pftfttftiM plačunu  v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
grA %m *Tm m j
Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon it. 73.
Leto XXIII. &t. 9
Kranj, 4. marca 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40'- din, polletno 20*- din, četrtletno 10'- din.
Boljševiki proti Bogu
Čeprav označuje vso sovjetsko kulturo in ■jeno cerkveno politiko brezboštvo, se vendar od časa do časa menjajo metode, s katerimi akušajo nasilniki ta svoj cilj doseči. Trenutno je mogoče ugotoviti, da je javno nasilje nad vero in verniki nekoliko omiljeno, čepruv ni premehak), to pa zuto, da bi sedaj tem učinkovitejše z duhovnimi sredstvi pobijali religija. V ospredju sovjetske protiverske politike ■i trenutno antiklerikalizem, ampak poizkus ^nnstveuo izpodkopati med narodom sleherni »erski temelj. Bogu so boljševiki čisto formal •« priredili po vseh pravnih predpisih proces, du bi ga potem mogh izročiti sekiri marksističnega rablja. Kajti § 124. nove ustave, ki se peča s ..svobodo kulta", je tudi danes, kakor vedno, le na papirju in služi le za kritje mi sonaj.
Od aprila lanskegu leta, torej v enem letu. m boj proti veri z vsemi propagandnimi sredstvi največjega stila zopet po programu nadaljuje. V ateističnih kurzih so izvežbali na tisoče agitatorjev, ki so se razkropili po sovjetskih republikah. Mnogo novih brezbožniških •snaejev so ustanovili stare pa so izpopolnili. Častniki so prisiljeni, d« se udeležujejo po-bodov brezbožnikov in njihovih zborovanj. .Antireligioznik", ki ga je Lukačevski, prejšnji šef brezbožniške propagande, zelo zanemaril in bil radi tega tudi ustreljen, je svojo •akludo zvišal od 12.000 na 60.000 izvodov, ..Brezbožnik" pa od 105.000 nu 130 000. Samo v prvi polovici letu 1937 je bilo po Rusiji razširjenih 4 milijone protiverskih propagundi-stičnih spisov. Novo podmornico so uazvali ..Ateist" in eskadrilo letal „Brezbožnik". Zveza brezbožnikov, ki je leta 1926. štela 80.0'JO članov, pa je 1932. narasla na 5 milijonov, potem pu zopet padlu na 2 milijona, je zadnje čase dobilu nove pobude. Moskovski kongres t lanskem februarju je izdal značilno geslo: ..Hočemo razrušiti s svetovnim požarom vse cerkve sveta!"
V sovjetski Rusiji se je strast po uničevanju predvsem uveljavljali!    \    preganjanju pravo-
slavne cerkve. Ruski patriarh Tihon je umrl 7. aprila v ujetniškem taboru. Njegov naslednik Peter je bil pregnan in je izginil nekje v severnih sibirskih močvirjih. Njemu ie sledil patriarh Sergij, ki jo bil sovjetom prijaznegu mišljenja.
Tudi metropolit Vedenski je bil pristaš bolj-ševikov in je ustanovil „živo cerkev", katera pu je hitro propadla, ko je bil Vedenski v decembru ustreljen, ker se je zameril sovjetskim oblastnikom. Uradne objave Sovjetske Rusije naštevajo trenutno še kakih 30.000 verskih občin z nekaj milijoni vernikov. Toda to ni več enotna pravoslavna cerkev, ampak se javljajo že njeni razni odtenki, ki seveda pra-voslavje nevarno ogrožajo.
Katoliške in protestantovske manjšine dele s pravoslavnimi isto težko usodo. Tudi njihove cerkve so bile porušene, duhovniki in verniki postreljeni ali pregnani. Katoliška cerkev vzhodno grškega obreda je izginila s pregnanstvom in s smrtjo svojega voditelja škofu Fe-dorovu. Rimsko-kato!iška veroizpoved se trpi le pri inozemcih, ki stojo pod varstvom svojih konzulov. Posebno divje in surovo napadajo pokojnega papeža, zlasti radi njegove proti-komunistične enciklike »Divini Redemptoris." Cista vera se tu in tam med pravoslavnim prebivalstvom izgublja. Nastopajo pa vedno znova iazni pridigarji, puščavniki iu preroki, okrog katerih se ljudstvo trumoma zbira, kader in kjerkoli se pojavijo. Med ljudstvom imajo velik vpliv. Zaradi tega jih oblasti prav tako preganjajo, kakor pravoverne duhovnike. Toda ljudstvo kljub temu išče vere, ljudstvc ima v svoji globini živo vero in bi jo le hotelo izraziti. Versko misel goje vedno znova neustrašeni duhovniki, ki žive med narodom preoblečeni kot kmetje ali delavci. V največji skrivnosti se še vedno deli zakrament sv. krsta, se vrše poroke in pogrebi. Marsikatera ikona, ki je izginilu iz javnega in privatnega življenja, uživa na skrbno prikritih krajih toliko bogočastja in iskrene pobožnosti. da preganjalci vere morejo komaj slutiti. — a
Še enkrat o mostu v Otočah
V predzadnji štev. »Gorenjca" sem \ člunku .Most v Otočuh" napisul in opisal težavne gospodarske razmere pri vzdrževanju mostu v Otočah ter člunku dodal nekaj misli in nasvetov -•e svojih - ampak nasvete tozadevno vsestransko priznanih strokovnjukov.
V zadnji številki „Gorenjca" pu je od neznanega dopisnika izšel kot odgovor na moj -traren članek dopis, v katerem pisec prikazuje otoški most kot nekako zlato jamo za nafto mostno upravo in za celo občino Brezje. Ta dopis je bil za javnost hujskajoč, za našo občino pa skrajno žaljiv! Kajti vse trditve pisen so od kraja do konca brez vsake najmauj-5«; podlage in bazirajo le na nepoznavanju resničnih razmer. Kdo je ta članek napisal ne »em, z vso gotovostjo pa trdim, da tega članka ni nupisul domačin, saj so vsem domačinom razmere znane ter so se članku samo smejali. Kakšno nevednost in nepoznavanje zgodovinskega razvoja mostu v Otočah pa je pokazal pisec v zadnjem ..Gorenjcu", naj cenj. či-tuteljem ..Gorenjca" povedo naslednji zgodovinski podatki:
Most v Otočah obstoji že več desetletij. Most so zgradili in postavili ter tudi vzdrževali posestniki vas Otoče. Mostnina se na tem mostu pobira že najmanj 150 let Tu most je bil vse do leta 1932. popolnoma privatna last in se je vsa mostnina do leta 1932. stekala edino v žepe lastnikov mostu, to je takrat-•ih delničarjev. Oni so navadna oddali pobi-renje mostnine na licitaciji najvišjemu ponud-aiku, ki je takoj po uspeli licitaciji moral od-Meti delničarjem izlicitirano vsoto, sam pa je potem skrbel, da je to vsoto pobral, seveda ' gotovim zaslužkom.
Leta 1932. pa je kr. bansku upruva v Ljubljani nn pritožbe nekaterih  most razlastila in
gu s prepovedjo pobiranja mostnine izročila v upravo in v oskrlni takratni samostojni občini Marija—Ljubno. Delničarji mostu so se proti razlastitvi pritožili in kr. bunska uprava je pravdo izgubila. Po izreku sodbe bi morala plačati interesentom nad 40.000 din. Te o-bremenitve pa se je kr. banska uprava odkri-žala na ta način, da je dala občini Marija— Ljubno nalog, da ona plača to odškodnino delničarjem, namreč znesek 40.000 din. Ravno radi tega pa je tudi dala občini dovoljenje, da se zopet pobira mostnina. Tako je občina koncem leta 1933. dobila ne samo popravila potreben most, ampak je s tem starim mostom dobila še nad 40.000 din dolga. Tedaj pa je prišla komasacija občin in prejšnje samostojne občine Lesc in Marija—Ljubno so se z občino Mošnje (dr.nes občina Brezje) strnile v eno samo občino. Občina Brezje, ornorai njenu ..Most-aa uprava mostu v Otočuh—Ljubno'', pobira torej mostnino za most v Otočah šele 9 let in je ta uprava, kljub vsukolietnemu popravilu mostu in kljub temu, da je odplačala ves mostni dolg prihranila v fondu za novi most din 76.000. Tako barvo ima torej ta nesrečni ..zlati"* most za občino Brezje.
