Ilke4>
tatriak.— C... mm |a t M— M
- (U
HtL-Oh ■
» . —
I AmarOi« ta dtuj« b>|« Ortm C I*--J H |]U| I - 11»« »t«.Hk. tm p»od«|«(» fm Hi'
J » rtt»rm -——————	U II^HJ
glasilo jugoslovanske : s kmetske zveze : :
JL
Spisi lii do-piti m pošiljalo i Ur«d-oiitvo „D«» molf oba*, Mabljana, • Kopitarjev«
allua. — NAro6oin«v caWa»ad|e lo U> aaratJ pai Upravniitro „Dora® l|aba*, «nmmw 8.|abU«nm KopltarJ«*« ulica.
Nov šolski načrt: ljudstvo govori!
(Domoljubova pisma št. 22.)
Prav pravite. Tej vladi združenih liberalcev in socialistov ni nič zaupati. Govori o novem zakonskem načrtu za pre-osnovo šol, če bi pa videla, da ie ljudstvo lepo mirno, bi pa za hrbtom kar kratkomalo brez postave z naredbo prevrnila naše šole. O, poznamo te nove bratel Kaj pa more liberalca in socialista drugega družiti proti drugim strankam kakor sovraštvo do krščanstva in krščanskega ljudstva! Liberalci so za svobodo, a samo za svojo, da sami svobodno gospodarijo in širijo svoje brezverstvo. Čc pa tudi ljudstvo hoče svojo svobodo in svoje pravice, tedaj pa kujejo paragrafe zoper ljudske pravice in pošiljajo žandarje zoper ljudske može. Socialisti so pa prav taki. Koliko je bilo govorjenja o svobodi in samoodločbi, o demokraciji in ljudskih pravicah, a sedaj hočejo v zvezi z liberalci ljudstvo ogoljufati za pravice pri vzgoji in šoli. O, ko bi bilo naše ljudstvo zo?er vero in cerkev, tedaj bi socialisti na glas vpili, da imej v šoli in pri vzgoji prvo besedo ljudstvo, ljudstvo, cd katerega je, kakor pravijo, vsa oblast in vsa pravica. Ker je pa naše ljudstvo krščansko, se socialisti vežejo z liberalci, da bi ■ubili svobodo in vzeli ljudstvu še tiste pravice, ki si jih niso upali jemati niti stari liberalci v stari Avstriji. In ti ljudje govore o osvobojeni domovini in svobodnem jugoslovanskem narodu! Ni hujših-•sovražnikov naše države, kakor so oni! Kaj je pa bolj protidržavno, kakor ubijati v ljudstvu vero v pravico in ljubezen do države! A kako naj ljudstvo veruje v državo, če vidi, da se sovražniki ljudstva polaščajo moči in oblasti in samovoljno gazijo ljudske pravice! In kako naj ljudstvo ljubi državo, če vidi, da mu hočejo vzeti še tisto svobodo, ki so mu jo bili pustili celo nemški liberalci!
Ne boste nas ustrašili z besedičenjem, da smo proti državi, ker tako govorimo. Prav zato, ker smo za državo, tako govorimo! Prav zato, !ker državo ljubimo, tako govorimo. Prav zato, ker hočemo močno in srečno Jugoslavijo, tako govorimo, Naše ljudstvo je z navdušenjem pozdravilo svobodno Jugoslavijo, a verovalo je, da bo res svobodna. Ne jeinajte mu te vere, vi vsi, ki Jugoslavijo ljubite! Naše ljudstvo hoče svobodo: svobodno
! besedo pri zakonodajstvu in upravi svo-: bodno besedo pri šolstvu.
Da se vrnemo, odkoder smo izšli, prav mogoče je, da bi liberalci in soci alisti najrajši zahrbtno izvedli novi šolski načrt. Vsa podoba je taka. Saj so že to in ono na tak način ukrenili. Zato je pa treba, da sc ljudstvo zgane in oglasi ter odločno reče: do tu in ne dalje! Dosti je premagovanja in potrpljenja, dosti je ki-manja in molčanja, dosti obzirnosti in pri-jenljivosti, tega mora biti konec. Če ne gre zlepa, pa zgrda, če ni šlo z mirom, pa bodi boj!
Ljudstvo govori! Ali ti je prav, če novi šolski načrt molči o verski vzgoji in bi najrajši prej ko prej vrgel Boga iz šole?
Ljudstvo govori! Ali ti je prav, če tvoje otroke vzgaja katoličan ali jud, kri-stjan ali mohamedan?
Ljudstvo govori! Ali ti je prav, če hoče novi šolski načrt počasi zadušiti in zatreti vse nunske šole, šole usmiljenk Jn šolskih sester, šole po sirotiščih in zavetiščih?
Ljudstvo govori! Ali ti je prav, da ne boš imelo nobene besede pri šoli in vzgou? da boš nosilo vsa bremena, a ne boš imelo nobene besede ori nalaganju in razdelitvi teh bremen? da boš moralo dajati otroke v šolo. a bodo drugi odločevali. kakšna bo šola? da boš moralo izročati otrok,7 učiteliem v vzgolo in pouk, a t' bodo drugi pošiliali učitelje kdove-kakšne in kdoveodkod? V deželnem šol-. skem svetu ne boš imelo nobenega zastopnika. V okrajnem šolskem svetu te bodo preglasovali učitelii in uradniki. Tvoj bn kra'ni šolski svet, ki pa ne bo imel nič svetovati, ampak le -poslušati in izpolnjevati ukaze višje gospode, predvsem vsemogočnega gospoda šolskega nadzornika. Ta bo tvoje može tudi kaznoval, če ne bodo lepo poslušni njegovi besedi!
Ljudstvo govori! Ali si ti tnko mislilo : svobodo v Jugoslaviji?
Če s tako svobodo nisi zadovoljno, tedaj to naglas povej, da bodo gluha ušesa I bratov liberalcev in socialistov slišala! Če s tako svobodo nisi zadovoljno, tedaj se pripravi! Nič sile, nič upornosti, nič surovosti! Naša država je prešibka, da bi mogla prenašati upore. A govori na shodih. govori no časnikih, govori po svoiih tjoslancih v Belgradu! Pa pripravi se! Volitve morajo kmalu priti. Če hočejo t'sti, ki vladajo, državi še količkaj dobro, bodo prišle volitve kmalu. Za tedaj se pripravljaj in prioravi! Tedaj se bo odločila tvoja usoda, Odločilo se bo, ali bo vladalo svo-
bodno krščansko ljudstvo po božjih in člo veških pravicah, ali bodo vladali liberalci in socialisti z žandarji in policaji proti ljudstvu! Zapomni si, z žandarji in policaji ti bodo vladali, če ne boš šlo z moško zavednostjo in brezobzirno neustraše-nostjo združeno v boj za krščansko svobodo, za vero, za cerkev, za šolo, za ljudske pravice I
Novi šolski zakon ln ljudstvo.
V zadnjem »Domoljubu« smo piioh-čili nekoliko resolucij Kmetskih zvez. Tajništvo Jugoslov. Kmetske zveze je dobilo še sledeče:
Kmetska zveza za Radovljico in okraj (v seji z dne 28. sept.]. Sklene se soglasen protest proli načrtu šolskega zakona, ki ga je izdelal Prosvetni odbor« v Belgradu. Zahtevamo, da imej v šolskih svetih odločilno besedo zastopniki staršev in Cerkve.
Kmetska zveza v Črnem vrhu v seji z dne 14. septembra: Zahtevamo, da se pouk na ljudskih šolah preuredi in prenovi tako, da bi kmetski mladini nudil tudi stanovsko izobrazbo. Zahtevamo sploh v vseh šolah verski pouk po učnih močeh, ki jih Cerkev zato pooblasti. Vzgoja sploh bodi versko-nravna. Šole naj zida država, V vseli šolskih zastopih morajo biti zastopniki kmetov in Cerkve v primernem številu.
Kmetska zveza v Komendi v seji z dne 21. sept.: Protestiramo proti nameravanemu šolskemu zakonu, Zahtevamo Y ljudskih in srednjih šolah versko-nravno vzgojo. Zahtevamo, da imajo zastopniki staršev in Cerkve odločilen vpliv v kraj-nib, okrajnih in višjih šolskih svetih,
Kmetska zveza v Begunjah pri Cerknici v seji z dne 21, sept, je sprejela naslednji protest: »Prosvetni odibor« v Belgradu je sestavil načrt za novi šolski zakon. Kmetska zveza v Begunjah pri Cerknici proti istemu najodločnejše protestira, ker je prepričana, da tak zakott ne bo nikdar v blagor ne naroda, ne države. V tem načrtu pogrešamo demokratičnega duha. Zakon nalaga kmetskim posestnikom velike stroške za vzdrževanj« šol in plačevanje pouka, ne dovoljuje jiitt pa skoro nobenega vpliva nanje. Pričakujemo in zahtevamo, da nam bo nova postava dovoljevala vsaj toliko pravic, kolikor smo jih imeli doslej. Ponovno zahtevamo. da imajo v vseh šolskih svetih star-
Ji in Cerkev svoje zastopnike. Enako protestiramo proti temu, da se hočejo v novem šolskem zakonu udejstvovati kultur-nobojni načrti. Zahtevamo, da bode še nadalje pouk v šoli versko-nraven, da se ohrani verouk v vseh razredih srednjih šol in da posebno v ljudskih šolah poučujejo otroke katoliških staršev katoliški učitelji. To nam narekuje skrb za urejeno medsebojno ali socijalno življenje. Kajti vsak dan opažamo, da čimbolj gine-va vera v Boga, tem večja je surovost med mladino, temveč je sebičnosti in nepoštenosti v javnem življenju. Kot zvesti podaniki države SHS smo tudi uverjeni, da bo ista močna in trdna le tedaj, čc bo skrbela, da bo mir in zadovoljnost med njenimi člani. Novi šolski zakon pa bo, udejstvovan po proglašenem načrtu, sejal le prepir in nezadovoljnost med večino državljanov.
