ŠTEV. 20
PTUJ 1. JUNIJA \9&2
CENA 20 niN
Letnik XV.
»Tednik« izhaja pod sem skrajšanim ime-
nom od 24. nov. 1961 da!i9 na predio«:?
Občinskili odborov SZDl Ptuj in Ormož
Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjern
Odgovorni urednik: Anton Banman
Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8
Telefon 156. čekovni račun pri Narodni h>anki Ptti
št 604-l»-l-206
Rokopisov ne vračamo
Tiska Mariborska ti-^karna Maribor
Celoletna naročnina za tusem«tvo lOOfl din, za inozemstvo
1500 din
V nedeljo 3. junija
v nedeljo, 3. junija 1962, ob 10.
uri, bo v Ptuju parada mladosti
kot je vsako leto ob tem času v
zvezi z dnevom mladosti in v ok-
viru festivala telesne kulture, ki
ga prireja občinska zveza za te-
lesno kulturo ob rodelovanju
v?eh telesnovzgojnih organizacJj in
društev z območja ptujske ob-
čine, zlasti pa vseh šol.
Namen parade je manifestacija
mladosti, veselja in zdravja ter
telesnovzgojne dejavnosti mladi-
ne z območja občine Ftuh učen-
cev, djiakov, vajencev, pomočni-
kot itd. iz mesta in podeželja.
TelrsnoAEgojne organizncije in
športna društva bodo skupno s
šolami prika7:ale javnosti uspehe
dela v tem šolr-kem letu tako gle-
de m.nožvSncsti kot glede raznih
aktivnosti na telesnovzgojnem po-
dročju.
Pot parade bo v šestici in sicer
od osemletke Jožeta Lacka mimo
restavracije »Beli križ« čez Srb-
ski trg in Slovenski trg do gim-
nazije ter od tam mimo Glasbe-
ne šole ter tiskarne na Trg svc-
bpDde in dalje čez Trg mladinskih
klovnih brigad na Titov trg.
Predstavniki oblasti in množič-
niti organizacij, podjetij, zavodov
in ustanov bodo zbrani na tribuni
pred starim magistratom. Parado
bo prevzela predsednica Občin-
slkega ljudskega odbora tov. Loj-
zka Stropnikova.
Po paradi bo na Titovem trgu
množično zborovanje. Na njem bo
govoril predsednik LMS tov.
Franc  Zadravec.
Ob 15. uri tega dne bo na stadi-
onu Drave velik telovadni na-
stop skupin iz parade, društev
»Partizan«, osnovnih organizacij
»Partizan«, osnovnih in srednjih
šol, gasilcev ter ostalih športnih
organizacij. S. V.
Montažna de!a v tovarni
močnih krmil vedno
bliže koncu
Montažna dela v novi tovarni
močnih krmil v Ptuju se bližajo
koncu. Sama zgradba se v^dno
bolj svetlika   v   zelenem   okolju
zlasti odkar dobiva lepo belo fa-
sado. »Gradiš« uporablja za njo
bel pesek, ki ga dobava iz Kidri-'
čevega (mehčanje vode) in je
uporaben za fasade Pred dnevi
je bilo na obisku v tovarni več
stcolcovnjakov iz Ljubljane skup-
no s predstavnikom italijanske
firme, ki je dobavila stroje. Pre-
gledali so do sedaj opravljena
montažna dela in so dali svoje
napotke v vprašanjih, ki jih je
potrebno na licu mesta reševati.
Železniški tir je že gotov »Gra-
diš« že zlaga svoje opaže in jih;
odvaža na druga delovna mesta.
DiBMiiiiVCei-MlIil
Od leta 1953, ko je krvodajal-
stvo prešlo na prostovoljno bazo
— do letos, je doživela ta huma-
na dejavnost silen vzpon. Prej
redki, skoraj poklicni krvodajalci
so na žalost v velikem številu
! odpadli, vrsta darovalcev krvi se
pa iz dneva v dan veča. Koncem
leta 1961 je dosegla število
1,846.725 v jugoslovanskem meri-
lu.
Ce te podatke analiziramo po
republikah   vidimo,   da   obstaja
veliko nesorazmerje. V Sloveniji
! pride na 35 prebivalcev 1 krvo-
i dajalec, v Bosni in Hercegovini
' pa na 326 ljudi eden. Povprečje
je na 87 ljudi 1 darovalec. Šte-
vilke v svetu so naslednje: vsak
29.   Amerikanec   je   krvodajalec,
enako vsak 51. Francoz, vsak 78.
Anglež itd. Mi bi prišli takoj na
m.esto za njimi, ob nesorazmerju
s številkami v naših republikah.
Številke v malem — to je šte-
I Vilke v ptujski občini — kažejo
■ tudi zanimive rezultate. Do usta-
povitve transfuzijske postaje v
letu 1955-65 število krvodajalcev
ni bilo točno beleženo. v letu
1956 jih je bilo 912. Ta številka
se je iz leta v leto večala in je
bila v letu 1961 2695.
Zanimivejša je količina pridob-
ljene krvi: leta 1951 — 43.700 ccm,
leta 1954 — 68.400 ccm, leta 1056
— 208.520 ccm, leta 1958 — 582.665
ccm, leta 1961 — 744.800 ccm. Te-
kom desetih let se je količina
pridobljene in porabljene krvi v
ptujski bolnišnici skoraj sedem-
najstkrat povečala. Krivulja po-
rasta števila krvodajalcev in pri-
dobljene krvi je dosegla leta 1961
višek.
Vsa kri, ki je bila pridobljena
v bolnišnici se je tudi uporabila
v bolnišnici Ptuj in bolnišnici
Ormož. Nismo jo dajali drugam,
tudi je nismo od drugod preje-
mali.
Moj namen je bil seznaniti jav-
nost in krvodajalce z dejstvi in
številkami. Nujno je namreč, da
dobi vsak od nas sliko o stanju
krvodajalstva pri nas in o porabi
krvi v naši bolnišnici.
Ni slučaj, da je ptujska občina
ena najboljših po odzivu krvoda-
jalcev v Sloveniji, tako tudi v
Jugoslaviji. Kako je to uspelo?
Vso organizacijo krvodajalske
službe je ob podpori transfuzij-
ske postaje prevzel Rdeči križ. Je
to prostovoljna dejavnost in je z
leti postala ena njegovih glavnih
nalog. Člani Rdečega križa so
najprej piostajali sami krvodajal-
ci, so se sami prepričali o upora-
bi in vrednosti krvi in so le taki
mogli postati najboljši organiza-
torji novih krvodajalcev: kole-
gov, tovarišev, sosedov, vaščanov
in tako dalje.
Krog krvodajalcev se je večal,
dosegel je sedaj že tako stopnjo,
da po večini zadostuje telefonski
poziv, da dobimo v bolnišnico
potrebno količino krvi.
Kdo vse je zajet? Največ je
gospodinj in delavcev, ogromno
je mladih, ki od življenja še ve-
liko pričakujejo, ki imajo tudi
veliko željo, pomagati v sili. S
tem, da darujejo kri, si neposred-
no podaljšujejo življenje. Živimo
namreč v dobi, ko si ustvarjamo
(Nadaljevanj« na 2. strani)
tlUMMA SEKTORSKE
KONFERENCE SZDL
v ptujski občini bodo 7. in 8.
junija ld62 ob 16. uri sektorske
konference krajevnih odborov
SZDL, ki jih sklicuje občinski
odbor SZDL Ptuj v zvezi pro-
blemi in nalogami enotne poli-
tike v komuni glede na vsebino
govora tov. Tita v Splitu in vse-
mi gospodarskimi vprašanji ter
ukrepi za izboljšanje proizvodnje
in pravilno delitev dohodka ter
ostalim.
Prva takšna konferenca SZDL
bo 7. junija 1962, ob 16. uri v
JUR.^INCIH v prosvetni dvora-
ni, (za krajevne organizacije
Juršinci in Polenšak), v TRNOV-
SKI VASI v šoli (za krajevne or-
ganizacije Trnovska vas, Levanj-
ci, Desternik in Vitomarci) v
MURETINCIH v zadružnem do-
mu (za krajevne organizacije Mu-
»-etinci, Moškajnci, Gorišnica. Cir-
kulane. Zavrč. Sobetinci in Stojn-
'-i-Bukovci), v ROGOZNICI v za-
družnem domu (za krajevne or-
ganizacije Rogoznica Podvinci,
Pacinje. Dornava. Brezovci-2a-
menci, Placar in Jiršovci).
V petek, 8. .lunija 1962. ob 16.
uri   pa   bodo   konference v VI-,
DMU v šoli, (za krajevne organi-
zacije Videm, Lancova vas, Le-
skoMec, Sela in Podlehnik), v
MAJSPERKU v dvorani »Svobo-
de« (za krajevne organizacije
Majšperk, Zetale, Naraplje, Sto-
perce, Ptujska gora, Sesterže,
Dolena, Nadole. Kočice), v KI-
DRIČEVEM, v dvorani, (za kra-
jevne organizacije Kidričevo,
Lovrenc, Cirkovce, Hajdoše in
Hajdina). v PTUJU v veliki dvo-
rani Obč. LO (za krajevne orga-
nizacije Ptuj, Grajena, Mestni
vrh, Markovci, Spuhlja, Dražen-
ci).
Občinski odbor SZDL Ptuj je
razposlal vsem predsednikom
krajevnih odboro^^ SZDL vabila,
ki jih bodo razdelili vsem članom
krajevnih organizacij SZDL, vsem
članom nadzornega odbora, kra-
jevnega odbora SZDL in vsem
odborom podružnic SZDL.
V dopisu predsednikom krajev-
nih odborov SZDL je poudarje-
no, da bo potrebno v bodoče na
vsem območju občin? povečati
aktivnost organizacij SZDL. ki v
zadnjem času ravno ni bila na
zadovoljivi  višini.  Na  konferen-
cah se bodo navzoči temeljito po-
govorili o metodah dela pri
opravljanju gospodarskih in osta-
lih nalog v občini in na območju
krajevnih odborov SZDL. Zato je
toliko važnejše, da bodo prišli na
konference vsi povabljeni in dal
bodo predsedniki odborov SZDL
pravočasno obvestili ljudi, da &e
bodo konferenc zanesljivo udele-
žili.
Konferenc se bodo udeležili iz
Ptuja člani izvršnega odbora ob-
činskega odbora SZDL Ptuj, ki
bodo konference tudi vodili in
odgovarjali navzočim na razna
tekoča gospodarska in ostala
vprašanja. T. V.
POLOŽAJ V ŠPANIJI OB
SPLOŠNI STAVKI
PARIZ, maja (Tanjug). —
Generalni sekretar KP Španije
Santiago Carrillo je izjavil do-
pisniku lista »Humaite«, orga-
na KP Francije, da vse opo-
zicijske sile v Španiji podpirajo
delavce, ki stavkajo. Dejal je, da
se ustanavlja svojevrstna fronta
nacionalnih sil, ne glede na razli-
ke, ki so med njimi. To dokazuje,
da španski delavski razred pred-
stavlja silo, ki lahko združi in
mobilizira široke narodne množi-
ce proti diktaturi.
Carrillo je dejal, da je KP Špa-
nija predložila vsem opozicijskim
strankam, vključno monarhistom,
načrt mirnih akcij, s katerimi bi
razširili boj in pozneje ustanovili
vlado nacionalne enotnosti.
Cvetka H marjetica, povej, če —rada me ims
za leCto in hialifclnefšo prolzfodRio
Prejšnjo sredo so v sejni dvo-
rani obč. ljudskega odbora v Or-
možu razpravljali predstavniki
gospodarskih organizacij s pred-
stavniki občine in političnih or-
ganizacij o težavah in uspehih
v proizvodnji. Navzoči so poseb-
no skrb posvetili povečanju iz-
voza goveje in osiiale živine. I/
poročil načelnika za gospodarst-
vo je bilo razvidno, da je družbe-
no kmetijsitvo močno napredova-
lo posebno v zadnjem obdobju.
Privatna proizvodnja zaostaja za
proizvodnjo v družbenem sektor-
ju. To zaostajanje se posebej
opaža pri pitanju goveje živine.
Večji del nakupi jenih govedi ni
primemo pitan, zato za izvoz
ne pride v poštev. Zato je po-
trebno odkupljeno živino dopita-
ti v družbenih hlevih. Tudi osta-
le kmetijske pridelke za izvoz je
potrebno kvalitetno pripraviti,
n. pr. vino, ki slovi v mnogih so-
sednih državah. Za kvalitetne
proizvodnjo v tovarnah, bi se naj
zavzemal pri delu vsak zaposleni
na svojem delovnem mestu.
Prav tako bi se naj trudil za zni-
žanje proizvodnih stroškov.
Na seji so navzoči ugotovili, da
delavsko samoupravljanje ne
prihaja povsod do izraza, če-
prav so kolektivi sprejeli pravil-
ka o delitvi osebnih in čistega
dohodka. Samoupravni organi se
v nekaterih podjetjih še nisc
uveljavili glede na vodilne usluž-
bence. Taka praksa nima zveze
z našo stvarnostjo. Delavec mora
čutiti, da je upravljavec in go-
spodar v podjetju, le s tem bo
dosežen pomen samourpravlja-
nja.
Tudi neupravičeni razponi naed
prejemki zaposlenih delavcev in
vodilnih uslužbencev v neikafce-
rih podjetjih morajo biti z no«
vim pravilnikom o delitvi ose'b-
nih in čistih dohodkov odprav*
Ijeni. Navzoči   so   obravnavali
»ijekarno« v Ormožu, glede raz-
pona v prejemkih med uslužben-
ca, in delavci. Glede izpolnitve
plana v prvem četrtletju je bile
ujgotovljeno, da so nekatera pod-
jetja četrtletni proizvodni plan
piseeegia (n. pr. Opekama Ormož
za 17 odst.), vendar se s tem ni
noiogioče zadovoljiti, ker so gospo-
darSike organizacije v občini
povpvečno  plan  komaj  dosegle.
Rdr.
Uspel letošnji požarnovarnostni teden
Letošnji požarnL>varnostni teden
od 21. do 27. maja 1962 je pustil
gasilskim društvom, zlasti pa Ga-
sdskemu društvu Ptuj, nekaj no-
vih izkušenj, predvsem pa je bilo
prav, če je bil namenjen prido-
bivanju novih članov in podmlad-
ka z vsemi razpoložljivimi sred-
stvi, ki vzbujajo v javnosti smi-
sel za sodelovanje pri organizi-
ranem varovanju življenj in pre-
moženja v naši družbi.
Razstava v gasilskem domu v
Ptuju, okrašen; domovi, predava-
nja, filmi in vaje so v glavnem
dosegle svoj namen. Vse je bilo
pripravljeno v želji, da bi ' bilo
zlasti med mladino vedno več po-
žrtvovalnih občanov, ki bodo po
zgledu starejših sposobni nada-
ljevat; njihovo nesebično in po-
žrtvovalno delo.
Zapiski v knjigi obiskov raz-
stave potrjujejo, da jo ie obiska-
lo mnogo mladin« iz šol in pod-
pisali so med drugim: »Še več
razstav!« »Za dobro pripravljeno
razstavo in lepo organizacijo Po-
žarnovarnostnega tedna v letu
1962 izrekam gasilskemu društvu
Ptuj in Občinski gasilski zvezi
Ptuj vse priznanje I Klemenčič,
poveljnik OGZ Maribor«, »Lepo
urejena razstava I« itd. in sledijo
cele strani raznih podpisov ljudi
iz vseh strani, raznih starosti in
poklicev.
v soboto, 26. maja 1962, so do-
bili strojniki — 29 po številu —
odločbe o opravljenem izpitu po
tečaju Za kvalificiranega strojni-
ka v gasilstvu. S tem je tudi bil
zaključek tečaja. Agregati bodo
imeli odslej izkušene čuvarje. Te-
čaj je organizirala občinska gasil-
ska zveza Ptuj, ki bdi nad sposob-
nostjo vseh društev v občini za
akcije ob nesrečah, ko se najbolj
pokaže, ali so prizade\-anja dru-
štva usmerjena k humani pomoči
TE DNI PO SVETU
Jugoslovanski državni sekre-
tar za zunanje zadeve Koča Po- i
povič je po obisku v Mehiki kre- i
nil v ZDA na povabilo ameri-
ške vlade. O mednarodnem po-
ložaju in dvostranskem sodelo-
vanju se je menil z zunanjim
ministrom Ruskom, obiskal pa je
tudi predsednika Kennedvja, v
četrtek je odpotoval v New York
na obisk k vršilcu dolžnosti glav-
nega tajnika OZN U Tantu.
Navada je že, da svetovni tisk
posveča največ prostora dogaja-
njem v Alžiru. Značilno je, da se
zadnje dni kar trumoma sele
Evropejci iz te dežele v pričako-
vanju referenduma in alžirske
neodvisnosti. Letala, ki obratuje-
jo z Evropo, so zasedena.
Na drugi strani poročajo, da so
te dni postavili na noge prve
orožniške enote, sestavljene iz
Alžircev, ki naj bi na določenih
območjih vzdrževale red in mir
namesto francoske policije. v
ponedeljek so tudi imele prvi
»ognjeni krst«, ko so streljale na
vozilo podtalne oasovske arma-
de, ki je hotelo streljati na alžir-
ske delavce v pristanišču.
IVIednarodni opazovalci z zarti-
man.iem pr:čaku,Teio zasedanje
cije, ki se bo sestal konec maja
in obravnaval položaj v deželi in
načrte za prihodnost. Njegova
naloga bo tudi, da alžirsko fron-
to narodne osvoboditve, ki je
predstavljala ves čas oborožene-
ga boja proti okupacijski vojski
enotno politično organizacijo, re-
organizira v množično  politično
sitranko. Jasno je. da ne bo do-
volil, da bi s strankar^kimi raz-
prtijami oslabili osvobodiikK) gi-
banje in prizadevanje za obnovo
porušene dežele.
v teku je sedaj tudi priprava
za organiziranje referenduma
oziroma volilne propagande zanj
Francoska vlada je v ta namen
že ukinila nekatere omejitve
Referendum nameravajo izvesti
v vsakem primeru ne glede na
nasilje oas.