Nu kritiko pisca o naših mostninarjih in o "jih težavnem položaju pa mu v odgovor svetujem samo to. da pride kako soboto ali nedeljo popoldne — in to poleti - ob navalu romarjev, pa 1» videl, slišal in najbrž še tudi čutil, kako ..sladek" jo kruh naših ubogih most-ninarjev.
Ničlo, za katero je trdil neznani pisec, da sem se zmotil pri računu, pa naj si g. člankar raje vtakne za klobuk. Ako pa piscu še kaj ni jasno, pu sem mu radevolje vsak čas na razpolago, moj naslov je v uredništvu ..Gorenjca" tudi njemu na razpolago.
Iz vrst naših obrtnikov
Preteklo nedeljo so obrtniki Skupnega združenja napolnili dvorano Ljudskega doma, kjer se je vršil občni zbor. 2ivahno vrvenje je ku zalo posebno zanimanje. Vršile so se volitve nove uprave za prihodnja tri leta. Zbornico je zastopal g. Camernik Franc, zbornični svetnik za naš okraj. Poročila in obračun je upra va poslala vsem članom tiskan, zato je bil dnevni red do točke- volitve, kmalu izčrpan ter je bila dana upravi za njeno uspešno delovanja soglasno razreinica.
Med običajnim odmorom pred volitvami pu so preplavili dvorano letaki s kandidatno listo, kot pri kakih občinskh volitvah, na čelu s kandidatom, ki se je na vsak način hotel vsiliti za predsednika. Ker pa je navzlic ogromni agitaciji iu žrtvam propadel in ko je članstvo videlo — kako volk odlaga kožo ovce, so soglaBno odobrili ves nadaljni odbor in vse sklepe, ki naj združenje dvigajo in članom koristijo. Izvoljen je bil stari odbor z malimi spopolnitvami, kar daje garancijo tesnega so-delovunja posameznih strok.
Dodatek.
Kratek predpust jc nudi) nekaterim zgagar-jero premalo zoliave, zato so si zaželeli, predno se prične strogi post, mak) cirkusa. Za to priliko jim je dobrodošel občni zbor obrtnikov, ki se je vršil preteklo nedeljo v Ljudskem domu. Par tednov sem so imela vozila vseh vrst težko nalugo pripraviti nepoučene člane, da je sedanje vodstvo ..zapravilo premoženje", da ..o-vira poceni kredite", politična stremljenja itd. Poplava letakov je imela se posebno nalogo, razgaliti v podrobnosti vse ..laži". Mnogo članov je trenutno nasedlo samozvanemu predsedniku in nepoštenim agitatorjem, toda na obenem zboru so lahko ugotovili miruo vett onih, katerim so pred tremi leti zaupali delo v združenju. Že predsednik je omenil, da se zu delo in žrtve vsiljujejo člani, ki so skozi več let uživali »dobrote", ampak oni, ki niso še nikdar nič koristili naši organizaciji.
Skrivni in zaupni sestanki so imeli namen onemogočiti poštenemu in razsodnemu članstvu prostovoljno odločitev, komu naj zaupa delo v združenju. Avtomolvilske ekspedicije. po okolici so vzbudile sum, da so tu gre le za osebno čast in sovraštvo, ne pa za delo. Tako so deževale obljube, du bo n. pr.: Zanatsku banka delila kredite brez garancij ter brez obresti itd. Vsak razumen obrtnik ve, da je to nemogoče in kakšen zajec tiči za tem grmom. Toda obrtništvo je že mnogo bolj razsodno in se ne da begati, ker ve, komu naj zaupa. Najbolj pisano pu je postalo, ko je kandidat razdeljeval svoje liste, ki pa je bila že v svoji sestavi napačna in nepravilna. Da tu ni bilo niti najmanjšega namena in volje za kako resno delo, je dokaz, da vsiljivi kandidat, ko je pri glasovanju propadel, ni niti predlagal sledečih kandidatov za upravo, čeprav je le onu gibalo vsega delovanja združenja. Članstvo je »poznalo to namero ter je nadalje soglasno sprejelo vse predloge novega odboru.
Predsednik je pred vsemi zbranimi ožigosal tak način zahrbtne in neznačajne agitacije in pozval članstvo, naj čuva svoj ugled, da ga bo javnost res cenila in spoštovala. Zgagarjem pa povedal, da se po tej njihovi »ti ne pride drugam kot pod kap, ter so s tem tudi pokazali kakšno je njih večno vpitje po skupnosti. Pošteno delo in pa nepristrarvost, ta rodi zaupanje povsod, laž pa samo tam, kjer ni tega. Večina obrtništva pa je pokazala, da tudi bre/ najmanjše agitacije, tudi brez letakov ve in /na ceniti odločne in zaupanja vredne tovariše in jim je zopet zaupala vodstvo.
Obrtnik.
Občni zbor krajevne organizacije JRZ v Kranju
V sredo zvečer je bila dvorana Ljudskega doma v Kranju zopet polna pristašev in somišljenikov našegu voditelja predsednika senu-tn dr. Antonu Korošca. Krajevni odbor JRZ je povabil člane in somišljenike, da prisostvuje-
Hobemus popom -- imamo papeža!
Ves katoliški svet je z velikim veseljem sprejel v četrtek zvečer vesele vest, da je za poglavarja katoliške Cerkve izvoljen kardinal in državni tajnik Evgen Pacelli, ki si je nadel ime
Pij XII.
jo polaganju obračuna njegovega dela v minulem letu.
Vabilu se jih je mnogo odzvalo, navzlic temu, da so nekateri, ki jim delovanje JRZ ne gre v lačun, napovedovali razcep naših vrst in ne vemo kaj še vse. Organizacija JRZ v Kranju je močna, kar je dokazal občni zbor, ona še vedno napreduje tako številčno kakor tudi organizacijsko. Redko so bili občni zbori političnih strank tako zelo dobro obiskani kakor zadnji občni zbor JRZ. To je dokaz, da se naše vrste množijo, da stalno raste krog naših somišljenikov, ki trezno presojajo delo naših voditeljev za korist nas vseh, naše Slovenije in naše države
Predsednik krajevnega odbora g. dr. Megu-šar je uvodoma pozdravil vse navzoče, posebej še predstojnika državne policije g. Uršiča ter zaprosil tajnika g. Sinka, da je prebral Zapis nik zadnjega občnega zbora. Zapisnik je bil brez ugovorov sprejet. Ker je bil narodni poslanec našega okraja g. Janez Brodar telefo-nično poklican v Beograd, ni mogel podati nu raeravanega poročila, zato je podal poročilo o /ununji in notranji politiki dr. Megušar. Orisu! je mednarodni položaj, ki je nastal po ta-koimenovani sudetsko-češki krizi, vlogo, ki jo je naša država pri tem igrala, v notranji politiki pa se je največ obrnil na stanje po volitvah ter na razvoj dogodkov po zadnji spremembi vlade. Posebno je še zborovalcem orisal vlogo dr. Korošca, kateremu so vsi navzoči navdušeno klicali. Za svoja izvajanja je bil govornik od navzočih nagrajen z viharnim ploskanjem.
Tajniško poročilo je podal mesto odišlega dr. Ermana sam predsednik dr. Megušar, blagajniško poročilo pa je podal g. K. I lam.