Kmetijska šola na Gorenjskem.
Pod tem naslovom se je že tozadevno večkrat pisalo. Da je to krvava potreba, je gotovo. Ne zdi pa se mi umestno prerekanje, kje naj se ustanovi. Brez ozira na kako občino naj bi bila tam, kjer bi bil kraj najprimernejši. Nikakor pa ne morem razumeti »Doraoljubovega« dopisnika, ki pravi, da se ni treba preveč ozirati na planinarstvo, ker je na Gorenjskem malo gospodarjev, kj bi mogli svojo živino pošiljati na planino, marveč jo večinoma rede doma v hlevih. Ali ve dopisnik, kaj je sploh umna živinoreja? Ali ve dopisnik, zakaj ne morejo gorenjski gospodarji pošiljati svoje živine na planino? Planine so nam bile deloma od vlade, deloma od raznih privandranih mogočnjakov ukradene in s tem je odrezana gorenjskim gospodarjem življenjska žila. Ako hočemo v bodoče gospodariti, moramo brez dvoma planine dobiti nazaj. Ako se vea paša po naših gorah preuredi in pravilno razdeli, bo gotovo vsaka občina lahko razpolagala s planino. Kako pa se pašniki in planine moderno urede in zdržujejo, o tem bo brez dvoma treba temeljitega poduka od strani kmetskih strokovnjakov'. Ta poduk pa bo edino le mogoč v kmetijski šoli. Lahko pa še dolgo čakamo, da nam vlada postavi šolo, treba da se z vso resno bo po-primemo tega sami. Pozivljem vse Kmetske zveze na Gorenjskem, naj o tem temeljito razpravljajo in zahteve pošljejo tajništvu Jugoslovanske Kmetske zveze v aadaljnje nastopanje. Zbirajte in pripravljajte tudi dokaze o ugrabljenju planin. Ako vendar pride agrarna reforma na dan, da se lahko dokaže. Moje mnenje je, da sta gorenjski kmet in planine neraz-družljivo vezana med seboj in da bo gorenjski kmet brez dobro urejenih pašnikov in planin v doglednem času Izumrl. Gorenjska kmetijska šola, ki se ne bo ozirala na planinarstvo, pa nam bo peto kolo. — Posestnik Iskra,
Edina močna kmetska organizacija so Kmetske zveze! 2'
Versko prepričanje spoštujemo ...
Kadarkoli socijalisti začenjajo razpenjati svoje mreže med ljudstvom, vedno najprvo povedo, da spoštujejo versko prepričanje. In socijalnodemokratični Ust, ki se imenuje »Ljudski glas«, zna ob takih prilikah celo pobožen biti, kot smo videli in brali.
Da pa socijalisti besno sovražijo vse, kar je krščanskega, da se ostudno norčujejo iz vere, nam je dokaz pisanje socialističnega »Napreja«, ki dan za dnem objavlja spise, ki smešijo katoliško vero. V »Napreju« št. 218 je neki dijak zapisal tale sestavek:
»Zato pa moramo izpregovoriti dijaki sami, da bo vedela slovenska javnost, da se naši klerikalci motijo, oziroma — da odkrito povemo — da se že zopet lažejo, čeprav se šteje v katekizmu laž h grehom. Ali ni samo po sebi razumljivo, da je dijak 20. stoletja proti veronauku v šolah? Dijak, ki vendar dela z razumom, ki je zmožen misliti s svojo glavo, se gotvo ne zmeni za protilogično čvekanje popovo. Vse besedičenje papeževega hlapca zadene samo na posmeh. Sramotno bi bilo za dijaštvo, če bi še danes ne izprevidelo, da ta vera v izpreminjanje vina in kruha v Boga, v brezštevilne svetnike in vdove božje, hudiče in ne vem. v kaj vse še, nima resne znanstvene podlage. Vse to si je izmislila »mati cerkev« po Kristusovi smrti. Kar pa nima logične podlage, nima pravice do obstoja. Danes potrebujemo vere človekoljubnosti, enakosti, vere v izboljšanje socijalne in moralne bede, ne pa vere v hudiče in strahove. Seveda: če bo do pa o tem odločevali svobodni duhovi in diiaki sami, kar je edino pravično, bo pa prišla drugačna šiba na klerikalce, in dijak se ne bo več mučil s »svetimi skrivnostmi«.
Ta socijalnodemokratični prerok prerokuje, da je nam treba vere v človekoljubje in enakost. Socijalisti se bahajo, da imajo to vero v človekoljubje in enakost v zakupu in pri tej svoji veri so na Ruskem izvrševali najhujša nasilja, umore in rope, ter s tem ugonobili Rusijo, Ogrsko so ogoljufali za milijarde in v svoji človekoljubnosti morili ljudi kar na debelo, v Nemčiji so več mesecev divjali poulični boji, v Avstriji so vsi siti socialistične vlade, v Jugoslaviji pa v imenu enakosti mečejo naše delavce iz tovarn. V veri enakosti in človekoljubja izvršuje konference pariških svobodomislecev, katerim načeljuje socijalni demokrat Kle-menso, umore malih narodov, da polni žepe kapitalistov. Človekoljubja brez Boga ni, enakosti brez vere ni, o tem dovolj priča najnovejša zgodovina socijalne demokracije in svobodomiselstva sploh, in če hoče naše ljudstvo, da pride v socialistično sužnjost, kjer ga bodo tepli z biči in škorpijoni po ruskem in ogrskem vzorcu in lo vse v imenu vere v enakost in človekoljubja, potem naj ploska tem psovkam na katoliško vero, kot jih prinaša »Naprej«.
Če pa hoče ljudstvo ostati svobodno v svojem mišljenju in delovanju in samo od-
ločevati o svoji usodi, potem naj bo vsa kdo, vsak pošten mož, vsak mladenič, vsa. ka mati in slednja mladenka agitator proti vplivu in razširjanju listov, ki tako podlu smešijo, kaj je najsvetejšega.
Značilno pa je to; Če »Domoljub«, ka. kor prav piše »Slovenec«, biča napake pri naši gnili upravi, in se tako poteguje za poštenost, je konfisciran, če pa »Naprej« prinaša bogokletja, je vae dopustno, To je tudi »enakost«.
Davščina od vrednostnega prirastka.
(Piše deželni svetnik dr. Josip Derma-s t i a.)
V svrho odmero davščine od vrednostnega prirastka je nadalje določiti vštevni vrednostni prirastek. Lc-ta je enak lzračunjenemu vrednostnemu prirastku, če od tega poslednjega ni odračunati i z g u -b a vrednosti, v kolikor jo je po zakonu sploh vpoštevati. Glede viioštevanja izgube vrednosti določa § 7. zakona o uvedbi davščine od vrednostnega prirastka nastopno:
»Ako sc deli kompleksa nepremičnin, ki so krajevno in gospodarsko v zvezi, preneso po različnih pravnih opravilih istega otujitclja ali pa njegovih dedičev, jc od prirastka na vrednosti enega dela odračunati dokazno izgubo vrednosti pri drugem a'i drugih delih, če se je izgubonosna otujitev izvršila istočasno ali v dobi treh let pred prenosom, ki je podvržen davščini od prirastka na vrednosti.«
Na primer:
Marko Bajuk je kupil leta 1915. travnik za 3000 K, ki je bil zelo drago plačan. Leta 1916. je prodal eno polovico travnika za 1000 K — torej za 500 K izgube. Leta 1918., ko »o vrednosti nepremičnin zelo poskoiik?, posrečilo sc mu je drugo polovico travnika prodati za 4000 K — torej za 2500 K dobička. Ker se Je zgubonosni prenos izvršil dve leti pred prenosom, pri katerem se je dosegel dobiček, je pri prvem prenosu nastala izguba po 500 K odračunati od doseženega dobička, oziroma vrednostnega prirastka po 2500 K: razlika po 2000 K tvori vštevni vrednostni prirastek.
Ako bi se pa bil izgubonosni prenos izvršil več kot tri leta pred dobičkanosnim, ali če bi se najpreje izvršil dobičkanosni in šele potem zgubonosni prenos, izgube ni vpoštevati.
Od vštevnega vrednostnega prirastka je v zmislu § 12,, odstavek 2., zakona o uvedbi vrednostnega prirastka odbiti deset odstotkov pridobitne cene, oziroma vrednosti kot davščine prosti del. Na ta način se dobi davščini zavezani vrednostni prirastek, ki tvori podlago za odmero davščine.
Deset odstotkov je računati od pridobitne cene oziroma vrednosti več vštevkov po § 9 zakona.
i, N. |M
/ Jožo Mazovec je kupil leta 1902, njivo za 2000 K, na kateri je sezidal hišo, ki ga je stala 10.000 K. Hišo je prodal leta 1918. Janezu Grudnu za 20.000 K. Vštevni vrednostni prirastek znaša 8000 K; od tega je odbiti 10% pridobitne cene za njivo in stroškov za gradnjo hiše — t. j. 10 % od 12.000 K
—	torej 12000 K. Davščini zavezan: vrednostni prirastek znaša 8000—1200 = 6800 K, ki se odmeri za podlago vzame.
