Poštnina plačana v gotovini Cena 2.— din GLASILO OSVOBODILNE FRONTE O K RAJ EV Ć RN OME LJ , NOVO ME STO IN TREBNJE Leto I. — stev. 29- Novo mesto, 9. septembra 1950 Izhaja tedensko KAKRŠNO SEME - TAKSNA ŽETEV Ali bomo imeli v prihodnjem letu dober pridelek žit, je odvisno od raznih činiteljev. Dober pridelek je odvisen brez dvoma v prvi vrsti od vremenskih razmer, kakovosti zemlje, pravilne obdelave, stanja hranilnih snovi v zemlji itd. Na nekatere činitelje, kot so n. pr.' vremenske razmere, dobra ali slabša zemlja, kmetovalec nima vpliva, Pač pa lahko vpliva na boljši pridelek s pravočasnim izvajanjem agrotehniških mer in s setvijo dobrega semena. Znan je pregovor: Kakršno seme, takšna žetev. Nesporno je, da je zastonj ves trud kmetovalca z obdelavo zemlje, gnojenjem in z ostalimi deli, če za setev nismo uporabili tistega semena, ki ima v sebi lastnosti, da ustvarijo bujnost posevka in s tem bogato žetev. Samo od dobrega semena lahko pričakujemo dobre hektarske pridelke. Seveda s tem še ni rečeno, da lahko že s samo setvijo priznano dobrega semena in brez agrotehničnih ukrepov dosežemo najvišje ha! pridelke. Iz prakse pa lahko spoznamo, da prav na izbiro semena kmetovalci še vse premalo pazijo. Marsikdo seje vsa leta isto seme, čeprav je že slabo in verjetno meni, da je njegovo seme najboljše. Zamenjava semena med kmetovalci iz vasi ali iz bližnje okolice je še vse Premalo razširjena. Setev dobrega semena je pri današnji borbi za višje ha pridelke zelo važna, ker ne podraži stroškov obdelave, pridelki se povečajo pri Žitu od 15—30°/», pri krompirju do 50% ali še več. Da je potrebna menjava semenskega krompirja, se je večina kmetovalcev prepričala. Premalo pa je v navadi zamenjava semena žit. Letos so priznavalne komisije že od!-brale velike\ količine semena dobrih posevkov in'bo vse to seme razdeljeno za Potrebe socialističnega in privatnega sektorja. KLO so naročili majhne količine semenskih žit ali pa nič. Temu je vzrok nedelavnost KLO ali nezani-manje kmetovalcev. Pogoji za prevzem priznanih semenskih žit so zelo ugodni, in sicer tako, da prejemnik odda 110 kg svojega žita za 100 kg očiščenega \n razkuženega priznanega žita. Lahko pa odda isto količino lastnega žita in do-Plača manjši znesek v denarju. Določene Količine semenskega žita so še na razpolago za. oddajo in naj jih kmetovalci takoj naroče pri svojem KLO. Po drugi strani naj pa KLO organizirajo zamenjavo semena, zlasti krompirja, v lokalnem merilu, tako da si kmetovalci nabavijo seme pri tistih, ki so i^eli čiste posevke pšenice, rži ali ječmena, ali krompirja in so imeli tudi v okolici največje hektarske pridelke. Iz novega načina odkupa in planiranja setve za prihodnje leto, kar je že verjetno marsikdo čital v dnevnem časopisju, je razvidno, da bo dosedanji način obveznih oddaj odpadel. Vsak kmetovalec bo že v jeseni preje! plan za oddajo v prihodnjem letu in bo obvezo tem laže izolnil, če bo imel nadpovprečno hektarske pridelke v svoji okolici. Na ta način mu bo lahko pri boljši obdelavi in pri borbi za višje ha pridelke ostalo več za prodajo po prostih cenah. Zato naj si vsak, ki ima slabo seme, čimprej preskrbi dobro seme! Setev očiščenega semena je nadaljnji pogoj za dobre ha pridelke. Važnost čiščenja semena je v tem, da se s čiščenjem izločijo vse primesi in slabo razvito zrnje. Ce sejemo očiščeno žito, je tudi uporaba semena po ha manjša, ker zdrobljeno ali slabo razvito seme ne bo vzkalilo. Za setev mora ostati samo najtežje in najdebelejše zrnje, ker le takšno zrnje bo dalo v prihodnjem letu izenačene in dobre posevke. Sicer je čiščenje že razširjeno, vendar še premalo. Po uredbi je predpisano, da mora biti vse seme, ki se uporabi za setev, oe.ščeno in razkuženo. Primanjkuje še selektorjev, ki ločijo seme po teži, obliki in velikosti. Trierje ali čistilne stroje pa ima skoraj vsak KLO, državni ali zadružni kmetijski obrat. Za letošnjo setev so na razpolago vsi čistilni stroji, ne glede na to, kdo je njihov lastnik. Za organizacijo in izvedbo 100"/* čiščenja žita so zadolženi KLO in KZ. Dolžnost KLO je, da vodijo in usmerjajo delo in naj ga, kjer je mogoče, izvršujejo KZ. Vsak KLO je prejel plan čiščenja žita, ki ga bo lahko izpolnil, če bo akcijo podprl in delo pravilno usmerjal. Dolžnost kmetovalcev pa je, da s čiščenjem ne odlašajo, temveč da oddajo žito v čiščenje v času, ki ga določi KLO. Naj ne bo letos kmetovalca, ki ne bi oddal v čiščenje" semena ozimnih žit! S tem bo prihranil seme, ki drugače propade v zemlji kot nesposobno za kalitev in po drugi strani je zagotovljeno, da je posejal najboljše seme, ki ga je mogoče dobiti. Zaključno s 5. septembrom 1950. so v naših treh cknjih vpisali za II. ljudsko posojilo: okraj Novo mesto 3,572.000.— din okraj Trebnje 3,123 000 — din okraj Črnomelj 2,725.300-— din skupaj: 9,420.500.— din Da preprečimo razvoj bolezni na žitu — prašnih in trdih sneti, moramo seme predi setvijo tudi razkužiti. Sneti zmanjšajo pri nas v nekaterih letih pridelek tudi do 20 %. Trde sneti so znane bolezni na žitu. Napadene rastline pšenice, ječmena in ovsa nimajo normalnih zrn. Zrna so polna črnega prahu, to so glivini trosi. Pri mlačvi se taka zrna zdrobijo in se oprimejo tudi zdravih zrn. Ko zrno vzkali, prodro kalčki sneti v rastline in rastejo v rastlini do novih klasov. Prašnate sneti spremene vsa zrna s plevami vred v črn prah in ob dozorevanju vidimo namesto klasov le gola vretenca. Micel glive je v notranjosti zrna pri ječmenu in pšenici. Razkuževanje ni učinkovito proti prašni sneti ječmena ali pšenice, uspešno je samo namakanje v topli vodi, in sicer 4 ure v vodi 20—30° C in nato še 10 minut v vodi s 50—52" C. Prve sneti in prašno snet na ovsu uničimo z razkužili. Za to delo uporabljamo posebne bobne, katere bi morala imeti na razpolago vsaka KZ. Razkužila so lahko ali mokra ali suha. Vsebujejo živosrebrene spojine, ki učinkovito raz-kužujejo seme. Mokra razkužila raztopimo v vodi v določenem procentu in seme namakamo določen čas v raztopini. Suha razkužila se uporabljajo v prahu in z njimi razkužujemo seme v bobnih, če pa teh ni, pomešamo seme z določeno količino razkužila in vse to dobro premešamo. Razkužilo se mora oprijeti površine semena. Razkužilo prične delovati, kakor hitro je seme prišlo v stik z vlago in moramo zato seme, ki je vlažno in razkuženo, takoj posejati. Pri vseh razkužilih, ki jih dobimo v trgovini, so tudi navodila za uporabo. Najobičajnejša razkužila so suhi ceresan, katerega rabimo 200 g za 100 kg pšenice, ječmena ali rži. Ceresan prašiva rabimo 150 g za 100 kg pšenice, rži in 200 g za 100 kg ječmena. Žitobran uporabljamo kot suhi ceresan. Mokra razkužila uporabljamo tako, da seme poškropimoz razkužilom. Uporabna je tudi modra galica, kjer seme namakamo 30 minut v 1 % raztopini modre galice, t. j. 1 kg galice na 1001 vode in seme nato osušimo. Razkuževanje z modro galico zmanjša kaljivost in moramo sejati 10 % semena več. Zaradi štednje s semenom bomo galico uporabljali samo, če ne bo na razpolago ostalih razkužil. Pred KLO in KZ stoje pred pri-četkom