Podpredsednik odbora g. župan Češenj je še posebej prikazal delo občine v zadnjem letu, obenem pa še predočil zborovalcem, kaj se bo še vse v najbližji bodočnosti v mestu izvršilo. Omenil je med deli, ki se bodo v najkrajšem času začela izvrševati, razširitev savskega mostu, modernizacijo ceste na kolodvor, modernizacijo Jelenovega klanca, zgraditev kopališča in kar je za Kranj najvažnejše, oja-čenje kranjskega vodovoda. Z ozirom na vsa ta dela, ki se bodo izvTŠila pa je treba najti kritja v proračunu. Zato bo župan predlagal, da se v novem občinskem proračunu zvišajo občinske doklade za iW* in sicer na 50°/o. S tem po viškom ne bodo prizadeti toliko meSčani. ki bodo lahko prenesli to zvišanje ker je Itak največji plačnik občinskih doklad industrija. Dokazal je tudi s številkami, koliko posamezni stanovi, obrtniki, trgovci, gostihnčarh sedaj plačajo občinskih doklad. Iz teh podatkov je bilo razvidno, da bodo meščani mogli prenesti skoraj brez kakih težav to zvišanje doklad. kar so tudi navzoči pritrdili.
Pri volitvah je g. Mohor predlagal stari odbor z malimi s po polnitvami, kar so navzoči sprejeli z vzklikom.
K slučajnostim se je oglasil še g- Ham, ki je pred!agad, da se predsedniku senata g. dr. Korošcu pošlje brzojavka z izrazi neomajne zvestobe in udanosti. Vsi navzoči so pozdravili ta predlog z viharnim klicanjem dr. Korošcu ter dali tako duška svojemu zaupanju do njega
Po končanem zborovanju so se zborovalci razšli v zavesti, da je njihovo mesto samo v tej politični grupaciji, da je njihovo mesto Itmo v vrstah pristašev dr. Korošca, ki je ravno v zadnjih mescih ponovno dokazal svoje v clike državniške sposobnosti.
STRAN 2
.^■«^.^^^ »GORENJEC«
Pg njihovih
besedah sodite ...
Ne delamo nobene krivice, ampak hočemo povedati to, kar kdo sam pove in po lastnih besedah ga bomo sodili.
.Napredna misel" (II. letnik, 1. zvezek) pi Se: »Sokolstvo zasnovano na temelju nacionalizma demokratizma in svobodomiselnosti, ima svoje postojanke od kršne Istre pa tja gori do zelenih goric štajerskih."
»Slovenski Sokol" (VII. letnik, št. 9.) piše: ..V političnem življenju se je držal vedno in zvesto svobodomiselnih načel."
Dalje beremo: ..Bogove, hudiče, nebo iu pekel so ustvarili ljudje; stvarnika nikoli ni bilo in ga ne bo". (Svobodna misel 1912. »t. 3. in *■).
»Sokolski vestnik" IV etnik, št. 103. piše: .Procesije je treba sma; 'i po verski strani za idejno hinavščino in nusilstvo, glede oblike so lesbiška svudba med cerkvijo in državo, v dragem lesku in blesku... po gmotni strani pa »o vir bogutih darov v obliki sveč in podobnih darov, ki teko neusahljivo iz temnih prostorov verske prenapetosti in politično klerikalne nuvdušenosti... Sokoli, bodimo si vsaj mi na jasnem: ne podpirujmo s svojo navzočnostjo manifestacij onih organizacij, ki so zaklete sovražnice sokolske misli in naših vzvišenih smotrov. Kar je za naše nasprotnike procesija, to je za nas sokolski sprevod z zastavami in trobentttškrmi zbori. Zato veljaj pravilo: Sokolstvo čim dalje proč od cerkveno političnih minifestucij - ne glej jih, ne poslušaj jih, nič jim ne veruj, nič jrm ne daj!"
Zelo lepo je, če je človek napreden, to se pravi, če je svobodomiseln in če sovraži vse, kar diši po veri in Cerkvi in če se bori proti klerikalnemu zmaju! Sicer pa le naprej, brez
Za spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne
Vsej naši javnosti je znano, koliko si prizadeva Zveza bojevnikov, da bi zgradila na Brezjah pri Mariji Pomagaj slovenskim, žrtvam svetovne vojne dostojen spomenik. Tudi mi smo že v našem listu poročali o tej akciji ter o stanju del za ureditev vsega prostora, kjer naj bi stal spomenik, katerega so slovenski možje in fantje, krvaveč po bojnih poljanah skoraj vseh delov Evrope zaslužili kot malo
kdo, saj so nam oni ustvarjali s svojo srčno krvjo temelje naše domovine, naše države. Oni so bili tisti, ki so darovali na žrtvenik naše bodoče države svoje najdražje. — svoje življenje. Zato so tudi zaslužili spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom, da smo Slovenci narod, ki zna ceniti zasluge in žrtve, narod, ki zna biti hvaležen in se takega tudi zna izkazati.
Zveza bojevnikov si je postavila v svoj program zgraditi na Brezjah spomenik vsem slovenskim žrtvam svetovne vojne kot mogočen in resen opomin vsem onim, ki imujo v svojih rokah usodo narodov, opomin, da bodo narodi mogli zaživeti v pravem blagostanju samo takrat, ko brat ne bo moril brata, ko bo človek gledal v svojem sočloveku res človeku, ne pa mrtvo orodje. Spomenik bo pričal našim zanamcem o nesreči, ki jo je moral preživeti naš narod, ko je cvet našega naroda zupuščal svoje domove, da se nikdar več ne povrne. Morda je usoda človeku tako naklonjena, da že po naravi kaj kmalu pozabi nu gorje, ki ga je preživel. Tudi žive priče naše Golgute, invalidi, nas ne bodo več dolgo s svojim uničenim  življenjem  med   nami  opominjali na
strahote vojne. In kdo nuj nam potem še kliče v spomin dneve, ko je naš narod trpel in krvavel? Spomenik v znak hvaležnosti onim, ki so niso več vrnili na svoje domove, spomenik v opomin vsem, ki jim je zaupana usoda narodov.
V nedeljo 5. marcu se bodo po vsej Sloveniji pobirali prostovoljni prispevki za ta spomenik. Zveza bojevnikov s svojimi malimi sredstvi ne more dovršiti svoje započcte akcije, zato se obrača na VSO slovensko javnost, da tudi ona pripomore k dovršitvi spomenika, ki naj bi na ta način postal delo nas vseh, vsega slovenskega naroda. V nedeljo bodo nabiralci prosili po cestuh in javnih lokalih za prispevke in tedaj nikar ne odrečile svoje pomoči! Tudi najmanjši dar je dobrodošel in le s prispevki nas vseh bo spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne res delo nas sveh, zrculo hvaležnosti svega slovenskega naroda
Upamo, da bo naše mesto, ki se je še vedno ob takih prilikah izkazalo, da zna ceniti zasluge in žrtve, tudi v nedeljo pokazalo, du prav ceni in presoja prizadevanja Zveze bojevnikov in da ne bo zaostalo za ostalimi n:t -sti v Sloveniji.
Zanimivi simptomi ostarelosti
Pri r.ušeni starčku, 72 letnem „Ata narodu" tam pri Mačku v Kranju za vodo, „zum weltberühmten", se zadnje čase pojavljajo znaki ostarelosti in zapuščanja spomina, kar se je posebno opazilo v predpustneni času. Upamo, da se bodo „ata" vsaj v postnem času malo „po-cujtali" in poboljšali. Naravnost smešno otročja je bila pred kratkim objavljena neka notica iz Kranja v ..Narodu", nekaj dni p0 občnem zboru uglednega kranjskega društva, v kateri pisec omenju, da je to društvo »prebolelo začetne težkoče in da bo pričelo lahko z živahnim delom, če se mu bo posrečilo (sie!) privabiti v svoj krog mladino." Ej, nadebudni dopisnik, ki pošiljaš iz Kranja tako naivne novice svojemu šefu v Ljubljano, ali se ti ne zdi, da se s takimi poročili blamiraš pred kranjsko javnostjo? Ali ti res ni znano, da to društvo obstoja že nad 13 let, tedaj še od časa, ko si morda še »drsa)" ljudskošolske klopi in ali ti ni nihče že povedal, da je to društvo s svojimi požrtvovalnimi člani priborilo društvu in Kranju ugled po vsej državi, kot malokateri »ferajn" v našem mestu' In to brez one mladine, ki ji je vsak divjaški šport in vsako neprimerno kričanje kst n. pr. »živela
demokracija" i. dr. ljubše, kot resno delo pri omenjenem društvu. Hvala Bogu, ..začetne težkoče" je to društvo prebrodilo že takrat, ko se g. dopisniku še sanjalo ni o kakih društvih. Tudi ostali tekst tega dopisa je več ali manj nezanimiv in za interese tega društva celo škodljiv. K takimi avtentičnimi poročili „atu" čestitamo z željo, da mlademu g. poročevalcu pomaga  »preboleti začetniške težkoče". Svrk!