Tu bodi omenjeno, da se lastno delo, ki je je imel otujitelj z nepremičnino, pri odmeri davščine od vred nostnega ne vpošteva, če tudi se je ravno vsled tega dela vrednost nepremičnine za trajno zvišala. — Poplačilo za to delo je po namenu zakonodajalca vže obseženo v 10 odstotkih pridobitne cene, ki tvorijo davščine prosti del.
N. pr.:
Janez Uršič je kupil leta 1902. njivico za 200 K, na kateri je leto pozneje sezidal bajto. Stavbeni materijal je kupil za 1000 K. Vse delo — tesarsko, mizarsko in zidarsko — je sam izvršil; drugače bi ga bilo stalo to delo 300 K
—	V s vrh o odmere davščine je pridobitni ceni po 200 K prišteti samo 1000 K, katere je Uršič izdal za stavbeni materijal, ne pa tudi stroškov za zidanje, ker je to delo sam izvršil in jc vpošteto v 10 % pridobitne cenc kot davščine prostem delu.
Na sledečem primeru bodemo vi deli, kako da se določi izračunjc-n i, potem v š t c v n i in konečno davščini zavezani vrednostni prirastek.
Ignac Flajnik je kupil leta 1903. veliko posestvo, sestoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, vinogradov in gozdov za 120.000 K. INapravil jc velik kozolec dvojak, ki je stal 2000 K. Leta 1915. je začel odpro-dajati; odprodal je večji del posestva, pri čemur je imel 13.000 K izgube. Leta 1918. je Flajnik odprodal ostali del posestva za 43.000 K. Pridobitna cena za ta del posestva sc je izračunala na 10.000 K.
Davščini zavezani prirastek na vrednosti tega dela se izračuna takole:
1.	Svoječasna pridobitna cena oziroma vrednost 10.000 K.
2.	Vštevki po § 9. zakona:
a)	5 % pridobitne vrednosti kot povračilo za posebne izdatke povodom svoječasne pridobitve 300 K.
b)	stroski za napravo novega kozolca dvojaka 2000 K.
c)	razlika med vrednostjo lesa v gozdih lota 1905. in ono leta 1918. 5000 kron.
kron. Skupaj 17.500 K.
3.	Otujilna cena 45.000 K.
i I z r a č u n j e n i vrednostni prirastek 27.500 K.
•i. Od tega jc odračunati izgubo, na katero se jo ozirati po 8 7. zak. (na podlagi posebnega računa, ki mora. biti Plačilnemu nalogu priložen) 15.000 K,
Vštevni prirastek vrednosti 12.500 K.
5. Odštevši 10 % pridobitne vrednosti 1750 K.
Davščini zavezani vrednostni prirastek 10.000 K.
Znesek 10.750 K tvori odmemo podlago; od njega se odmeri postavno določena davščina.	(Dalje.)
Iz Kmetskih Zvez.
CERKLJE NA DOLENJSKEM. .
Kmetjo in kmetice zbrani na shodu dne 7. septemira 1919, zahtevajo, kakor sledi:
1.	Odprava carine na vse ono blago, katero potrebuje ljudstvo, bodisi za preživljanje bodisi v gospodarstvu; predvsem pa odpravo carine na usnje, sol in obleko.
2.	Vojne dobičkarje takoj in najstrožje obdavčiti.
3.	Takojšnje volitve za vse zasto-pe. Splošna volilna pravica za moške in ženske. Odločno smo proti temu, da bi se dovolila volilna pravica samo takozvanim prosvitljenim ženskam.
Da ne bo vlada doma in Belgradu v nadi, da ji ljudstvo zaupa in da ima za čisto resnico, čc trdi vlada, da ni mogoče sedaj razpisati volitev. Mi smo nasprotno prepričani, da jc ta trditev neresnična in da vlada i>e mara volitev. Kajti v tem slučaju bi prišlo ljudstvo vsaj deloma do besedo in bi z gospodo dobro pomedlo.
4.	Zahtevamo, da se orožništvo takoj zniža na število v mirovnem času, zahtevamo tudi proosnovo orožništva.
5.	Zahtevamo, da se tnkoj odpro meje v sosedno države za kmetsko pridelke. Take razmere kakor vladajo sedaj, so neznosne.
6.	Smo proti zavlačevanju rešitve agrarne reforme. Ta se naj reši korenito, tudi veleposestnikom sc naj odvzame odvišna zemlja.
Ravnotako smo proti temu, da bi agrarno reformo reševali razni doktorji, kateri poznajo mogoče dobre postave ne pa kmetskih eotreb in razmer. Zahtevamo, da je minister za agrarno reformo in da so tudi šefi v ministrstvu in pri pokr. vladah kmetski ve-ščaki. Od stranke pa zahtevamo, da naj ne sodeluje pri vladi, če se hoče delali preko ljudstva.
7.	Odločno protestiramo proti temu, da vlada odbija izdajanje orožnih listov samostojnim posestnikom. Zbor stoji na stališču, da ni zadosten vzrok, da se odkloni izdaja orožnega lista posestniku, če je bil kedaj zasledovan kot divji lovec.
8.	Zahtevamo, da je lov na divjačino in ribe prost.
9.	Zahtevamo, da vojaško poveljstvo preloži orožne vaje samostojnim posestnikom iz letnika 1887—1886 vsaj na 1. doc. 1919. Ravno tako onim sinovom posestnikom, ki so pri posestvu neobhodno potrebni.
10.	Zahtevamo, da so postava o
davščini od prirastka na vrednosti ne' premičnin ne izvaja tako kruto. Noben kmet no prodaja svoje zemlje iz do-bičkaželjnosti, ampak v gospodarski stiski. Vsled dobesednega izvajanja omenjene postave je kmetsko ljudstvo dvakrat udarjeno. I. Mora prodati skoraj vedno zemljo ceneje, ker je v slabem položaju; II. mora plačevati visok davek.
Zahtevamo, da se kmetskemu ljudstvu taki davki milostnim potom od--pišejo.
11.	Zahtevamo ustanovitev kmet-sih zbornic.
12.	Vojna posojila se morajo izplačati revnim in manj premožnim strankami vojnim dobičkarjem in bogatinom pa ne.	«
13.	Zahtevamo preureditev postave o osebni dohodnini. Najmanjša vsota, ki bi prišla v poštev pri obdavčenju, mora biti 10.000 K dohodka. Dohodek izpod 10.000 K sc ne sme obdavčiti.
14.	Kmetska zveza naj potom vlog na okr. glavarstvo v Krškem ln na dež. vlado potom J. K. Z. izposluje, da se s silo izženejo iz naše občino vsi oni cigani, ki niso pristojni v našo občino. V naši občini jc namreč do 100 ciganov, vsled česar so tatvine na polju in na domu na dnevnem redu in ravnotako na vrtovih. V našo občino je edino ena ciganska oseba pristojna, druge so pa vse iz tujih občin.
VAVTAVAS NA DOLENJSKEM.
Na Mali Šmaren se je vršil tu sliocl Kmetskih zvez. Zastopane so bile Kmetske zveze Vavtavas, Soteska, Toplice, Ajdovec in 2užemberg-Dvor. Udeležba je bi'a obilna. Poročala sta g. Bore iz Šmarcc in tajnik Zadružne zveze g. Kralj. Domače potrebe sta pojasnjevala g. župnik Vole iz Soteske in posestnik Koželj iz Dvora. Na shodu so bili tudi štirje člani Samostojne kmetske stranke, ki so dosegli, da so navzoči spoznali njihovo oliko in barvo. Slabo znamenje Klinčeve kmetske organizacijo je, ker vedno trdi, da je brez barve. Videli smo- da je brezbarvno. prikrita brezznačajnost, ki so l»o prej ali slej vrgla liberalizmu v naročje. Na tem shodu sc je izvolil krajevni odbor Kmetske zveze za Vavto-vas in Sotesko. Za načelnika jc bil izvoljen Matija Kren, pos. iz Vavtevasi, za tajnika Ivan Rakoše, Gor. Straža, za blagajnika Fran Kulovec, pos. Pra-proče 13. V odbor so bili izvoljeni: Janez Pugelj, Ivan Jenko, Jožef Zupančič, Alojz Ravbar, Jožef in Alojzij Fifolt, Anton Jarc.
V okrajni odbor za vse okoliško Kmetske zveze so pa je sestavil sledeče: načelnik Ivan Rakoše, podnačelnik Ivan Pezdirc; tajnik Ivan Jenko; blagajnik Matija Kren; odborniki: Alojzij Vole, Janez Pečaver, Franc Bck, Ignac Poglajen, Alojzij Fifolt in Franc Kulovec.
Na shodu so bile sklenjene med drugimi tudi sadeče x*esolucije:
1.	Odpravi naj se vsako veriženje ln navijanje cen.
2.	Kože, ki se v velikem številu izvažajo na Hrvaško, naj vlada zapleni, da, ne bomo trpeli tako pomanjkanje usnja.
3.	Izvede naj se volilna pravica za ženske sploh in ne samo za gospe in mestne gospodične.
4.	Razstave za konje in govejo živino so za kmete naravnost žaljive, ker se premije delijo v takih zneskih, ki so bolj podobne miloščini, kakor zasluženi nagradi.