setve važne naloge. Od njihovega dela, propagande in pravilne organizacije dela je odvisno dobro čiščenje in razkuževanje žit. Čistilni stroji morajo biti izrabljeni in uporabiti je treba vse privatne čistilne stroje. KZ naj pregledajo, koliko jim primanjkuje razkužil in naj razkužila takoj naroče. Računati morajo, da potrebujejo za setev 2.50 ha z razkuženim žitom 1 kg razkužila. Kjer ni na razpolago bobnov za razkuževanje, si lahko napravijo te bobne; za to so potrebni manjši, že pokvarjeni sodi, v katere vdelate os z ročajem. Kmetovalci! Od vas je odvisen uspeh dobre letine v bodočem letu, zato zamenjujte slabo seme, seme obvezno očistite in razkužite, in drugo leto vam za majhen trud in stroške ne bo žal! OV Novo mesto, 25. avg. 1950 Davek ni breme davek je dolžnost! Kmetje KLO Zbure v novomeškem okraju so plačali vse predpisane davke za t. 1949 in plačali akontacije za tri četrtletja 1950! Tovarišu z okraja, ki je prišel na KLO Zbure v pomoč, je rekel finančni poročevalec Pirnar: »Kmetje KLO Zbure so izpolnili svojo dolžnost do države. Zato ne potrebujemo pomoči. Tudi v bodoče nas ne bo treba priganjati, ker se zavedamo, da davek ni breme, ampak dolžnost! Tako je z davki v Zburah. Uspeh more biti le tam, kjer je finančni poročevalec vesten in kjer je KLO tak, kakršen je v KLO Zbure. ZA DELO — PBIZNANJE! V sredo 9. avgusta ob 10. uri dopoldne so se v dvorani hotela Kandija tVindišer) zbrali malone vsi razstavljalci tako uspele raz. stave. Poverjenik za lokalno industrijo in obrt OLO Novo mesto, tov. Mišigoj Janko jim je razdelU lično izdelane diplome kot znak priznanja. Diplome so odlično izdelane, za razstavljene predmete so prejela sledeča podjetja in obrtniki priznanje: Čevljarstvo vil .o Novo mesto, Industrija perila, Krajevno galanterijsko podjetje »Jelka« iz Žužemberka, Tekstilna tovarna Notvo mesto, Mizarska delavnica »Pionirja« v Novem mestu, Tkalnica MLO Novo mesto, Mizarstvo MLO Novo mesto. Krajevno lesno podjetje »LIP« v Žužemberku, Tapetništvo MLO Novo mesto, Invalidska kovinarska delavnica v Novem mestu, Kovinarska delavnica MLO Novo mesto, Produktivna čevljarska delavnica v Dol. Toplicah, dalje privatni mojstri tov. Ivan Fink, klepar v Novem mestu, Rudolf Bevc, klepar v Novem mestu, Knaflič Anton, ključavničar v Novem mestu,, Jože Gazvoda, mizar v Gotni vasi, Adolf Bevc, mizar v Novem mestu, Jože Gašperšič, mizar v Irci vasi, Franc Barbič, mizar v Novem mestu, Ivan Jevnikar, mizar v St. Petru, Jože Zupančič, mizar v Potoku, Franc Jermanj, mizar v Cegelnici pti Novem mestu, Jože Sulc iz Prečne pa zlasti za sodarske in vinogradniške izdelke, Karol Henigman, čevljar v Dol. Toplicah, Jože Moškont| čevljar v Novem mestu, Anton Pavlin, čevljar v Gor. Mokrem polju (za izredno odličen prikaz popravila), Josip Kru-Ijevac, vrvar iz Novega mesta, Anton Va-lant, kovač iz Žužemberka, Ivan Tramte, kovač v Zbogajnah pri Skocjanu. Isto tako odlično oceno je prejel SLOVENIJA-SPORT Novo mesto, za vzorno prikazan promet pa pov. za promet OLO Novo mesto. Z odlično oceno izdelkov je bil dan zlasti močan poudarek naši lončarski obrti. Diplomo za razstavljene predmete so prejeli lončarji St- Jernejske doline tov. Leopold Kržan. Janez Lešnak, Jože Lešnak in Ignacij Skoda iz Grabelj. Odlično oceno je prejelo torej 35 podjetij, oziroma privatnikov obrtnikov, vsi ostali razstavljalci pa so prejeli diplome za lepo izdelane in razstavljene predmete. Po razdelitvi diplom je tov. Mišigoj vsem razstavljalcem še čestital k uspešno izvedeni razstavi ter se jim zahvalil za vso pomoč, ki so jb v teku razstave nudili glavnemu razstavnemu odboru. H koncu je vsem razstavljalcem čestital še predsednik Okrajnega združenja obrtnikov tovariš Adam in jih vzpodbudil k nadaljnjemu čim uspešnejšemu delu za ljudsko skupnost. Stran 2 >DOLENJSKI LIST« Stev- 29. ZADNJI ČAS Verjetno večini lastnikov sadnega drevja ni poznamo, da je v letošnji spomladi izšla uredba o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni na sadnem drevju- Uredba, je bila objavljena v 11. štev. Uradnega lista LRS dne 28. III. letos in je bila priobčena tudi v strokovnem glasilu ministrstva za kmetijstvo »Sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo«, v številki 5—6. V uredbi so navedeni vsi ukrepi, ki jih morajo izvršiti lastniki sad-nega drevja vsako leto. Z uredbo naj se seznanijo vsi člani ljudskih odborov, kakor tudi lastniki sadnega drevja. Uredba je bila izdana v cilju, da se končno vendar urede naši sadovnjaki tako kot je potrebno in se prepreči nadaljnji razvoj raznih bolezni in: Skodli jliveev na sadnem drevju, ki nam zadnja leta napravi jajc občutno škodo na sadnem drevju in. so kot ameriški kapar uničili že mnogo sadnih dreves V okoliših, ki so okuženi po ameriškem kap ar ju, so najvažnejši; sledeči, ukrepi: 1. Obvezen izkop ali posek vseh sadnih dreves, ki so tako močno napadena po ameriškem kapar ju, da so neozdravljiva, manj napadena drevesa pa morajo lastniki pomladiti. 2. Izkopati in sežgati morajo v bližini sadnega drevja .se nahajajoče grme gloga in črnega tirna ittu drugo grmičevje, kjer se lahko razmnožuje ameriški kapar. 3. Debla in debelejše veje dreves, ki so. izsekana in okuženia poi ameriškem, kaparju, morajo močno opaliti, veje pa na licu mesta sežgati, da se prepreči možnost razširitve ameriškega kaparja. 4. Krajevni ljudski odbori morajo po> posebnih 3 članskih komisijah določiti najpozneje do 1. novembra drevesa, ki; jih morajo lastniki pomladiti ali pa odstraniti iz sadov-' njakai. Kdor noče sam izvršili navedenih ukrepov, mora. krajevni ljudski odbor poskrbeti, da se ti ukrepi izvrše na lastnikove stroške. Nadalje je v uredbi predpisano, da mora vsak lastnik prevozne ali motorne sadne škropilnice poskrbeti, da bo škropilnica do 15. oktobra popravljena in sposobna za škropljenje. Na ta člen posebej opozarjamo vse lastnike sadnih škropilnic iz vseh sektorjev, da takoj popravijo sadne škropilnice. Za neizvršitev predpisov, ki jih navaja uredba, so predvidene kazni do 10,000 din. Na samo uredbo in njeno vsebino opozarjamo že sedaj, ker v sedanjem1 času lahko izvrše sadjarji1 že razne ukrepe. Zdaj, ko so na sadnem drevju še plodovi, je najlaže opaziti okužbe po ameriškem kaparju. Iz števila okuženih plodov in jakosti okužbe lahko ugotovimo, kako močno je že kapar razširjen v kakšnem predelu. Krajevni ljudski odbor mora imeti točen pregled nad okužbami na področju krajevnega ljudskega odbora, da bo v škropilni! sezoni vse okuženo sadno drevje in sadno drevje v okolici dobro poškropljeno. To ugotavljanje gnezdišč ameriškega kaparja pa moramo izvršiti že sedaj, ker pozneje, ko bodo plodovi že odpadli, je ugotavljanje mnogo težje. Pri vseh krajevnih ljudskih odborih imajo razne letake s slikami in je lahko prepoznati sadje, okuženo po ameriškem kaparju. Vse dvomljive vzorce pa pošljite poverjeništvu za kmetijstvo. Pri bežnem pregledu sadovnjakov po Dolenjskem lahko ugotovimo, da je stanje sad:-nega drevja, še skrajno zanemarjeno. Kljub temu, da se vsa leta po osvoboditvi vsako leto opravlja obvezno