Te dni je svet presenetila vest,
da je ^^ednost delnic na newyor-
vtanczv močno pedEa ai da sa i
z njihovo prodajo pohiteli poseb-
no mali ameriški delničarji, ki
jih je največ. Nekateri ameriški
gospodarstveniki so s tem v zve-
zi narpovedali novo krizo, nov
zastoj v prodaji ameriških izdel-
kov v tujini in doma in zato no-
vo gospodarsko krizo.
Cez nekaj dni je vrednost spet
pričela rasti. Veliki delničarji so
skušali pokupiti delnice tistih, ki
so jih prodajali. Trenutno še ni
povsem jasen položaj. Očitno pa
je, da se bo morala Kennedvjeva
vlada močno zavzeti za to. da po-
vrne zaupanje domače industrije
v normalno prihodnost. Padec
delnic se je čutil tudi v Londonu
kot znanem borznem središču
Evrope in v Zahodni Nemčiji.
Za bodoči razvoj ZAR in mno-
gih drugih afriških in azijskih
dežel je brez dvoma velikega po-
mena zasedanje narodnega k'-'n-
greaa ljudskih sal ZAR, na kait«-
rem je predsednik Naser pojas-
nil deset poglavij načrta progra-
ma.
Najzanimivejše je jK^glavje, ki
obravnava temelje dejanske de-
mokracije in pota socializma kot
odraz revolucionarnega razvoja
dežele. Zanimivo je tudi poglav-
je o arabski enotnosti in proble-
mih zunanje politike dežele.
V razpravi so navzoči zlasti
mnogo razpravljali o pravicah,
mestu in vlogi delavcev in kme-
tov, o ustanovitvi arabske soci-
alistične zveze, o neločljivosti po-
litike in socialne demokracije in
o tem. da mora nova ustava za-
jamčiti, da bodo dobili delavci
in kmetje polovico vseh sedežev
v vseh organih političnih in
družbenih organizacij, med dru-
gim tudi v skupščini. Delegati so
tudi navdušeno pozdravili stali-
šče v programu, da mora biti ob-
last izvoljenih ljudskih svetov
vedno nad oblastjo izvršnega
aparata v deželi.
Zanimive izjave o poteh v so-
cializem in arabski enotnosti je
v sredo dal tudi podpredsednik
začasne alžirske, vlade Ben Bela
v razgovoru z dopisnikom Tan-
juga. Tudi on je graditev soci-
alistične družbe na njenih afri-
ških specifikah označil kot edino
možno pat.
Zahvala preJse^fnika
TITA za čes^Hlie
Savez komunista Jugoslavije
GENER.ALNI SEKRETAR Beograd, 21. maja 1962. god.
opStinskom odboru
saveza udružeinja boraca nor
Ptuj
Dragi drugovi!
Srdačno zahvaljujem na pozdravima, koje ste mi uputili sa
drugarske večeri zajedno sa član ovima Saveza boraca nor iz A"ran-
djelovca. Beograda, Čačka, Kruše vca i Gornjeg Milanovca. Upuču-
jem vama i svim članovima Saveza boraca narodnooslobcdilačkog
rata pozdrave i najbolje želje ža postizanje daljih uspjeha u izvr-
šavanju zadataka, koji su postavljeni pred vašu organizaciju u oču-
vanju tekovina narodnooslobodilačke borbe, razvijanju i učvršči-
vanju jedinstva društvene zajedn ice i u otklanjanju svih negativ-
nih pojava, koje nanose štetu interesima našeg drnštva u daljoj
socialističkoj izgradnji naše zemlje.
J. BROZ 1. r.
Stran 2
TEDNIlt
F!T*J, DNE i. JUNTJA 1992
Izdelki iz vrb in rogoze se
vedno gredo v izvoz
Zavod za zaposlovanje inva-
lidnih in drugih o«eb, ki name-
rava prevzeti ime »Zavod Olge
Megličeve« v Ptuju, je obdržal
tudi po pripojitvi »Pletarne«
Ptuj zalaganje avstrijskega, ita-
lijanskega in zapadnoevropske-
ga trga z izdelki iz vrbe in ro-
goze, otoka Cipra in Venezuele
pa z opletenimi steklenicami, v
slednje v sodelovanju s steklar-
no v Rogaški Slatini.
Letošnji plan so že dosegli 50-
odstotno tudi glede izvoza in ra-
čunajo, da ga bodo do konca lets
znatno presegli zlasti če se bo
povpraševanje za temi izdelki
razširilo tudi drugod po svetu.
Na mednarodnem sejmu »ALPE-
ADRIA« so imeli vse urejeno za
razširitev izvoza. Tudi v bodo^^e
bodo navezovali stike z inozem-
skimi kupci, zlasti pa z domači-
mi izvoznimi podjetji,  ki bodo
opravila za nje posel ob direktH
nem dev-iznem obračunu. |
Zavod bi bil sposoben izpol-
niti tudi v prihodnjih letih vsa
velika naročila inozemskih kup-
cev, ker ima vse možnosti pride-
lave in nabave vrbe in rogoze. ki
ra,^eta doma, njih pridelovanji
ni vezano s prevelikimi stroški.
Izvažali bi lahko tudi vrbo pri-
merne kvalitete kot je »Pletar-
na« Ptuj že pred vojno izvažala
samo vrbo.
Zdaj ima zavod zaposlenih
skoraj 200 ljudi in Je glede na to
tudi uvrščen med večja podjetja
v občini Ptuj. Organi upravlja-
nja si skupno z upravo prizade-
vajo s kvalitetnim! izdelki zalo-
žiti domači in inozemski trg in
so v zavodu vsi prepričani, da
bo to tudi uspelo, ker so se resno
lotili nalog in sproti premaguje-
jo vse težave. 1
Konec politične šole
Absolventi Sindikalne politične
8ole Ptuj so se s svojimi preda-
vatelji zbrali nedavno v Betnav-
skem klubu na svečanem zaključ-
ku politične šole 1961-62.
Solo je z uspehom končalo 31
slušateljev, od tega 9 z odličnim
uspehom, 12 s prav dobrim, id p«
z dobrim uspehom. Ob podelitvi
spričeval je dobilo nekaj slušate-
ljev knjižne nagrade, ki jih je
prispeval tečaju Občinski sindi-
kalni svet. Glede na redno obi-
skovanje šole, na prizadevnost in
pokazan uspeh so prejeli knjižne
nagrade: Franc Cfh iz »Delte«,
Marica Peteršič iz pošte, Anton
Kovačec iz Opekarne Zabjak,
Francka Ceh iz Reševalne posta-
je, Stane Janžekovič iz zavoda la
socialno zavorovanje, Helena
Damjan iz pošte, Franc Rojko in
Albina Erbns iz tovarne avto-
opreme ter Franc Anžel Iz kme-
tijske zadruge »Jože Lacko« Ptuj.
Za posebne uspehe Je Občinski
sindikalni svet Ptuj pohvalil
Franca Serdinška, zaposlenega
pri »Pleskarju«, Karlo Skrila iz
Občinskega ljudskega odbora Ptuj,
Anico Polajžar iz »Panonije« Ptuj,
Karla Mernika iz mesokombinata
»Perutnina« in Rudija Terglavč-
nika iz »Petovie« Ptuj.
Upravni odbor je še ugotovil,
da je bil dosežen v času petme-
sečnega dela šole izredno lep
uspeh, najboljši uspeh, odkar de-
luje sindikalna politična šola v
Ptuju. Po bogatih izkušnjah bo v
bodoče še izpopolnjen program
lu mnogo uspehov in jim sočasno
najiskreneje čestitamo. Predava-
teljem   iskrena  hvala  ra vložen
šole, posebno pozorni pa bodo v
bodoče pri izbiri slašateljev SPsj
za šolo v šolskem letu 1962/63.
Absolventi SPS so se za dose-
žene uspehe zelo trudili. Sindi-
kalna organizacija je pridobila 31
novih, sposobnih sindikalnih de-
lavcev. 21. aprila 1962 so absol-|
venti Sindikalne politične šole!
Ptuj obiskali Varaždin, kjer so
bili nadvse prisrčno sprejeti.
Delo je zaključeno z uspehom.
Sedaj bodo morali absolventi v
svojih sindikalnih podružnicah
pokazati znanje, ki so ga prido-
bili v šoli, v konkretnih akcijah.
KUPUJTE POHIŠTVO PRI »OPREMI« PTUJ
Komentiir 8 mivnici v Ormožu
v zviti s klavnico ir Ormožu
je v zadnjem čaiu prtecj raz-
pravljanja, vendar je (lede tega
potrebno ugotoviti, da predstav-
lja ta samostojni obrat kmetij-
skega kombinata za občan« važno
in pomembno pridobitev. Reg je,
da je imel investitor gradnj« te-
ga pomembnega objekta v Ormo-
žu razn* finančn* ip dru|e ta-
Žave. Investitorju KŽ Ormoi so
primanjkovala sredstva ;a ure-
ditev kanaliziiclje in drugih odva-
jalnih naprav. Vzrokov he bi
smeli iskati pri investitorju, ki
s svojimi pK^limi sredstvi ni bil
v stanju urfediti potrebne odvod-
ne kanalizacije, kot bi bilo po-
trebno.
Ne smemo pozabiti, da je grad-
nja klavnice v Ormožu stala
25,858.000 dinarjev, oziroma nekaj
več kot Je predvideval investicij-
ski ničrt. Do povišanja Je prišlo
zaradi podražitve gradbenega ma-
teriala in uslug. Poleg tšh izdat-
kov je bilo potrebno urediti klav-
nico znotraj in opremiti prostore
z ustreznim inventarjem, vodo-
vodom in kanalizacijo Stroji iti
ostali tehnični priporriočki so bili
nabavljeni novi, ker So stari bili
neuporabni ali pa jih sploh ni bi-
lo. Potrebno je poudariti, da j«
vodovod zgrajen iz lastnega stu-
denca. Gradnja studenca in iz-
peljava vode ter ureditev vodo-
vodnih naprav v klavnici je ve-
ljalo 2,221.000 dinarjev. 2e ob pri-
četku obratovanja klavnice je
nastal problem v primanjkovanju
strokovnega kadra.
Klavnica še vedno ni tehnično
izpolnjena, saj je dragocena
kri ubitih živali še vedno odpa-
dek, ki bi se dal zelo koristno
uporabiti. Odpadla kri povzroči
predvsem v toplih dneh hud
smrad,  posebno  ob  Kolodvorski
uliel. Odvodni kanali klavnice bi
morali biti zaprti in bi tako bil
preprefen smrad, ki se sedaj raz-
širja vzdolž le ulice. Strnjena kri
7. ostalimi odpadki se kaj rada
nabira v parku. TI ostanki od-
padkov res predstavljajo gojišče
legla muh m ostalega mrčesajj
ki i svojim stalnim stiltom la-
hko v tbpHh sončnih dneh širijd
nalezljive bolezni. Vse te težavi
pa še povečujejo nekateri »vrli4
prebivalci, ki odnašajo v ta ja-
rek smeti in razne odpadke. Nff
tem neprimernem kraju rasteja
kupi smeti, ne da bi zato odgo«
vornl faktorji določili primernejaj
.*i prostor. Stanovanjska skupnos^
v Ormožu, bi lahko prebivalcem
mesta pri tem mnogo pomagala,
kar ti stanovalci tudi že dalje ča-
sa pričakujejo. Sanitarni inšpekJ^j
tor je zadnji čas ukrenil vse po^
trebno, toda \prašanje je, ali boJ
do vsi prebivalci mesta njegove
ukrepe upoštevali?
Na pobudo sanitarnega inSpekJ
torja je 4-član.ska komisija preJ
gledala ta del zanemarjenega me^
sta in ugotovila, da je bila za-n
mašena odvodna kanalizacija za-i
radi smeti, ki so preprečile odtoll
odpadle vode iz klavnice. Velika
je vplivala na skrajno zanemarje-
nost Kolodvorske ulice nova
klavnica, s tem, ker nima primer-
no zaprte odvodne kanalizacije.
Uprava klavnice bi naj že v pri-
hodnjem mesecu uredila kanali-
zacijo, s čimer bo odpravljen
smrad in kritika mestnih stano-
valcev in olepševalnega društva
v Ormožu, posebno pa kritika do-
mačih in tujih turistov. i
l>rcMiielna nesreCa
s tragičnim Iconcem
Pokojni Franc Voljč
V ponedeljek, 28. maja, ob 12.55
je traktorist Lovro Kuharic iz
Lešnice štev. 10 povzročil v Or-
možu na Ptujski cesti težko pro-
metno nesrečo. 22-letni traktorist
si je s traktorjem kmetijskega
kombinta izsilil prednost pri iz-
hodu iz dvorišča delavske menze
»Abonent«. Enoosna prikolica jd
bila naložena z zemljo. Ob priho-
du na cesto višjega reda traktorist
ni upošteval prednosti prihajajo-
čega motorista Voljč Franca. Za-
radi nepreglednosti se je moto-
rist Voljč Franc zaletel v prvo
levo kolo traktorja, ki ga je suni-
lo na leto stran cestišča, kjer je z
glavo udaril po pločniku. Trakto-
rist je med tem Časom izgubil
oblast nad vozilom in je traktor
s prikolico prečkal cesto in se
ustavil šele, ko je zadel v zgrad-
bo kmetijskega kombinata. Trak-
tor je na cesti zgrabil na tleh le-
žečega Voljča pri čemer je dobil
zelo težke telesne poškodbe. Neza-
vestnega so takoj prepeljali v
ptujsko bolnišnico, vendar je že
na poti vsled težkih poškodb in
velike izgube krvi umrl.
Rdr.
LOVSKA ZVEZA SE PRIPRAVLJA NA OBČNI ZBOR
DIVJAČINA VAŽEN IZVOZNI ARTIKEL
Lovska zveza Ptuj, ki šteje 25
lovskih družin s skoraj 600 čla-
ni, se pripravlja na občni zbor,
ki bo 10. junija 1962 v Ptuju.
Poudarek na letošnjem zboru
bo na gospodarjenju v loviščih,
na lovskem turizmu ter na
ustvarjanju in trošenju deviznih
sredstev.
Dejavnost lovskih družin in
zveze Ptuj je zanimiva po boga-
tih loviščih, po skrbi za razplod
divjačine, za njen odstrel ter po
lovu na živo divjačino ter njen
izvoz. V minulem poslovnem le-
tu Je bilo odstreljene in izvožene
divjačine za skoraj 15 milijonov
dinarjev, žive pa so izvozili za
skoraj 3 milijone dinarjev in to
predvsem divje zajce, fazane,
fazanke in Jerebice, Doslej so
največ izvažali v Italijo in Fran-
cijo.
Največ članstva imajo dru.^tvd
Sp. Polje, Kidričevo, Bresnica,
Gornje polje in Ptuj, najmanj pa
Zavrč, Zeta-le, Trnovska vas, Kog
in Cirkovce.
Za bodočo vzgojo in vežbanje
mladih lovcev nameravajo več
žrtvovati kot doslej. Urediti na-
meravajo na Sp. Bregu strelišče,
ki bo služilo urjenju mladih lov-
cev v streljanju, obenem pa bo-
do lahko na njem tudi meddru-
štvena tekmovanja v streljanju.
Urediti nameravajo lovski dom
ob Ljutomerski cesti, za kar so
že kupili zgradbo. Tudi letos na-
meravajo organizirati več lovov
za domače vidne lovce in za go-
ste iz sosednih dežel.
V. J.
NASE ZDRAVJE
Leta 1638 so morali Turki opu-
stiti obleganje Dunaja. Glavno
zaslugo za to zmago pripisujejo
obveščevalcu, srbske-pol jsko-^
ukrajinskega rodu, Koljšickemu.!
Zato so mu dali na voljo, da si
sam izbere nagrado iz bogatega
plena, ki so ga bežeči Turki pu-
stili ža seboj. Vsi so bili prese-
nečeni, ko je izbral nekaj sto
vreč neznanih zelenih zrn, o ka-
<^erih ni nihče vedel kako se upo-
rabljajo. Koljšicki je postavil ob
katedrali na sredi Dunaja šotor,
kjer je začel prodajati neko sve-
tlo rjavo tekočino — kavo. Tako
je nastala prva dunajska kavar-
na. Uživanje kave se je naglo raz-
širilo. Ko je umrl slavni razisko-
valec krvnega obtoka W. Harvey,
je v oporoki zapustil zdravniške-
mu društvu v Londonu 30 kg ka-
ve s pripombo: »Tu je izvor sre-
če in dtiha«. Uporaba kave še ve-
dno narašča. Temu je vzrok so-
dobni način življenja, stalno hi-
tenje, preobremenjenost in škod-
ljivi pojavi civilizacije, ki povzro-
čijo telesno in duševno izčrpa-
nost, ki jo skušamo odstraniti ali
ublažiti z uživanjem kave. Nasta-
ne vprašanje, kdaj je uživanje ka-
ve koristno in kdaj škodljivo.
Vpliv kave na človeka je odvi-
sen od njegovega zdravstvenega
stanja in občutljivosti, od kvali-
tete kave in načina priprave.
Od stanja živčnega sistema je
odvisen vpliv kave, ker njena
glavna sestavina kofein draži živ-
čni sistem, ki krepi življenjske
funkcije. Kava poživlja možgan-
sko delovanje, omogoča  hitrejše
kcmbinacije, pomnoži asociacije,
zaostruje občutljivost za barve,
dviga razpoloženje, s tem da
zmanjšuje depresijo.
Živčno občutljivi (labilni) lju-
dje, bolniki z želodčnim čirom in
s povečanim krvnim tlakom slabo
prenašajo kavo. Pri takih se jav-
lja nemir, tresenje, nespečnost,
celo krči. Kava deluje v redu, če
človeka duševno in telesno osve-
žuje ne da bi dražila.
Delovanje kave je odvisno ne
sam-o od vzdražljivosti organizma,
temveč tudi od količine kofeina.