5.	Zaupniki za odmero osebne dohodnine naj se volijo potom Kmetskih <:vez, katerih imena naj se javno razglasijo in zaprisežejo.
6.	Kot najnižja postavka za odmero osebne dohodnine naj se določi 10.000 in ne 1600 K.
7.	Zemljiški davek naj se odpravi, Ser je krivično, zahtevati od kmeta dvojni davek od isto reči, namreč dohodninski in zemljiški, ki sta eno in isto.
8.	Odsvetujemo Slov. kmetijski družbi, da bi še kdaj priobčevala take rentabilitetne podatke o kmetskih pridelkih kakor je bil n. pr. podatek, da
tane kmeta 100 kg mrve samo 5 K.
VRHNIKA-
3eja Okrajne kmetske zveze za sodni okraj Vrhnika dne 15. avgusta 1919 ob 3. nri popoldne v Društvenem domu na Vrhniki.
Podnačelnik Ivan Stanovnik otvori sejo, konštatira sklepčnost, pozdravi vse navzoče ter v daljšem govoru pojasnjuje, da smo po stari Avstriji podedovali nezadovoljnost in precej boljševizma, ki deluje med nami. Povdar-:a, da je treba oboje odstraniti, treba je zdravila, politične organizacije se morajo bolj razvijati. Kmetje morajo sami braniti svoje pravice in se ne zanašati na pomoč drugih. Da pa more kmet svoje pravice pravilno braniti, jo treba krepke ter edine politične organizacije. Kmetje naj bodo edini, spoštujejo naj one, ki so jih kulturno tako visoko dvignili. Priporoča ljubezen na-"pram drugim stanovom lin spoštovanje napram našim izobražencem, ki se žrtvujejo za kmetske koristi. Nadalje pobija program nove N. K. S. ter povdarja, da je treba prirediti mnogo političnih shodov na katerih naj nastopijo kmetje-govorniki in ljudstvo poučijo, da sc je treba sedaj politično tesno združiti.
Nato se preide na dnevni red:
1.	Na odposlane resolucije na oblačilno -poslovalnico za Slovenijo v Ljubljani je poslovalnica odgovorila, da se strinja z resolucijo ter je v ta namen predlaganega trgovca Ilabiča na Vrhniki povabila svrho dogovora v svoj urad, da se zadeva uredi.
2.	Prečita se odlok Okrajnega šolskega sveta v Ljubljani, v katerem so rdi, da po sedanjih naredbah učiteljevo ni dolžno nadzirati šolskih otrok
Dri velikonočni procesiji. 4»
Sklene se soglasno, da se pošlje resolucija na Višji šolski svet, da ukrene, da bo učiteljstvo nadziralo otroke pri oficijelnih procesijah.
3.	Zadnji čas so je dogajalo, da so orožniki na ukaz okrajnih glavarstev jemali čakalna dovoljenja za oprostitev prizadetim osebam. OdbcV soglasno sprejme, da se pošlje resolucija na deželno vlado, odlok za notranje zadeve, s katero se prosi, da vlada zaukaže podrejenim okrajnim glavarstvom, da pošiljajo državljanom pismene odloke, nc pa, da kar orožništvo odvzame postavna čakalna dovoljenja.
4.	Sklene se soglasno, da se naprosi deželno vlado, da se starejši možje, ki imajo več nedoraslih otrok in posestvo ne pritegnejo k orožnim vajam, oziroma v vojno službo.
Poleg teh vprašani, so se obravnavala tudi druga.
KMETSKA ZVkZA V ŠT. JURJI PRI GROSUPLJEM,
Dne 1-1, septembra ?919 je bilo pri nas ustanovilo zborovat je »Kmetske Zveze« zjutr f b 7. un po sv. maši. — Po govoru g. Franc Borca, odposlanca Jugoslovanske Kmetske Zveze, so se pri zborovanju stavile med drugimi sledeče resolucije:
1.	Volitve v konštituanto naj se čimpreje izvrše, priprave naj sc žc sedaj delajo.
2.	Kmetski zastopniki naj pridejo v vse javne zastopc, da bo tako odločeval ljudski glas.
3.	Ljudsko šolstvo se mora preurediti; obvezni pouk naj traja štiri leta, za nadaljevalno šolo pa naj se vpeljejo petmesečni zimski nadaljevalni tečaji, ki naj trajajo do 16. leta in naj bodo kmetijsko-obrtnega značaja. Pouk naj se vrši na verski podlagi in v krajnih kakor tudi v okrajnih šolskih zastopih naj ima tudi zastopnik cerkve svoj glas,
4.	Carina na kmetijske potrebščine naj se deloma popolnoma odpravi, deloma primerno zniža,
5.	Vojna posojila revnejših slojev, nc-doletnih otrok, poslov in hranilnic naj se priznajo do zneska 12.000 K in naj se pričnejo izplačevati obresti.
6.	Za podlago odmere osebne dohodnine naj se vzame minimum 10.000 K. ne pa 1600 K.
7.	Navijalci cen in verižniki naj sc energično preganjajo in strogo kaznujejo.
8.	Oskrbi naj se kmetskemu ljudstvu, poslom in dninarjem oblačilo, blago in obutev po primernih znižanih cenah potom županstva.
9.	Židovstvo v naši državi naj se omejuje, naseljevanje Židov preprečuje, ker ti so pijavke našega ljudstva.
10.	Odpravijo naj se takoj vsi manj vredni uradi, v obstoječih uradih naj se število uradnikov zmanjša, ker v tem imamo pričakovati davčnih olajšav. V uradih želimo vsi več točnosti in praktičnosti.
11.	Omeje naj se izdatki za militarizem, prisilno vojaštvo naj se odpravi in uvede prostovoljna vojaška služba.
12.	Protestiramo proti polovični vožnji gospode v kopališča.
13. Cepljenje prašičev proti rdečici naj se poveri domačim zasilnim živino, zdravnikom, država naj jim brezplačne preskrbi cepivo.
Odbornikom so se izvolili; Jože Gor-šič, Št. Jurje 25; Debelek Janez, Št. JUrje 1; Jože Perme, Ponova vas 27; Franc Trontelj, Mala vas 7; Franc Goršič. Pere 4; Anton Bedenčič ml., Bičje 6; Anton Boh, Podgorica 7; Janez Železnikar, Vino 3; Anton Zupančič, Drenik 2; Jože škulj Udje 7; Janez Kraljič, Vrbičje 10; Jože Tomšič, Rogatec 2; Janez Trontelj, Ce. rovo 2.
ŠT. VID PRI STIČNI.
Kmetska zveza jc v seji dne 7. septembra razpravljala vse važne tekoče in zadeve preteklega meseca in sklenila med drugim sledeče. (Seje se je udeležilo okoli 50 podružničnih odbornikov.)
1.	Takoj se naj v Št. Vidu ustanovi orlovski odsek. Vsi mladi fantje se vabiio, d<t se takoj priglase pri učitelju Lovro Jevni-karju.
2.	Carina je deloma odpravljena, deloma znižana. Bati se je, da bo odprava carine v prid le trgovcem. Vlada naj takoj odredi, da bodo cene pri trgovcih res padle, da ne bodo trgovci še leta in leta prodajali zacarinano blago. Takoj naj se pri posameznih trgovcih dožene, koliko imajo še zacarinanega blaga.
3.	Novi šolski zakon zavračamo kot nedemokratičen. Starši so prvi, ki imajo skrbeti za srečo svojih otrok in zato mora demokratična država njih želje upoštevati. Naše zahteve so, da morajo biti zastopniki staršev v vseh šolskih odborih zastopani v takem številu, da lahko vplivajo na smer pouka in da si lahko svobodno izbirajo učitelje. Država naj prevzame tudi vzdrževanje šolskih poslopij. Zastopniki staršev morajo dobiti potnino k vsein šolskim odborom v isti višini, kot zastopniki države,
4.	Ustanovi naj se za sodni okraj Višnja gora »Nabavna in prodajna zadruga-, ker le po taki zadrugi se otresemo kapitalističnih družb. Država mora zadruge podpirali in jim iti na roke v vsakem oziru. V kratkem se bo vršil ustanovni občni zbor. Vabljeni bodete v »Domoljubu« vsi člani Kmetskih zvez v višnjegorskem sedneni okraju. Posvetujte se o zadrugi in pristopite vsi k nji.
5.	Priredili bomo letošnjo zimo v Št. Vidu gospodinjski tečaj. Tečaj bo trajal dva meseca, "riglasite se za tečaj pri učitelju Jevnikarju.
6.	Vlada jc obljubila posestnikom, ki so dali konje na Koroško, odškodnino; zalo jo nai res tudi da.
Odborniki! Seja naše Kmetske zve7.e je vsako prvo nedeljo v mesecu. Udeležujte se sej redno iz vseh 15 podružnic.
IZ ČRNEGA VRHA NAD POLHOVIM GRADCEM.
Odbor naše podružnice »Kmetske Zveze« je v svoji seji dne 14. septemb*a sklenil med drugimi sledeče resolu:iie;
1. Prepreči naj se izseljevanj kmetskega ljudstva v tujino ali v mesta in vsled tega naj se kmetski stan v bodoče ne za« nem?rja tako, kot do seli'; vpelje naj sc socialno zavarovanje poslov in ubožnih
družin za bolezen, onemoglost in starost v Istem smislu, kakor so zavarovani obrtniki, tovarniiki delavci ItdL
2.	Zahtevamo, da se pouk na ljudskih lolah preuredi tako, da bo kmetski mladini nudil tudi stanovsko izobrazbo. Zahtevamo v vseh šolah sploh verski pouk po učnih močeh, ki jih cerkev za to pooblasti. Vzgoja sploh bodi versko-nravna. Šole naj zida država. V šolske zastope naj pridejo tudi kmetski zastopniki.