čiščenje sadnega drevja, imamo še nešteto sadovnjakov, ki so zanemarjeni. Skrajni čas je, da tudi ti lastniki zanemarjenega sadnega drevja začno s temeljito oskrbo Kdor ne bo izvršil del. ki jih predvideva, uredba, bo kaznovan. Za izvršitev teh del je treba le nekaj volje. Koristi, ki jih prinaša sadno drevje, je dovolj, bodlisi da ga prodamo ali pa uporabimo predelanega v razne izdelke. Na več krajih je sedaj; videti večje ali manjše število sadnih dreves, ki so že suha ali pa tako ostarela, da ne donašajo nobene koristi. Proč s takim drevjem, ki samo kazi okolico. Vsa takšna sadna drevesa, ki so že suha, morajo lastniki takoj odstraniti iz sadovnjakov, V nasprotnem primeru jih bodo. odstranili na poziv oblasti. Sedlaj je najbolj primeren čas za odistranitev suhih drevesi in suhih vej. V poznejših mesecih bo premalo časa, seda ji pa se suhe veje z lahkoto opazijo, ker je še listje na drevju. V posameznih okoliših se je ameriški kar par že tako močno razširil, da se sadno drevje suši. Takšnemu sadnemu, drevju ni pomoči; ne preostane drugega kot močno okužena drevesa izsekati, manj okužena, pa pomladiti. Z odlašanjem izseka: ne smemo dati možnosti, da :se kapar širi dalje. So prigovori, da kapeirja mi mogoče zatre ti. Brez-dvomno je, da s površnimi škropljenjem, ne bomo dosegli uspehov. Pri dosedanjih akcijah zimskega škropljenja sadnega drevja je bilo porabljeno povprečno po drevesu 10 dO 30dlkg škropiva, kar je vsekakor premalo. Drevo je bilo površno poškropljeno' in zato ni uspehov. Ce pa bomo škropili tako, da bo opran na drevesu vsak košček, bo tudi škropljenje pokazalo prave uspehe. Vsaka, površnost in štednja s škropivomi se maščuje. Razumljivo je, da morajo biti v okolici poškropljeni vsi okuženi sadovnjaki. Ameriški kapar se je že močno: razširil po Dolenjskem. Se je čas, da se širitev za.-jezi. Seveda ne bomo preprečili širitve na ta način, da pustimo vse vnemar. Kmetijske zadruge, krajevni ljudski odbori in vsi lastniki sadnega drevja, bodo morali v bodoče temu vprašanju posvetiti več pažnje. Sedaj je prva naloga, da se točnoi evidentirajo vsi okuženi sadovnjaki, da se izsekano vsa močno okužena in delno suha sadna drevesa in popravijo vse sadne škropilnice. Ko bo prišel čas, bo pa treba z vsemi silami začeti z zimskim škropljenjem, in uspeh zatiranja ne bo izostal. Izsek vseh suhih dreves je obvezen in naj lastniki sadovnjakov odstranijo vse sadno drevje, ki ne spada v sadovnjak. ZADNJIC NAD LETOŠNJA KROMPIRISCA Z?.radi novo odkritih okužb po koloradskem hrošču in zaradi zapoznelega dozorevanja krompirja bo zadnji pregled krompi-rišč v letošnjem letu v nedeljo dne 10. septembra t. 1. Ker jle to zadnja prilika, da se odkrijejo evenit. okužbe po koloradskem hrošču, pozivamo vse kmetovalce, da se pregleda poilnoštevilno udeleže. KLO naj pravočasno izvedejo organizacijo pregleda, da bodo vse površine temeljito pregledane. „Se enkrat bi rad videl, kak' sonce gor gre!" Tako se glasi pesem tistih, ki živijo v večni temi. In teh ni malo. Iz raznih podatkov je ra.zvidno, da se je število slepih med vojno in po vojni znatno povečalo.. Vzrokov je več. Eden izmed njih je na primer otroška neprevidnost. Po osvoboditvi, ko so bila našsi polja in gozdovi še polna municije in ročnih b odstotkih sladkorja in alkohola, na kar vas posebej opozarjamo. Izjemoma bodo lahko izvršili trgatev pred postavljenim rokom samo oni vinogradniki, pri katerih bi. tanko nastala zaradi trgatve gospodarska škoda, kot n. pr. pri večji pojavi gnilobe ali če' je bil vimoigirad poškodovan po toči. Rok za trgatev ho objavljen v dnevnem časopisju in ga bo tudi pravočasno priobčil Dolenjski list. Proti kršiteljem odredbe Ministrstva za kmetijstvo, se bo postopalo po veljavnih predpisih. Novo mesto, 30. avg. 1950. Kmetijska zadruga Žužemberk SE BORI Z VELIKIMI TEŽAVAMI Nedeljski polletni občni zbor, katerega, se je udeležilo le 15 zadružnikov, je v jasni luči pokazal nezainteresiranost članov za procvit in napredek svoje zadruge. Zanimivo je, da se občnega zbora niso. udeležili niti člani upravnega odbora, seveda na čelu s tajnikom. Morda se jim ni zdelo potrebno. Prav čudno je izzvenelo poročilo o delu poslovanja, katerega bi moral podati tajnik, pa ga je bral uslužbenec zadruge1. Iz izčrpnih poročil se je dalo razbrati1, da si le nekaj ljudi prizadeva, da bi zadruga bila življenjska. Jasno je, da takemu stanju niso bili posamezniki kos. Sluti se trudi, da. v upravnem odboru nekaj me »sitima«, in si nikakor ne morejo priti na jasno, kdo je pravzaprav »komandant«. Prišlo je tako daleč, da je tov. predsednik Grčar podal ostavko in je zadruga danes brez predsednika, ker mesta nihče noče prevzeti. Se zanimivejše je dejstvo, da bi moral nadzorni odbor podati dokončno sliko o poslovanju upravnega odbora. Prav je izjavil neki zar družnlk, dia nadzornega odbora sploh ni in da je samo. na papirju. Skorc neverjetno, je to, da so bili izvoljeni člani nadzornega odbora obveščen i: pismeno, da so izvoljeni v nadzorni odbor, sedaj pa se izgovarjajo, da niso prevzeli nobenega mesta, v nadzornem odboru. Tako je danes zadruga po zaslugi brezbrižnosti brez pravilno voljenega nadzornega odbora, in predsednika. Danes stoje še preostali člani upravnega, odbora pred veliko odgovornostjo. Vsaka kritika, s strani zadružnikov na upravni odbor in usluižben- stvo je odveč zaradi takega postopka pretežnega števila zadružnikov. Marsikdo od teh bo godrnjal: »Tako se ne: gospodari pri zadrugi-« Namesto, dai bi bili upravnemu odi-boru in uslužbenstvu hvaležni, izlivajo nanje gnusna in neupravičena obrekovanja. Jasno, da mora dobra volja db dela pri teh ljudeh skoipneti, čeprav žrtvujejo mnogo truda in časa. Za njihovo delo ni priznanj, ampak: »Udari po. njih!« Iz poročil! se jasno: vidi, da se. je upravni odbor boril z največjimi težavami in zaradi naše pasivnosti ni povsem, uspel. V lanskem letu je zadruga zašla v velike finančne težave in je pasivo, krila1 iz. rezervnih skladov. Položaj1 letos ni rožnat, to pa ni .krivda slabega gospodlar jenja, ampak izvira iz majhnih rabatov in pomanjkanja kurantne-ga blaga.. Vzemimo samo negativne postavke odkupov, mlačve, sušenja sadja in vzdrževanja ekonomije! Ekonomija oskrbi drago delovno silo, svoje pridelke pa mora prodajati po uradno določenih cenah. Jasno je, da to pelje v težko finančno: stisko. Ne bi bilo napak, če bi si zadruga uredila vzorni racar-nik, kurjo in zajčjo farmo in bi lahko produkte teh dobičkonosnih panog vnovče-vaila na prostem trgu, kair bi izdatno pripomoglo k finančnemu, izboljšanju. Režijski! stroški ne bi bili veliki, saj bi iz lastnih virov črpali zadostne1 količine krme. Dolžnost nas zadružnikov je, dia pomagamo, svoji zadrugi z nasveti in dietnim, da tako premostimo vse težave, ki spremljajo k še 'uspešnejšemu delu. SI. Hotko. SE O »DOLENJSKEM LISTU« Naš »Dolenjski list« postaja odi številke do* številke privlačnejši in pestrejši, zato se tudi širi krog njegovih bralcev. Vendar pa žal še danes ne more do vseh, ki bi ga radi brali. Ni še' dolgo, ko: sem bral v tem listu, da so. ga našli v nekem: KLO kar cele kupe, medtemi koi so ljudje po. njem sprar sevali. Tako je z »Dolenjskimi listom* zlasti v trebanjskem okraju1. Ne1 le, dia dopisi zelo poredkoma prihajajo, v uredništvo., tudi krog čitateljev je še zelo šibak. Ko sem. te dni pešačil po- tej dolini in opozoril na pisanje »Dolenjskega lista«, so me: v mnogih krajih spraševali, kje izhaja in kako ga. naročijo. Kaže, da Okrajni odbor OF v Trebnjem še do danes ni razpredel mreže naročnikov po vsem okraju — verjetno, pa leže kupi številk tega lista v miznicah KLO ali celo v pisarni Okrajnega odborai OF v Trebnjem, ljudje pa list zaman čakajo. Zakaj tudi ne bi javno: izvesili izšlih .