Kava, ki vsebuje manj kofeina
(0,05 do 0,1) osvežuje, večje koli-
čine pa dražijo. Kvalitetne, dobre
vrste vsebujejo manj kofeina kot
slabe vrste, vendar zaradi prijet-
nega vonja produktov prazen ja
nastaja občutek močnejšega de-
lovanja. Cenejše vrste kave ima-
jo 2 ",0 kofeina, tako da vsebuje
skodelica pripravljena iz 6 gr ka-
ve okoli 0,15 gr kofeina, medtem
ko najboljša ter najokusnejša ka-
va vsebuje 0,9 "/o kofeina, torej
pride na eno skodelico 0,05 gr.
Ker je kvalitetno dobra kava dra-
ga, je pogosto mešana s slabšimi
vrstami, tako da obdrži nekaj pri-
jetnega vonja, kakor se to dela
tudi v vinarstvu. Vsak uživalec
kave ve, katera vrsta mu najbolj
prija in kaj pri njej tudi ostane.
Važen je tudi način priprave ka-
ve. Mlečna kava se dobro prena-
ša, ker samo 70 ^'n kofeina preha-
ja v tekočino. Razen tega belja-
kovine in masti mleka vežejo del
del kofeina, zatiS deluje mlečna
kava   delj   časa  in  bolj   blago.
Mlečna kava se uporablja v raz-
ličnih mešanicah pod nazivi: ka-
puciner, melanža, s smetano itd.
Črna kava »expres« pripravljena
iz iste količine kave kot mlečna,
deluje dvakrat močnejše, ker se
s filtracijo osvobaja skoro 100"/o
kofeina. V aparatih na vročo paro
se ekstrahirajo še druge strupe-
ne snovi, pri aparatih z vročo vo-
do pa dobimo kavo, ki se lažje
prenaša. Pri močnejšem praženju
kofeina, zato deluje mlečna
fee uniči več kofeina, zato je ita-
lijanski «expresso« posebno pri-
ljubljen. Prav tako dobro se pre-
naša turška kava, ki je največ
uživamo pri nas. Deluje bolj ena-
ko.merno in blago zato, ker se
pretežni del kofeina veže na osta-
nek, goščo in se počasi osvobaja.
Nes-cafe nekateri ne prenašajo
dobro in sicer zato, ker ga ku-
hajo premočno, ker ta vrsta slabo
barva tekočino in je manj diše-
ča. Ker se vse snovi v tej vrsti
kave hitro razstopijo v tekočini,
deluje hitro ali kratkotrajno. Ta-
kozvana kava brez kofeina ni ni-
koli popolnoma očiščena od kofe-
ina, vendar ga vsebuje v znatno
manjših količinah do 0,08''/'o. Pri-
merna je za ljudi, ki reagirajo
že na majhne količine kofeina.
Istočasno uživanje kave in ma-
lih količin alkohola ima svoj vzrok
in opravičilo, ker alkohol zmanj-
šuje občutljivo.st možgan.
Uživanje črno kave za otroke hi
primerno. Za male in šolske otro-
ke je celo škodljivo Prav tako je
črna kava škodljiva pri arteiio-
sklerozi večje stopnje, pri želodč-
nem katarju in uikusih, ker krepi
izločanje želodčne kislme.
Po dr. Leo Trauner-ju^
DAN KRVODAJAVCEV - 4. JUNIJ
(nadaljevanje s 1. strani)
boljše pogoje: gradimo, hitimo,
želimo čimprej dovršiti in izpol-
niti naloge, vedno se nam mudi,
ča.sa je malo. Iz tega sledi, da je
skoraj nujno večje število nesreč
— obratnih in prometnih. Kot
pravilen se je izkazal izračun, da
pride sodoben človek v življenju
dvakrat v situacijo, ko mu je po-
trebna transfuzija krvi.
Tako se nam vsili vprašanje:
zakaj ne bi kri sam daroval, da
bi jo dobil v sili vrnjeno, zakaj
ne bi mogla postati to moralna
dolžnost, da daruje kri vsaj 1-krat
(Kot primer navajamo Holan-
dljo, kjer smatra vsak državljan
darovanje krvi za svojo moralno
dolžnost, daruje kri vsaj enkrat,
tako da je imajo vedno dovolj na
zalogi. Poslal in daroval jo nam
je njihov RK, ko smo jo potrebo-
vali).
Kljub izrednim uspehom, ki jih
imamo   na    tem    področju,    se
morajo   organizatorji   krvodajal-
cev v naši občini še neštetokrat
znajti v situaciji, ko nezaupljivi,
nevedni in večkrat celo sovražno
naklonjeni  ljudje  ogovarjajo ti-
ste, ki kri darujejo. Poskušajo z
i razlagami, ki si jih ustvarijo za-
I radi lastne nerazgledanosti, pre-
prečiti   oddajo   krvi.   napihujejo
I sam potek odvzema,   govorijo  o
I škodljivosti  akcije  itd   Sami pa
medtem  zahajajo  k  tistemu,  ki
jim   »kri   pušča«   količinsko   In
zdravstveno    nekontrolirano,    s
pridobljenim denarjem pa sebi
pogoje izboljšujejo itd. To so sila
negativni pojavi, ki jih pri nas
ne bi smelo več biti. In zakaj še
vedno rajši verjamejo njim kot
pa zdravniku, ki za vsakega kr-
vodajalca odgovarja, zakaj se ra-
je ne posvetujejo s krvodajal-
cem?
V krvodajalski službi ni nič
prikritega. Nič ni takega, kar ne
bi mogel in moral vedeti vsak
izmed nas. Načelo naše službe je:
Vsak, ki je zdrav lahko daruje
kri, vsak ki je potrebuje, jo mo-
ra dobiti.
Zato nikar ne zavirajte, na-
sprotno, poskuša naj vsak pod-
preti to akcijo! Vsak dan namreč
rastejo potrebe po krvi: vsak dari
je več nesreč, vedno več bolezni
zdravimo s krvjo, življenjska do-
ba se daljša, umrljivost otrok se
manjša, vedno več mater rodi v
bolnišnici in njihova umrljivost
je skoraj enaka ničli itd. Zasluga
krvi kot zdravila je pri tem ve-
lika.
Dan krvodajalcev je dan us-
pehov na tem področju in dan
vzpodbude. Vsi tisti, ki ste vklju-
čeni, zaslužite veliko priznanje in
zahvalo. Brez škode za svoje
zdravje ste posredovali življenj-
sko silo drugemu, tisti pa vam jo
v vaši nesreči zagotavlja. Na tak
način ste postali zagotovilo po-
moči v sili sami sebi in svojim
bližnjim. Ste velika opora zdrav-
stvenim delavcem, ker dajete kri
— zdravilo, ki ga noben tehnični
postopek ne more ustvariti. Bo-
dite vzgled vsem, ki še niso
vključeni to zaradi nevednosti,
nezaupljivosti ali nezainteresira-
nosti.
Vsak izmed nas naj se ob tej
priliki vpraša: »Sem upravičen
pričakovati te vrste pomoči, če
sam pri tem nočem sodelovati?
Smem pričakovati, da si bom z
denarjem kupil nekaj, kar mi
laliko nekdo samo podari? Sem
enakovreden kolegu, ki je vreden
član skupnosti in poleg tega da-
ruje kri? Kako dolgo še smem
stati ob strani in samo opazova-
ti?«
V pojasnilo samo to: vsak dan
je .krvodajalska ekipa v bolnišni-
ci pripravljena   da kri odvzame,
vsak dan in vsaiii, uro se kri bol-
niku posreduje.   Vsak dan   stoji
na razpolago zdravnik, ki daro-
valca   pregleda,   mu   svetuje   in
daje napotke. Krogotok: darova-
j lec krvi — transfuzijska postaja
|—   bolnik   je redno   zaključena,
(življenje se redno daje, podalj-
šuje.
b vsem tem vedo največ tisti,
ki so kri že pre.ieli. Teh je toli-
ko, kot je krvodajalcev Ti s svo-
jim zdravjem lahko pričajo o tej
koristni človekoljubni deja\'n5sti.
In v imenu vseh zdravih —
bivših bolnikov se krvodajalcem
zahvaljujem. 4. junij naj bo
praznik vsem krvodajalcem, ki
so s svojo krvjo bolniku v sili
pomagali. Hvala.
dr. J. V.
Tovarna glinice in aluminija
„BORIS KIDRIČ"
Kidričevo
Proizvajamo:
surovi aluminij v valjarniškihi
formatih in ingotih,
balcinirano glinico AljOjj,
katran in mešanice fenola
Telefon: Maribor 23-12, 27-69, Kidričevo 2, 10
Telex: Kidričevo 033-16
Pošta: Kidričevo
Žele^nisha postaja: Kidričevo
Priporočamo se za naročila
PTUJ, DNE 1. JUNIJA 1962
TEDNIK
Stran 3
Požar v Jadranski ulici
v sredo, 30. maja 1962, popol-
dne so ptujski gasilci zadušili po-
žar v skladišču trgovskega pod-
jetja »Borovo« v Ptuju, Jadran-
ska ulica 4. Stanovalci hiše so po
dimu iz skladišča sumili na požar,
zato so takoj obvestili gasilce in
njihovi hitri intervenciji se je
treba zahvaliti, da ni nastala več-
ja škoda.
Ob požarnih in drugih pojavih,
po Ptuju se šele vidi, v kakšnih
luknjah imajo podjetja spravlje-
no svoje blago in ni čudno, če je
to sčasoma pr^zadeto po vlagi in
drugih vplivih in tudi ogroženo s
požarom.
Ob nedeljah ples v Tržcu
Cenjene goste obveščamo, d
a bo v nedeljo 3. junija t. 1. v
tržcu »Pri Poldetu« otvoritev vs
ta.
Igrali bodo »Haloški vriska-
či«, na srečolovu pa boste lahko
zadeli tranzistor in mnogo dru
gib dobitkov. Za razne speciali-
tete in odilično haloško kapljico
preskrbljeno.
Vprimeru slabega vremena
otvoritev   vrta   preložena   na
prihodnjo nedeljo!
Se priporoča za obilen obisk
Pernek Leopold, Tržeč, Videm
pri Ptuju.
POMEMBEM POSVET
V VARAŽDIMU  ^
V torek, 29. maja t. 1., so se v
Varaždinu sestali na posvet
predstavniki sindikalnih politič-
nih .šol Varaždina in Ptuja, da
bi podro'bneje proučili dosedaj
pridobljene izkušnje v šolanju
kadrov v sindikalnih političnih
šolab in naloge v zvezi s pripra-
vami na novo šoleko leto. Na po-
svetovanju so prišli do zaključ-
ka, da je potrebno temeljito pro-
učiti dosedanji program šol ter
ga izpopolniti, da bo zajel vsa
najvažnejša vprašanja in omo-
gočil slušateljem znanje, ki jim
je pri vsakodnevnem delu naj-
bolj potrebno. Bodoči program
bo osredotočil pozornost vlogi
in nalogam sindikalnih podruž-
nic, delavskemu samoupravlja-
nju, delitvi dohodka, proučeva-
nju nove ustave FLRJ. delovni
zakonodajni in ekonomiki FLRJ.
Zraven predavanj bodo v sindi-
kalni politični šoli v bodoče pre-
šli na proučevanje konkretnih
problemov, na razprave in prak-
tično delo, ki bo v obliki pripraVj
sej in sestankov, izdelavo poro-
čil in raznih analiz na FK>dlagi
proučevanja problemov v sindi-
kalnih pcKlružnicah. Predavate-
lji naj bi že sedaj začeli izdelo-
vati teze za predavanja in pro-
učevali oblike in metodo, kako
bodo predavanja slušateljem po-
dajali, da bodo ti lahko snov
razumeli in da bodo dala spod-
budo za razpravo. Sindikalne'
podružnice in delavski sveti naj
bi že sedaj pričeli z največjim
čutom odgovornosti pripravljati:
kadre za slušatelje sindikalnih
političnih šol v novem šolskem
letu. S kvalitetnimi in pravoča->
snimi pripravami bo zagotov-
ljeno še uspevšnejše in še kvali-
tetnejše šolanje kadrov v sindi-
kalnih političnih šolah, v kate-
rih naj bodo usposobljeni tako,
da bodo po končanem šolanju
nosivci politične akvitnosti v
sindikalnih podružnicah.
Posvet je bil izredno uspešen,
in je potekal v izredno prisrč-!
nem in prijateljskem   vzdušju,
kar je značilno za vsa posveto-
vanja, ki so v zvezi z izmenjavo
delovnih izkušenj med občinski-
mi sindikalnimi sveti Varaž/lina
in Ptuja.
Obte j priliki so predstavni-
ki iz Ptuja izročili občinskemu
sindikalnemu svetu Varaždln za-
hvalno pismo absolventov sindi-
kalne j>olitične šole Ptuj, v ka-'
tere mse zahvaljujejo za prisr-|
čen sprejem ob srečanju slušate-j
Ljev obeh šol, ki je bilo v Va-
raždinu 21. aprila t. 1. Prav taka
so izročili enajst nalog, ki so jil^
izdelali slušatelji sindikalne p>o-i
litične šole Ptuj. v katerih sdl
opisaili svoje vtise s prijatelj'ske-H
ga srečanja v Varaždinu, in po-
men bratstva in prijateljstva
med delovnimi ljudmi varaždin-
ske in ptujske komune. Občinski
sindikalni svet Varaždin bo tri
najboljše naloge nagradil, na-
grade pa bodo podeljene v Ptuju
v prvi polovici meseca junija.
i* F. B
Pogled  na letovišče grad  Bori
ZO-LETHiCA SLOUEHJEGORISKE ČETE
(Nadaljevanje)
Barčka pravi, da je bilo sreča-
nje vse Reševe družine zanjo lepo
in veliko doživetje. Oče Ernest,
zaveden proletarec, ni okleval, ko
ga je Barčka nagovorila, naj poš-
lje sinove k partizanom. Smovi so
se za to že sami odločili, a ven-
dar je bil potreben še očetov pri-
stanek. Očetu se je zdelo to samo
ob sebi razumljivo in nujno. Za-
vedal se je velike nevarnosti za
življenje dragih pogumnih fantov,
vendar ni okleval, da bi n6 dal
pristanka za njihov odhod. Tudi I
njihova mati ni nasprotovala. Ta-
ko so odšli bratje Reši v boj. Do-
mači pa so jim kar naprej poma-
gali, skrbeli za njihovo sveže pe-
rilo, sprejemali zanje sporočila,
jim pošiljali hrano.
Po partizanskem napadu na
orožniško postajo v Vintarovcih,
kjer sta padla orožnika Lodl in
Žemljic, so Nemci odpeljali Reše-
ve starše, nato so prijeli Mirkovo
ženo, nazadnje pa odpeljali še
otroka, ki sta edina preživela voj-
no od te pogumne družine, ki je
narod ne bo nikoli pozabil! Bratje
So padli, oče in mati sta umrla v
taborišču, Mirkovo ženo Matildo
roj. Vauda, staro 28 let, pa je
okupator ustrelil 30. julija 1942 v
Celju.
POSTOJANKE V VINTA-
ROVCIH
V Vintarovcih v Slovenskih
goricah je OF našla precej po-
močnikov, pridobila sta jih Lac-
ko in Osojnik. Med njimi so bili
Sok, Bračič. Zelenik. Kramber-
ger in Kolarič. Partizanom so
dajali brano,   nekateri pa tudi
bivališče. Žalostno je bilo, da so
borca Alojza Ceha iz Cerkve-
njaka zlomile muke, ki mu jih
je prizadejal okupator. Z gesta-
povci se je vozil naokoli po slo-
venjegoriških vaseh in kazal hi-
še, kjer so partizanom domači
pomagala. Tako je dne 17. avgu-
sta pribmel gestapovski avto
tudi v Vintarovce in odpeljal'
tiste, ki jih je Ceh izdal. Zaprli
so jih na gradu Borlu in jih leta
1943 izpustili. Matjašičeve iz
Vintarovec pa so odpeljali v
Dachau, od koder so se vrnili.
V ZGORNJEM VELOVLAKU
Lacko in Osojnik ter Kram-
berger so se pozimi 1941 in 1942
oglasili pri Cuševih in Simoniče-
vih v Zg. Velovlaku. Z domači-
mi so se menili o osvobodilni
fronti slovenskega naroda in o
partizanih. Domači so odobra-
vali, da se Slovenci borimo za
svoj narodni obstoj, zato so spo-
mladi 1942 sprejeli v svoje hiši
partizane.
Ze julija 1942 je izdajalska
ovadba zaikrivila aretacijo Jane-
za in Marije Cuš ter Franca Si-
moniča in njegove žene Terezije.
Ustrelili so jih 4. oktobra 1942 v
Mariboru. Tako so Nemci zatrli
osvobodilno gibanje v Zg. Ve-
lovlaku, ki je vzklilo spet leta
1944.
DRAGOVIČ
v Dragoviču so našli partizani
postojanko pri Janezu Kokolu.
Tu so se na svojih poteh ne-
kajkrat ustavili. Zal je bil med
njimi tudi Ceh, ki je zakrivil
toliko aretacij, ker ni znal mol-
čati. Po Kokolove so prišli ge-
nato pa v Maribor. Zeno Ano so
s štirimi otroki odpeljali v |
Oswiecim, leta 1943 pa so jo
premestili v Gleihitz, nato pa v
Rotteklippe, odkoder se je vr-
nila avgusta 1945. Njen mož je
našel smrt med talci v Mariboru
4. oktobra 1942. star 33 let.
Gaberniški gozdovi
Ko se je leta 1942 razbohotilo
poletje, so naši partizani preži-
veli mnogo noči kar na prostem.
Za svoje nočno domovanje pod
nebom so si izbrali gozdove pri
vasi Gabemik, severno od Pe-
snice. Pod drevesi so si postavili
šotor, napravljen iz avtomobil-
skega platna, ki so ga zaplenili
pri trgovcu Alojzu Gracerju na
Polenšaku. Cez dan so z dreves
opazovali cesto Most je—Gaber-
nik. Videli so celo do cestnega
križišča, od koder se odcepi ce-
sta iz Mostja v Pacinje. Večkrat
so iz zased napadali nemške avr
tomobile. V Gabemiškem gozdu
je bila tudi velika podzemeljska
jama v peščencu, izkopana že v
prejšnjem stoletju. V njej je
imela četa svoje skrivališče in
skladišče streliva.