Pustne zgodbice
in škandali
Pustni čas tudi letos ni prizanesel našemu mestu. Z velikim navdušenjem so ga pozdravili posebno tisti, ki tako radi govore o krizi, o pomanjkanju, o hudih časih itd. Kljub temu so bili vsi javni lokali in zabavišča nabito polna, kjer se je prav pošteno plesalo, jedlo, pilo in se tudi razkazovala moralnost in inteligenca marsikaterega in marsikatere. Ponorelo je staro in mlado. Sicer se mladini toliko ne pripisuje krivde, zameriti pač moramo družinskim očetom posebno materam, ki so slab-
še kot njihovi lastni otroci. Meredki so bili primeri, ko so starejše gospe v mladostnih toaletah zapuščale lokale v jutranjih urah. Vsak pameten človek bo to grajal. Potem pa take gospe Se ves teden govore samo o plesu, « fantih in dekieiih in se silno naslajajo ob tem. če kuk fant ali dekle pripoveduje kakšne kvan te. ki so se mogoče dogodile na veselici, '/.dat pa poglejmo, kakšen vpliv ima to na vzgojo lastnih otrok? Če otroci ne vidijo nič dobrega pri sturših, tudi sami ne morejo biti dobri, pač navadno je tako. Potem pa nič čudnega, če je mladina pokvarjena, versko brezbrižna ali celo sovražna do vsega kar je verskega: če se javljajo v družini prepiri, razporoke in divji zakoni. In to slabo vzgojo podpirajo še slabi časopisi in slabe knjige. Ob takih razmerah morajo biti osnove družinskega življenja popolnoma Rnile. Vsegu tega so krivi starši in njih laživzgoju.
Pred očmi imamo dogodek, ki se je odigral v enem izmed zelo znanih kranjskih zabavišč. Pustne maske so si hotele dati duška s tem. du so priredile v doiičnem lokalu conclave i" volitev papeža. Če se gospoda ob takem zasr.i-movanju verskih svetinj lahko zabava, potem puč lahko rečemo, da taki ljudje ne spadajo v dostojno človeško družbo. Pri tem dogodku so sodelovali različni ljudje, med njimi gospo dje, ki predstavljajo precej vidne položaje v javnosti, gospe, ki se jih človek brani v hišo in gospodične, večkratne zaročenke, za katerimi že otroci kažejo s prsti. Jasno povemo, da bomo v bodoče vsak tak ali podoben način sramotitve verskega čuta javno razkrinkali / imeni. Sicer so nam osebe tega dogodka dobro znane, zlasti kar se tiče njih obnašanja in moralnega življenja sploh. Za lokal pa, v katerem se je to dogajalo, bomo v bodoče že poskrbeli, da se bodo toki izkoreninjenci, ki dopuščajo v svojih lokalih take podlosti, primerno kaznovali, da o bojkotu niti ne govorimo.
Tako moralno pokvarjenost, ki presega že vse meje, bi človek pač ne pričakoval od tako imenovanih »izobraženih" ljudi. In če so se učili v cerkvi verske pobožnosti, mislimo, da bi bilo bolj potrebno, če bi marsikatera mati peljala svoje otroke rajši v cerkev, ne pa na zabavišče. Nismo proti zabavi, ampak za vsako stvar zahtevamo mejo. Kdor pa misli, da je boljše, če se ljudje zabavajo po svoje in ne poslušujo glas svoje cerkve (nekatere je namreč zelo motila verska pobožnost v cerkvi), ta s tem kože le svojo neizobraženost in duševno zuostalost.
KAZIMIR CE6NAR:
„Kino Šmartinski dom"
Vam ima priliko prikazati:
Pozorl Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj so zglasi na Cojzovi cesti št. 2.
Biser francoske filmske umetnosti
Madelaine Oze-ray, Blanchard Pierre
PIKOV A DAMA
Po fantastični noveli Al. Puškina v spomin 10( -letnice njegove smrti.
PATER VOJTEH
Danes teden: težko pričakovani češki film
Mimica Zagorsko: 6
Marija Taborska
(Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.)
..O, pač. Pripoveduješ mi od tega Filipa, kakor bi me prišel snubit. Kaj mi je mar tovornik!"
»Kot bi ti snubcu pripeljal," se je zresnil Vilibald. »Pazi, dekle, dva in dvajset let si že staro.'"
2e? Je to veliko?"
_Ni veliko, dosti pa je."
Micka je položila šobe,. Vilibald se je pa smejal stopil je k njej pred ognjišče.
»Ti, dekle, za snubca vem." »Povej, oče."
»S starim Ožbnltom v Begunjah sva govorila. Sina bo ženil." »Tita?"
»Ti gu poznaš?" se je. zavzel svobodnjak. »Tako, no," se je Micka v zudregi umikala in se je smejala. »Včasih je pri jahal tod mimo in sem mu dula šopek. Ti gu nisi videl in če bi ga videl, ali bi ga tudi z bičem?"
»Ti, takole odgovarjaš očetu?" se je nalašč jezil Vilibald, skrivaj se je smejal brdki hčeri.
»Sam si hotel vedeti."
-Bi ga vzela'' Naj pride snubit?"
»Naj pride."
»Vedno odgovarjaš tako. Ko snubci pridejo, morajo pa s sramoto od hiše."
»Doslej mi puč nihče ni bil po volji." ..Tit je lep fant." »Je. In posestvo?"
.Se lepše, Kukor pri nas. Noj torej pridejov" »Pa naj!"
_Ali si se odločila?"
.,?.(• —■ še ne."
»Bi ga vzela?"
»Oče. to boš potem videl."
Tovornik   Filip   jima   je pretrgal fant z modrimi očmi in zlalimi vežo.
..Dobro jutro, oče Vilibald!"
»Bog daj! Glej ga fanta' Micka, po vina v klet!" Dekle je steklo v klet po vino, tovornik Filip je gle dul za njo, rdel in bledel je obenem.
razgovore. Postavni ismi se je pristnejal v
..Za mizo sedi, Filip, kuj boš stul," gu je vabil Vilibald. „Mi boš kaj povedal kod si hodil, kje si bil, s kom si sladko vince pil. Po širokem svetu vas vodi pot, tovornike vidijo radi povsod, ponujajo jim vina in dobrot."
»Dobrovoljni ste Še zmeraj, oče Vilibald."
„To pu. Dobra volja je pol zdravja, drugo polovico du vince. — Skoda, da ni Martina doma. Ali pošljem ponj nu njivo?"
»Čemu? Bo že prišla prilika, da se bova videla. Pri vas imate dosti dela, ni pametno, da bi ga trgali eni dela proč."
»Saj bi ne zamudil mnogo." je brž rekel Vilibald.
..Pu juz ne utegnem dolgo vasovati," je pojasnil Filip.
»Zakaj ne?" vprašu svobodnjak.
»Morum dohiteti tovariše."
»Aha."
Micka j«' prinesla vina in ga postavila nu m'zo. Pre-merilu je tovorniku z živimi očmi in se mu je zasmejala »Ti si torej tisti Filip? Komaj te še poznam."