številk »Dolenjskega lista« na določenih mestih, čeprav na starih praznih deskah Stenčasa., kot sem to videl v Novem mestu, in Mokronogu. Trebanjski kulturniki in aigltprop. p.a. se. bosta morala zbuditi in res začeti že enkrat s svojim delom., ker ga bodo: sicer zbudili ljudje1 sami,, ki zahtevajo, naš tisk. Učo PO MIRENSKI DOLINI Nedavno me je pot zanesla v slikovito M.irensko dolino, nekdaj; slavljeno »Dolino 'gradov«, ki je dala v dobi NOB velik krvni davek in doprinos in daje tudi v sedanji graditvi lepšega življenja bogat in važen prispevek. Povsod rastejo KDZ, zadružne ekonomije, grade se gospodarska poslopja. Gradovi izginjajo., odnosno, postajajo domovi novih ljudi. Tudi kulturno se Dolenjci v tem. koncu, močno razvijajo, kar pričajo lepaki, ki pozivajo na prireditve. Le nekaj' je, kar ne raste, ampak čaka ,. . to so zadružni domovi, ki so bili z veliko vne- mo postavljeni, a sedaj samevajo samcati, kot da jih je sram nagote in sramote. Kar poglejmo jih: Trebnje, Mirna, Mokronog — posebno, zadnji je krasna in mogočna stavba sredi trga, graditelji so: dobili najvišje priznanje in še celo: nai filmu smo ga; videli. Tudi Trebanjci in Mirničaini. menda čakajo na Mokronovčane, da se. zihude... Kaj pa mladina, sindikati, AFZ, OF, ZB? Ali vas ni res nič srami, dia. vaši kulturni domovi tako žalostno, propadajo? Učo TOVARNO IGRAČ PROSIMO da bi rešila svojo okolico' pred neznosnim ropotom premočnega motorja., ki ga: že nekaj, časa uporablja v lakirnemi oddelku za zračenje prostorov. Motor z 22 konjskimi silami je za tako delo. vsekakor premočan. Od jutra, db desete ure zvečer brni vsa Ra-govska ulica in del mesta, na nasprotnem bregu Krke od' premočne pesmi tega orjaka. V tovarni pravijo sami, da jim požre preveč elektrike. Prosimo jih zato, da store sebi in nam uslugo, in zamenjajo: motor za manjšega. Sosedje V DOBERNIČU SO SE ODREZALI V Doberniču so razumeli važnost nabiranja gob, in so k delu prav pridno pristopili. Zavedali so se, da imajo od tega dvojno korist. Naša država bo dobila potrebne devize .:a suhe gobe, nabiralci pa so prejeli lepe denar ce in še blago. Posamezniki so prinesli v Kmetijsko zadrugo po 10 in še več kg suhih gob. Do sedaj je Kmetijska zadruga odkupila že 969 kg suhih gob. — Tudi pri nabiranju zdravilnih zelišč Doberni-čani niso zadnji, saj so do sedaj nabrali okrog 3000 kg raznih zelišč. S. F. kinila nemška granata; ranila mi je ves obraz in pretrgala očesno živčevje. Tega je že šest temnih let. Zdaj mi ne manjka ničesar. Naša oblast skrbi za nas in ne m.';rem povedati, kako sem. ji hvaležen za vse dobrote. Samo ena želj« me spremlja že vseh šest let: da bi mogel samo za trenutek odpreti oči in pogledati našo svobodno Jugoslavijo, mejo drago domovino, svobodno domovino ...« Težak vzdih se izvije iz prsi Alojzija Murn«., potem nadaljuje: »In vendar ne ob- upujem. Pred seboj imam lepo bodočnost. sem v rokah takr. dobrih ljudi, ki skrbijo zame. Ce bi ne bilo njih, bi se pogre-znil v brezmejne globine morja. Kako se naj vam, dragi tovariši, zahvalim, za. vse dobrote, ki ste mi jih izkazali. Saj se kot preprost kmečki sin sploh ne znam. Upam, da me tudi v bodoče ne boste pozabili V zimskem času vam. bom iz našega življenja še veliko napisal. Sedaj ne morem, saj me razumete. .. « f Stev. 29. >DOLENJSKI L J S T < Stran I 1941a VJkhadwia tniadost tafest-ilsk = StlUbo Z vaškimi stražami si jie' okupator ustvaril izvrstno obveščevalno mrežo, ki mu je poročala o vsem, kar se je godilo na. vasi: partizanski premiki, bunkerji, prehodi, kurirske steize itd. Poleg tega pa si je1 okupator ustvai-ril z bel ogard i stičnimi posadkami tudi dejansko pomoč v odprti borbi na terenu proti silam narodnoosvobodilnih edlnic. Na vojaško tako važnem terenu za okupatorja, ki se je raztezalo na desnem in levem bregu reke Krke, je ustvaril okupator za zavarovanje svoje postojanke v Žužemberku in obvladanje izredno težkega in prikladnega, terena za partizansko bojevanje tri močne belogardi-stične postojanke v Ajdovcu in. Sela-Sumber-ku, obel na levem bregu Krke, tretjo pa vHiinjah v Suhi Krajini- Te postojanke naj bi bile po mnenju okupatorja obrambni stebri tega ozemlja. Številčno pa je pomnožil in okrepil posadko v Žužemberku z belogardisti. Po klavrno propadli roški ofenzivi je Glav-, no poveljstvo NOV (narodnoosvobodilna vojska) in POS (Partizanski odredi Slovenije) v kratkem obdobju reorganiziralo in temeljito pripravilo svoje vojaške enote, da prične z vso odločnostjo ofenzivo proti okupatorju in domačimi hlapcem,. - Zelo močna Gubčeva brigada je imelai nalogo, da očisti določeni del ozemlja, kjer se nahajajo vaške straže, kar je tudi temeljito opravila. Po tem opravilu je dobila Gubčeva brigada nalogo od Glav. poveljstva, da tar koj likvidira, izredno močno belogardistično postojanko v Ajdovcu, katera je štela okoli 80 mož in ki je bila dobro utrjena. V noči med 12. in 13. decembrom 1942 je brigada presenetila postojanko in jo v jurišu likvidirala. Po tej uspeli akciji je prišel na vrsto Žužemberk. Napad in. vodstvo, operacij na Žužemberk sta. bila poveriena. takratnemu komandantu Gubčeve brigade tov. Ambrožiču Ladotu-Nov. Vianu, ki je bil svojec a sno učitelj na osnovni 3°]i in mu je bil teren do potankosti poznan. Gubčeva brigada je napadla v noči 21. in 22. decembra 1942. Del brigade, ki je bil odrejen za zaščito, v primeru eventuelnega napada iz katere druge postojanke v hrbet, je z oddelki Zasedel položaje proti Novemu mestu. Trebnjemu in Zagradcu- Noč je. ste g al a tipalke nad Krško dolino, luči so polagoma odmirale, ko so se borci spuščali od vseh strani v ka-častih vijugah proti cilju. Brez šuma in strela so se vtihotapili v trg in z bliskovitim napadom presenetili belogardistično posadko, ki je bila povečini zajeta, nekaterim se je posrečilo' pobegniti k Italijanom v poslopje bivšega, trinadstropnega sodišča, ki je bilo izredno utrjeno. Del jurišnih oddelkov je očistil trg posameznih stražarskih od-delkov, drugi del pa je pričel obkoljevati Italijane v sodišču. Kljub strahotni obrambi., saj so ročne bombe frčale kot toča, se je nekaterim udarnim skupinam posrečilo prebiti se do sodišča. Na vdor v notranjost sodišča spričo strahotne obrambe ni bilo misliti, preveč bi bilo žrtev po. nepotrebnem. Parkrat 23. julija 1943 so Gubčevci porušili sodišče je uspel poizkus zažgati sodišče, toda vsako-krat se je sovražniku