Partizanski zavezniki v
Gibini
Na skrajnem severnem delu
nekdanjega ptujskega okraja, v
lepi vasici Gibini sta imela Jože
Lacko in Franc Kramberger za-
točišče pri kmetu Francu Ko-
stanjevcu. Lacko se je pri njem
ustavil že leta 1941, ko je snoval
po ptujskem okraju osvobodil-
no fronto. Takrat je Lacko ob-
iskal svojega znanca Franca
Kneza v Renkovcih, ki so bili že
izven ptujskega okraja. Da je
Knez postal v zaporu okupator-
jev ovaduh, smo že pisali.
Ali je bil Ceh kriv, da so za-
prli po bitki pri Mostju Franca
Kostanjevca, ali pa morda Knez,
ni znano. Franc Kostanjevec je
moral umreti v Mariboru med
talci 4. oktobra 1942, star 37 let.
Njegovo družino so izselili na
Bavarsko v Weissmein, od koder
se je vrnila 1944 na prošnjo ne-
čaka, ki je postal v nemški voj-
ski invalid brez obeh nog. Tudi
v Gibini je zamrla uporniška
misel po aretaciji kmeta Ko-
stanjevca in se je .znova obudila
leta 1944. V. R.
(dalje drugič)
NAŠE SKUPNE ZELJE
Sem eden izmed navzočih oh
prijateljskih srečanjih sindikal-
nih političnih šol Ptuja in Varaž-
dina pa tudi svečane akademije
ob »Tednu bratstva in prijatelj-
stva« med komunami Cakovec
Ptuj, Varaždin. To me je tudi
vspodbudilo k pisanju nekaj vr-
stic za vaš »Tednik«.
Dragi prijatelji! Bil sem na-
vzoč pri vseh prijateljskih sreča-
njih. Na akademiji sem celo ak-
tivno sodeloval. Želel bi vam po-
sredovati svoje mnenje o teh sre-
čanjih, tako vam v redakciji kot
vsem vašim bravcem. Zavedam
se, da moje mnenje ne bo odlo-
čilno, vendar smatram, da več
takih mnenj koristno vpliva na
poglabljanja bratstva in enotno-
sti ljudstva naših komun, ki do-
sega zlasti v zadnjem času vedno
i več uspehov, zato je nadaljeva-
nje takih stikov zaželjeno in ze-
lo koristno. )
Ob prvem srečanju, to je ob i
obisku Ptuja, teh je bilo že več,
in to se je ponovilo tudi oto mo-
jem drugem srečanju v Ptuju, |
so nam vaši tovariši, ki so nas
vodili, pokazali najpomembnejše
objekte v vaši komuni. Bili so
zelo vljudni in ustrežljivi na-
pram nam in so nam raztolmači-
li vse, kar nas je zanimalo. Vse
pozornosti smo bili deležni do
konca našega prvega srečanja
pozno v noč, ko nas je odpeljal
naš avtobus z najboljšimi vtis:
od tako iskrenih prijateljev. Ze
takrat smo razmišljali, kako vam
bomo izkazali enako gostoljub-
nost, saj ste nas res prisrčm
sprejeli. Trdno smo se odločili,
da bomo storili vse, da se boste
vedno enako prijetno počutili pri
nas in da vas bomo v enaki me-
ri seznanili z našimi uspehi.
Doslej so vaši tovariši tudi
obiskali Varaždin in bodo lahko
opisali svoje vtise v naši sredini
To prepuščam njim. Vsekakor
smo si prizadevali, da bi bilo
vedno najlepše in kako nam je
to uspelo, naj sami povedo.
Beseda o vtisih z vseh treh
srečanj pomeni željo, da bi se
taika inpodobna srečanjanadalje-
vala in ponavljala. Bratstvo in
enotnost med prebivalstvom 12 j
Ptuja in Varaždina, Slovenije ir '
Hrvatske ter Jugoslavije na
sploh naj ostane na prvem me-
stu. To je želja nas vseh in sem
prepričan, da bomo našli še več
različnih možnosti za zbližanjf
ljudi naših dveh komun. Najti
te ne bi bilo težko, ker obstojajo,
samo si moramo obojestransko
prizadevati, da jih bomo uresni-
čili. Mislim, da je dosedanji na-
čin srečanj zelo pozitiven, to je
z gostovanji društev iz Cakovca
Ptuja in Varaždina in srečanja
sindikalnih šol. Ako bi želeli oce-
niti vsebino teh srečanj, moramo
dati najbolj.šo oceno.
V razgovoru z vašimi prijate-
lji pa tudi z našimi smo slišali
razne predloge za zbližanje tudi
na drugih področjih, kot n. pr.
športna srečanja, srečanja članov
kolektivov, šol in raznih organi-
zacij ter društev. Tako bi prišlo
do stalnih srečanj ljudi naših
komun in to je želja in cilj na-
šega prijateljstva. Iz tega je lah-
ko sklepati, da bodo ljudje, ki
pomagajo na tem področju, sto-
rili še več in njihovo prizadeva-
nje ne bo brez uspehov.
Čeprav so vse to storili mnogi
tovariši, naj to storim še jaz, in
sicer naj se zahvalim vsem, ki so
pripomogli, da je bilo naše biva-
nje v Ptuju tako prijetno in ve-
selo.
Za konec mojega članka naj še
izrazim željo, da bi nadaljevali,
kar smo začeli z najboljšim na-
menom.
Domislovič  Ivica,
Varaždin. Kozarčeva 1
OBVESTILO
V nedeljo, 3, jun., proslavlja-
mo sirom naše domovine dan kr-
vodajalcev. S tem dajemo poudar-
ka tej humani akciji, ki teče ne-
prestano, obenem pa izražamo
hvaležnost in priznanje za požr-
tvovalnost vsem krvodajalcem,
ki darujejo svojo žlahtno kri bol-
nikom in s tem rešijo mnoga živ-
ljenja.
V proslavo tega dne bo prire-
dil občinski odbor RK v Ptuju
3. junija 1962. ob 9. uri, v prosto-
rih Doma SZDL na Bregu
SVEČANO PROSLAVO
na katero bodo povabljeni 10- in
večkratni krvodajalci, predstavni-
ki oblasti ter političnih in množi-
čnih organizacij.
Osnovne organizacije pa bodo
na svojih sedežih organizirale
proslavo za krvodajalce iz svo-
jega območja, ki so darovali kri
2- do 5-krat.
Občinski odbor Rdečega križa
Ptuj
Popravek k članku
»»Velika Nedelja« v »»Tedniku« št. 19 z dne 25.
maja 1962
Krajevni odbor Rdečega križa
Velika Nedelja popravlja članek
dopisnika R, ki je izšel v zadnji
številki Tednika, ker ne more do-
puščati napačnega obveščanja jav-
nosti.
Od 14. do 18. maja se je v za-
družnem domu pri Veliki Nedelji
vršil petdnevni tečaj prve pomoči
po programu za osnovne tečaje.
Obiskovalo ga je 38 žensk in 4
moški, ki so si pridobivali znanje
in spretnost za potrebo nudenja
prve pomoči. Tečaj je bil torej
splošnega značaja in ne za vodje
postaj prve pomoči, čeprav so se
ga tudi udeleževali.
Ob zaključku niso tečajniki po-
lagali nobenih izpitov »iz zadev-
nega gradiva« in ni bilo nikjer
nobene »posebne komisije«.
Tudi to, »da so glede na uspeš-
no opravljene izpite pripravili v
dvorani zabavni večer«, ne drži,
ker izpitov v resnici ni bilo. Pač
pa so se po zaključenem tečaju
zbrale mlade tečajnice skupno z
nekaterimi starši in sorodniki ter
starejše s svojimi možmi in čla-
ni upravnega in nadzornega od-
bora Rdečega križa na družabni
večer, ki ni bil nikaka obsežna
javna prireditev, amprak le pri-
jetna prilika, da so se sešli za
mizo, ki so jo sami pripravili.
I   Osnovni   organizaciji   Rdečega
križa je bil poglavitni smoter do-
bro organiziran in izveden tečaj
prve pomoči,  družabni  večer  in
vino pa sta bila popolnoma dru-
gotnega pomena. O manjšem ali
I večjem obisku ne more biti govo-
i ra. saj so bili v glavnem vsi ude-
I leženci   le   tečajniki   in   njihovi
I svojci, od katerih ni nihče priča-
! koval  posebnih zapitkov in do-
bičkov.
Pri tečaju sta posebno poma-
I gala dr, Vengust, ki je kot stro-
I kovnjak dvignil kakovost tečaja
. in zdravstvena delavka Marija
I Lah, ki je sodelovala s praktič-
1 nimi vajami v obvezovanju. Pred-
j sednik osnovne organizacije RK
. in odborniki so tudi vsak po svo-
jih močeh prispevali k uspešni
izvedbi tečaja.
Ali ste že naroči'!
»TEDNIK« za svojega si-
na, ki odslužuje kadrov-
ski rok v JLA?
fMM Qsim nnm
hed mahi
V ponedeljek popoldne je
marsikate^-ega vznemirila pro-
metna nesreča v Ormožu, ko je
zvedel, da je na poti v ptujsko
bolnišnico zaradi hudih poškodb
na glavi in izkrvavitve za
vedno izdihnil Franc Voljč.
Pokojnik je bil rojen 27. sep-
tembra 1923 v Crečanu pri Ca-
kovcu. Izučil se je za klepar-
skega pomočnika, pozneje pa je
opravil izpit za kleparskega
mojstra. Kot sposoben klepar in
vesten delavec je v službi hitro
napredoval in je pred desetimi
leti ustanovil prvo kovinsko de-
lavnico v Ormožu. Tako je po-
stal obratovodja kovinskih de-
lavnic in eden izmed zelo po-
žrtvovalnih delavcev gradbene-
ga podjetja »Grad«. Občani so
ga poznali, kot marljivega de-
lavca, posebno pa kolektiv pod-
jetja, ki je izgubil nenadomcst-
l.jivega strokovnjaka in organi-
zatorja. Franc se je več let udej-
stvoval v množičnih organizaci-
jah, posebno v delavskem samo-
upravljanju. Poleg ostalih orga-
nizacij je bil tudi član izvršnega
odbora občinskega sindikalnega
sveta. S svojim marljivim  de-;
lom in veseljem do kovinarske-
ga poklica je bil med svojimi to-
variši zelo spoštovan in cenjen.
Njegovo delo bo ostalo vedno
med nami, posebno v Ormožu,
kjer nas je njegova smrt naj-
bolj prizadela.
Dr. R
RK Ormož in nieoova aktivnost
27. maja, v nedeljo dopoldne
je bila v Ormožu »Pri grozdu«
seja občinskega odbora Rdečega
križa. Poleg 48 delegatov so se
je udeležili tudi predstavniki
nekaterih gospodarskih organi-
zacij.
Na območju občine deluje 19
osnovnih organizacij RK s 3120
člani. Vendar je to število čla-
nov še vedno prenizko, če ga pri-
merjamo s številom prebivav-
cev. Članov pa posebno pri-
manjkuje takrat, ko je potrebne
izvesti širše akcije v stalnem
boju proti alkoholizmu. O tem
vprašanju so delegati razprav-
ljali posebno obširno, ker je to
v tem delu Prlekije družbeni
pro-blem, katerega so dolžni čla-
ni RK in zdravstvena službs
resno obravnavati. V občini j€
20 alkoholikov, ki so brez pre-
moženja in imajo po več otrok,
ki cesto ostajajo brez potrebne
nege in vzgoje. Šolski uspehi teh!
otrok so slabi, poleg tega psii
takšni otroci kvarno vplivaj6|
na svoje so,šolce. Zaposleni čestc^
pozabljajo, da pripadajo otroškij
dodatki otrokom, ne pa da jiW
porabljajo v druge namene.      !
S pomočjo občinskega odboraj
Rdečega križa bi naj pripravili]
v bodoče več predavanj, pred-i
vsem v zaostalih predelih. V;
zadnjem obdobju je bilo 10 pren
davanj za odrasle in otroke.      |
Organizacija je mnogo storilai
v krvodajalskih akcijah. Na ob-|
činskem območju je enajst]
mlečnih kuhinj, kjer pripravka-*
jo topli obrok za 2068 šolskib
otrok. Solo obveznih otrok pa jej
v občini 3225, kar pomeni, da'
tretjina otrok v šoli ne dobiva^
toplega obroka. R.'
P  T U J
ZDRAVLJENJE
POVPREČNO 8 DNI
v ginekološko-porodnišk. od-
delku ptujske bolnišnice je spre-
jetih letno nad 2.000 bolnic, naj-
več v starosti 20 do 30 let in od
30 do 40 let. Na zdravljenju osta-
nejo povprečno do 8 dni. Največ
bolnic, je socialno in zdravstve-
no zavarovanih uslužbencev in
kmetovalcev, ostalih pa le 10 "/o.
Okrog 90 "/o se jih vrne domov
ozdravljenih po krajšem času,
ostale pa so navezane na daljše
zdravljenje. Skoraj polovica bol-
nic pride na zdravljenje v zvezi
z abortusi. Pri večini bolnic so
potrebne manjše, le pri 16 pa
večje operacije.
VEČINOMA NORMALNI
PORODI
Na okrog 1500 porodov v po-
rodnišnici ptujske bolnišnice od-
pade več kot polovica na nor-
malne porode, ostali pa na po-
rode z intervencijo zdravnika ali
babice. Na 1500 novorojenčkov
pride skoraj 26 dvojčkov, 90 ne-
donošenčkov ter razmeroma
mali odstotek mrtvorojenih. Ze-
lo nizek je odstotek umrljivosti
novorojenčkov.
Z dozidavo in adaptacijo bo
pridobila ptujska bolnišnica ope-.
racijske sobe, ki so sedaj v sre-
dini oddelkov. Sedanja lega ope-
racijskih sob in ambulantnih
prostorov moti osebje bolnišni-
ce pri delu in neugodno vpliva
na bolnike iz sosednjih sob. V
operacijski sobi otroškega oddel-
ka je tudi oddelčna lekarna. Ta-
ko stanje zahteva nove prostore
za te oddelke. To je tudi ena
izmed prvih nalog bodočih pri-
zidav in adaptacij v bolnišnici.
ŠE VEDNO PREMALO
PROSTOROV
Nove izkušnje z upravljanjem
po ekonomskih enotah kažejo, da
so »Gradnje* pravilno pristopile k
novim oblikam stimulativnega de-
la tudi v gradbeništvu. Za grad-
beništvo in mizarstvo so ustano-
vili toliko ekonomskih enot, koli-
kor je večjih stavbišč. Predvsem
se je v ekonomskih enotah izbolj-
šalo varčevanje z gradbenim ma-
terialom v korist same graditve
in znižanje vseh materialnih stro-
škov. Gospodarjenje pc ekonom-
skih enotah tudi kaže velik napre-
dek pri samem odnosu do dela in
pri disciplini ter pri delovni vne-
mi. Obračunavajo vse po norma-
tivih in dobijo delavci izplačano
svoje prejemke po vseh obraču-
nih sproti. Manj je izostajanja —
neupravičenega in manj vsega ne-
gativnega kar je zajela samokri-
tika na deloviščih
Ptujska bolni&DicA
STRAN 4
TEDNIK
FTUJ. DNE 1. JUNIJA 1962
Velik uspeh revije
pevskih  zboroY  in  godb y  Ptuju
Čeprav je deževno vreme pre-
prečilo, da bi bila velika revija
pevskih zborov in godb v nede-
ljo, 27. maja na dvorišču mino-
ritskega samostana in je moral
Občinski svet Svobod in pro-
svetnih društev prenesti vso
prirediitev v telovadnico v Mla-
diko, je vendarle ta letošnja pev-
ska glasbena manifestacija od-
lično usipela. Posebno svečani
karakter je imela revija zaradi
tega, ker je bila posvečena 70-
letnici predsednika republike
maršala Tita.
Z gotovostjo lahko trdimo, dc
so vsakoletne pevske revije mla-
dinskih pevskih zborov, ki sme
jih imeli od leta 1957 dalje, mno-
go prispevale k razvoju mladin-
skega petja v naši občini. Zbo-
rovsiko petje se je na osnovnih
šolah že kar lepo utrdilo. Na ne-
katerih šolah imamo že kar p-)
dva ali celo tri zbore. Posamezni
zbori so se tudi številčno okre-
pili, saj štejejo nek&teri nad 10(
pevcev in pevk. Zelo se je izbolj-
šala tudi glasovna kvaliteta, po-
sebno kar se tiče izgovarja ve;
tu in tam je pa še nekaj pomanj-
kljivosti, predvsem v dinamiki,
tempu in agogiki.
Nastopili so sledeči otroški,
pionirski in mladinski pevski
zbori (naštejemo naj samo šo-
le in zborovodje): zbor vrtca
Breg — Julka Sever, otroški
zbor osnovne šole Ivana Spole-
njaka Breg — Rajko Burg, os-
novne šole Lovrenc na Dr. p.
— Majda Muhič, osnovne šole
Toneta Žnidariča Ptuj — Tere-
zija Horvat, pionirski pevski
zbor osnovne šole Toneta Žni-
dariča Ptuj — Borivoj Svetel,
osnovne šole Leskovec pri
Ptuju — Ana Anžel, osnovne
šole Ivana Spolenjaka Breg —
Rajko Burg. osnovne sole De-
sternik — Ivanka Ogrinc, os-
novne šole Podlehnik — Avgust
Bedenik, osnovne šole Dornava
— Rado Hlebec, osnovne šole
Kidričevo — Branko Rajšter,
mladinski pevski zbor osnovne
šole Hajdina — Boris' Kore-
njaik, osnovne šole Cirkovce —
Roman Premzl, osnovne šole
bratov Strafele Markovci —
Štefan Vugrinec, osnovne šole
Franca Belšaka Gorišnica —
Milena Pivko, osnovne šole
Franca Osojnika Ptuj — Boris
Korenjak, osnovne šole Ivana
Spolf-njaka — Rajko Burg. os-
novne  šole LoA-renc na Dr. p.
— Hilda Pucko, osnovne šole
Toneta Žnidariča Ptuj — Man-
ca Trrbnc in mladinski ženski
pevski zbor učiteljišča Ptuj —
Olgi Radetič.