3.	Znižajo naj se carinski tarifi zs kmetske potrebščine, kakor sol, petrolej, sladkor, obleko, železnino, umetna: gnojila ter sploh za potrebščine, ki se rabijo pri obdelovanju polja, pospravi oridelkcv itd. (Razni stroji...)
Za revno ljudstvo po kmetih naf se preskrbe živila, usnje in obleka po znižanih cenah potom konsumnih društev.
4.	Zahtevamo, da se naseljevanje ju-dov v Sloveniji onemogoči,
5.	Volilna pravica se mora dati ženskam tudi na deželi.
6.	Zahtevamo po odstotkih kmetskih volilcev tudi kandidate, katere bodo izbirali kmetje sami.
7.	J. K. Z. naj vpliva ni merodajnem mestu, da sc prepotrebna cesta iz Zalrga do Črmga vrha in naprej, že pred vojsko
!a, č'oipieje dogradi.
USTANOVNI SHOD K. Z, NA TRATI NAD POLJANAMI,
V nedeljo, 28. sept. je bil v novem društvenem domu na Trati shod K. Z. Shoda so se udeležili tudi zastopniki iz Lučin, Pristopilo je več članov. Takoj po shodu se je konstituiral odbor z g. županom Ur-iičem na čelu. Odbor se je takoj posvetoval, kako bo raztegnil agitacijo po vaseh ccle občine. — V našo dolino se vriva bivši poslanec Demšar. Vsled njegove nedelavnosti ga ljudstvo ni maralo, le vsled strankarske discioline smo ga zadnjič še voli'!. Sedaj ga nam hoče vriniti nova stranka, za katero se v potu svojega obraza peha. Ml Vam povemo g. Demšar, nič se nam ne zdi grfs in r.cmožato kakor izdajstvo. Zato tudi veste, kako sodimo v naši občini o vaši možatosti. Tudi to ni ravno lepo, da sedaj nad delom biranke zabavljate, za katero delo nosite ket mandatar stranke vso odgovornost. Zaupamo vam še to, da bo vas brez dvoma prejalislej zadela ista usoda, ki zasleduje vsikdar vse izdajalce in uskoke,
POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO.
Na zadnji seji Kmetske zveze v Poljanah, dne 7. septembra so se sprejele sledeče resolucije:
1.	Kmetska zveza za Poljansko dolino protestira proti načrtu novega šolskega zakona, kot ga predlaga farni ozn i »prosvetni odbor« v Belgradu! ter zahteva pouk v šoli na verski podlagi, nikakor pa ne svobodomiselni, ker smo še vedno katoličani.
2.	Čimprej naj se predloži načrt za starostno zavarovanje, kot ga je imel v mislih naš učitelj dr. Krek.
3.	Volitve naj se čimprej lzvrše, da pridejo pravi ljudski poslanci do besede. — Ženskam — ne samo meščanskim — naj se da volilna pravica.
4.	Vojnim dobičkarjem naj se naloži večji davek, da se s tem razbremeni kmetski posestnik. Dohodninski davek naj se nalaga šele od 10.000 K naprej in sicer samo čistih dohodkov.
5.	Kmetska zveza zahteva, naj se vojno posojilo manjšim denarnim zavodom, kakor tudi nedoletnih otrok in poslov izplača do zadnjega vinarja. Kmetskim posestnikom naj se izplača vojno posojilo do 10.000 K, ker kmet je bil prisiljen med vojno oddati živino, prisiljen tudi dati vojno posojilo, danes ima pa hlev skoro prazen.
6.	Jugoslovanska Kmetska zveza naj se zavzame, da se ustanovi domače akcijsko podjetje za celo Slovenijo za izdelovanje kmetijskih strojev in produkcijo umetnih gnojil, da kmeta ne bodo izkoriščali še nadalje židovski tovarnarji. Zvezi se naroča, naj to stvar sproži v javnosti, da se prouči, je-li iz-peljiva ali ne.
IZ SV. KRIŽA PRI KOSTANJEVICI.
V nedeljo, dne 17. septembra, je tukaj priredila K, Z. za konstanjeviški okraj dobro obiskan shod.. Govornik dr. Iv. Sta-nonik je govoril o preureditvi zemljiškega in dohodninskega davka, o carini, volitvah za državni in deželni zbor, zadrugah in konzumih, kmetski zbornici, ženski volilni pravici (tudi za kmetice!) in načrtu nevega šolskega zakona. Poslušalci so t veliko p jzrnostjo in odobravanjem sledili govornikovemu izvajir.ju. Ob sklepu so se cdobrile resolucije odborovih sej t<iU|init K Z., kr sc bile že objavl|ene v vD-.mo-liubu« (št. ?9 (, in so se »(.••t tle še na.i!.i<l-nje nov* resolucije:
1.	f :i .prej naj se zamenjajo kron* »n dinarji za nov državni denar, in sic<r m j se zame.ija revežem ci kicna za «sn !•'-i'tr vojn:m oderuhom ;n h-gatipom ,>a r.sv .■c ob tej or'!!ki vzams len- več, čini eč so med "jsko nadrli in \;m večie ie !>a gastvo.
2.	Z rfi.rfen em lo.vjvmn r»roti!jrd«ki in proticerkveri načrt novega šolskega zakona. OdI^č"o zahtevamo v°.rsko šolo in versko vzgojo otrok in mlidine. Kdor se dotakne verske vzgoje v šolah, se dotakne punčice našega očesa. Vse šolske določbe se morajo popolnoma ujemati s cerkvenim zakonikom. V vseh šolskih za-ntooih morajo imeti odločilen vpliv zastopniki staršev in cerkve. Za učiteljski naraščaj zahtevamo strogo krščansko vzgojo in od učitcliev resnično krščansko življenje.
3.	Zahtevamo, da vlada na vso moč podpira zadruge in konzume in da nc daje potuhe denuncijacijam zoper nje. Zadruge in konzumi so naša rešitev iz rok izkoriščevalcev in verižnikov. Kdor dela zoper nje, je sovražnik kmetskega stanu.
PONIKVA OB J. ž.
Samostojna kmet. stranka ie že mislila, da je cela velika občina Ponikva za n) >. Shod K. Z, dne 21. t. m. pk je pokazal, da K. Z. na Ponikvi še vedro trdno stoji. Iz vseh delov občine so se zbrali prist <li K Z, ter z veliko pozornostjo poslušali gg. govornika dr. Antona Ogrizek in JaKobu Viečko, Govori so iztedno ugajali h niša Dristaše tako utrdili v načelih K. Z,, da jih
gotove nihče več ne omaje. »Su:nostoin j* le par naših mož pre-nitila, o katirih pa upamo, da v kratkem spoznajo sv >,3 zmoto in j» vrnejo k svo*i cnari stano/'ki organizaciji. Naši zaupniki po okolicah pa so vsi ost <ii K. Z, trdno zvesti, četudi s a bili nekateri od »Samostojne« brez njihove prmlitve izvoljeni v u.j.cvni odbor, —■ Istotako lepo je uspel tudi shod v Št, Vidu pri Grobelnem, kjer sta ista govornika šte-vilnim poslušalcem razlagala večno veljav, na krščanska načela K. Ž. Na obeh shodih so poslušalci prišli do prepričanja, da j« pristen liberalec vsak, ki trdi, da je vera privatna stvar ali da se duhovnik ne sme vtikati v politiko, v katero se vtika zdaj že vsak hlapec in dninar. Posebna veselo razpoloženje je zavladalo med zboroval«, ko je dr. Ogrizek omenjal, do kako čudnih, naravnost bedastih posledic privede načelo »vera je privatna stvar«, in ko je ožigosal novo kmetijsko stranko, ki ja že tolikokrat spremenila svojo »lirmo«, bila je že neodvisna, narodna, demokratska zdaj hoče biti samostojna. Na obeh shodih se je sklenil oster protest proti predloženemu šolskemu zakonu, ker je nedemokratičen, cerkvi in veri sovražen. Sklenile 60 se tudi razne resolucije, tako za sklicanje pokrajinskega zbora, za razpis volitev, proti krivični odmeri davkov, proti visoki carini. Izrazilo se je slednjič tudi popolno zaupanje JugosL klubu in njega načelniku dr. Korošcu.
KOMENDA.
V seji Kmetske Zveze za našo župnijo katere so se udeležili odborniki polnošte-vilno, so se sklenile sledeče resolucije;
1.)	Protestiramo proti nameravanemu šolskemu zakonu. Zahtevamo v ljudskih in srednjih šolah versko-nravno vzgojo. Za htevamo, da imajo zastopniki staršev in Cerkve odločilen vpliv v krajnih, okrajnih in višjih šolskih svetih. — (Kajne, »Kmetska stranka«, vera spada tudi v politiko!)
2.)	Z veseljem pozdravljamo nameravani zakon proti trinogu alkoholu. Zahtevamo, da v celi državi nikdo ne proizvaja špirita. Uvoz špirita se mora popolnoma prepovedati.
3.1 Zahtevamo, da vsi merodajni faktorji skrbe, da se judje ne naselijo med naa kmete. Poživljamo kmete, da ne prodajajo ;udom svojih zemljišč. Judovski most, katerega nameravajo graditi Judje po celi Gorenjski, se mora zrušiti v temeljih!