posrečilo požar pogasiti in se tako ubraniti sigurnega pogina v ognju. Boj je divjal z zagrizenostjo, in nezmanjšano srditostjo, ko se je porajalo, mlado jutro. Vodstvo je uvidelo., da bi bil vsak nadaljnji trud zaman in da brez težkega orožja ne bo mogoče uničiti sovražne posadke, zato. so se enote Gubčeve brigade še pred popolnim dnem, umaknile začasno iz Žužemberka. Prvi poizkus, zavzeti tako utrjene postojanke, je vodstvu dal dragocene podatke, kako Spomin na leta, ki jih človek preživi v največjem vzponu svojega življenja, marsikdaj ostanejo v pozabi. So pa leta, ko. smo komaj shodili, zjecljali besedo »mama« malo bolj razločno, spoznali, da je cvet rdeč in in ne rumen in da roženkravt lepše dehti, kot astra v zelniku; — ta. leta ostanejo v človeku do smrti živa. To je občutila tudi Skerljeva Micka iz Pennsvlvanije v Ameriki, kamor sta jo pognala iz Slovenije pred mnogimi leti očetova revščina in obup. Z očetom: in materjo je odšla v novi svet. V borih cunjah je imela Micka, tudi spričevalo, zadnjega razreda osnovne šole, ki- je kazalo prav dober uspeh, kar ji pa ni nič pomagalo. Očetova zemlja in roka sta bili pre revni, da. bi redili tiste, ki so želeli še več in vedno. več. Pot v daljni svet je bila bridka. Micka se spomni, da je takrat — kako. dolgo je že od tistih dni — imel njen oče v rokah knjigo z naslovom:: »Ne v Ameriko!«. Dal mu jo je v roke gospod župnik. Micka ni vedela, da, v knjigi piše, da je Amerika poguba za poštene ljudi, da je dolžnost poštenega kristjana, da ostane v domovini in da pomaga bogaboječim ljudem v nebesa. Micka tega ni vedela. Spominja pa se nečesa, kar vam bo povedala danes, ko se po mnogih letih vrača, nazaj, da vidi, ali je res tako lepa ta domovina:, ki: jo opisujejo nekateri v svetu, ali je taiko zrna ličena in kvekasta, kot znajo povedati Stalinovi apostoli... Skerljeva Micka se je pripeljala 24. julija z letalom' na obisk v domovino. Vlak pa jo je pripeljal v Mokronog k očetu, ki se je za stalno vrnil v domovino že leta 1947. Doma je imela malo obstanka. Zdaj je šla. v Ljubljano-, nato v Bohinj, Maribor, vse tja do Zagreba in zopet nazaj1 skozi St. Jernej, Novo mesto, Trebnje . .. Tako ji je naročil mož, kateremu je rodila tri zdrave otroke, mož, ki dela v Pen-nsy Ivani ji v tovarni, mož, ki bi rad domov! »Micika, imej odprte oči!« ji je naročil. Micika. je na široko odprla očii. se bo potrebno, pripraviti na odločni in hitri udar za dokončno likvidacijo postojanke1. Po temeljitih pripravah in izvršenih formacijah prvih slovenskih divizij, je Glavni štab NOV in POS izdal povelje ponovno, napasti Žužemberk in to z enotami obeh divizij. Pred napadom je na široko, razmestil okoli postojanke močne sile,, da bi zavaroval sleherno pomoč obleganemu Žužemberku, okrog Ajdovca. Dobrniea, Sela. Sumberk in Gradenca: so razmestil i del Sercerjeve, Tomšičeve in tudi oddelek Cankarjeve brigade, ki je imel nalogo varovati od kočevske plati. Z ostalimi enotami so napadli postojanke v Zafari nad Žužemberkom, istočasno pa so Gubčevi napadli Žužemberk iz smeri Zagradec in Dvor. Ob 10. uri ponoči, 24. julija. 1943, se je pričel strahoviti napad na trg Žužemberk, v katerem je bilo. 500 do zob oboroženih vojakov. (Nadaljevanje.) DRUGI RAZRED »Najhujša, je uš iz opanke!« pravijo. Be-lokranjci. Na ta stari pregovor, ki izraža vso globino ljudske modrosti in obsodbo našega preprostega ljudstva nad spakaimt čaisa, ki je resen in katerega delovni ljudje z, veseljem dohitevajo, da bi z delom svojih žu-1 javih rok ustvarili sebi in potomcem- lepšo bodočnost, pa je pozabilo dekle, o kateri pripoveduje sledeča, kratka in žalostno smešna povest. — Barica je sedmi otrok Zalarjeve družine. Njenega očeta je trdo življenje upognilo, dla je nesposoben za sleherno, težje delo.. Od t,.^p. tiske. <= wtero je bilo. oblasodarjeno življenje Baričiner* matere, pa stanci ni ostalo na stare sive dni nič drugega kakor zavest, da je storila vse, kar je mogla., da, je svojih devet otrok spravila do kruha in ]im utrla pot v pošteno življenje. ; Zadnja vojna tudii Zalarjevim ni prizanesla: okupator jim je požgal hlev in odgnal iz hleva edino, kravico, Barica pa je izgubila dva brata, ki sta. padla v partizanih. Novi čas, darežljivo naklonjen zlasti mladini, ki se želi. izobraziti v raznih' tečajih in si olajšati pot v življenje, tudi Barice ni odrinil: najmlajša Zalarjeva hčerka se je v nekajmesečnem tečaju usposobila za delo v Pisarni. Odšla, je v Maribor, kamor jo je klicala služba. Stara dva Zalarjeva sta bila srečna nad hčerinim: uspehom. Tudi Barica se je polna življenja in volje do dela podala na pot v neznani svet. Minilo je leto in Barica se je povrnila iz mesta k staršem na, kratek obisk. Svoj letni dopust je preživela v domači hiši, kjer ji zdaj ni bila nobena, stvar več po volji. Hiša, v kateri se je rodila, ji je bila pre- umazana in prerevna; hrana., ki jo je svoji ljubljeni hčerki pripravljala mati. ji je bila neokusna; govorila je z domačimi spakljlvo po mestno in sramovala se je preprostih, domačih besed, ki so kljub revščini in pomanjkanju ogrevale njeno srce s smehom:, dokler je bila še doma. Niti z mezincem ni ganila', d;a bi odlahkotila ostarelo mater pri težkem vsakdanjem delu, ker si je bala zamazati negovane roke. Ure in ure je postavala pred zrcalom in si česala nafriuljene. lase, ki so njeno lepo dekliško glavico: zaradi mode spremenile v brinov grm. .. Mati in oče sla molčala in s strahom v srcu opazovala hčerino početje. Ničesar pa ji nista upala rečii kajti Barica je vsemi domačim1 zatrjevala, da je »nervozna« in naj ji ne sole pa-met, ker več ve, kakor vsi domači skupaj. Prišel je dan odhoda, dan Baričine vrnitve v službeni kraj. Pospravila je svoje stvari v zajeten kovčeg in pustila, da ji je mati odnesla kovčeg, na železniško: postajo.. Oblečena, v svileno obleko, in z majhnimi dtežni*-kom v orokavičeni roki je šla, pred! materjo, ki je bosa. stopicala za njo> in se krivila, pod težkim bremenom.. Na postaji je mater brž odslovila, ker jo je bilo sramu da je starica bila bosa., stara Zalarica pa je v poletni vročini od vavek najrajši hodila bosa po domači vasi. Pred železniško blagajno so se drenjali ljudje in kupovali vozne listke. Barica je pomolila prometnemu uradniku, sindikalno objavo za znižano vožnjo in z narejenimi besedami zagostolela: »V Maribor!« Prometnik je žigosal objavo in napisal vozni listek za III. razred. Poznal je Barico že dolga leta, in nič ni vprašal, v katerem razredu se želi voziti, četudi je imela Barica z objavo pravico kupiti vozni listek za drugi razred. Dekle je plačala in odšla. Tik pred odhodom vlaka pa je s perona ponovno prihitela pred blagajno in zaklicala: »Oh, kaj pa mislite, dia ste mi napisali vozni listek za tretji razred? Želim se peljati v drugem razredu in prosim, da mi napišete novo vozovnico.« »Nič nisi rekla, da se želiš voziti v drugem razredu,« je blagajnik odgovoril, »pa sem napisal listek za tretji razred. Glej jo, od kedaj pa si postala tako sprenevedasta?« . »Vikati me morate, saj nisem smrklja!