grmi, in tako so nastali prvi vrtovi.
Ogledimo po vrsti vse najstareje kulturne narode, in prepričali se bodemo, da so s posebno ljubeznijo se bavili z vrejevanjem vrtov. Ljubezen za lepoto je bila povsodi in vselej pri vseh naprednih narodih globoko vkoreninjena. če hočemo pregledati povest vrtnarstva, moramo iti po isti poti, po kateri je šla tudi kultura pojedinih narodov. Zibel kulture je bila v Aziji, od koder se je preselila v Evropo, in kakor kultura, tako se je tudi umetno vrtnarstvo začelo najpreje v Aziji razvijati.
Pred vsemi drugimi pa moramo omeniti dveh kulturnih narodov, ki sta se samostalno popela do znamenite višine, Kitajci v Aziji in Peruvanci v Ameriki. Kultura pri enem kot drugem narodu se je porodila brez vsakega tujega vpliva, pa je tudi ostala brez vpliva na ostale narode.
Kitajci so bili veliki ljubitelji lepega cvetja in ures-nega drevja, a v vrtnarstvu so bili osobiti veščaki. Njihovi vrtovi nas v mnogem spominjajo današnjih augle-ških vrtov. V sedemnajstem stoletju so se upoznali Angleži s popisi kitajskih vrtov, in zbog tega trdijo mnogi, da je to kolikor toliko vplivalo na razvoj angleškega vrtnarstva. Po vsi iztočni Aziji vzgojevali so prekrasne vrtove uže v najdavnejših časih okolo tem-peljnov in po pokopališčih. Poiskali in nakupili so najlepših dreves in najkrasnejih cvetic v najdaljnejih krajih. Na Kitajskem je razširila vladarska hiša Han svoje vrtove na več milj daleč, a narod se je začel zato po robu staviti, ker mu je čedlje manj sveta hodilo za ora-nico. Ti ogromni kitajski vrtovi so oponašali v vsem prirodo in niso trpeli nič prisiljenega in izmerjenega. Nek starodaven pisatelj kitajsk omenja o vrtovih, da oni imajo človeku prirodo nadomestovati, da v njih nahaja veselja in počitka. Vrtovi ti naj nam pokazujejo vse dražesti prirode, brežuljke in dolove, potoke in jezera. Vsaka simetrija, veli on, dolgočasi človeka, in vse, kar je na vrtu prisiljenega, vse to človeka jezi. In res so vsi kitajski vrtovi po tem načelu vrejeni. Po vrtovih se vijo nepravilni krivi poti, tu se vzdigujejo umetno nasuti brežuljki, tu se zvijajo potoki in tu se širijo bistra jezerca, a okolo vsega tega se vrste slikoviti gaji krasnega drevja. Ob zelenih tratinah rastejo lepopisane cvetlice. Da-si so Kitajci dobri vrtnarji, vendar ne pokazujejo vselej dovoljno ukusa pri stvarjanju umetnih okolic. Vsi kitajski pesniki prestavljajo take vrtove in nahajajo samo v njih pravo lepoto. Potnik Marko Polo je popisal tak vrt, ki ga je zasadil vladar Kubilaj v drugi polovici trinajstega stoletja blizo današnjega Pekinga. Na tem vrtu je rastlo vsakovrstno drevje in je živela velika množina divjačine. Skozi vrt je tekla umetno napeljana reka in v njej so plavale najlepše ribe, katere so s pletenino porazdeljene bile v pregradke. Blizo kraljeve palače je stal visoK umetno nasut brežuljek, ki je bil zasajen z vedno zelenimi drevesi. Cesar je bil zapovedal, da izbero za brežuljek najkrasnejih dreves. In sloni so morali prinašati ta drevesa s koreniuami in prstjo. Na vrhuncu tega zelenega brežuljka je stal mal kiosk z dražestnim razgledom , in tu je vladar najraje počival. Ves vrt je bil obzidan.
Vrtnarstvo pri starih Peruvancih se je razvilo v prečudni  obliki.   Domovina  njihova je imela preobilo
zlata. Pripovedujejo, da je poslednji vladar peruvanski (1522. 1.) obljubil svojim preganjalcem, da jim hoče sobo, v kateri je bil zaprt, napolniti z zlatom tako visoko, kolikor more visoko seči z roko, samo ako ga izpuste iz uječe. Ker so imeli Peruvanci toliko zlata, niso vedeli kamo ž njim, in prišlo jim je v glavo, da so začeli delati zlate vrtove.
Stari pisatelji pripovedujejo, da so na lastne oči videli takih zlatih vrtov, na katerih so bile vso rastline zlate. Taki vrtovi so bili navadno v tleh pod tempeljni, ki so bili solncu posvečeni. Bilo pa je tudi zlatih vrtov pod milim nebom. Na takih vrtin so rastle uaravne rastline, in poleg njih so stale podobne — zlate. Vzlasti nam omenjajo pisatelji med temi zlatimi rastlinami visokih zlatih koruznih stebel s strži, in zatrjujejo, da so bila osobito lepo in natanko izdelana. Te vrtove po-robili so Portugalci ia toraj se ni čuditi, pa so nagrabili toliko zlata.
Humboldt omenja, da mu je eden potomec peruvan-ske kraljeve obitelji pripoveloval, da je še en tak zlat vrt, na katerem so stebla s perjem in strži iz suhega zlata narejeni, in da na njih sede zlate tiče. In v to pričo veruje ves narod, ali trdi, da se ne sme ni Kdo dotakniti tega, vrta. ker bi sicer pri tisti priči umrl, nego morajo počakati, da se zopet povrne njihovo cesarstvo.