»Se me še spomniš?"
»O, pač. Osem let te ni bilo pri nas." »Osem," je v zudregi ponovil funt. »Pu boš zdaj večkrat prišel." »Pu lx)in .. ."
»Pij, pij, kakor se fantom spodobi. Filip, daj. pijva na nuše Micke zdravje," je vzpodbujal Vilibald.
»Bog ji daj srečo!" je želel Filip in pila sta.
»Bog ji daj srečo," je želel tudi Vilibald. »Zasluži jo. s~; je dobra, kakor pogača."
»Oraožite jo, potem bo sreča popolna!"
»Mur ti veš za ženina, Filip?" se je smejala Micka.
Tovornik je bil mulo v zadregi pred dekletom in je rekel:
»Na svetu se vse dobi."
Filip je še pil. Ko so se porazgovorili. se je poslovil Se k Micki je stopil in rekel: ..Šopek mi boš dala, Micka'"
..Seveda," se je zasmejalo dekle in tovornik je dobil šopek cvetja, da se mu je klobuk obešal postrani.
Zdrava ostani, Micka," ji je želel fant in smejal se je. »Srečno  hodi   in   kmulu  se  spet  oglasi, Filip." Mladi tovornik jo pu pred hišo zavriskul in zapel:
»Sem pu tovornik mlad.
ves svet me pozna
marsikatero dekle
rado me imn." Opoldne sta prišla hlapca Gre»'-r ia Mate v/ v s« pre-
PREDSTAVE t z rednimi cenami:
V soboto, dne 4. marca 1939
ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 5. marca 1939
samo ob 3. in 5. uri pop.
strašena domov. Pridrenjala stu se k gospodarju. »Gospodur. v Gobavca h leži mrtvec." ..Kje?" je planil Vilibald.
»Pod pečino. Mrtvec in konj. Vsa okolica je zbrana okoli njega, pa se nihče ne spominja, da bi ga že kdaj videl."
»Tako. Ali je ubit?" Vilibald hlastno vprašuje.
»Ne. S konjem vred je pudel rez Pečino. Mislimo, da je ponoči zašel gori in je v temi pudel po skalovju."
Vilibald je pritisnil roko na srce. Spomnil se je obupnih klicev, ki jih je čul v noči. Nesrečnik je zablodil, on pu mu ni šel pomagat. »Juz nisem kriv," se je otrese.) svobodnjak. ..Volbenk je zugrešil že tisoč zločinov in tudi te nesreče je kriv. Prokleti slepur!"
..Ali ima mrtvec pri sebi pupirje?"
..Pergumetni zvitek ima."
..Kuj ni nič pisano na njem?"
»Je, pu nihče ne zna brati. Stefan s Posavca je gledal, pa pravi da ni po naše." »Je nemško?" »Nihče ne ve."
»Presneto. Ali ima denarju pri sebi?" ..Morda gu je Imel, zdaj pa nrmn nič. Se celo zlate našive nu prsih ima potrgani1." »Ali je imenitnik?" ..Gotovo."
»Volbenk ga je oropal. Razbojnik!" je pol tih o siknil Vilibald. Juz sem župun in bom morul poskrbeti za njegov pokop."
..ljudje pa čuvajo. j>a pravijo, da bi ga prišli vi pogledati."
..Pojdita!" je velel.
Hlapca »ta izginila, Vilibald je pa osedlal konja in po-jezdil pod Pečino. Ljudje so si ogledovali mrtvega tujca in ubitega plemenitega, belega konja. Ko se je bližal župan Vilibald so se vsi umuknili in umolknili.
»Ubil in oropal ga je nekdo, župan." je plaho zinil nek lluian.
..Saj vidite, da je padel s Pečine,"
..Pa je oropan," so zavpiti vsi vprek. »Kdo bi gu?" Zupan j.' mrzlo motril navzoče.
..Nekdo pa je oropul in pahnil čez Pečino."
»S konjem vred? Neumnost!"
..To pisanje je imel pri sebi."
»Dajte (,'a sem." Vilibald je razvil pcrgnment. Pisanje je bilo latinsko in ga tudi on ni mogel raztolmačiti. Vzel je torej pergament in ga je    vtaknil v nedra.
►CiOKENJEC«
Tedenske novice
KRANJ
Prosvetno društvo Kranj. Vse, ki so radi dobre volje, vabimo na mladinsko bajko .Pastirček Peter in kralj Briljantin", ki jo bo zaigrala naša mladina v soboto 4. marcu ob 8. uri zvečer in v nedeljo 5. marca ob 4. ur. popoldne v dvorani Ljudskega doma. Predstavil se vam bo pastirček Peter, kralj s čudežnim smaragdom, hudobna čarovnica, zabavni in leni Gašper ter drugi. Igra je dovoljena šoloobvezni mladini, pu tudi odrasli so vljudi-o vabljeni, ker bodo tudi oni prišli na svoj račun.
►        .«%••».■*•*.-»-^k.  SI KAN 3
SPECI1MNA IMOVINA 8/.»v
KRANJ
Vittordanaktf 0. 6
Dijaška prireditev preteklo nedeljo je v Ljudskem domu kar uspeln. Igrali so dve igri: Jur gospod in Bajtarska princesinja, prva s pretežno moškimi, druga s pretežno ženskimi vlogami. Pokazalo se je, da je med našimi študenti in študentkami nekaj dobrega igralskega materiala. Obisk je bil v soboto zvečer bolj šibek, v nedeljo popoldne pa izredno velik. Zal smo ravno Kranjčanov mnogo pogrešali. Sicer smo bili pa prireditve veseli in je zadovoljivo uspela.
Couch zofc, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnlk, Kranj
Rejec malih živali, strokovno ilustrirano glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ul. 10, prinaša v marčevi številki sledečo vsebiuo: Kužne bolezni perutnine — Ekonomsko krmljenje perutnine — Rodajlcndka — Sivi in beli ovnač — Kako določimo spol pri mladičih kuncev — Oskrba in prehrana koz — Pripruve za vzgojo mladih kanarčkov — Akvaristovstvo — Riba stroljka — Naša koza Brina — Nupruva puloverja iz angorske volne -   Društvene vesti
— Drobiž •— Po tujem svetu — Posvetovalnica
— Tržne cene .....       Za smeh in kratek čas —
Vsak mesec ena — Prodaja valilnih jajc — Mali oglasi. — Letna naročnina za list je 30. dinarjev.
Vsem, ki slede našemu pismenemu tečaju esperanta, priporočamo, da si nabuvijo knjižico: Korenska metoda ESPERANTA, slovnica in slovar, ki jo je priredil Damjan Vahen. Cenu din 10.—, dobi se pri avtorju. Naročila sprejema tudi naše uredništvo.
Blago za obleke, krasne športne in vsakovrstne druge obleke, damski kostumi, obleke za hirmancc in prvoobnnjance, nepremočljivi jopiči v veliki izbiri pri ALB. JAZBECU V KRANJU.
Občni zbor R. K. Due 3. marca ob 8. uri zvečer se vrši v posvetovalnici mostne občino v Kranju redni letni občni zbor okrajnega odhodu društva Rdečega križa v Krunju z običajnim dnevnim redom. Vsi prijatelji R. K. vabljeni!
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavie, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata
Pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Kranju se bo vršila 3. aprilu licitacija za dobavo gramoza za d«] državne ceste št. 2, dne 4. aprila na Jesenicah zu del državne ceste št. 2 m 5. aprila zu državno cesto št. 51 v Tržiču. Interesenti dobijo vse potrebne informacije pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Kranju.
Solen krema 3.-, 10.-, mi|0 7.50. Zn
trgovce po originalni tovarniški ceni. Glavno zastopstvo za Gorenjsko 1HNKO PGDJAVOR-SFK, KRANJ, Strossmujerjev trg 4.
Službo kaplana je nastopil eg. Rafael Fabia ni, ki je doslej služboval v Sodrn/ici. G. kaplanu želimo prav prijetno bivanje med nami!