« je zacepetala Barica. »Ah, saj res,« se je prometnik hudomušno zasmejal. »Pozabil sem, da si postala — mestna gospodična. V bodoče te bom, vikal • . ■« »Vozni listek za drugi razred hočem!« je zatrmoglavila Barica. »Vlak vozi v postajo, zares ne utegnem,« se je izgovarjal prometni uradnik. »Ali lahko: plačam- sprevodniku v vlaku razliko?« »Lahko. Mislim pa. da bi se, velecenjena, tudi v tretjem: razredu peljali kar ugodno.« Vlak je prisopihal na domačo postajo.. Barica. si je nataknila rokavice in pohitela na peron. Priliznjeno, se je nasmehnila neznan emu možu na postaji, ki ji je podal kovčeg v kupe drugega razreda. Barica, je doplačala razliko v ceni in ugodila svoji všeč i. Domačini so s poismehom zrli za njo, stari Matevž, ki je bil Baričin kuni in je Barico še kot otroka pestoval, pa je vzdihnil: »Hja, vidite, ta se je pa spačila. Preden je odšla v mesto, je bila prvorazredna deklica. Zdaj se vozi v drugem razredu . . . Hm, bojim, se, da je postala — drugorazredno dekle - • •« * L. Z. »Boš kaj povedala, Micika,?« sem jo zaprosil. . »Ko sem prišla v Ameriko, nisem bila več Micika. Dali so mi ime Mary- Oče je delal v gozdu. Spominjam: se ga, kako je utrujen prihajal domov in včasih nerad, zaklel. Mati ga je skušala z jedjo potolažiti. Sline sem požirala, ko sem videla, kako je goltal z ocvirki zabel jene žgance. Z leti sem zrasla. Tudi v hiši se je zboljsalo. Roditelja nista šla nikamor. Kako jasno mi je še nedeljsko popoldne, ko je oče silil mater v gostilno- Zaželel si je vina. »Nikamor,« mu je odpovedala mati. Moj oče in mati nista pila v Ameriki vino, ker si je bilo treba pritrgati marsikateri požirek. Postala sem dekle. Mo'ja pot me je peljala v tovarno, kjer še danes delam. Se mlada sem se poročila s Slovencem Skerljem. Tudi on dela v tovarni. Nato so prišli na svet otroci. Trije; tedaj sem vedno bolj1 spoznavala, da je svet v Ameriki krivičen. Samo delaj, delaj, delaj,... če hočeš rešiti življenje sebi in otrokom. Meni iso rekli Mary. Svojim trem otrokom pa sem dala ime: Slavka, Micika in Lojze. Micka je že poročena. Slavka, je maturirala, Lojze bi pa rad na univerzo. »Gospod, poglejte moje roke!« Pridne roke slovenske Mary so zgovorno potrdile vse, kar je povedala. V letih vojne smo z vami trpeli, pričakali sm« z vami svobodo. Poslali smo očeta z materjo domov in danes sem prišla, tudi jaz. Kaj naj vam še povem? Knjige, »Ne v Ameriko!« nima oče v rokah, je pa nekaj drugega. .. Včeraj sem se peljala iz Ljubljane domov. V vagonu se mi je skoraj utopilo srce od zadovoljstva, ko sem gledala mladino, kako samozavestno kaže pregledniku legitimacije. Kako ponosna in samostojna se mi je zdela deklica, stara komaj deset let! Kako je pa bilo takrat, ko sem jaz z očetom odhajala v svet... Takrat — o, tista leta, — takrat je bil vagon skoraj prazen, mlada sem. bila le jaz v vozu. Sedla sem na klop nasproti moža in mestne ženske. Govorila, sta. Zena iz mesta, da ni dovolj skrbi za prehrano,, da ne dobi na živilske karte tistega, kar njej in otrokom pripada.. Mož je godrnjal da jih je preveč v mestu .in da kmet, preveč trpi. Nekje pri Veliki Lciki je vzdihnil: »V Ameriko bi rad!« Ameriko je preveč hvalil. Presedalo mi je že vse skupaj. Povedala, sem mu, da laže. S pogledom me je presekal od pet do glave. Rekla sem, da sem prišla, iz Amerike. Z odprtimi usti ni nič povedal. Krepko sem ga poučila, d'a nisem na Slovenskem še nikjer videla prazne mize, niti čutila praznega otroškega želodca. Rekla sem mu, da z možem v Pennsy Ivani ji ne pijeva nikdar vina. in da, ga toliko, kolikor sem ga popila, v Mokronogu, še svoj živ dan nisem. Na njegovo vprašanje: »Od kod pa imate denar za letale?« sem odgovoril?, da je ta denar prihranjen iz koprnenja po domovini, ki jo ljubimo tam daleč tako, da smo se zaradi tega marsikateri udobnosti odpovedali . - . Kako grd se mi je zdel! Zlezla sem v kot in molčala. Možakar je strmel vame. Ni vedel, da so bile moje roke večkrat umazane, kot pa roke njegove žene- Tudi žulji so se na mojih dlaneh udomačili. Ni vedel, da sem. morala, presneto računati, če sem hotela poslati »paket« v staro domovino. Ni vedel, da v Ameriki ne padajo »paketi« z neba!« Zasmilil se mi je. Zaželela sem si pa, da bi vsaj nekaj dni preživel v rudniku, kot stotero naših ljudi tam preko luže. »Lačnih in slabo, oblečenih ne vidim v domovini. Nisem slepa za vaše težave. Čutim jih- To mi povedo vsi- Ne vidim pa vzroka za obup. Saj vendar ustvarjate novo drugačno domovino:, ki bo priklicala naše izseljence domov. O, lepo je doma! Verjemite mi! Mi tam daleč od vas lahko, kupimo za težko prislužen dolar nekaj, kar vam. ni mogoče. Verjemite mi. eospod, da se tista trenutna mikavnost izgublja v vsem tistem, kar vidim pri vas: v lepi prihodnosti! Sami sebi ustvarjate nov in svoboden dom, kakršen naj postane ves svet. Rekli boste: »Lahko njej. ki od daleč gleda in. ne trpi«. Odgovorila vam bom na kratko. Z možem in tremi otroki — hvala bogu lepo govore slovensko — se bom vrnila za vedno k vam, v domovino! Mi verjamete sedaj, da verujem v vas in vaše delo? Mladost so mi ukradli. Nič zato! Mogoče je to trpljenje in trpljenje milijonov mojih vrstnikov, ki so. ostali doma, polagalo temelje temu. kar danes gradite.« Takole je govorila Mary :—■ naša Micka. 12- septembra se bo vrnila v Ameriko, da vrne svojo kri domovini, od koder je bila zaradi revščine pregnana. »Ta čas mi pošiljajte v Pennsylvanijo vaš Dolenjski list!« \ »Bomo, Mary — rajši Micka —. se lepše sliši t« ^Bonov Jože Stran 4 >DOLENJSKI LI S T < Stev. 29. PIŠEJO N AAA IZ MOKRONOGA* Naš zadružni dom, ki naji bi postal gospodarski in kulturni center, je že več kot leto dni podi streho. A sedaj se nihče več ne zmeni zanj. Za nadaljevanje in dovršitev zgradbe manjka res še nekaj materiala, a z dobro voljo bi se bilo lahko vse, kar manjka, že pripravilo. Tudi razno orodje, ki je izginilo, bi se moralo že poiskati, kar je vsekakor treba storiti takoj, one, ki so si ga na nepošten način prilastili, pa kot ljudske škodljivce, — ker so kradli ljudsko imovino, kaznovati. Naj se odbor za gradnjo doma že vendar prebudi iz spanja in, ako je voljan delati, z delom' nadaljuje. Na vsak način je treba še to jesen urediti vsaj: kletne prostore ter dvorano z odrom, da se bo lahko pričelo s kulturnim, delom, gledališkimi predstavami in kinom. Ko< bi bilo v Mokronogu več sloge, manj lenarjenja, godrnjanja in čenčanja pa več stvarnega deta, bi Mokronog lahko prednjačil ne samo v Mirenski dolini, temveč vsej Dolenjski, ker ima za to pogojev več kot dovolj. Kaže, da bo treba one, ki se nočejo otresti podedovanih malomeščanskih tradicij1 in ki poznajo le svoje lastne koristi, javno razkrinkati ter jih širši javnosti predstaviti take, kot so, kot sebičneže in saboter je novega družbenega razvoja. Med tukajšnjimi lovci nekaj ni v redu. Člani zanemarjajo lovske predpise, nekateri pa menijo, da so lovski zakupniki po sistemu predaprilske Jugoslavije. Okrajno lovsko podzvezo pozivamo, da napravi v tej lovski družini red in vzpostavi lovsko disciplino. K stvari se bomo še povrnili. Da je