Kvaliteta zbora je v splo'š-
nem odvisna od dirigenta. Opa-
ziili smo, da so si naši zborovodje
v zadnjih letih pridobili precej
izkiišenj. Nedeljska revija otro-
ških, pionirsikih in mladinskih
pevskih zboirov je to pokazala.
Vse zbore, od najmanjšega in i
najmlajšega z Brega pa tja do
zbora učiteljiščnic, so navzoči
nagradili z navdušenim aplav-
zom.
Ker prireditev ni imela tek-
tnovalnega značaja in ker so s?
zbori sami prijavili in si sami
izbrali program, se na tem me-
stu ne morem spuščati v podrob-
no analizo in kritično osvetliti
njihovih nastmoov. Prav zaradi
tega .^mo lahko opazili pri na-
stopu posameznih zborov večjo
sproščenost, kot je bila sicer.
Tudi  na  popoldanski  reviji
odraslih pevskih zborov in godb
na pihala je vladalo svečane
vzdušje. Nastopilo je 6 domačih
pevskih zborov: moški iz Maj-
šperka (dirigent Rudolf Kreutz)
iz Cirkovc (Roman Premzl), me-
šani z Grajene (Ladislav Pulko),
ženski iz Kidričevega (Branko
Rajšter), mošiki iz Gorišnice
(Stane Stanič) in »Obrtnik« Ptuj
(Jože Gregorc). Gostoval je tudi
moški pevski zbor DPD Svoboda
»Obrtnik« Maribor, ki je pope-
.<^tril naš pevski nastop. Razvese-
ljivo je, da smo opazili na odru
kar tri nedavno ustanovljene
pevske zbore, moškega iz Cir-
kovc in Majšperka ter mešanegs
z Grajene. To nam daje zagoto-
vilo, da želja po petju pri nas Š€
ni zamrla, temveč nasprotno —
kljiub naglemu razvoju meha-
nične glasibe se ljudje sami radi
udejstvujejo v petju.
Nastopili sta tudi dve godbi na'
pihala, DPD Svoboda Maj.šperlt
pod vodstvom Janka Komarja in
DPD Svobda Ptuj pod vod-|
stvom Jakoba Stucla. Zal je iz-
ostala godba iz Kidričevega. Ob<
godbi sta izvajali lep program ifl
želi mnogo priznanja. ,
Z nedeljsko pevsko in glasbe-;
no prireditvijo smo lahko zado-
voljni, tako prireditelj kakor tu-^
d i nastopajoči. ]
Tovariško-pevsko razpvolože-;
nje se je nadaljevalo pri popol-"
danski pogostitvi, kjer so še en-'
krat nastopili pevski zbori in*
godbe. Prireditev je tudi v tem'
pogledu uspela — pesem bliža in'
druži ljudi. j
D. H.!
Pevci iz osnovne šole »Franca Belšaka v Gorišnici
Središče prosiavllo dnn mlodosti
v nedeljo, 27. maja. je občin-
ski komite LMS Ormož svečano
proslavil v Središču dan mla-
dosti in ?0-letnico maršala Ti-
ta. Slavnosti se je poleg 600
mladincev udeležilo lepo števi-
lo odraslih. Ob pričetKu slav-
nosti je spregovoril Silvo Be-
drač in poudaril, da so mladin-
ci s področja občine pričeli že
pred dobrim mesecem z delov-
nimi akcijami. Pohvalil je ak-
tiv LMS Miklavž, katerega mla-
dinci so s prostovoljnim delom
uredili igrišče. Aktiv LMS
Ivanjkovci je pomagal pri ure-
janju sindikalne dvorane.
V dopoldanskem času so ak-
tivi priredili razna tekmovanja
v strelstvu, odbojki, rokometu,
nogometu in šahu, V streljanju
so mladinci iz Podgorc zasedli
prvo mesto s 549 krogi od
osemsto možnih. Pri streljanju
z zračno puško so mladinci
Ivanjkovec zasedli drugo me-
sto in Kovinar Ormož tretje.
Mladinci iz Podgorc so prejeli
prehodni pokal. V odbojki sta
se pomerila aktiv Središča z
mladinci iz Miklavža. Prehodni
pokal je prejel aktiv LMS Sre-
dišče za vse tri dobljene sete z
rezultatom (15:8. 15:8, 15:13). V
nogometu je zelo navdušil gle-
davce aktiv LMS Miklavž, ki je
bil v dvoboju s Središčem zelo
požrtvovalen. Miklavž je zma-
gal z 2:1. V Šahu so.zmagali
mladinci iz Podgorc proti mla-
dincem iz Miklavža z rezulta-
tom 2:1.
Po tekmovanjih so predstav-
niki aktivov, ki so sodelovali v
tekmovanjih, prejeli priznanja
za udeležijo v športnih tekmo-
vanjih za počastitev dneva mla-
dosti in 70-letnico rojstva mar-
šala Tita. Pismena priznanja so
prejeli naslednji aktivi: Pod-
gorci, Središče. Miklavž, Or-
mož. Kovinar in Ivanjkovci.
Popoldne so pripravili mla-
dinci na odru pod naslovom
>pet minut veselja«, nastop mla-
dih harmonikarjev in pevcev;
Po kulturnih in sprotnih ma-
nifestacijah je sekretar občin-
skega komiteja LMS Ormož
spregovoril glede aktivnosti
mladine na območju občine, ki
je zadovoljiva, vendar bo mo-
rala posvečati več pozornosti
izobraževanju.
Rdr.
iDcxjcjcionnDon( oDannannc
RAZPIS
EKONOMSKA   SREDNJA   SOLA
ADMINISTRATIVNA ŠOLA
PTUJ
RAZPIS
za I. letnik ekonomske srednje
šole in administrativne šole.
Po sklepu šolskega odbora bo
sprejela šola v šolskem letu
1962,63 v I. letnik
70 dijakov in dijakinj v odde-
lek ekonom.ske srednje šole,
70 dijakov in dijakinj v oddelek
administrativne šole.
Pogoj za vpis je uspešno kon-
čana osemletna šola. Prosivci mo-
rajo biti zdravi in ne starejši od
18 let.
Prošnjo, kolkovano s 50 din, z
navedbo zaželenega oddelka, je
treba vložiti ali poslati ravna-
teljstvu, Ptuj — Raičeva ulica 2,
najpozneje do 19. junija 1962, s
prilogami:
a) rojstni list;
b) zaključno  spričevalo  oprav-
ljene osnovne šole;
c) mnenje osnovne šole o po-
klicnih posebnostih prosivca.
Šolanje v ekonomskem oddelku
je štiriletno, v administrativnem
dvoletno.
Vsi prosivci bodo preizkušeni v
znanju slovenskega jezika, eko-
nomski oddelek tudi matematike,
tujega jezika in kemije, admini-
strativni pa v ročnih spretnostih
za ugotovitev sposobnosti veščine
strojepisja. Preizkus iz tujega je-
zika in kemije bo zahteval le naj-
nuinejše znanje snovi osnovn-e
šole.
Preizkus znanja za oddelek
ekonomske srednje šole bo v pe-
tek, 22. junija, ob 7.30. za admi-
nistrativni oddelek v soboto, 23.
junija, ob isti uri. Ta objava velja
za obvestilo.
Uspehi bodo objavljeni po
opravljenih preizkusih.
Šolski odbor in ravnateljstvo
Zaradi prstepov In napadov
z nslem že tretiič obsofen
Okrajno sodišče v Ormožu je
letos obsodilo na pet mesecev za-
pora vinogradniškega delavca
brez zaposlitve. Klinca Alojza,
stanujočega v Veličanah štev. 72
pri Ivanjkovcih. Kline Alojz je
tokrat bil že tretjič obsojen pri
okrajnem sodišču v Ormožu zara-
di pretepov in napadov z nožem.
Pred letom in pol je Kline pričel
s hudobijami na žganjekuhi pri
Grofu Stanku v Veličanah, kiei
se je že večkrat pretepal, vendar
so se vedno sporazumeli brez so-
dišča. Poleg ostalih sosedov je
Grofa tega večera obiskal tudi
Grašič Ivan, ki se je dalje časa
zadržal v razgovoru z gospodar-
jem in sosedi, ki so bili priče ne-
pričakovanega dejanja. Kline
Alojz je namreč ob vhodu v ku-
hinjo preprečil vstop prihajajoči
Kuzman Mariji ter jo z debelim
Dolenom udaril po glavi, da je
ženica padla v nezavest. Kline je
na sodišču dejanje priznal, ven-
dar se je izgovarjal, da je bil v
silobranu. kar pa sodišče ni upo-
števalo. Odmerjena kazen dveh
mesecev zapora ali pogojno za
dobo dveh let nanj ni vzgojno de-
lovala, zato se je po petih mese-
cih zopet znašel pred sodiščem,
ki mu je povišalo kazen od dveh
mesecev na šest. Drugo kazen si
je zaslužil, ker je med delom v
vinogradu z nožem napadel vino-
gradniškega delavca Kuštra Fe-
liksa ter mu z nožem povzročil
na desni strani hrbta globoko ra-
no. Napadeni ni bil v sovraštvu
s Klincem, vendar je postal ne-
dolžna žrtev samovolje in jeze
nepravilno vzgojenega državlja-
na. Toda tudi druga kazen na
Klinca ni vzgojno delovala. Tretji
napad in drugi z nožem je sodi-
šče ocenilo ostro, zato je bil po-
leg ostalih kazni obsojen na pet
mesecev zapora ali skupno na 11
mesecev zapora.

NATANČNOST
Urednik nekega španskega li-
sta je zahteval od svojih poroče-
valcev, da morajo biti vedno na-
tančni. To je prvi pogoj, je ved-
no dejal. Nekri jutro pa je dobil
poročilo o važnem govoru in na
veliko začudenje bral, da je bilo
D993 oči obrnjenih proti slavnemu
govorniku. Poklical je novinarja,
pisca poročila.
Ta mu je pojasnil:
Navzočih je bilo 2000 oseb, med
njimi general Neilon Astrv, ki je
izgubil eno oko in, da bi bil na-
tančen,   sem  zabeležil   3999  oči!
DRUŽINSKE KOMPLIKACIJE
Po ostrem besednem boju mla-
da žena zakriči:
— Tu ne ostanem niti en dan več!
Sla  bom  nazaj  k  svoji  materi.
— To ne bo pomagalo, mirno od-
vrne mož, tvoja mama se je vče-
raj vrnila k tvoji stari mami.  .
ZAHVALA
Ob bridki izgubi, ki nas je za-
dela s smrtjo našega nenadomest-
ljivega ljubega moža, strica, bra-
ta in svaka
Mihaela
Marušeka
se iskreno zahvaljujemo vsem za
izraženo sožalje. Iskrena hvala
vsem, ki so ga spremljali na nje-
govi zadnji poti in mu darovali
cvetje. Posebna zahvala č. du-
hovščini za spremstvo ter poslo-
vilne besede ob grobu ter pevcem
za žalostinke.
Hajdina, 30. maja 1962.
Neutolažljiva žena Polda In so-
rodstvo.
DEŽELI EtlClJANA
v šoli smo se domenili, da bo-
n : šli na planino Lisco v Za-
savje.
Tako smo se v petek zjutraj z
vlakom pripeljali na postajo Breg.
Cd tam smi nadaljeval pot na
planmo Lisro, ki je visoka 947
metrov. Ko smo prispeli v kočo
smo tam na^li skupino planincev,
ki je bila namenjena obhoditi del
zasavske planinske transverzale.
Z njimi smo napravili več posnet-
kov pred kočo 'n v nirravi. Potem
srni pop'!i tope! Č3j in tam smo
tudi prenočili. Drugi dan snoi od-
počiti nadaljevali pot proti Zida-
nemu mostu, kjer smo naleteli
na mali modri encijan in potem
še na veliki modri encijan. Vsak
Si je utrgal lepo planinsko cvetli-
co, ki si jo hrani za spomin, ko
je postal pravi planinec. Po lepi
plan nsk, poti smo prispeli fx> 7-
urni hoji na postajo Zidani most
in se odpeljali domov. Taka je bi-
la na.ša planinska pol po Zasavju,
ki je bogato po prirodnih lepotah.
Korpar Franc
VII. r. osnovne šole
Doma v*.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti
Joieta
Dvoraka
poštnega uslužbenca v pokoju
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam
izrazili sožalje in ste pokojnika
spremljali na zadnji poti, zapeli
ob odprtem grobu, obema govor-
nikoma ter darovalcem cvetja,_
katerega je v življenju tako lju-
bil. Najlepša hvala za se tudi ko-
lektivu Zavoda za komunalno de-
javnost Ptuj
Zena in hčerka z družino   i
Obvestilo
Na podlagi 88. člena Uredbe o
dohodnini (Uradni list FLRJ
štev. 22/61)
obveščamo
davčne zavezance na območju ob-
čine Ptuj, ki imajo dohodke od
obrti, samostojnih poklicev in pre-
moženja, da bo davčna komisija
za ugotavljanje davčnih osnov za
leto 1961, odnosno za pavšaliste
za leto 1962 zasedala v pisarni
uprave za dhodke Ptuj, Trg mla-
dinskih delovnih brigad, soba št.
18/11 v dneh 4. in 5. junija 1962.
Javne razprave o davčnih pred-
logih se bodo vršile po sledečem
redu:
4. junija 1962 od 13. do 14. ure:
za čevljarje, sedlarje, krojače in
šivilje;
od 14. do 15. ure: za brivce, fri-
zerje in fotografe; od 15. do 16.
ure: za obrti lesne stroke; od 16.
do 18. ure: za soboslikarje in lon-
čarje, kamnoseke in gramozni-
čarje; od 18. do 19. ure: za me-
dičarje, slaščičarje, mlinarje in
vrtnarje.
5. jun. od 13. do 18. ure: za obrti
kovinske stroke in za ostale še
neimenovane obrti; od 15. do 16.
ure za avtoprevoznike in taksije;
od 16. do 17. ure za gostilne; od
17. do 18. ure za odvetnike, zdrav-
nike, duhovnike, cerkvene usta-
nove in ostale svobodne poklice.
Seje davčne komisije so javne.
Davčni zavezanci lahko podajo
pred davčno komisijo svoje izja-
ve.
Uprava za dohodke občine Ptuj
0RM02
Druga okrajna rev ja pltialnili
orkestrov v Ormožu
' 3. junija bo v Ormožu v Me-
stni grabi druga okrajna revija
pihalnih orkestrov iz območja
mariborskega okraja. Sodelova-
le bodo izbrane godbe. DPD
Svoboda Ormož. DPD Svoboda
»Angel Besednjak« Maribor-
Tabor, ZB Šentjanž pri Dravo-
i gradu, KUD »Krilato kolo« Ma-
ribor, mestna gasilska godba
Maribor, DPD Svoboda Sloven-
ska Bistrica. DPD Svoboda Cer-
šak, DPD Svoboda »Jože Lac-
ko« Ptuj, DPD Svoboda Mufa,
DPD Svoboda Ruše. DPD Svo-
boda Mežica in DPD Svoboda
»Prežihov Voranc« Ravne na
Koroškem. A'saka godba bo sa-
ma nastopala s tremi skladba-
mi. Po nastopu vsake godbe bo
vseh 13 godb nastopilo z isto
skladbo. To je v Ormožu prva
tako velika prireditev, ko bo
nastopilo 350 godbenikov.
Rdr.
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Maribor in
DPD Svoboda Ormož prirejata v nedeljo, dne 3. junija 1962,
v Ormožu na športnem igr Išču s pričetkom ob 9. uri okrajno
revifo godb na pihala
okraja Maribor.
Sodelujejo godbe na pihala:
Godba na pihala DPD
Svoboda Ormož,
Svoboda »Angel Besednjak« Ma-
ribor Tabor,
Godba na pihala ZB
entjanž pri Dravogradu.
Godba na pihala KUD
»Krilato kolo« Maribor
Godba na pihala mest
ne gasilske čete Maribor,
Godba na pihala DPD
Svoboda Slovenska Bistrica,
Godba na pihala DPD
Svoboda  Ceršak,
Godba na pihala DPD
Svoboda »Jože Lacko«, Ptuj,
Godba na pihala DPD
Svoboda Muta,
Godba na pihala DPD
Svoboda Ruše,
Godba na pihala DPD
Svoboda Mežica,
Godba na pihala DPD
Svoboda »Prežihov Voranc«,
Ravne.
VLJUDNO VABLJENI!
Pionirske igre
v nedeljo, 20 t. m. je v okviru
Jugoslovanskih pionirskih iger
priredila Občinska zveza DPM
Ormož revijo otroških pevskih
zborov.
Nastopilo je devet pevskih zbo-
rov (Hum, Runeč, Tomaž, Miklavž,
Podgorci, Velika Nedelja, Sredi-
šče, Ivanjkovci in Ormož), vsak
z dvema ali tremi pesmimi. Pro-
gram je bil zelo skrbno priprav-
ljen. Z veseljem smo ugotovili,
da se lahko s skromnimi sredstvi
in s primernim trudom marsikaj
•doseže, s svojim   izvajanjem  je
posebno navdušil zbor osnovne
šole iz Tomaža.
Žalostno pa je, da ljudje v Or-
možu ne znajo ceniti truda, ki ga
je treba vložiti v takšne in po-
dobno nastope. To so namreč po-
novno pokazali s svojim skrom-
nim obiskom. Priporočam organi-
zatorjem naslednjih podobnih na-
stopov, da jih prirejajo v drugih
krajih občine Ormož, saj bo obisk
tam gotovo večji, poslušavci pa
zadovoljni in hvaležni.
B. M.
O b V e [ S I 11 i 111 O
Društvo prijateljev mladine
Kidričevo bo priredilo v sobote
2. junija 1962 ob 17. uri v avli
osnovne šole koncert glasbene
šole Ptuj v poča.stitev 70-letnice
rojstva predsednika Tita.
Program bo obsegal solistične
instrumentalne in orkestralne
točke, ki jih bo okrog 20. Nasto-
pili bodo mladi pianisti, violini-
sii, trobentač in čelist, nekateri
iz Ptuja, ostali iz Kidričevega,
ki obiskujejo ptujsko glasbeno
šolo.