Na glinnem trgu prodaja razno sudje neki moški, ki se   je /ačel sedaj ukvarjati z bolj
Ugodno se kupijo razni ostanki manufakture. Ogiejte si izložbe.
Crobath - Kranj
donosno trgovino. Nabavil si je neko igro, s katero se mladina ukvarja kur po cele dneve. Igrajo tudi zu denar, kakor v Monte Carlo. Bilo bi pruv da možu malo pogledajo v njegovo „bunko", da se mladina ne bo že tako zgodaj poučevala v škodljivih igrah.
Solea krema je najboljše sredstvo, da obvaruje Vašo kožo in Vaš obraz ob vsakem vremenu: soncu, dežja in snegu! Cena Din 3-, 5-., 10.- H1NKO - KRANJ.
Naknadni letni pregled motornib vozil se bo vršil za ves kranjski okruj v soboto 11. marca od 8. do 12. uro na Glavnem trgu v Kranju. Vsak lastnik motornega vozila mora prinesti s seboj: t.) prometno knjižico s potrdilom o plačanem banovinskcm davku in za državni cestni sklad; 2.) vozniško izkaznico; 3.) obrtno pooblastilo in 4.) kolek za 100.— din.
TRZIC
Združenje rokodelskih obrti v Tržiču ob vešča, da se bodo vršili pomočniški izpiti koncem mesca marca t. 1. Zato naj prosilci vlože svoje prošnje do srede, dne 8. marca t. 1. pri predsedniku združenja.
Isti dan se vrši tudi vpisovanje novih obrtnih vajencev, ter prosimo naj isti prineso s seboj vsak po 2 fotografiji v velikosti 4 in pol x 6 cm za nove poslovne knjižice, ki jih prejmejo pri združenju. Poleg tega mora vsak vajenec pred vpisom isti dan predložiti tudi od-pustnico ljudske ali meščanske šole ter vpraša! no polo zdravniškega pregleda.
Združenje rokodelskih o' rti v Tržiču ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 12. marca ob 9. uri dopoldne v telovadnici meščanske šole. —
Po novem letu je zelo bogatu žetev bele žene pri nas v Tržiču. V zadnjih 14 dneh srn > imeli več mrličev, med njimi:
Marija Stegnur, rojena leta 1869. Veliko let je bilu zaposlena v predilnici. Zadnja letu pn je obnemogla in jc doma gospodinjilu možu in hčeri, katera sedaj žalujeta zu njo.
Pavlic Jakob, rojen leta 1859. Po poklicu je bi vrtnar, v povojnem času pa je postal revež ter se večinoma preživljal z miloščino.
Urbane Marija, rojena leta 1877. Dolga leta je bila zaposlena v čevljarski tovarni Peko, bila je članica dekliške Marijine družbe, katera jo je tudi spremila na zadnji poti k večnemu počitku.
V ženski bolnici v Ljubljani je umrla Elizabeta Knific, stara 38 let. Prepeljali so jo v Tržič in pokopali na domačem pokopališču. Zapustila je moža in tri otroke. Mesca maja lanskega leta je družini Knific pri Sv. Ani pogorela hiša Sedaj je s smrtjo gospodinje prišel še drugi udarec na to družino, s katero sočustvuje vsa okolica. Vsem izrekamo naše sožulje, mrtvi pa naj počivajo v miru!
S takim računom so gospodinje res zadovoljne. Izkoristite tudi Vi to priliko. Saj Vam nudi Persil in Henko brez vsakih drugih primesi najboljši učinek.
Brez. dvoma:
r a h j e j e cenejše!
CERKLJE
V zares častnem številu smo se udeležili kme-tijsko-zudružuega tečaja, čez 200 nas je bilo, čeprav je bilo lepo vreme, ki je vabilo na delo. Dobre štiri ure smo vztrajali pri predavanjih. Slišali smo o kmečki zavednosti in vzajemnosti, katera se. kaže posebno v zadružništvu. Nušu domača hranilnica je dobila v preteklem letu 234 novih vlog v skupnem znesku 1,050.684 din ,ki so vsuk čus razpoložljive in se obrestujejo po 4°/o, vezane pa tudi več. Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog. Sklenili smo: Ves ljudski denar v domačo hranilnico! Držimo s tem, kar je naše. Denar, ki je nuložen domu, koristi domučemu kraju. Kar zasluži hranilnica, ostane domn. Če ima doma-ču hrunilnicu dovolj vlog, dobi muli človek posojilo domu po nizki obrestni meri. Denar v tujih zavodih služi tujini. Mesto je vabljivo, pu tudi varljivo. Sadjarsko društvo si je nabavilo motorno škropilnico za škroplenje sadja, že je začela „ropotuti" po vrtovih. V slogi je nušu gospodarska mor, ki se posebno kaže v zadružništvu, katero skrbi zu povzdigo kmetijstva in napredek gospodarstva V lari in občini.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Kino Šmartinski dom nam prikaže ta teden biser francoske filmske umetnosti „Pikova dama" —- fantastična novela največjega ruskega pesniku Aleksandra Puškina, ki je umrl leta 1837 v dvoboju. Film je filman z. miljonskimi stroški v proslavo 100 letnice njegove smrti. Napeta in fantastična vsebina o skrivnosti treh kart s pomočjo katerih vsuk dobi. Poročnik Herman (Pirere Blanchar) sili starko nazvano ..Pikova dama", da mu izda skrivnost, toda ona ostane trdovratna. Grozi ji / revolverjem, nič! ,,1'ikovu damn" umre od gnjevu in jeze. Poročnik beži, peče gu vest in na begu vidi v duhu tri karte, obrne voz s katerim je bežal in se vrne v prvo igralnico. Igra nu kurte. ki jih je videl dobil je vse založil nu zadnjo nu kralja, toda v njegovi roki ni bil kralj temveč „Pikova damn".
„Stilinondski župan" nu šmartinskem odru v nedeljo 5. marca ob 7. uri zvečer in v nedeljo 12. marca ob 3. uri popoldne.
Tukajšnji dramatski odsek prosvetnega društva nam je uprizoril to sezono že več uspelih narodnih iger. Zato pa nam bo sedaj uprizoril kot predzadnjo igro v sezoni 1938-39 pretresljivo vojno dramo „Stilmondski župan". Ta drama je bila že neštetokrat uprizorjena na drugih naših prosvetnih odrih, pa tudi na repertoarjih drugih dram. društev, kjer streme za res dobro dramatiko, smo jo že videli. Stil-mondski župan je eno takih vrednostnih del dramatika Maurice Maeterineka, ki jc je iz belgijskega žitja posrečeno prestavil v slovenščino Alfonz Gspan. To je drama, ki zajema slehernega našega človeka, ker je tudi za današnji čas, za nas zelo pomembna v svoji aktualnosti, s katero je vseskozi prežeta.
Saj je snov in dejanje drame tako sorodno obmejnemu življenju našega naroda v bivši Avstriji iz vojnih let, kjer so se dogajali slič-ni dogodki kot so jih v vojnem času doživljali Belgijci. Prav zaradi tega je nekaterim tu vojna drama tako pojmljiva ker je tako sorodna našemu narodovemu življenju izza svetovne \ojne.
Dejanje drame se vrši v majhnem mestecu belgijske Flundrije koncem avgustu leta 1914., takrat ko so Nemci udrli pre^o tega ozemlja na Francijo. V vsebino in podrobnosti igre sume se ne bomo spuščali, ker jo nam bodo nazorno podali naši najboljši igralci, ki se za to igro vestno pripravljajo. Nastopili bodo sami priznani igralci našega odra, kot kaže zasedba vlog z imeni: Hlebce Milku, Cegnur Mirko, Oman Ivan itd., ki nam dovolj jasno kažejo, da bomo po dolgem čusu že zopet enkrat \ideli nastopiti naše najboljše moči, ki jih tudi naša publika že težko pričakuje. Tudi sce-nerija bo za to igro pruv posebno dobro pri-pruvljena. Za to je poskrbel naš neumorni Ce-gnar Miha, ki je oder vsestransko tehnično izpopolnil, da bo vse čim bolje odgovarjalo dejanju igre, da bo celotna hurmonija s tem po-jiolnejša, kar je zelo važen doprinos k zadovoljivemu uspehu igre.