mladina Mokronoga napravila v svojem delu prelomnico', smo že brali. Da je to res, nam priča njihovo sedanje delo. Mladina se z vso vnemo pripravlja za »Raizvai-lino življenja«, ki jO bo v najkrajšem času uprizorila. Vaje za igro ima vsak večer, kar nam pove, da je mladina resnično na delu. Pri tem ima največ zaslug kulturno-prosvet-ni referent aktiva tovariš Skoda Ernest, ki daje vse svoje sile, da bi mladino dvignil iz zaostalosti. Pa, tudi sicer je postala mladina Mokronoga popolnoma drugačna. Sestanki, na katerih študirajo politična dogajanja in slično, so sedaj vedno zelo dobro obiskani. Mladinci si z vnemo gradijo strelišče, kajti brez njega strelska družina ne more redno, delati. Upamo, da bo mladina Mokronoga šla po tej poti naprej- Možek. TABORILI SO V KOTU Od 5. do 17. avgusta je bila v gradu Kotu pri Mirni zbrana vesela družba mladih ljudi. Bili so pionirji trebanjskega okraja, ki so taborili in uživali lepoto naše mirnske doline. To taborjenje se je pa povsem razlikovalo od prejšnjega. Ml smo imeli šotore, kar je napravilo taborjenje mnogo bolj živahno in zanimivo. Ne daleč od gradu smo si postavili šotore- Imeli smo taborni ogenj, jambor in seveda — kar je pionirjem, najbolj ugajalo — stražo, ki je vedno čuvala naše bivališče. Imeli smo hrabre stražarje, ki so stražili z zračno puško in tu in tam ustrelili za kakšno vrano ali srako, a žal vedno brez uspeha. Vodiči Tiger, Flokec in Lisička so vedno bili skupaj s pionirji in z njimi delili vse veselje in zabavo, katere v našem taborišču ni nikoli primanjkovalo.. Naša, mlada in vesela kuharica Flokica je zelo lepo skrbela za naše skoraj vedno lačne želodce. Ekonom Floki pa je vsak dan ' donašal hrano iz Trebnjega ali iz bližnjih vasi- Pionirji so mu že od; daleč hiteli naproti, ko so ga zagledali v dolini, kako na svojem »aeroplanu — kolesu« pelje hrano. Največje veselje pa je napravila pionirjem in ostalim potegavščina, ki so jo napravili popolnoma nevedoma mirnskim gasilcem- Imeli smo taborni ogenj in prižgali veliko grmado. Mirnski gasilci so pa zelo budni in so takoj prihiteli pod vznožje griča s svojo brizgalno- Plat zvona je udarjal in odmeval iz zvonika kot bi gorela cela vas, ne pa taborni ogenj, ob katerem so se razveseljevala mlada srca- Sele po dolgem času so opazili gasilci pionirje, ki so veselo plesali kolo okoli ognja. Možek. PRIMSKOVO — ZGLED DELA AFZ V nedeljo 13. avgusta so izvoljene delegatke iz vsega trebanjskega okraja prišle na svojo konferenco. Z vseh strani so žene prihitele na konferenco. Delegatke iz Sela - Sumberka so prišle peš, čeravno so do Trebnjega hodile tri ure. Po referatu se je razvil razgovor, v katerem so žene obravnavale vsa važna vprašanja. Pri pregledu dela so ugotovile, da je organizacija Antifašistične fronte žena v okraju mnogo pripomogla k izvajanju tako. političnih kakor gospodarskih nalog. Najboljši od- , bor je na Primskovem; ta je bil za svoje vsestransko delo tudi nagrajen od Glavnega odbora AFZ s tekstilnim blagom. Kaj, na primer, delajo primskovške žene? Redno se udeležujejo frontnih študijskih krožkov, vse tečajnice praktičnega tečaja so obiskovale izobraževalni tečaj, pobrale so vso članarino za OF, vsaka hiša je naročena na »Kmečki glas« (žene same so pridobile 55 naročnikov), sodelovale so pri razporejanju vseh planov, z veliko vnemo sodelujejo pri odkupih žita, ki ga je primskovški KLO izpolnil 80"/o. Le še šest kmetov ni izpolnilo svoje obveznosti, zato so žene sklenile, da jih bodo vsakodnevno prepričevale toliko časa, da bodo storili svojo dolžnost. Prve so sprejele obveze za ljudsko posojilo v znesku 5000 din. To je le del dela, ki ga opravljajo žene na Primskovem. — V Dobrniču se je osem žena obvezale za 8000 din. V Krmelju žene predvsem skrbe za delo na ekonomiji, na Čatežu pa frontni kakor tudi ljudski odbor ne mara za sodelovanje žena, zato imajo pri tem tudi več težav. Tov. Dolenčeva je omenila velik ugled, ki ga ima naša država v svetu in pozvala žene k izpolnjevanju naših nalog in dolžnosti v zvezi s posojilom. Sekretar okrajnega komiteja tov. Šiško Franc je pa poudaril že dosežene uspehe in pomen- reorganizacije za nadaljnje delo. Zene s Primskovega pa so kot članice fronte napovedale tekmovanje ženam vsega okraja in to v izpolnjevanju vseh naloig. Konferenca je sprejela razne sklepe za nadaljnje delo in odposlala resolucijo Izvršnemu odboru OF in Nacionalnemu komiteju za obrambo miru v Beogradu. S. F. DOLENJSKE TOPLICE Kopališka sezona, je v polnem razmahu. Vsak dan prihajajo novi gostje in odhajajo ta.su, ki so zuravijenjc v Masna ze jtoncaui. t>Kioro vsi brez izjeme se poh.va.ujo, aa so se lesili nadležne ooiezni ali pa, aa se j,im je znatno zboijšala- .Kopališki gostje radii zahajajo tudi v bližnjo okolico, saj ima. zdravilišče mnogo prekrasnih sprehodov, kii nudijo poleg čistega zraka tuaa prijetno razveoriio v naravi. OiKonca zuravhisca ima prekrasno naravo, ki jo veao ceniti zdraviliški gostje, jo. pa premalo upoštevajo domaciini. Velika pomanjkljivost za zdravilišče pa je, da vsa okolica nima primernega gostišča, kjer bi se nudilo kopališkim gostom hladno pijačo in zaželen počitek. Kako radi so gostje zahajali pred vojno v kraje, kjer so bili dobro postreženi, česar za kopališka kraj tudi danes ne bi smelo manjkati. Kakor že v prejšnjih letih, tako se je tudi letos ponovno pokazalo pomanjkanje udobnih stanovanj1 za goste. Mnogi, ki prihajajo na zdravljenje, preden so si zaslgurali prenočišče, so primorani oditi, ker stanovanja ne dobe. Potreba po stanovanjih postaja od leta do leta občutnejša in zato bo treba misliti na gradbo: novih stanovanj. Predvsem pa je potreben regulacijski načrt, ker je že 5 let v delu, pa še ni dovršen. Zdravilišče je po bombardiranju zelo trpelo. Posledice bombardiranja, so najbrže tudi v temi, da je izvir termalne vode dolbil kake razpoke in se bazeni bolj počasi polnijo-Vidi se, kako voda uhaja, zato bi bila nujna potreba, dia si ogledajo, in poiščejo napako geologi, da se razpoke, po katerih voda uhai-ja, zadelajo, ker bi se lahko razpoke povečale in bi bilo kvarno za zdravilišče. SE JE CAS Starejši prebivalci Mokronoga, se večkrat pogovarjajo, kako je v prejšnjih časih izgledal ta lepi kraj v Mirnski dolini, v katerem je bilo vedno precej živo. Po vsem trgu so bili zasajeni kostanji, ki so bili trgu res v okras. A našla se je pametna glava in ukazala, da se na ji ti kostanji posekajo. Zapele so sekire in žage in kostanji, ki so nudili prebivalcem toliko lepih uric v poletnih večerih, so padli- Danes ne najdeš mesta, kjer bi .se malo oddahnil in zbral nove moči za delo, ki nas kliče na vsakem' koraku. Pa pustimo, kar je bilo včasih! Pomislimo malo naprej- V letu 1948 se je pričela gradnja Zadružnega doma. Okoli stavbe je predviden, park. O njem pa ni še ne duha ne sluha. Mnenja sem, da bi se drevesa lahko takoj zasadila, in bi kmalu služila, svojemu namenu. Da zrastejo drevesa za park, je vendar potrebno precej let in zato ne bi bilo slabo., da bi se drevesa že sedaj zasadila, kar bi se lahko zgodilo že popreje. Res. je, da