Družtvo prijateljev mladine
vabi h koncertu stanovavce Ki-
dričevega in okolice, zlasti pa
priporoča obisk koncerta mla-
dini. H. D.
Dober sladoled in prijazen nasmeh v slaščičarni v Kidričevem

EDNIK
STRAN S
šv  dalje   razvijal  sposobnosti   in   i>el Ptuja, ki se šele razvija
Razvoj stanouanjike skupnosti v
stanovanjska skupnost v Ormo-
lu ima razvite štiri servise, peti
servis se želi razširiti, toda za
usluge se ljudje ne zanimajo. 2000
prebivalcev ne pomeni dovolj za
gradnjo pralnice, sušilnice in li-
kalnice pri tako nujnih in pičlih
sredstvih v ostalih panogah gos-
podarstva na področju občine.
Stanovanjska skupnost v Ormo-
žu se ukvarja predvsem s tisto
dejavnostjo, ki lahko največ do-
prinese s svojimi uslugami vsaki
družini, posebno pa ženi, ki nosi
glavno težo gospodinjstva. Zato se
je v Ormožu že pričelo zbiranje
umazane obleke, plaščev in perila
za čiščenje v Ptujski čistilnici, ki
bi naj vršila usluge ormoški sta-
novanjski skupnosti. Do tega pa
ni prišlo, ker so prebivalci mesta
imeli premalo zanimanja in po-
treb ter je tudi ta servis v Ormo-
žu odpadel, čeprav bo v tako hitri
migraciji prebivalcev v mesto po-
stala hitra in nujna potreba v bo-
dočnosti. Poleg krojaškega in čev-
ljarskega servisa stanovanjska
skupnost v Ormožu opravlja S
svojimi gradbenim servisom po-
pravila stanovanjskih zgradb.
Najvažnejši in najbolj razširjen je
servis splošne komunalne dejav-
nosti za mesto Ormož. Stanovanj-
ska skupnost zaposluje 55 ljudi,
katerih del bo tudi sodeloval pri
gradnji vodovoda, izkopih jaškov
za polaganje vodovodnih cevi in
pri ostalih delih pri gradnji vo-
dovoda. V zvezi z otroškim vrt-
prehrane predšolske mladine, po-
cem v Ormožu nastaja problem
sebno, ker v poslopju ni dovolj
prostora za potrebno veliko kuhi-
njo in je nujno nositi kosilo otro-
kom iz gostilne, kar cesto ne
ustreza otroškim željam in potre-
bam. Kuhinja sicer obstaja, ven-
dar je namenjena samo toplim
malicam. Tudi šolsko mladino bo
potrebno pritegniti v vrtec, pred-
vsem otroke, katerih starši so za-
posleni. Ti otroci so cesto prepu-
ščeni sami sebi in večkrat tudi
ulici, ki jih vzgaja po svoje.
Igrišče v Mestni grabi še ni po-
polnoma zgrajeno, ker tudi v ta
namen primanjkuje denarja. Kaj-
ti prvo je potrebno zgraditi sta-
novanja, kar predstavlja resen
problem povsod in tudi v Ormo-
žu. Zato je veliko, toda potrebno
vlaganje v gradnjo 32-stanovanj-
skega bloka v Ormožu, ki bo že
prihodnje leto služil svojemu na-
menu. Glede na dograditev blokov
pri Miklavžu in v Podgorcih bo-
do ostale gradnje v Ormožu bolj
pičle, kar razume vsak občan, ker
je denar potrebno vedno uporabi-
ti za najnujnejše.
Servisi stanovanjske skupnosti
v Ormožu res niso dragi, zato
imajo polne roke dela, kljub te-
mu, da se število zaposlenih vsaki
dan veča. Krojaško-čevljarskl
servis je mnogo cenejši od pri-
vatnih obrtnikov. Za eno uro ši-
vanja zaračuna krojaški servis nil
domu 140 din. v delavnici pa 18(r
din, čevljarski servis pa samo 160:
din. Režijska ura servisa za po-"
pravilo hiš pa stane od 150 do 25W
dinarjev. Servisov pri stanovanj-
ski skupnosti v Ormožu se občani
radi poslužujejo, prvič zato, ker
delo kvalitetno opravljajo in ob
na privatne obrtnike cenejši.
Drago    ,
Kako strežete gostom?
v torek, 22. maja 1962, sem se
zvečer vračal iz Ptuja iz službe
in sem se zglasil v gostilni v Za-
družnem domu v Rogoznici. Ker
sem bil žejen, sem naročil pri
natakarici pivo. Bil sem trezen.
Ker mi je natakarica odvrnila,
da nima piva, sem naročil bri-
zganec. Zanimalo me je, če res
nima piva, ali pa ga ni bilo sa-
mo za me in druge njej manj
znane goste. Meni in drugim je
zaračunala brizganec po 70 din,
drugje pa so po 50 din.
Za menoj so prišli še drugi
gostje, ki pa so dobili pivo. Iz
tega sem sklepal, da gleda ta
nova natakarica le za svoje go-
ste — znance.
Pri drugih natakarici v tej go-
stilni, pri Marici, sem se ob dru-
gih prilikah prepričal, da pravil-
neje ravna z gosti, da reče, kdaj
ne da, ko je npr. zaključna ura
ali pa ko res nima, kar gosti za-
htevajo.
Smatram, da je treba tudi v
gostilnth upoštevali goste, nt
glede na znan ali neznan obraz,
ker vsakdo plača z enakovred-
nim denarjem in gleda ter oce-
njuje, kako se z njim kot gostom
ravna in ni vseeno, s kakšnim
vtisom odide ta ali drugi iz go-
stilne.
K. N.
KAKO SOZiVELIVtN CARJI
PRED 125 LETI
o viničarjih in o viničarskem
vprašanju se je pri nas že mnogo
govorilo in tudi mnogo pisalo
To vprašanje je ljudska oblast
temeljito rešila in ostajajo še sa-
mo spomini, heko je bil ta pode-
želski proletarm izkoriščan. Vse-
kakor pa je ugotovljeno, da so na
splošno viničarji v haloškem pre-
delu živeli mnogo težje kot nji-
hovi stanovski tovariši v Ijuto-
merskc-ormoških goricah, dasi-
ravno tudi teh življenje ni bilo
rožnato.
Zanimiva pa je primerjava, ka-
ko So živeli viničarji pred 125 le-
ti. Po podatkih, ki j;h je leta 1846
objavil dr. F. K. Hlubek, se je
plačevalo pred 125 leti za delovni
dan, ki je trajal takrat od jutra
do mraka, po 15 krajcarjev.
Ker je bilo 60 krajcarjev en
avstrijski goldinar, ta pa pred-
stavlja po zamotanih valutnih ra-
čunih sedaj vrednost 525 din, vi-
dimo, da v tedanjih časih zaslu-
žil viničar, če in kadai je delal
za plačilo v gotovini, v sedanji
veljavi na dan 131.25 din ali pri-
bližno le 1, 8 tega, kar zasluži vi- {
nogradniški delavfec v socialistič- ;
nem sektorju.
Večinoma pa so   bili   vimčarji
takrat   zaposleni   v   vinogradih
svojih gospodarjev. Povprečno je
obdeloval viničar 2 orala po 57,55 i
arov. torej približno 115 arov vi-
nograda. V teh vinogradih so mo-
rali viničarji izvršiti v   odslužilo
za bomo stanovanje, za hasnova-
nje mleka od ene do dveh gospo-
darjevih krav, k: so jih imeli v
reji, za hasnovanje približno ene- j
ga orala orne zemlje al- košenine, •
za pašo ter za rožje iz vinograda .
vključno izravnalni   prejemek   v |
gotovini od 20 do 30 goldinarjev
—■ raznašanje gnoja, prvo in dru-
go kop.
Vrednost vseh teh dajatev, ki
jih je prejel viničar za obdelavo
dveh oralov vinograda glede raz-
našanja gnoja, prve in drugfe ko-
pi ceni kronist s 60 goldinarji.
Ker se je po istih navedbah po-
rabilo za nošenje gnoja po oralu
17 delovnih dni, za prvo kop 30
delovnih dni in za drugo kop 18
delovnih dni, je moral izvršiti
torej viničar za vrednost 60 gol-
dinarjev skupno 130 delovnih dni,
kar ustreza dnevni odškodnini 28
krajcarjev. Za rez in vez je pre-
jemal v takratnih časih po naved-
bah kronista posebej »skromno«
akordno odškodnino.
Iz gornjega vidimo, da je vini-
čar pred 125 leti prejemal za de-
la, ki jih je opravljal v gospodar-
jevih vinogradih skoraj enkrat
višjo protivrednost, kot je znaša-
la navadna dnina, čeprav je bila
ta kljub temu še vedno komaj 1^4
današnjega zaslužka vinogradni-
ških delavcev.
J.
Kolesa niso za prevoz
materiala
21. maja popoldne se je peljal
iz Ormoža s kolesorr. Jože Petro-
šanec po Kolodvorski cesti nav-
zdol preti svojemu domu na Strm-
cu. Na desni strani kolesa je imel
privezan klobčič železn'h obročev
za sode in 1 meter dolgo gumija-
sto cev, na hrbtu pa težak nahrbt-
nik, ki ga je poleg ostalega bre- .
mena oviral pri vožnji. Kolo je
zaradi kolesarjeve teže in breme-
na pričelo drveti po Kolodvorski
cesti navzdol. Klobčič železnih
obročev, ki je bil privezan na kr- '
milo kolesa, je kolesarju zavrl
prednje kolo in zato je kolesar
padel na skrajno desno stran ces-,
tišča ter z glavo udari! po pločni- '
ku in nezavesten obležal. Večje
poškodbe je Petrošanec dobil na
glavi, na desni strani čelnice pa
vdrtino v glavo. Takoj po nesreči
so ga prepeljali v ptujsko bolniš-
nico.
Padec po stopnicah
je povzročil nezavest
V nedeljo, 20. maja, je bil v
Središču občni zbor društva upo- j
kojencev v stari šoli na Grabah.
Ob prijetni godbi in dobri vinski
kapljici so bili zbrani upokojenci
dobre volje. Ko so se vračali ob
spremstvu svojih otrok, vnukov,
bratov in sester domov, je 65-let-
na Katarina Jambrovič sama po-
časi in previdno stopala po stop-
nicah, da bi nadaljevala svojo pot
proti domu. Na stopnicah pa je
ženici zdrsnilo in je padla^v prit-
ličje. Pri padcu je dobila pretres
možganov in močnejše krvavitve.
Nezavestna je bila prepeljana v
ptujsko bolnišnico in stanje se je
komaj po treh dneh malo izbolj-
šalo.
Septembra bo izšel »Ptu'ski zbornik«št.2
Uredniški odbor »Ptujskega
zbornika« je že zbral 478 strani
rokopisov in primerno zbirko fo-
tografij za 2. štev. »Ptujskega
zbornika« je že zbral 475 strani
letnici Lackove čete.
Novi zbornik bo obsegal okrog
300 strani teksta in 20 strani slik.
Tiskala ga bo tiskarna v Ptuju
ob pomoči tiskarne Celje in bo
izšel koncem septembra 1962. v
1000 izvodih.
Med povabljenimi vidnejšimi
osebnostmi je večina dala svoje
prispevke: zbornik bo po svoji
vsebini obsegal zgodovinsko pred-
med- in povojno obdobje in bo
vsebinsko ter oblikovno daleč
prekosil pred leti izdano 1. Šte-
vilko.
Med avtorji prispevkov so knji-
ževniki: Ivan Potrč, Anton Ingo-
lič, Ignac Koprivec in France Fi-
lipič. Objavljena bo tudi pesem o
partizanu Janiju, ki jo je napisal
pokojni dr. Alojz Remec. Stro-
kovne članke so prispevali kusto-
si in konzervatorji muzejev v
Mariboru in Ptuju: dr. F. Sija-
nec. Jože Curk, Lojze Penič, Vi-
da Rojic, Milka Bras, Iva Mik!
in Bernarda Pere. O gospodarstvu
in prosveti so napisali prispevke
Anton Purg, Franc Hribernik in
Milojka Alič. Spomine na čas
zadnje vojne pa so napisali Než-
ka Kramberger, Terezija Krajnc,
Jože Klep in Kristina Majer.
Umetniške   slikte   so   prispevali
ptujski umetniki: Ivan Meian,
Jan Oeltjen, Viktor Lugarič in
Franc Anžel.
Uvodno besedo za zbornik je
napisal dr. Jože Potrč. Spomine
na Lackovo četo pa je napisala
Kovač Mima-Barčka.
Uredniški odbor se je tekom
zbiranja gradiva in sredstev za
izdajo zbornika štev. 2 pismeno
in osebno obrnil na gospodarske
organizacije s prošnjo, da bi ga
podprle po svojih možnostih.
»Delta« Ptuj je med prvimi, ki
je podprla zamisel za izdajo tega
zbornika. Nekaj gospodarskih Or-
ganizacij je prošnjo zavrnilo, ve-
čina pa jih sploh ni odgovorili
na prejeto vlogo.
Izdajanje »Ptujskih zbornikov«
se bo nadaljevalo. Štev. 3, ki bo
izdana čez kakih 5 let, bo imela
v svojih sestavkih poudarek na
povojnem obdobju, na velikih
spremembah tekom povojnih let
ter na vseh ustvaritvah tekom
tega obdobja.
V veliko pomoč pri zbiranju
gradiva sta bila odboru dr. Jože
1 Potrč in Vida Rojic, po strokovno
tiskarski strani pa Božidar Ve-
i ber.
! Vsi navedeni so s svojim raiu-
I mevanjem pripomogli, da bo
zbornik štev. 2 letos septembra
zagledal dan in da bo hitro naž*l
svoje m.esto med knjigami, ki
\'sebujejo dragoceno vsebino.
Zbornik štev. 2 bo v dragoceno
pomoč in olajšanje rtiarsikatere-
mu prosvetnemu delavcu in stro-
kovnjaku, ki bo za svoje delo in
študij našel v njem dragoceno
gradivo. V. J.
»Pred la^nostf^^o m
ifiikroloiieni«
priljubljen nastop
v soboto, 26. maja 1962, je bila
v gledališču v Ptnjii ponovitev
nastopa »PRED JAVNOST.JO IN
MIKROFONOM«, ki ga je pono-
vila mladinska organizacija pod-
jetja »Pleskar« iz Ptuja, In je
imela tudi tokrat razmeroma do-
sti gledalcev.
Značilnost nastopa je bila v
tem, da so nastopali samo mladi
ljudje — iz šol in podjetij — in
da so prikazali svoje sposobnosti,
klamirati. Za organizacijo LMS
kako znajo zaigrati, zapeti in de-
kot prireditelja pa je uspeh, da
je znala pridobiti za nastop mno-
go nastopajočih in gledalcev in da
je ohranila pogum kljub obilici
dela in skrbi ter težavam, ki se
jirp je težko izogniti.
Po uvodni besedi predsednice
organizacije LMS Berte Erjavče-
ve so nastopili: Edi Skok, Zdrav-
ko Babic, in Božo Krušič, Zdenka
Om.erzo, Ema Bnisar, »Veseli
Studenčani«, Zora Runovec, Mi-
lan in Vlasta Slivniak. Dragica
Horvat, Mira Mijfičevač, Berta
Ejavec, in Erna Kranjc, Nada
Kovačevič in Ivica 7,upan6iČ,
Metka Sim.onič. Slavko Gojkovič
in Franci Petek, Rus Marjari,
Miroslav Lačen, Ivsn Lačen, Mir-
ko Kotnik in Ivo Prejac.
Največ pozornost! kot vedno so
bilit udi tokrat deležni najmla.iši,
s petjem in deklamacijami: Mira
Mijačevič, Vlasta In Mjlan Sliv-
njak. Zora Runovec in Metka Si-
monič, Janez in Ignac Rakuša ter
Zdenka Omerzo Tudi ostalim so
gledalci pridno ploskali. Vsak Iz-
med nastopajočih bo prav gotovo
(e dalje razvijal sposobnosti in
jih bomo še In še videli na raz-
nih nastopih v šoli in pri javnih
prireditvah.
Mladim ljudem je treba pri nji-
hovem prizadevanju spregledati,
kar jim ne uspe, potrebn» pa jim
je več pomoči, zlasti ko se pri-
pravljajo na nastope pred javno-
stjo. Zelo važno je, kdo in kako
tolmači gledalcem posamezne toč-
ke in jim predstavlja nastopajoče.
Od pravočasni strokovni ocenitvi,
kar je lepo in umestno za oder
in kar ni, si lahko prihrani pri-
reditelj nestrpnost gledalcev, ko
jim kaj ne ugaja.
Upajmo, da bo organizacija
LMS »Pleskarja« še vnaprej tako
agilna in da bo še nadalje zbi-
rala okrog sebe mlade ljudi, ki
bodo radi nastopali. Prav dobra
je zamlE.?? predsednice Berte Er-
javčeve, da bodo v prihodnje or-
.Eianizirali nastop samih avtorjev
skladbic, pesmi in druHrih scstav-
hov, mladincev iz svoj h vrst in
drugih.
V. J.
Lunine spremembe in
^^vremenska napo/ed
za čas od 2. do 10. junija 1962:
Mlaj bo v soboto, 2. junija, ob
14.27.
Napoved: v soboto, 2., in v ne-
deljo, 3. junija, bo sončno vreme
in vroče do 30 stopinj, v pone-
deljek povečana oblačnost in mož-
no tudi nevihta, v torek nevihta
z dežjem, nato oblačno in hladno
vreme, v soboto, 9. junija, nekaj
dežja, v nedeljo, 10. junija, dež.
Temperatura zraka se bo znižala
v mejo 10 do 15 stopinj.
Izdelki tudi za Hrvatsko
Podjetje »Gradnje« je ustanovilo
s 1. jan. 1962 mizarski obrat v
Muretincih in delajo sedaj v Mu-
retincih splošno mizarska dela za
okolico in opremo za šole v Slo-
veniji ter na Hrvatskem. V cen-,,
tralnem obratu v Ptuju delajo še
dalje točilne mize. Največje na-
ročilo pa jim je dala Narodna
banka po licitaciji in sicer za iz-
delavo opreme notranjih prosto-
rov. Za ptujski počitniški dom v
Biogradu na morju je v izdelavi
stavbno pohištvo in razna sobna
oprema. Sodobno kuhinjsko opre-
mo izdelujejo za gostinske obrate
Lasten kamnoseški obrat
in za široko potrošnjo.