Obeta se nam torej prvovrsten dramatičen užitek, ki bo prav gotovo s svojo višino zadovoljil nas vse. ki pazno zasledujemo vsak napredek šmartinskega odra. O poteku igre gume in njenem uspehu pa drugič kaj več.
Za moško obleko kupite dobro in poceni pri
CROBATH-KRANJ
SKOPJA LOKA
»Del. pravici" oziroma tukajšnji JSZ nikakor ne gre v račun, du so bili nekateri njeni bivši člani tako pogumni, da so JSZ pokazali hrbet ter so se drznili organizirati v ZZD. JSZ sedaj seveda po „Dcluvski pravici" pa tudi osebno neprestano napada ZZD in njene člane. Ce pa kateri od ZZD lamo mulo grdo pogledu ali ustu odpre, pu je seveda užaljenoat taka, da je treba nasvetov in pomoči zoper tako nevarne zveri, kot so člani ZZD takoj iskati pri gospodi, ki naj jim vrne čast. Eden izmed napadov  na ZZD v ..Šeširju"  je  izšel tudi v
zadnji „Del. pravici". Mi na te napade ne Do-mo odgovarjali, ker to ni naša naloga in Ker bodo to v primerni obliki storili drugi, ki jih ta stvar interesira. Ker ima pa -Del. pravica" čast, da je vsaka njena številka nelepljena na deski na Glavnem trgu, tako da jo lahko čita-jo ne samo delavci, ampak tudi drugi ljudje, ki bi mogoče po takih člankih mislili o ZZD in JSZ pri nas in na splošno drugače kot je misliti treba, povemo tudi mi vsem duševnim vodjem JSZ pri nas, da vsa javnost prav dobro ve, kdo v tovarni denuncira, kdo grozi, kdo skuša ob vsaki priliki sramotiti in osramotiti člane ZZD, kdo žali z zbadljivkami, kdo zmerja z zelenci, z farškimi podrepniki, kdo leta za vsak prazen nič k advokatu itd. brez konca in kraja. Tudi izven tovarne dobro vemo, du tovarna ne postopa pristransko, ampak s člani JSZ kar se tiče te stvari prav z belimi rokavicami in da bi člani ZZD prav marsikateremu tovarišu iz JSZ lahko napravili marsikaj sitnosti in težav ter mu malo pocukali žep. a ne marajo na ta grd način polniti svo je blagajne.
Da pa znajo gospodje tovariši temeljito zmerjati magari na javnih cestah in da jim je slovar psovk dobro znan je moral okusiti tudi nekdo radi volilnih člankov v našem listu, ki pa z njimi ni imel ne neposrednega in ne posrednega stika, dne 11. decembra 1938. Vnovič poudarjamo, da je javnost dobro po-učenu o vsej stvari in da JSZ tudi taki članki ne bodo v očeh javnosti nič pomagali. JSZ je organizacija preteklosti, ZZD pa želimo čim lepšo bodočnost v korist našega naroda.
f Jakob Bernik. Za pljučnico je na hitro preminul v Puitalu daleč naokoli znani. Osoj-nikov Jaka. Jaka je bil namreč doma iz znane domačije na Osojah, kjer ima „edaj g. notar Šink farmo za rejo srebrne lisice. V življenju je bil velik trpin skozi in skozi. Naj mu sveti Večna luč!
Restavracija
pri „Peterčku"
sprejema na dobro in priznano domačo hrano abonente, ki niso obvezni naročati pijače.
Točijo se priznana štajerska vina kakor n. pr. originalni ljutomerski burgundec, ljutomerska žlahtnina, in ostaja že priznana dolenjska in dalmatinska vina.
Vsako nedeljo pečeni purani, pečene piske, piske v papriki - v obari z raznimi dobrimi prikuhami. Mrzli narezki, plošče, sandvvichi vedno na razpolago. Po naroČilu se dostavlja tudi na dom. — Se priporočata
Pavel in Anica Koncilija,
STRAN «
ESPERANTO
Tečaj vodi Damjan Vakea.
(Nadaljevanje.) VI.
— nI — : je priponka, ki enači osebe po ka ki določeni lastnosti, nagibu ali telesni hibi. tako
bono = dober, -a, -o, — bonalo * dobrotnik sankta =» svet, -a, -o : sanktulo = svetnik 1. lin da - slep, -a, -o : blindólo = slepec Muiktnlo =* svetnik, sanktulino * svetnica.
— ee — : je priponka, ki zuuči pojmovne) t/raze, kakovost, tako:
longeeo = dolgost, boneco - dobrota blindeco - slepota, rapideco " hitrost. BESEDE: rapide = hitro, arto " umetnost, atcndi = čakati, aero     zrak, benko = klop, brili  ~  sijati, dangero       nevarnost, doloro bolečina, eterne " večno, lerml = aapreti, malfermi - odpreti, gard.no * vrt, hevi imeti, jugi  - soditi, jugo  *  sodba, kisi -poljubiti, krli  = kričati, kntimo  " navada, lago = jezero, nomo = ime, ombro "* sencu, rajto = pravica, tombo " grob, veni   r priti, vori» = beseda, ¡torgi * skrbeti.
Pogojnik ali pogojni naklon: če hočemo v esperanto naznačiti nameravano dejanje, ki bi se lahko zgodilo, če bi bili dani pogoji (ni ki ga «• slovenščina izražamo 1 bi) tvorimo v esperantu s končnico — ns tako:
mi laboras = delal bi, mi inrs ■ šel bi.
Se vi estas bona homo, mi estos vin omiko. * Če bi Lil dober človek, bi bil jaz tvoj prijatelj.
Se vi iernns, vi seios. ■ Če bi se učil. bi znal.
-- aj — : je priponka, ki znači kako reč. stvar iz dok>čene snovi ali pa kak abstrakten I>ojem z določenim svojstvom, tako: dol ca = sladek, -a, -o : dolčajo ~ sladkarija trinki «■ piti : trinkajo = pijača nova - nova, -a, -o : novajo = novica čirkafi = okoli, okrog : čirkaaajo « okolica.
— dis — : je predponka, ki znači neknj razdeliti, razločiti, ker dis- pomeni v sloven ščini raz-, tako:
doni ■= dati : disdoni razdati lali " pasti : distali = razpasti iri      iti : disiri = ruziti se meti = položiti : dismeti = razmetati Mi doniš al vi la llbrojn kaj vi ilin disdonis. * Dal sem ti knjige in ti si ji razdal.
— ad — : je priponka, ki znači trajanje ali ponavljanje dejanja, tako:
kanti = peti : kantadi = prepevati kan to       pesem : kantado = petje iri = iti : i radi = hoditi
— an — : je priponka, ki znači člana, pri stašu. prebivalca, tako:
■rbo - mesto : urbano meščan vilago  =   vas ■ vilafcano  • vaščan Kristo       Krist : kristano = kristjan Kranj - Kranj : krenjano " Kranjčan Ce pa h< čemo iz moške oblike stvoriti za žensko, dodamo priponki — an  -- še priponko zn ženski spol —- in —, tako:
orbanino = moščanku. kristanino " krist Janka, vilaganino = vaščanku. kranjanino = kranj čenku, societo  = društvo ano       član, pristaš.
Mi estas ano de espeTanta societo en Kranj. "= Jaz sem član esperantskega društvi v Kranju.
Mi estos aniño   de   esperante   societo en
Kranj. ■ Jaz bom članica esperantskega kluba v Kranju, ano de la societo ■ societano unino de la  societo   ■ societunino Mi bavas bonan amikon, orbanon el Kranj. ** Imam dobrega prijatelja, meščana iz Kranju.