1.) Zahtevamo volitve! Demokratsko-socialistična vlada ne sme biti naš gospodar!
5.)	Skrbimo, da se prejkoslej ustanovi Kmetijska zadruga. Dosti smo že podpirali razne vojne dobičkarje. Zato se združimo V3i v Kmečki Zvezi in bodimo prepojeni z zdravim duhom.
6.)	Obsojamo z vsem ogorčenjem one podleže, ki so na dan »Krekovega tabora« 28. p. m. napadli na potu proti Kamniku Orlice s koli in kličemo našim fantom: »K Orlu, v organizacijo poštene krščanske mladinel
Kmetje, zapomnimo si: mi smo v kmetskih zvezah, oni, ki cepijo naše kmetske vrste, so v „Kmetski stranki".
Agrarna reforma.
Odredba glavnega poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji glede letošnje oddaje zemlje v zakup.
Lastnikom, oziroma upravništvom vseh veleposestev, ki so pritegnjena v smislu kr, naredbe z dne 21. julija 1919, uradnega li-«ta štev. 608 v agrarno reformo, katerim ae pa dosedaj ni naznanilo, da se pri njih oddaja v zakup uradoma izvrši:
Na podlagi določb predhodne odredbe z dne 25. februarja 1919, urad. list št. 61, kr. naredbe z dne 21, julija 1919, št. urad-lista 608 ter naredbe ministrskega sveta z dne 10. aprila 1919, nadalje vsled telegra-fičnega ukaza kr. ministra za agrarno reformo z dne 9. septembra 1919, št 4842, od-rejujem z ozirom na to, da iz tehničnih razlogov uradna oddaja v začasni zakup ni v vseh slučajih izvedljiva, sledeče:
1.)	Nobeno poljedelsko zemljišče (njive, vrtovi, vinogradi, travniki, pašniki) ne sme ostati neobdelano, oziroma neizkoriščeno.
2.)	Vsak veleposestnik sme obdclava-ti v svoji režiji le toliko zemlje od svojega veleposestva, kolikor jo more obdelovati sam kot strokovni vodja (ekonom) s svojo gospodarsko družino, v katero spada tudi primerno število doslej na veleposestvu zaposlenih nastavljencev in delavcev. Izjema je dovoljena le, če zemlje sploh ni mogoče oddati spodaj navedenim soopravi-Čencem v najem,
3.)	Vse poljedelsko zemljišče, ki ga v smislu točke 2.) ne obdela veleposestnik sam s svojo družino mora oddati uprava veleposestva interesiranih občin, ki sc preživljajo deloma ali pa v celoti z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo ali pa je imajo manj nego jim jc treba za preži-vitev njihovih rodbin; nihče teh zakupnikov pa ne sme dobiti na podlagi te odredbe več zemlje v zakup, nego jo more, vštevši njegovo lastno zemljišče, obdelati s svojo rodbino. Po možnosti naj se vpo-števajo pri oddaji v zakup sorazmerno vsi, ki so upravičeni dobiti zemljo v zakup.
4.)	Kot najemniki imajo vselej, zlasti pa v slučaju, da zemlje primanjkuje prednost dobrovoljci in vojaki, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, invalidi ter vdove in sirote padlih vojakov.
5.)	Vsak podnajem je strogo prepovedan.
6.)	Oddaja zemljišča v najem potom dražbe je nedopustna.
7.)	Najemščina v nobenem slučaju ne »me presegati dosedanje svoje -višine ter ie sme zahtevati in plačevati le v denarju.
8.)	Najemna pogodba se sme glasiti le na eno leto in mora vsebovati pogoj, da velja le, čc jo odobri glavni poverjenik za agrarno reformo. Glavni poverjenik za agrarno reformo bo odobril pogodbe, sklenjene v smislu te odredbe ter jih po preteku tc najemninske dobe podaljšal vsem onim kmetovalcem, ki bodo v naiem vzeto zemljišče skrbno in dosedanji obaelavi primerno obdelali,
9.)	Vsak najemodajalec mora sestaviti imenik vse najemnikov ter v njem navesti
b'
razun podatkov o osebi najemnika število Članov najemnikove rodbine, živečih v na-jemnikovem gospodarstvu, skupno površino od najemnika izkoriščanih njiv, travnikov in pašnikov (vštevši njegovo lastno zemljišče), površino na najemodajalčevem posestvu od njega v najem vzete zemlje, višino najemnine, preračunane na 1 ha vsake kulture ter skupno svoto najem-ščine.
10.) V slučaju utemeljenih pritožb, da se te odredbe niso izvršile, odposlal bo glavni poverjenik na veleposestvo ob stroških veleposestnika strokovnjaka, ki bo oddajo v začasni zakup v smislu ministrske odredbe z dne 10. aprila 1919, uradoma izvršil ter se bo v smislu § 6 te odredbe brezizjemno določila za vsa v najem oddana zemljišča enotna zakupnina v znesku petkratnega kat. čistega donosa.
Pristavlja se še: Utemeljene, po dotič-nih županstvih uradno potrjene pritožbe proti načinu oddaje zemljišč je pošiljati glavnemu poverjeniku za agrarno reformo; v slučaju, da pritožba ne bo upravičena, plača krivec stroške uradnega poizvedovanja.
Oddajo stelje, drv in lesa onim kmetovalcem, katerih potrebščina iz lastnih posestev ni krita, izvrše do nadaljnjih odredb državni nadzorniki, kjer obstojajo, in sicer le v najpotrebnejši izmeri. Kjer pa nadzornikov dosedaj ni, naj prijavijo kmetovalci sv.oje potrebe občinam, ki na) jih skupno in pregledno predlože glavnemu poverjeniku, to pa le glede posestev, ki presegajo 200 ha. Občinam se posebnih uradnik ukazov in navodil v tej zadevi no bo izdajalo.
Drugi listi naj izvolijo ponatisniti odredbo z dodatnim pojasnilom glede pritožb ter cddnje stelje, drv in stavbenega lesa.
Tedenske novice.
Jugoslavlffl.
j Za verski pouk v ljudskih šolah.
Prekmurci — katoličani in protestanti — odločno zahtevajo, da sc v ljudskih šolah ohrani popoln verski pouk in da ljudstvo samo nastavlja učitelja. Pri nas pa liberalci in socialisti s polno paro delajo na to, da ljudstvo pri šoli ne bo imelo nobene besede, ampak samo svobodomiselni, ljudstvu sovražni uradniki. Le oglejte si novi ljudskošolski načrt!
j V znamenju žandarjev vlada sedanja liberalno socialistična stranka. Okrajni glavar v Vinkovcih je ukazal vsem svojim občinam, da morajo prignati ljudi na političen shod, ki ga je priredila liberalna stranka.
j Nova vlada še vedno ni sestavljena. Liberalci bi na vsak način radi dobili državno upravo v roke, da bi potem z velikanskim pritiskom lahko delali pri volitvah. Liberalcem je predvsem zato, da ne bi v novi zbornici prišlo do besede verno ljudstvo, temveč brezverski svobodomisel-ci. Kadar bo sestavljena nova vlada se bo menda lotila nastopnega dela: dvanajstin do konca tega leta in volilnega zaJkona. Potem se bo Narodno predstavništvo razpustilo ln odrejene bodo nove volitve za
konstituanto. Z gotovostjo se pričakuje, da se bodo volitve vršile početkom leta 1920, Zato so zanje vse priprave že v teku.
j Srbije ni več. Regent je zaukazalj da se nikjer več uradno ne nazivlje Srbija, temveč vedno le kraljestvo SHS. Tudi srbske vojske ni več, temveč le vojska kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev,
j Italijanske grožnje. Gdč. Rossi, ilali-lanska predavateljica, ki se je vrnila z Reke v Italijo pravi: »Reka je odločna, Re-čani si nc delajo iluzij in se tudi ne boje bodočnosti. Vse zgradbe so podminirane, V vsaki hiši je pripravljen petrolej in gorljive snovi. Ako bi bila vsaka nada izgubljena se bo mesto upepelilo.«
j Osemurni delavnik, »Službene Nc-vinc« so objavile naredbo za uvcden.je osemurnega dela na vsem ozemlju kraljestva v vseh industrijskih, rudarskih in trgovskih podjetjih. Delo nad osem ur se mora plačati po 50% više nego normalno oseinurno delo. Ta naredba jc takoj veljavna,
j Kako se pri nas gospodari? V Solunu leži že dolgo časa za našo državo 75.000 parov čevljev in 800.000 metrov sukna in platna, a železnica nc deluje. Železniško ministrstvo upravlja že ves čas liberalna stranka, _
j Zanikerni ministri. >,Domovina« očita dr. Korošcu, da jc kot minister prehrane pustil v MitroVici 2 meseca ležati 30 vagonov moke. To je mogoče res, a ni jih pustil ležati dr. Korošec, temveč železnica, ki radi zanikernega železniškega ministra, ki je libcralcc, tako slabo funkcionira kakor v nobeni državi. Tako sc je »Domovina - zopet sama sebe udarila po zobeh. Vsi pa vedo — tudi slovenski liberalci — da jc bil dr. Korošec najboljši minister, ki jih jc dosedaj imela Jugoslavija.
j Zdravnik na 1000 ljudi. Min:slrstvo za zdravje je izdalo naredbo, po kateri sme priti na vsakih tisoč duš samo en zdravnik.
j Kaznovani tihotapci. Srbsko mono-pclsko sodišče je radi tihotapstva obsodilo italijanskega podanika Ivana Burbo, ki je iz Rumunije pripeljal v Belgrad 500.000 kg petroleja, ki spada v državni monopol, na 2,700.000 dinarjev globe. Vrhu tega so petrolej zaplenili.