V novoustanovljenem in kamno-
seškem oddelku »Gradenj« oprav-
ljajo vsa teracerska dela v novo-
gradnjah in v? adaptiranih zgrad-
bah. Delo je pospešeno in olajša-
no z novo napravo, ki je potrebna
za ta dela. Nabavili bodo še vi-
brirno mizo za izdelavo betonskih
oken na industrijskih zgradbah in
na gospodarskih poslopjih. S tem
je zm.anjšana potreba, da bi naro-
čali ptujski investitorji razna te-
racerska dela v Slovenski Bistrici
ali Rogaški Slatini, od koder so
prejšnja leta prevzemali v Ptuju
razna dela
Hekil o zakonu o amnestiji
Od amnestije pod tč. 1. in 2. pa
So izvzeti tisti, ki so kot zapove-
dovalci in organizatorji storili kak-
šno kaznivo dejanje iz 1. ali 2.
tč., dalje tisti, ki kot iniciatorji
in organizatorji aktivno delujejo
zoper ustavno ureditev FLRJ ter
tisti, ki so kot pripadniki narod^^
nostnih manjšin pripadali v drugi!
svetovni vojni sovražnikovim vo-
jaškim formacijam ali sovražniko-
vim političnim in drugim organi-
zacijam in v njih sodelovali, zdaj
pa prebivajo v tujini, in tistim, k^
so bili v povratku obsojeni, to je,
če so bili že prej obsojeni za kaz-
niva dejanja, ki jih amnestija ob-
sega. Od amnestije so izvzeti tudi
tisti, ki so poleg tistih kaznivih
dejanj, ki jih obsega amnestija,-
neposredno storili tudi kaznivo
dejanje uboja.
Amnestija pa se ne nanaša na
odločbe in ukrepe, s katerimi je
bilo zaplenjeno ali sekvestirano
premoženje amnestiranih. Nobe-
nega učinka tudi nima na pravne
posledice obsodbe. Te pravne po-
sledice se nanašajo na izgubo ali
prenehanje najrazličnejših pravic,
ki jih urejajo posebni zakoni kot
n. pr. Zakon <, delovnih razmer-
jih, Zakon o JLA, Zakon o odliko-
vanjih, o odvetništvu itd. i
Prometne
nesreče
šola)' je padel z voza
Bezjak Ignac iz Nove vasi pri
Markovcih se je 25. maja 1962 pe-
ljal z vprežnim vozom iz Ptuja
domov. Z njim sta se peljala na
vozu šolarja Franc Grešnik in Ja-
nez Horvat iz Bukove. Med vožnjo
je padel pod voz Franc Črešn-k.
Zaradi zloma noge v stegnu je bil
prepeljan v ptujsko bolnišnico.
Kako je prišlo do nesreče, bo ugo-
tovila preiskava.
Karambo! v Spuhlji
V Spuhlji je prišlo 25. maja 1962
zjutraj do karambola med hladil-
nikom )>Panonije« Osijek in med
specialnim avtomobilom hladil-
nikom »Emone« Ljubljana. Avto-
mobil »Emone« je z nepravilno
hitrostjo pripeljal v ovinek m je
zadel v nasproti vozeči hladilnik
»Panonije.« Škode je okrog 50.000
dinarjev.
Požar v Prešernovi ulici
V nedeljo, 27. maja 1952, zju-
traj je izbruhnil manjši požar v
priročnem skladišču »Izbire« Ptuj
v Prešernovi ulici 5. Takoj so pri-
hiteli ptujski gasilci m so požar
v kletnem prostoru zadušili. Po-
škodovani sta 2 avtomobilski ce-
radi in nekaj vreč. Manjša škoda
je krita z zavarovalnino. Kako jft
prišlo do požara, bo ugotovila pre-
iskava.
S ceste v sadovnjak
z osebnim avtomobilom se je
28. maja 1962 peljal po Maribor-
ski cesti Ivan Verlek iz Ptuja.
Naenkrat je z desne strani zapfe-
Ijal preko ceste na levo stržn v
ograjo in v sadonosnik M. MurŠ6-
ca. Skupne škode je okrog 200.000
dinarjev.
Vozila po levi strani iti
podrla kolesarja
v Ptuju na Ormoški cesti je za-
dela v kolesarja Štefana Pislaka
iz Ptuja z osebnim avtomobilom
Alojzija Kračun iz Rabelčje vasi.
Vozila je po levi strani ceste. Tam
se je pravilno vozil s kolesom po
svoji desni strani kolesar in ga je
zadela. Kolesarja so prepeljali v
bolnišnico zaradi težje tfelftSne
poškodbe.
Zgorel osebni avto
v Borovcih pri Ptuju je ii ma-
ja 1962 zjutraj zgorel oselfii avto
Slavka Brodnjaka iz Gorišniee.
Imenovani se je peljal ponoči do-
m.ov. Iz neznanega vzroka se mu
je na cesti v Borovcih vnel avto,
ki je popolnoma zgorel. Škode je
nad milijon dinarjev.
Lesena ograja izpred
bančne zgradbe
odstronjena
Koncem prejšnjega tedna je
gradbeno podjetje »Drava« Ptuj
odstranilo leseno ograjo izpred
nove zgradbe Narodne banke v
Miklošičevi ulici. Ta teden bodo
cdstranili tudi barako za material
in uredili prostor pred novo
zgradbo. Mars-kdo obstane m S6
zagleda v lep novi poslovni ob-
jekt v Ptuju, ki bo za uslužben-
ce banke in za konsumente pri-
jeten poslovni dom. V notranjih
prostorih opravljajo mizarji zad-
nja dela in kot kaže. bo nova
zgradba pod velikim zelenim ko-
stanjem kmalu izročena svojetftu
namenu.

Na splošno je znano, da so vsi
naši kraji polni lepot in poseb-
nih zanimivosti. Treba jih je 1^
urediti in izpostaviti radoved-<
nim očem. pa ne bo manjkalo izJ
letnikov in fotoreporterjev. Nd
primer vzamemo najprej pomem-j
bnejše kraje kot so Desternikij
Lenart v Slov. Goricah, Vitomar-
ci, Gomila, Videm ob Sčavnici,
Polenšak, Tomaž, Vel. Nedelja,
Jeruzalem. Zavrč, Bori, Lesko-
vec. Ptujska gora, Kidričevo,
Dornava, Gorišnica, Markovci ter
mesti Ormož in Ptuj s svojima
okolicama. Nešteto je pa še dru-
gih prav tako lepih, toda manj
znanih krajev, ki so danes jav-
nosti še skriti. Marsikje obsto-
jajo in delujejo že turistična dru-
štva. Le-ta so vzela v svoje delo-
krog vse, kar spada k vabi turi-
stov, tako tudi olepšava terena.
Tako je že ta ali oni kraj dobil
preko TD lepšo podobo. Take
kraje potem kaj radi obiskujejo
izletniki. To so pa za take kra-
je donosni viri. Skoda je le, da
se povsod potrebe po urejanju
krajev ne zavedajo.
V zvezi s tem lahko trdim, da
ni kraja, ki je sedaj še tako pust
in zoprn, neurejen in kot tak ne-
zanimiv, da bi se ga ne dalo spre-
meniti v lepega in zanimivega.
Kjer sieer lepot ni ustvarila na-
rava sama, tam bi pač morali
nekaj v tem pogledu storiti on-
dotni prebivalci. Povsem zanimi-
vo je že to, da je vsak kraj pov-
sem drugačen že po legi in rast*
linstvu in bi ga zategadelj ne bi-j
lo težko narediti zanimivega,^
predvsem z različnimi nasadi,
okrasnim drevjem, grmičevjem,
cvetjem, gredicami itd. Tudi sa-
dovnjaki bi tu dali svoj delež
(za primer si oglejmo breskev na-
sad na ptujski panorami!) kakor
drugi nasadi, čeprav bi šlo za na-
vaden gozd. S tem bi vse naše do
sedaj še precej pusto podeželje,
v katerem prednjačijo zlasti ne-
katere zakotne vasi v Slov. gori-
cah, kakor v Halozah in po po-
ljih, dobile 'mnogo lepši izgled in
bi tako postale več ali manj po-
čitniške ali izletniške točke.
V  ta namen  bi naj  v vaseh.
predvsem večjih, ustanovili olep-
ševalna društva. Njih cilj naj bi
bil le olepšati njihovo vas, nase-
lje in okolico doma. Strokovnjake
za taka dela ali vsaj za svetova-
nje bi bilo moč dobiti skoraj v
vsaki vasi iz vrst naprednih va-
ščanov. K sodelovanju bi kazalo
pritegniti vse organizacije, začen-
ši od pionirjev do SDŽL, oziro-
ma od prvega do zadnjega vašča-
na. Olepševalnim društvom naj
bi pomagala TD Kjer ni možno-
sti za ustanovitev olepš. društev,
naj bi ustanovili olepševalno sek-
cijo v sklopu SZDL.
Prepričan sem. da bo še tako
velik trud obilo poplačan. Zato
takoj pristopimo k delu'
Jože Bezjak
STRAN 6
TEDNIK
miJ, DNE 1. JWIJA 1962
ZIDAN ŠTEDILNIK in tn ravne
bakrene cevi prodam. Naslov v
upravi.
POSNEMALNIK IN MASLENIK
prodam. Naslov v upravi.
VPREZNO KOSILNICO za travo
in žito prodam Naslov v upravi
KOŠNJO SENA prodam v Budini
in na Zg. Bregu. Ma.ier, Ptuj,
Mariborska 10
9 MESECEV STAREGA OSLIČ-
KA prodam. Vprašajte v gostil-
ni v Vidmu.
MANJŠA HISA, vseljiva, z vrtič-
kom na prodaj. Vprašajte v pi-
sarni dr. Sluga Jurija, odvetni-
ka v Ptuju.
TRI OKNA, dvojna z veternicami
kompletna, šivalni stroj »Sin-
gerc, škropilnica za sadno drev-
je, na prodaj. Vprašajte v pisar-
ni dr. Sluga Jurija, odvetnika v
Ptuju.
KUPIM ENOSTANOVANJSKO
HISO blizu železniške postaje
Hajdina. Naslov v upravi.
GOSPODINJSKO POMOČNICO
za ves dan ali za 7 ur dnevno
iščem. Naslov v upravi.
PREKLICUJEVA, kar sva govo-
rila o Ropič Barbari, Prerad 44,
p. Polenšak. Osebek Ožbalt in
Marija,  Strejaci  6,  Moškanjci.
I
PROSIM DOTICNEGA, ki je na-
šel v nedeljo 27. maja v Moš-
kanjcih denarnico z osebno iz-
kaznico, naj vse ali vsaj osebno
izkaznico proti nagradi vrne An-
dreju Horvatu, Stojnci 53, Go-
rišnica.
Obvestilo za upokojence
Člane društva upokojencev
Ptuj obveščamo, da bomo prire-
dili v prvi polovici junija izlet v
Celje in Store, nazaj grede pa
obiskala Rogaško Slatino.
V Celjoi si bomo ogledali to-
varno emajlirane posode, v Sto-
rab pa železarno.
Interesenti naj se javijo v so-
soboto. 2. junija 1962, od 10. do
12. ure v društveni pisarni.
J. D.
KRUTA USODA JE NENADOMA IZTRGALA IZ NA-
ŠIH VRST NAŠEGA DRAGEGA TOVARIŠA
Franca Volfča
OBRATOVODJO KOVINSKIH DELAVNIC
NASEGA DOLGOLETNEGA IN POŽRTVOVALNEGA
TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU.
KOLEKTIV    GRADBENEGA PODJETJA »GRAD«
Pazpist. ocflasi. cbjcve in cbveslila
ROJSTVA, POROKE IN  SMRTI
NA OBMOČJU MAGIČNEGA
URADA PTUJ
Rodile so: Brglez Jožefa, Varož
3 — dečka; Talan Elizabeta, Ko-
larevec, Varaždin — Marijo; Ve-
selko Nežika, Bučkovci 20 — Lju-
tomer — deklico; Purg Kristina,
Podlože 72 — Dragico; Golob Vi-
da, Mestni trg 6 — Ormož — Ja-
neza, Dre\'enšek Rozalija, Lov-
renc na Dr. p. — dečka; Holc
Marija, Placar 39 — deklico; Kai-
ser Venceslava, Cirkovce 38 —
Dragico;     Predikaka     Valerija,
Ptujska gora 6 — Milana; Satler
Matilda, Jablovec 7 — Verico;
Vesenjak  Antonija,  Gradiščak 2
— Anico; Murko Ana, Gorca 11
— Olgo; Zoreč Amalija, Drstelja
38 — Zdenka; Ceh Alojzija, Pod-
vinci 75 — Janka; Culk Alojzija,
Jelovica 31 — deklico; Filipič
Marija- Pristava 14, Ljutomer —
Milana; Butolen Kristina, Cermo-
žiše 74 — Angelo; Lajh Katarina,
Grlinci 27 — Marijo; VavTJotič
Vilma, Tržeč 1 — Avgusta; Zelen-
ko Štefanija, Veličane 62 — Sreč-
ka; Jurgec Matilda, Lancova vas
68 — Antona; Debevec Marjeta
Sp. Hajdina 137 — deklico; Stal-
cer Marjeta, Jadranska 8 — de-
klico; Antolič Marija, Hermanci
6 — dečka; Hren Marija, Gorca
13 — deklico; Serban Viktorija.
Mezgovci 11 — deklico; Voglar
Marija, Mestni vrh 70 — Majdo;
Pratnik Elizabeta, Ivana Kavčiča
22, Ljutomer — Vekoslava; Stre-
lec Marica, Prvenci 14 — Sonjo;
Turk Cirila, Leskovec 9 — Sreč-
ka; Kešpert Karlina, Jelovica 14
— Marjeto; Kostanjevec Marija,
Bukovci 119 — dečka; Rajh Ba-
rika, Strezetina 12 — Ireno; Mur-
šec Marija, Crmlja 10 — Marijo;
Kolar Ivanka, Radomerščak 60 —
Zdenko; Mervič Danica, Majšperk
11 — Alenko; Pilinger Ivana.
Stojm:i 117 — Marijo.
Poroke: Babic Metod, Gregor-
čičev drevored 2, in Doki Marija,
Rogoznica 15; Kajzersberger Sta-
nislav, Aškerčeva 4, in Zirovnik
Marija, Aškerčeva 4.
Umrli: Bruičič Ivana, Ob Dravi
2, roj. 1889, umrla 23. maja 1962;
Tretjak Josip, Muršičeva 12, ro.
6876, umrl 27. maja 1962; Voljč
Franc, Ormož, Mestni trg 3, roj.
1923, umrl 28. n^aja 1962.
Invalidi!
Prosimo vse invalidske upra-
vičence, naj prevzamejo invalid-
j nino   najpozneje   do   3. junija
I 1962. Po tem roku je ne bo mogel
' dvigniti, kdor ne bo imel preži-
gosane invalidske knjižice.
Vsi invalidski upravičenci
naj oddajo do 5. junija 1962 svo-
je izplačilne knjižice v prežigo-
sanje pri občinsikem ljudskem
odboru Ptuj, pri referentu za in-
validske zadeve, soba štev. 7.
Občinski odbor
zveze vojaških vojnih   ivalidov
Ptuj
RAZPIS
Komisija za sklepajjje in od-
povedovanje delovnih razmerij
pri kmetijski zadrugi »Ha »ie«,
Ptuj, razpisuje naslednji prosti
raesti:
1. administratorke
2. faktur i stke
Pogoji pod:
1. diplomant ekonomske srednje
šole ali administrativne šole z
dobrim znanjem strojepisja, ter
nekaj prakse.
2. administrativna šola z zna-
njem  strojepisja.
Osebni dohodki po pravilniku
o delitAi osebnih dohodkov. Pri-
jave pošljite na naslov: KZ »Ha-
loze«, Ptuj. Razpis velja do za-
sedbe delovnih mest.
Dekleta se bliiajo cilju pohoda
Športna tekmovanja v počastitev
dneva mladosti
Ob 70-letnici rojstnega dneva
maršala Tita so tudi Ptujčani
počastili in organizirali medse-
bojna tekmovanja v raznih
športnih panogah.
Na zelo lepo urejenih igriščih
garnizije v Ptuju je bil v petek
dvoboj med športniki Ptuja in
pripadniki JLA. Vsa prijateljska
srečanja so bila v pravem šport-
nem duhu in zelo zanimiva. V
prvem srečanju v od'bojki, ki pri
nas ni razvita, so pripadniki JLA
premagali izbrano ekipo Ptuja
z rezultatom 3:0 (15:6, 15:13,
15:8). Barve Ptuja so zastopali
stari veterani: Sarman, Zupane,
Pernat, Hluzič, Turkuš in Pišek
Kljub temu, da so pripadniki
JLA igrali zelo do'bro in vigrano,
so se veterani zelo dobro branili
in zaradi s:labe kondicije komaj
proti koncu omagali. Rokometno
srečanje med pripadniki JLA in
rokometaiši Drave S'e je končalo
neodlo<^no 17:17 (8:7). Tudi to
srečanje je bilo zanimivo in šele
v zadnjih sekundah so rokome-
taši Drave izenačili. V drugem
prijateljskem srečanju v roko-
metu so se zbrali veterani E>rav«
in častniki JLA. Tudi ta tekma
je bila zelo zanimiva in so ne-
kateri igravci pokazali precej
znanja. Kljub temu, da so vete-
rani Drave s precejšnjo razliko
že vodili, so domačini z najve^-jc
požrtvovalnostjo rezultat izena-
čili in nato še dosegli vodilni gol.
Zmagalo je moštvo JLA s tesnim
rezultatom 11:10 (3:6). Za vete-
rane je zelo dobro igral predsed-
nik rokometnega društva Drave
tov, Sarman.
V tednu mladosti je kegljaška
sekcija Drave organizirala sindi-
kalni kegl jaški turnir na stadio-
nu Drave, Tega tekmovanja se
je udeležilo šest sindikalnih ekip.