Mi havas bonam amikon, kranjanon. ■ Ima: i dobrega prijatelja, Kranjčana.
Mi havas bonam amikon, kranjan urbanon. = fmam dobrega prijatelja kranjskega me ščano.
Pazi: Kranj Kranj, ki unja = kranjski, -a. -o, kranjano Kranjčan, kranjana ~ kranj čenski, -a, -o
Ljubljana Ljubljana. Ijnbljanauo ■ Ijub-Ijančan, 1 j uhlja nuni no • 1 jubljančanka. ljub Ijanana — ljubljančanski, -a, -o.
Mí estas ljnbljanano, sed vi estas kranjano. " Jez sem ljubijančan, toda ti si kranjčan.
Vi estas kranjanino, sed mia andkino estas cetjanino. ■ Ti si kranjčanka, toda moja prijateljica je celjanka.
(Se bo nadaljevala.!
OPOMBA: Vse, ki slede pismenemu tečaju ESPERANTA v našem listu, naproša voditelj tečaja, da bi javili svoj naslov ker le tako Je mogoče v inoaemskih esperantakih listin poročati o nspehn tega pismenega tečaja. Javite «e z dopisnico na naslov: DAMJAN VAHEN, TAJNIK SLOVENSKE ESPEKANTSKE ZVEZE. LJUBLJANA, HESLOVA 29.
Javna dela. Kakor jc že predzadnji »Gorenjec" napovedal, da bo občina začela podirati hišo št. *0 na Spodnjem trgu, ki je last g. Hafnarja Matevža, tako se je tudi zgodilo Delavci so že prejšnji teden začeli s podiranjem s are stavbe, ki je zgrajena vsa iz kamenja ter zadnji ostanek škofjeloškega obzidja, vozniki pa odvažajo material na novi nasip pri „Sifrerju". Ta nasip je sedaj zahteval že ogromne količine materialu, vendar ga še vedno dovažajo. V ponedeljek so ga tudi prvič zvaljali s cestnim valjarjem, da se bo tiru bolj utrdil. Ta dela sedaj nudijo revnim delavcem tudi v tem času nekaj zaslužka.
Občni zbor gasilske žnpe. V nedeljo je itnela naša gasilska župa svoj redni letni občni zbor. katerega so se udeležili zastopniki vseh gasilskih čet. Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju vseh in so bila vsa poročila odobrena soglasno.
Sklenilo so je tudi, da bo gasilska sv. maša za Selško dolino na Bukovici na dan sv. Fiori-jana 5. maja. Za Skofjo Loko in okoliške Čete pa na Florjansko nedeljo na Godešiču. 2up-na gasilska prireditev pa bo v Sori, kjer bo ob isti priliki blagoslovljen nov in prvi gasilski avto v naši gasilski župi. Ugotovilo se je, du se v vseh četah dela v lepem soglasju.
ŠPORT
S. K. Kranj ima v soboto, dne 4. marca svoj letni oljčni zbor ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Stara pošta z običajnim dnevnim redom.  Vabljeni  vsi prijatelji športa.
V nedeljo, dne 5. marca pokalna tekma med starima rivaloma in to S. K. Kranjem in S. K. Bratstvo Jesenice. Tekma prične ob 15. uri. Borba za pokal bo huda, kajti oba klubu bosta postavila najboljše igrače, kar jih imata. Dolžnost vseh prijateljev športa je, da v nedeljo v čim večjem številu napolnijo igrišče ter dajo moštvu z dostojnim navijanjem moralno oporo k zmagi. Zato v nedeljo vsi nu igrišče!
Modne kolekcije
za leto 1939 dospele. Čez 700 najnovejših vzorcev prvovrstnih čeških in angleških tovarn. Le ako z mojim blagom naročite obleko, morete za isto zahtevati garancijo in samo v tem slučaju vam morem isto nuditi.
SLABE LUDVIK - KRANJ
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 6 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali "> (v hiši g. Šipjca).
Prodam tritonsko harmoniko, malo rabljena, di zamenjam za kolo. Aleš Demšar. Strn-zišče 64.
Enosobnc stanovanje, eventuelno tudi dvosobno v mestu išče 2 članska družinu. dober plačnik. Naslov v upravi.
Naprodaj je štiristanovanjska hišu ob cesti. 10 minut od Lubor proti Ljubljani. Cena po dogovoru. Naslov v upravi.
Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklina-mi se takoj odda. Naslov v upravi.
Odda se dvosobno stanovanje. Nash
upea-
Pisarniška moč, izvežbauu \ strojepisja in knjigovodstvu se sprejme za Kranj par ur dnevno. Pismene ponudbe upravi z navedbe prostega času in plače pod ..Zmožna".
Psa, čistokrvnega rujavega dobermnna, starega eno leto. poceni prodani, lvančič. Gorice p. Golnik.
Priporoča se v Kranju
JANKO RANT
špecerija in trgovina % dežel-
nimi pridelki.
Mestni trg 15 TELEFON ■   štev. 6 5.
Izdavačko poduzece
GECA KON a. d., BEOGRAD
išče za savsko in dravsko banovino agiine potnike in krajevne zastopnike
za prodajo knjig na obroke. — Ponudbe z referencami pismeno ali ustmeno dnevno med 15. in 17. uro na Zastopstvo Geca Kon a. d. Za Savsku i dravsku banovinu, Zagreb, trg Kralja Petra 10.
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Za hoelsko restavracijo v večjem letovišcarskem kraju v Sloveniji se išče od 1. marca dalje sposoben najemnik s primerno kavcijo. Ponudbe na Josipina Lobe — Slovenj-gradec.
ŽARNICE pregorele
zamenja za
popolnoma nove že po din €>*-
»OBNOVA"
pri Franjo Nad i žar Kranj
Mestni trg številka 17.
mm
Posestvo se takoj oddu v najem za dobo S let, samo za prehrano dveh oseb. Na posestvu je možno rediti "5 glav živine. Hiša stoji na prometnem kraju pol ure od Kranja in primerna za trgovino. Naslov v upravi.
Oddam v najem hišo. gospodarsko poslopje in njive IS mernikov posestva. Več se [»izve Zg. Bela 35.
Trgovino mešanoga blaga in damskih klobukov na najprometnejši točki ugodno prodani. Modistka brez konkurence v celem srezu. Naslov  pove uprava .Gorenjca".
Mestni stavbenik
PAVEL BREN
Kranj, Jenkova 5.
Prevzema in projektira načrte, statične proračune, gradi vse talne in podtalne zgradbe kakor: delavske hiše, tovarne, vodne in parne žage mline, opekarne, najmodernejše vile itd. itd. solidno in po zmerni ceni. - Prevzema gradbena vodstva, daje tehnične nasvete, vodi privatne in sodne cenitve. Vsem cenj, naročnikom se najtopleje priporoča.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo mrtvaške rakve v zalogi
MARK1Č MATEVŽ
NAKLO
Slike za nove delavske knjižice
dobite najlepše in najc«-cenejše pri
Foto Jug - Kranj
Hotel Stara pošta Kranj
Vsaki petek sveže morske in sladkovodne ribe. Po želji se dostavi tudi na dom.
Toči se izbrana slovenska vina ter original „Dingač", Viška special črnina, Opolo. Za vsa vina se pristnost jamči.
Čez ulico 2 - do 4 - din ceneje.
Za cenj. obisk se vljudno priporočata F. F. Lieber.
Prepričajte se pred nakupom
ur, zlatnine, srebrnine, kristala, očal, toplomerov, vseh optičnih predmetov, nalivnih peres rHaroa itd. pri znani domači tvrdki
B. RAN6US
zlatar in souni cenilec v KRANJU
ki Vas postreže z domačin delom in nizkimi cenami. —  Zahtevajte cenik! f§   Staro zlato in srebro najboljSe plačam.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milna v Kranja.
Tiskn tiskarna Tiskovnega društva v Kranj«,