Za- družni dom še ni v celoti dograjen, a drevesa bi lahko že vseeno rastla in ne bi nič ovirala nadaljnje gradnje doma. V tej zadevi je treba tako nekaj ukreniti in pričeti z delom in, ne ostati le pri besedah, kar je v Mokronogu navada- -Pričnimo takoj,' še je čas! Možek- ZENE SKRBE, DA BO MIZA BOLJ POSTRE2LJIVA Lansko leto so žene v trebanjskem okraju priredile pet praktičnih tečajev. V Mokronogu, dasi je to večji kraj, pa v lanskem letu sploh niso organizirale tečaja. Letos pa so prve pristopile k temu delu in so v ponedeljek, 21. avgusta pričele s trodnevnim tečajem za vkuhavanje sadja in zelenjave. Tečaj je obiskalo 30 tovarišic Dasi je bil tečaj zvečer, so prišle tovarišice tudi iz eno uro in pol oddaljenih vasi. Sekretarka AFZ odbora iz Mokronoga tovari-šica Kimova je imela tako pri praktičnem kot pri teoretičnem pouku pridne učenke. Z njimi se je že sedaj dogovorila za gospodinjski tečaj, ki ga bodo priredile v jeseni. Na tečaju so obravnavale tudi gospodarski pomen pridelovanja, sadja za dom in, izvoz, govorile so o odkupih in o ljudskem posojilu. Tov. Majcen Pepca, ki je obiskovalla štirimesečni zadružni tečaji, pa se -je dogovorila s tovarišicami, da 'bo v bodoče ob nedeljah predavala o političnih in gospodarskih vprašanjih. ŽE VESTE? V prvi rubriki pod »Ze veste« smo poročali, da šoferji skozi mesto ne smejo več voziti s podivjano brzino, takisto, da je kolesarjenje po stezi čez Kapucinski trg prepovedano. Zmota! Nasedli smo, nekdo nas je za nos potegnil. Zato pre-kllcuijemo: ni res! Avtomobili še zmerom lahko vozijo s poljubno brainoi, s tem po-metejo s ceste prah; kolesarjem: se vožnja čez park priporoča:. Tako smo popravili prvo, napačno poročilo.. Ne štejte nam v zlo! Neki sitnež je zadnjič stopil na pošto telefonirat. V celico, seveda. Potlej pa možak pridivja v uredništvo Dolenjskega lista in začne rohneti:, da vlada v celici egiptovska tema (mi ,smo razumeli, da ni notri luči!)., da ni nobenega pulta za zapisovanje, da brzojavni aparat tako brenči, da ne slišiš niti besede, da je to škandal, in take podobne krilatice. O, tii preklicani zagovednež! Je Dolenjski list kriv, ka-Ji? Potrpi, prijatelj, potrpi. Naglica ni dobra, posebno na pošti ne. Tekom časa bodo telefonske celice na novomeški pošti modernizirane. Sicer pa — če so bile dobre za naše pradede, bodo menda dobre tudi za vnuke njihovih vnukov! Ze veste? Ne! Skoda. Rad bi namreč zvedel, kakšno visoko »funkcijo« ima častitljivi tram, ki kar nespodobno' leži na Ljubljanski cesti pred pekarno.. Da. ni morda ullični nadzornik? Tako vsaj bi človek sodil po njegovi nedelavnosti... Saj rad verjamem, da, je tista glava čuda prebrisana. Katera, boste vprašali'? I no — tista, ki je slovar slovenskega jezika obogatita s prekrasno besedo.: garant! Ampak ne zamerite — jaz sem še precej za luno, kot se pravi, in zlomek me po-citraj, če razumem, kar berem na, letakih za posojilo: »Garant posojila, je...« itd. Nemogoča spaka iz besede garantirati- — Novi besedotvorec, ki: tako spretno kroji nepotrebno tujko, je pozabil, da imamo za garantirati lepe domače besede: jamstvo, poroštvo, in da je nesrečni »garant« — porok! 0 Čast, komur čast! In vso čast zasluži III. teren, ki je na Florjanovem trgu lepo uredil park (ta novica je, prosim', resnična!). Upamo, da ta samovzpodbudni domislek III. terena ne bo ostal osamljen. Tudi na Katariminem trgu je pol nasada že urejenega. Zganili smo se. Le krepko napnimo jadra, vetrovi so ugodni! V Mokronogu imajo — trojčke! Oziroma ima težave z njimi tamošnji KUD. Igrali so namreč »Trojčke«, potlej so- jih pa zaradi tako številnega, zaroda v Dolenjskem listu nekaj po. zobeh vlačili. — Seveda je KUD dvignil puni. in pravi, da sploh ne bodo več igrali, češ:.Trojčki nam zadostujejo. Nikar, pomirite se! Mokro-novcani in mi želimo. KUD k Trojčkom še nov, zdrav prirastek. Ubogi cigan! Miha Brajdič se piše- Priden podjeten možak, naučil se je pisati in brati, njegovi otroci tudi. Skratka,, mož, ki je pravilno doumel novi, socialistični cas; cela vrana, med cigani. Pridno tolče kamen, dobro zasluzi in bi si rad postavit — hišo, ustvaril spodoiDni dom, kje v bližini mesta, da bi otroke lahko izobrazil. Vse je imel ze urejeno, samo — kje dobita, prostor, in prvi cigan, ki želi, naravnost koprni, da si postavi zidano hišo in postane kot drugi državi jam, je naletel pri odgovornih ljudeh na tako nerazumevanje, da se bog uamiili. Najprej, so mu nakazali prostor v Gotni vasi. ±iop, že so ga" odgnali, ces da tisti prostor potrebujejo za strelišče- iz trte zvita trditev! — Vzrok je zaostalost vašeanov. Dobil je nov prostor blizu poganskega gradu, pa se je oglasil premoidri upravnik tamošnje svi-njegojnice, Ivan Stangel,, dvignil preteči prst in izjavil: Zaradi bližine nesnažnega cigana bo trpelo svinjegojstvo. Cigan naj gre k Koku (v hosto namreč)!-.. Imenitna rešitev ciganskega vprašanja, svojevrstno umevanje socialistične družbene ureditve. Temnim buticaim, ki mečejo ciganu polena pod noge, se še ni posvetilo, da je Miha Brajdič enakovreden državljan FLRJ, ki ima iste dolžnosti in pravice kakor drugi. Ali nihče ne pomisli, kako Di lahko vzgled Mihe brajdlča ugodno vplival na vso ostalo cigansko družino? Velika »reč« bo na Hmelšcu piri Mirrii peči. Tamošnji gasilci posekajo vse ostale ognjegasce. Berite, kakor sem jaz zadnjič prebral njihov letak. Prisrčno vabijo na »predotvoritev« gasilskega doma. Bogat spored, veselica, sodeluje orkester ljubljanske opere. Zdaj pa pomislite, kakšna bo šele prava otvoritev gasilskega doma. Takrat bo pa zaigral orkester same centralne opere iz Beograda. Kdor ne verjame, naj obišče rajši »predotvoritev«! Novo mesto je okrašeno z marsičem. Saj se za dolenjsko prestolnico tudi spodobi. Vsi boste- pritrdili. Tak mlčen, okras so tudi Stenčasi po ulicah. Počrneli od svojega dolgega življenja, razpokam, na robu groba, tako .rekoč. In v čem je njihova privlačnost, ki priklene marsikako oko? V tem, da 'so. zmerom prazni. Prazni kot klet, v kateri se hrani led za pivo. Pa sem zadnjič takole po ovinkih vprašal tak Stenčas: Od kod praznina, ki v praznoto gleda? . . . Klavrna deska se je še huje nagubala pa. zjecljala: »Oh, minili sreče so in slave časi« (hudirja, sem si dejal, ta Stenčas ima za seboj kulturno preteklost, ko Prešerna citira!). Zdaj je nam Stenčasom ostro prepovedano konkurirati »Dolenjskemu listu«. Ko bi nas vsaj v pokoj poslali, da ne bomo strohneli pred očmi javnosti .. .« Nisem našel tolažilne besede. Ta presneta konkurenca »Dolenjskega lista« . . . Obrtniki, ki so razstavljali svoje izdelke na lokalni obrtni razstavi v Novem mestu ter prejeli diplome in pohvale, se nosi javnosti priporočajo: GAZVODA JOŽE, mizarstvo Gotna vas pri Novem mestu BEVC RUDOLF, kleparstvo - Novo mesto FINK IVAN, splošno kleparstvo - Novo mesto STRAŠEK FRANC, mizarstvo - Novo mesto OKRAJNO AVTOPREVOZNIŠTVO (OKAP) Novo mesto Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri Knmunn'nj buniti v Novruj mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna nSlovenskeua poručevalcai