Rezultati so naslednji: prvo me-
sto je osvojila ekipa tovarne
Avtoopreme s 394 podrtimi keg-
Iji, sledi sind. ekipa Panonije
330 podrtimi keglji, Obrtnik 328:
Merkur 304, Slovenske gorice
278 in Sodiišče 225 podrtimi keg-
lji. V šahovskem dvoboju med
pripadniki JLA in šahovskim
društvom Ptuj se je dvoboj kon-
čal z zmago Ptuja s tesnim re-
zultatom 4,5:3,5. Ostala tekmo-
vanja se še nadaljujejo.
Kino »Ruda Sever«, Gorišnica
predvaja 2. in 3, junija t, 1, ja-
ponski barvni film »SMRT NA
PACIFIKU«.
Kino Zavrč
predvaja 3, junija t, 1. jugoslovan-
ski film »KOzCEK MODREGA
NEBA«.
KRI, Ki REŠUJE ŽIVLJENJA
Dne 17. maja 1962, so darovali
kri krvodajalci iz Desternika:
Zampa Franc, Bezjak Katarina,
Trglavčnik Kristina, Kocmut
Magdalena, Marinič Marija, Ze-
lenik Liza, Arnuga Alojz, Sestan
Ivan, Vrtič Janez, Potočnik Ja-
nez, Zelenik Janez, Vindiš Lizi-
za, Potočnik Marija, Letnik Roza,
Kramberger Marija, Arnuš Tere-
zija.
Dne 22. maja 1962, so darovali
kri krvodajalci iz Leskovca:
Krajnc Martin, Bosilj Alojz, Ko-
ren Boštjan, Ciglar Terezija, Or-
sič Štefan, Cafuta Julijana, Vido-
vič Marija, Lesjak Janez, Topo-
lovec Gizela, Vindiš Janez. Ko-
zel Janez, Vidovič Franc, Cajger
Marija, Mihelač Terezija, Mere
Andrej, Mere Liza, Vindiš Liza,
Arnejčič Liza, Krajnc Katarina,
Krajnc Barbara, Mere Jožef, Bra-
čič Gera. Kozel Ignac, Hentak
Mihael, Milošič   Kristina.   Ciglar
Marija, Mere Julijana, Kozel Ju-
lijana in Kmetec Angela.
Dne 24. maja 1962, so darovali
kri krvodajalci iz Cirkulan: Roš-
kar ■ Angela. Orlač Ana, Orlač
Anica, Kokot Julijana, Pintarič
Ana, Levanič Franc, Tetičkovič
Roza, Topolovec Urša, Zuran Ma-
rija, Karo Alojzija, Krajnc Ma-
rija, Koren Danica, Zuran Anton,
Prelog Franc.
Medtem so darovali kri tudi
posamezni krvodajalci: Jeza Alojz,
Trafela Marija, Vindiš Anica,
Rep Marija,, Toplak Kristina
Klinger Franc, Predikaka Janez
in Lovrenčič Marica.
Vsem organizatorjem in krvo-
dajalcem se v imenu bolnikov
najlepše zahvaljujemo, prav po-
sebna hvala tistim, ki so se od-
zvali v nujnih primerih.
Splošna bolnica Ptuj
Rdeči križ Ptuj      ,
Razdelitev nagrad po pohodu
ŠPORT
„Po poteh Slovenjegoriske čete"
kljub slabemu vremenu
Rezultati »Pohoda po poteh
Slovenjegoriske čete«, ki je bil v
nedeljo, 27. maja 1962, za član-
stvo in mladino:
Pohod po poteh »Slovenjego-
rišike čete«, ki je bil že enkrat
preložen za mladino in članstvo,
je moral biti v nedeljo ponovno
skrajšan zaradi slabega vreme-
na. Proga je potekala mimo spo-
menika talcev, ptujskih zaporov,
kjer je po groznem mučenju
podlegel narodni heroj Jože Lac-
ko, in po ostalih ptujskih ulicah.
Vremenu primerna je bila tur
di udeležba ekip. Plasma je
naslednji:
MLADINKE: 1. mesto trgov-
ska šola II. Ptuj, 2. Kidričevo II.
3. LMS Rogoznijca.
MLADINCI: 1. mesto LMS
Cirkovci, 2. Kmetijska šola Tur-
nišče, 3. Vajenska šola lesne
stroke Ptuj.
ČLANICE: 1. mesto »Partizan«
Dornava, 2, »Partizan« Markov-
ci.
Člani : l, mesto »Parti-
zan« Lenart, 2. PGD Ptuj, 3. V.
P. 8164 III. Ptuj,
Med posameznimi organizaci-
jami je osvojila pri članih prvo
mesto Zveza borcev ekipa iz Ki-
dričevega, pri društvih »Parti-
Izan« ekipe iz Markovec in pri
skupinah JLA ekipa V, P. 8164
III Ptuj. O. P
Vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in
sovražnikom sporočamo, da se bomo po dolge-m
in mučnem trpljenju za vedno (vsaj upamo) po-
slovili od nam tako drage
PTUJSKE GIMNAZIJE
Sprevod bo krenil iz hiše žalosti, Prešernova
ulica 31, v ponedeljek, 5. junija, ob 12. uri.
Končano gimnazijsko
i>rvenstvo v šaliu
Letošnje prvenstvo je nepriča-
kovano osvojil tretješolec Ročak
pred prvošolcem Žnidaričem. V
začetku izredno borbeno prven-
stvo se je proti koncu umirilo in
nekatere tekme so dobili tekmo-
vavci kar brez borbe, ker ni bilo I
nasprotnika. Največji ugodni pre-
senečenji sta prvošolec Žnidarič
in drugošolec Možina, medtem ko
so skoraj vsi četrtošolci razoča-
rali. Verjetno so se resno posve-
tih sestavljanju maturitetnih na-
log in na koncu tudi že pripra-
vam za zaključni izpit.
Končna lestvica: 1. Ročak 11,
2. Žnidarič 10,5, 3. Rupnik 10, 4.
Možina 9,5, Primorac in Habjanič
8,5, Pravdič 8, Nežmah 7, Šulek 5,
Žmavc, Šegula in Šare 4, Trofe-
nik 1 in Foltin 0.
Rokomet
Drava : Partizan (Ruše)
21:14
Končno je lahko moška ekipa
Drave razveselila domače navija-
če. Po uspehu na turnirju v Ve-
liki Nedelji, ko je premagala celo
vi, je Drava uspela tudi proti Ru-
Branik in po zmagi proti tam-
kajšnjemu Partizanu pred 14 dne-
šam. Igra je bila hitra. Tak tem-
po so diktirali predvsem domači-
ni, ki so takoj v začetku s hitri-
mi protinapadi povedh s 6:1 in
9:3. Igra je bila kljub mnogim iz-
ključitvam fair. Najboljši igravec
na terenu je bil domačin Žlender,
ki se je izkazal z ostrimi in pre-
ciznimi streli ter sam dosegel
kar 13 golov.
Drava II : Kovinar (žen-
ske) 3:11 (1:6)
Mlade igravke Drave se niso
mogle resno upirati fizično mno-
go močnejšim gostjam iz Maribo-
ra, ki So poleg tega igrale še zelo
ostro. Pri Kovinarju je bila naj-
boljša Šprahova, ki bi z uspehom
lahko nastopala v vsakem moštvu
republiške lige.
Dopisujte v
TEDNIK
iz programa RTV Ljutaijana
NEDELJA.  3.  JUNIJA
6.00—8.00 Izletnikom na pot — vmes
ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni kole-
dar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00
—7.15 Napoved časa. poročila, pregled
tiska, vremenska napoved in objava
dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Radijski
koledar in prireditve dneva. 8.00 Mla-
dinska radijska igra. 8.40 »Iz albuma
otroških pesmi«. 8.55 Glasbena medigra.
9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v
novi teden. 9.45 Zabavni orkester RTV
Ljubljana. 10.00 Se pomnite, tovariši . . .
10.30 Nedeljsko glasbeno dopoldne. 11.30
Kedeljska reportai>a. 11.50 Z zabavno
glasbo vam želimo dober tek. 12.00 Po-
ročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča-
sa, poročil^, vremenska napoved in ob-
java dnevnega sporeda 13.15 Obvestila
in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas.
14.00 Poje Slovenski oktet 14.15 Naši
poslušalci čestitalo in pozdravljajo —
II. 15.OC Napoved časa. poročila in vre
menska napoved. 15.15 Trikrat pet 15.30
Na obisku v zagrebški nperi 16.nn Hu
moreska tega tedna. 16.20 Melodiie za
nedeljsko popoldne. 17 00 Poročila !7.05
Zabavn-i intermezzo z orkestrom Rapha-
ele. 17.15 Radiiska 'gra 18.25 Orke-
stralna medigra 18.30 Športna nedelia
19.00 Obvestila 19.05 Operetni narevi
19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Izberite
melodito tedna. 20.45 Mandoline in go-
dala. 21.00 Koncert na naivišiem nivo-
ju. 21.40 Dvaiset minut ob glasbenem
avtomatu. 22 oo Napoved časa. poročila.
vremenska napoved in pregled sporeda
za naslednji dan. 22.15 Ansambli in so-
listi RTV Ljubljana. 23.00 Poročila.
23.05 Zaplešimo v novi teden. 23.50
Melodije za lahko noč, 24.00 Zadnja
poročila irf* zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 4. JUNIJA
5.00—8.00 Dobro iutrol (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
ročila in dnevni koledar. 6.00—6,10 Na-
poved časa, poročila, pregled uska, tre-
menska napoved in obvestila. 7.00—7,i5
Napoved časa, poročila, vremenska napo-
ved in radijski koledar. 8.00 Poročila.
11.00 Kvintet Borisa Kovačiča. 11.15
Naš podlistek. 11.35 Iz hlmov in glas-
benih revij. 12.00 Poročila. 12.05 Slo-
venske narodne poje KZRTVL. 12.15
Kmetijski nasveti. 12.25 .Melodije ob
12.25. 13.00 Napoved časa, poročila,
vremenska napoved, prireditve dneva in
obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obve-
stila in zabavna glasba. 13 30 Drobne
orkestralne skladbe. 14.00 Zabavna glas-
ba na tekačem traku. 14 35 Naši poslu-
šalci čestitaio in pozdravljajo. 19.00
Obvestila. 19.05 Pianist Igor Dskleva
izvaja Deset majhnih klavirskih skladb
Oasarja Bresgena. 19.18 Dva pihalca:
klarinetist Igor Karlin in fagotist Ivan
Turšič. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00
Poioč! mozaik. 20.45 Kulturna tribuna.
21.00 Iz arhiva orkestra Raphaele. 21.15
—22.50 Simfonični koncert Orkestra
Slovenske filharmonije — vmes ob 22.00
—22.15 Napoved časa, poročila, vre-
mensKa napoved in pregled sporeda za
naslednji dan.
TOREK,  5. JUNIJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.^0 Po-
ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na-
poved časa, poročila, pregled tiska, »te-
menska napoved in obvestila. 7.00—7.15
Napoved časa, poročila, vremenska napo-
ved in radijski koledar. 8.00 Poročila.
11.00 Nekaj ameriških popevk. 11.15
Napredujte v angleščini — 15. lekcija
(ponovitev), 11.30 Dve domači partitu-
ri. 12.00 Poročila. 12.05 10 minut z
Veselimi planšarji. 12.15 Kmetijski na-
sveti. 12.25 Melodiie ob 12.25. 13.00
Napoved časa. poročila, vremenska na-
poved, prireditve dneva in objava dnev-
nega sporeda. 13.15 Obvestila in za-
bavna glasba. 13.30 Pesmi in plesi ju-
goslovanskih narodov. 13.50 Uvodni sta-
vek in Scherzo iz Suite Aleksandra Gla-
zunova. 19.oo Obvestila. 19.05 S po-
pevkami v dobro voljo. 19.30 Radijski
dnevnik, 20.00 Nekai zborov Blaža Ar-
niča in Rada Simonitija. 20.30 Radijska
igra. 21.24 Marijan Lipovšek; Rapsodija
za viol'.no in klavir 21.36 Plesni or-
kester RTV Ljubljana. 22 00 Napoved
časa. poročila vremenska napo-ed ia
liregled sporeda za naslednji dan.
SREDA, 6.  JUNIJA
I' 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vme, ob 5.05—5.10 Po-
ročila in dnevni kciedar. 6.00—6.10 Na-
poved časa, poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obvestila. 7.00—7.15
Napoved časa. poročila, vremenska na-
poved in radijski koledar 8.00 Poročila.
11.00 'Pesmi iz Cicibana« in še kaj od
skladatelja Bruna Bjelinskega. 11.15
Človek in zdravje. 11.25 Od melodije do
melodije. 12.00 Poročila. 12.05 Tončka
Maroltova je pripravila urne priredbe
slovenskih narodnih pesmi. 12.15 Kme-
tijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25.
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska
napoved, prireditve dneva in objava
dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in
zabavna glasba. 13.30 Ob zvokih vedre
glasbe. 14.05 Radijska šola za srednjo
stopnjo (ponovitev). 19.00 Obvestila.
19.05 Ljubljana — Zagreb — Beograd.
19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Radi bi
vas zabavali. 20.30 Štiristo let klavir-
ske glasbe. 21.00 Staro in priljubljeno,
22.00 Napoved časa, poročila, vremen-
ska napoved in pregled sporeda za na-
slednji dan.
ČETRTEK. 7. JUNIJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po-
ročila in dnevni koledar 6 00—6 10 Na
poved časa poročila rireeled tiska vre
mensKa naonved ir o^vestlla 1 or, - ' 15
Napoved časa, poročila, vremenska napo-
ved in radijski koledar. 8.00 Poročila
11.00 Črnske duhovne pesmi. 11.15 Ru-
ski tečaj za začetnike — 55. lekcija
(ponovitev). 11,30 Iz oper Gioacchina
Rossiniia. 12.00 Poročila 12.05 Pihalni
orkester LM p. v. Rudolfa Stariča. 12.15
Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodije ob
12.25. 13.00 Napoved časa. poročila,
vremenska napoved, prireditve dneva in
obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obve-
stila in zabavna glasba. 13.30 Napevi
izrod zeI'=n'^Ea Pohorja. 13.50 Godala in
zabavni zbori. 14.0,5 loseph Havdn: Sim-
foniia štev. PS v B-duru. 14.35 Kaši po-
slušalci čestitalo in pozdravlia'o. 19.05
Šfelodije v mraku. 19.30 Radiiski dnev-
nik. 20.00 Četrtkov večer domačih pe-
smi in napevov. 20.45 Zveneče kaskade.
21.00 Literarni večer — Dva speva iz
Dantejeve božanske komediie. 21.40
Pavle Merku: Koncert za klarinet in or-
kester. 22.00 Napoved časa. poročila,
vremenska napoved in pregled sporeda
za naslednji dan.
PETEK,   8.   JUNIJA
5.00—8 00 Dobro jutro! (pisan glas-
beni spored) - »mes ob 5 0,5—5.10 Po
rcčila in dnevni koledar 6.00"—6.10 Na-
poved časa. poročila pregled tiska, »re-
menska napoved In obvestila 7 00—7.15
Napoved časa, poročila, »remenska na
poved in radiiski koledar R oo Poročila
11.00 Mali klub ljubiteljev popevk. 11.15
Naš podlistek — M. Bernard: Lepota je
moč 11.35 Godala in batnmond orgle.
12.00 Poročila. 12.05 Nekai narodnih iz
Črne gore. 12.15 Km.etijski nasveti.
12.25 Melodiie ob 12.25. 13.00 Napoved
časa. poročila, vremenska napoved, pri-
reditve dneva in obiava dnevnega sno-
reda. 13.1,=; Obvestita ir zabavna glasb-t.
n-in Fo<e tencist lan Peerre 14,05
Radijska Jnla za njžio stopnic — Niti
na morje, niti na gore. 19.00 Obvestila.
, 19.05 Boris Papandopulo:   Divertimento,
! 19.30  Radijski  dnevnik.  20.00  Chopin:
Nocturne   in   Scherzo.   20.15   Tedenski
zunanje-politični  pregled.  20.30 Glasbe-
I na medigra. 20.35 Spoznavajmo svet in
I domovino.  21.35 Zabavna glasba. 2^.00
' Napoved  časa.  poročila,  vremenska na-
poved  in  pregled  sporeda  za  naslednji
dan.
SOBOTA, 9,   lUNl.IA
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbe-
ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro-
čila in dnevni koledar. R.OO—6 10 Na-
poved časa, poročila, pregled tiska, vre-
menska napoved in obvestila. 6,30—6.35
Napotki za turiste 7.00—7 15 Napoved
časa. poročila, vremenska napoved in
radijski koledar R.OO Poročila, 11.00
•Mihailo Vukdragovič: Vokalna lirika —
ciklus pesmi za glas in orkester. 11.15
Seznanite se s Parkerievimi — 4. lek-
ciia (ponovitev). 11.30 Pol ure pred
dvanajsto. 12 00 Poročila. 12.05 Trio
Slavka Avsenika. 12.15 Kmetijski nasve-
ti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Na-
poved i'a?a. poročila, vremenska napo-
ved, prireditve dneva in obiava dnevne-
ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna
plasba. 13 30 Med suitami, 14.00 Za-
h^vr^j orkestri tega tedna. 14.2" Dva
sta'-k? iz Dvofakove violinske sonate.
14.3' Naši poslušalci čestitaio in po-
zdravliaio. 18.10 Iz Wagnerievega Lo-
l^^n^rina, 18.45 Okno v svet 19.0O Ob-
vestila. 19.05 Sobotni domači inter-
mezzo. 19.30 Radiiski dnevnik 2O.O0 Za
nriteten konec tedna — I. 20.20 Ra-
diiska komedija. 21.14 Za pri'eten ko-
nec tedna — 11. 22.00 Napoved časa.
poročila, vremenska naiKJved in pre^ied
cnnrefla z^ naslednit dan. 22 15 0dr1a'a
•-a n;?5p 'TteHeni-e 23 00 Poročila 2'' "5
?e!imo ram prijetno zabavo 24 00 Zad-
nja poročila in zaključek oddaje.