Domače novice.
d Za vsako društveno prireditev, ki
jo naznani »Domoljub« med dnevnimi novicami, je treba doposlati uredništvu 2 K v znamkah za Krekovo socialno-politično šolo. Sicer se taka obvestila ne bodo več sprejemala. Veselic pa sploh ne bomo več naznanjali. — Uredništvo,
d Strankarski boj. K notici pod zgornjim naslovom v zadnji številki »Domoljuba« se nam pojasnjuje, da je g. dr, Mo-horič v »Narodnem gospodarju« pisal o zadružništvu in je poudarjal, naj se V. zadružništvu kolikor mogoče omili strankarski boj, kar je tudi naše stališče,
d »Vse farje pobiti, od kaplana do papeža!« Donesek k »verskimu« programu Samostojne kmetijske stranke. Na Toplicah na Dolenjskem »o Imeli samostojni zborovanje. Govorili in razpravljali eo. kakor po vseh rvojih sestankih, nam"
reč, da je dosedaj bilo vse za nič, da bodo oni ustvarili nebesa na zemlji, da se bo to zgodilo, če izpodkopljejo vpliv duhovnikov, katere ta samostojna stranka samoobsebi umevno visoko ceni in spoštuje. Po razpravljanju je enega izmed navzočih tako navdušilo in prevzelo, da je v svoji duševni razigranosti vzkliknil: »Vse farje ie treba pobiti, od kaplana do papeža!« To je seveda tudi en način spoštovanja, pa bolj domač med ijudožrci kakor med našimi ljudmi. Mi pristavljamo samo to: Česar je srce polno, to tudi jezik razodeva.
d Stranka trgovcev, obrtnikov in kmetskih magnatov, ki se tudi imenuje samostojna kmetska stranka zliva v »Kmetijskem listu« ves svoj žolč na duhovnik' prav po receptu predvojnih liberalnih listov, V isti številki pa trdi, koliko dobrega so storile kmetom rajfajznovke in drug« zadruge. Zamolči pa, da so vse te zadruge ustanovili duhovniki, ti največji »sovražniki« kmetov, ustanovili so jih ob odločnem nasprotovanju raznih kmetskih trgovcev in magnatov, ki so danes glavni kričači tako-zvane kmetske stranke. Zopet bi radi ti ljudje, ki niso imeli nikoli srca za ljudske potrebe, dobili kmeta v svoje roke, a ker vedo, da bodo pri tem na največji odpor naleteli ravno pri duhovnikih, zato lop po njih.
d Iz vere sc še vedno kruto in bogokletno norčuje socialistični dnevnik »Naprej«. »Ljudski glas«, njegov brat, pa pripoveduje kmetom, da socialisti spoštujejo versko prepričanje.
d Zmerjanje. »Slov. Narod< zmerja naše kmetske župane in občinske odbornike ter jih dolži korupcije, češ da so med vojsko obogateli pri raznih aprovizacijah na račun ljudstva. Mi pa vemo, da ga ni župana na Kranjskem — celo liberalnega ne, ki bi obogatel pri aprovizaciji, kakor so obogateli liberalni trgovci in podjetniki, ki so postali milijonarji — na račun ljudstva.
d Svoboda — samo za liberalce? So- |
koli pripovedujejo v »Slov. Narodu/, da predstavljajo državno misti, Orel pa poh-tično-strankarsko drušlvo, in da se mora Sokol povsod upoštevati, Orel pa ne, Mi pa vemo, da slovenski Sokoli predstavljajo najogabnejše svobodomiselstvo in vero-mržnost in da ravno s tem podkopujejo temelj državi, ker hočejo naše ljudstvo privesti v razdirajoče svobodomiselstvo. Iz vsega se pa vidi, da so liberalci navdušeni svobodnjaki samo zase.
d Mofaamedancem svobodo — katoličanom nel Liberalnosocialistična vlada izjavlja, da bo mohamedanska ljudska šola ostala kakor si jo sami žele. — Torej samo katoličani ne bodo smeli sami odločevati o vzgoji svojih otrok v šoli! In vendar ve vsakdo, da so katoličani v Jugoslaviji najbolj izobraženi, mohamedanci pa najmanj! Ostudno je že, kako daleč gre sovraštvo liberalcev in socialistov do katoliške vere,
d Socialisti — narodne izdafice. Slovenski socialisti v zasedenem ozemlju eo •e priklopih italijanski socialni demokraciji, Njihov voditelj dr. T um a se izjavlja za Italijane.
d Bohinjska Bistrica. Krafni šolski svet je pri svoji «eji 28, sept, soglasno
sklenil, da se glede preustrojitve šolstva in preureditev šolskega pouka strinja z nazori Jugoslovanske Kmetske Zveze,
d Orlovski tabor v Dobrlivasi na Koroškem se je sijajno izvršil. Natančno poročilo prinesemo prihodnjič',
d Vojni ujetniki na Angleškem, Vsi oni, ki imajo svojce v angleškem ujetništvu, naj prijavijo pismeno do 10. oktobra
svoj in njihov naslov Splošnemu slov, ženskemu društvu v Ljubljani.
d Potno dovoljenje v Italijo. Italijanske oblasti v Trstu oziroma v Logatcu zavrnejo brez izjeme vsakega potnika, kateri nima potnega dovoljenja za Italijo ali preko Italije, izdano od pristojne italijanske oblasti v Italiji ali naš potni list vidi-ran od kakega italijanskega konzulata. Potujoče občinstvo se vsled tega opozarja, da potni listi, katere dobijo od naših oblasti in kateri niso vidirani od kakega italijanskega konzulata za potovanje v Italijo, niso veljavni. V naši kraljevini se nahaja konzulat edinole v Beogradu,
d Kako neenako se ravna z invalidi?
Zadnjič sem bral v časopisih, da je ministrstvo izdalo ukaz (tako vsaj je poročal Ljubljanski dopisni urad. Op, ured.), da imajo invalidi SHS prosto vožnjo, kadar potujejo iz zdravstvenih ozirov. V vojni sem bil od granate ranjen v nogo, veliko denarja — svojega — sem že izdal za zdravljenje. Po nasvetu zdravnika sem jadral v mesecu avgustu v Toplice pri Novem mestu. Na postaji v Ribnici prosim za prosto vožnjo kot invalid, ki gre radi zdravja v Toplice. Pokažem legitimacijo (izvid nadpregleda). Uradnik pri blagajni prebere in vrne, češ, njemu ni nič znanega, da bi se invalidi zastonj vozili po drž. železnicah v toplice. Povem mu, da je ministrstvo izdalo neko tako naredbo. On nato: Če je to res, morate imeti svojo sliko seboj — torej ne bo s prosto vožnjo nič.
Pridem v Toplice in grem h kopališkemu zdravniku. Vprašam, čc imajo tu invalidi radi plačila kake ugodnosti. Nič. Grem in si najamem stanovanje v gostilni, plačam kakor gospoda, ki dostikrat po zdraviliščih le radi lepšega pohaja.
In vojaštvo ima tu svoje barake. Ali ne bi mogli tu invalidi s kmetov, ki se hodijo tu sem zdravit, imeti svoje stanovanje brezplačno in hrano po znižani ceni? Vse premalo Uiejeno. Domov grede ne vprašam na postaji Straža nič o prosti vožnji, da se ne osmešim pri blagajni pred občinstvom, kakor sem se v Ribnici. Na vožnji proti Grosupljem se snidem z nekaterimi invalidi. In glej I Oni se vozijo brezplačno brez slike in legitimacije. Imajo samo izvid nadspregleda. Jaz pa plačujem, kakor vojni dobičkar, Zakaj ni tu jasnih odredb na postajah državnih železnic? Zakaj ne bi stanovali invalidi, ki se zdravijo, v vojaškh barakaii v dolenjskih toplicah, — Franc Levstik, invalid. — (Op, ured.: Naj se vendar že enkrat uradno pojasni, kaj je s prosto vožnjo invalidov?)
d Edina slovenska srednja šola v zasedenem ozemlju je idrijska realka, katero so Italijani dovolili.
d Mestni denar. Mestna občina ljubljanska izda svoj denar, da s tem odpomo-re pomanjkanju drobiža. Izdala bo drobiž
fio 20 in 10 vinarjev z veljavo do konca eta 1920.
d 20.000 kron na mesec ponuja japonska vlada plače mariborskemu vojaškemu kapelniku Herzogu, če stopi v japonsko službo.
d Lastovke so že vzele slovo od nas in odletele v gorkejše kraje,
d Zaplenjeni bankovci. Petim'osebam, ki so prispele 26. sept. iz Avstrije, so za-
Elenili v Maribor za cela dva milijona ban« ovcev po 1000 kron, poleg nove štampi-< lije, ki je bila namenjena za žigosanje denarja,
d Največje drevo v Belokrajini je lipa v Zagozdacem, župnija Stari trg, ker meri debo v širokosti 2 metra, v višini 35—40 metrov. Krasno je drevo zlasti ob poletneml času; razprostira svoje zelene košate veje proti ljudski šoli in cerkvi Matere Božje^ d Št, Vid nad Ljubljano. V nedeljo, 5. okt. ob 4. uri popoldne je občni zbor Blaž Potočnikove čitalnice v društveni dvorani. Na dnevnem redu so poročila odbora in volitve novih odbornikov.
d Na Rovih uprizori tamošnjo izobraževalno društvo v nedeljo dne 12. oktobra ob 3. pop. novo ljudsko igro v 3 dejanjih; Na dan sodbe. Priredil za podeželske odre župnik Jožef Vole, Pretresljiva slika iz življenja ponižanih in razžaljenih, Uprizori se ta dan prvič,
d Umrl je veliki slovenski umetnik Ignacij Borštnik v torek, dne 23, t. m. v Ljubljani. Bil je najboljši slovenski gledališki igralec in igral v zadnjem času v zagrebškem gledališču. Letos se je preselil v Ljubljano, kjer je bil imenovan za profesorja na konservatoriju, pa je prišel vr Ljubljano le, da umrje. Star je bil 60 let.
d V Vcračah-Buče je 25. septembra mirno v Gospodu zaspala stara mamica Cilja Belina v visoki starosti 88 let. — Po obilem zemeljeskem trpljenju Bog ji daj večno plačilo.
d Prebrisan mesar. Poroča se nam: Neki mesar iz Š. se je peljal pred kratkim časom z vozom po cesti skozi smleške gozdove. Kar pristopi k vozu stara žena s košem na rami ter ga prosi, da jo vzame' na voz, ker ne more več hoditi, ima pa da še daleč do doma. Mesar je bil uljuden človek in je ustregel. Med pogovorom pa spozna, da je stara žena — krepko moško bitje in mesarju je začelo tesno prihajati krog srca. Kako se znebiti na najbolj varen način nadležne »ženske«? Pa si jo zmisli modra glava. Vajeti drži trdo napete, kakor da bi imel silno plašljivcga in nezanesljivega konja. Nato mu »slučajno« pade klobuk na tla. Mesar prosi nepoklicanega gosta, naj stopi z voza in pobere klobuk, mesar pa švrk z bičem po konju in v dir. Prevarana »starka« zažvižga, iz gozda stopita dva možakarja in streljata za mesarjem, ki ga pa nista zadela.
d Obupen poskus smrti. Pred nekaj dnevi je hotela na Karlovškem mostu v Ljubljani skočiti v Gruberjev prekop nosna žena z otročičem v naročju. V zadnjem hipu sta preprečila stražnik in neki pasant obupni čin revne matere. Žena
imela moža invalida, ki je danes brez vsakega zaslužka, sama pa tudi ne more slutiti, ker le v blagoslovljenem stanju.
d Smrtna obsodba. 23. sept. je po-otno sodišče v Ljubljani obsodilo na smrt ia veša'i'v ' '*'<•<?<»•> «,»1<«vra Leopolda Sevdla, .....	- Avstrije, ker
je dne 11. julija t. 1. zlorabil in zadavil 11 letno Alilado Brajla v Tržiču na Gorenjskem, Porotniki so stavljena vprašanja o krivdi soglasno potrdili, na kar se je izrekla smrtna obsodba. Oče umorjene deklice je sam zahteval, da naj umrje zločinec enake smrli kot deklica.
d Prijeta tatova Dolgo se je zaman fskalo in na vse strani ugibalo za »dobrimi duhovi«, ki so dne 28. junija L 1. okradli podružno cerkev v Stranski vasi pri Novem mestu. Na podlagi anonimnih pisem, ki so začela dohajati o tej zadevi, je Bodnija v Novem mestu zaukazala hišno preiskavo pri železniškem uslužbencu Jožefu 2 . . . cu. Preiskava se je izvršila dne 23. septembra 1.1, in spravila na dan pokradeno blago; tat je bil tako zasačen in takoj aretiran. Z njim obenem je prijet tudi eden njegovih najboljših prijateljev, ki je Čehoslovaški državljan.
d Roparji so napadli dne 24. septembra na tiru dolenjske železnice v Ljubljani profesorja dr. Jakoba Šilca, ga obdelali z nožem, mu prebili lobanjo, nato mu pobrali ves denar ter ga nezavestnega pustili ležati na tiru. Ko so ljudje profesorja našli, so ga prenesli v deželno bolnico, kjer se je že zavedel. Vendar se napada še nič ne spominja. Zločinci so neznani.
d Požar v blaznici na Studencu. — 22.
septembra zjutraj je nastal požar v blaznici na Studencu in sicer na oddelku za težko bolne. Na pomoč je bilo poklicano tudi ljubljansko gasilno društvo. Ogenj so kmalu omejili. Materijalna škoda je velika. Osebne žrtve ni nobene.
Cerkvene vesti.
c Glas duhovščine. Duhovščina ljubljanskega arhidijakonata je na svoji konferenci dne 26. t. m. sklenila objaviti sledečo izjavo. Od vseh strani se napoveduje katoliškemu ljudstvu kulturni boj. Belgrajska vlada pošilja v svet načrte šolskih postav, po katerih se hoče »dokumentirati nezavisnost šole od cerkve,« liberalno učiteljstvo odklanja svoje sodelovanje pri bogoslužnih vajah šolskih otrok, svobodomiselna mladina se organizira za boj proti cerkvi, svobodomiselni časniki cerkev in vero očitno napadajo in socialistični »Naprej" ie 23. t. m. objavil ostudne blasfoini-je zoper skrivnosti naše sv. vere.
V imenu krščanskega ljudstva in v svojem imenu vse to rovanje proti veri in cerkvi najodločneje obsojamo, Katoli"' i slovenski narod si ne želi verskega boja; toda če mu ga svobodomiselstvo vsili, ga bo sprejel in bojeval s tisto odločnostjo in tisto srčnostjo, ki jo daie človeku sveta vera. In slovenski duhovniki bodo pokazali svetu, da se ne ustrašijo ne pregnanstva, ne ječe, ne smrti, če je treba braniti prav;:e ljudstva in cerkve.
Vsak boj pa rodi mnogo gorja. Tudi kulturni boj bi bil velikanska nesreča za 5'
slovenski narod. Zato se obračamo do osrednje vlade v Belgradu in jo svarimo, naj ne izziva vernih Slovencev s kultumo-bojnimi naredbami in načrti. Od pokrajinske vlade ▼ Ljubljani pa zahtevamo, da Ščiti vero slovenskega naroda pred javnimi napadi na shodih in v časopisih. Tudi cerkvi sovražni učitelji naj ne pozabijo, da v šoli niso absolutni gospodarji, ampak namestniki vernih krščanskih staršev, ki zahtevajo versko vzgojo Bvojih otrok. Naj ne pozabijo, da bo prišel dan, ko bodo ti starši po svojih izvoljenih zastopnikih sodili njihovo delovanje.
Glasno izjavljamo: Naše verno ljudstvo ne bo nikdar dopustilo nobenega poskusa, oropati cerkev njenih bogodanih pravic, posebno njene pravice do krščanske vzgoje v šoli, in se bo proti vsakomur, ki bi kakorkoli hotel sramotiti našo sveto vero, postavilo v bran.
Gospodarska obvestila.
g Živinska razstava preložena. Nameravana razstava goveje živine v Gornjegraj-skem okraju se mora vsled opasnega širjenja kuge slinovke preložiti na drugo leto.
g Sejmi. Radi kužne bolezni »slinovke in parkljevke« so sejmi za govejo živino v Ljubljani do preklica ustavljeni. Vrše se pa konjski sejmi — kakor je že bilo naznanjeno — vsako prvo in tretjo sredo v mesecu.
g Konjska dirka se bo vršila v Ljubljani 19. oktobra ob 13. uri. Dirka je razdeljena v več delov. En delokrog tudi kmetsko dirko: za kmetovalce Slovenije. Jaha posestnik ali član njegove družine, po možnosti v narodni noši. Daljava 1600 metrov. Dve čvrsti zapreki, ne čez 60 cm visoki. Prvi dobitek: 1000 K in častno darilo; drugi dobitek: 500 K in častno darilo; tretji dobitek: častno darilo. — Prijava konj se izvrši najbolje osebno ali pa brzojavno konjskemu referatu Dravske divizijske oblasti do 8. oktobra. Eden in isti konj se sme prijaviti tudi za več kon-kurenc. Vpisnino je treba plačati za vsako konkurenco posebe. Prijava obsega: 1. Ime in priimek lastnika konja; 2. ime in priimek jahača; 3. ime, barva, starost in spol konja; 4. ali je konj polnokrven ali polukrven; 5, ali je konj dobil kako javno dirko, kdaj in kje; 6. za katero tekmo se konj prijavi. Denar za vpisnino se mora poslati istočasno s prijavnico.
g Pisma za zasedeno ozemlje se zopet sprejemajo. Pisma je treba frankirati s 70 vinarji, dopisnice pa s 30 vinarji znamk.
g Prošnje za podpore po ujmah je
treba vlagati polom okrajnih glavarstev na Poverjeništvo za notranje zadeve.
g Za davkoprosto kuhanje žganja se je treba oglasiti do 15. novembra pri pristojni finančni straži.
g Cene sladkorja so določene do preklica sledeče: kristalni sladkor in sladkor v grudah po 12 K, sladkor v kockah pa po 12 K 30 vin, za kilogram. Pričakovati je do novembra znižanje cen, ker je bila na Češkem letina sladkorne pese prav ugodna.
g Črna svinjska kuga se je začela, širiti na Štajerskem, Zanesli so bolezen želez-
ničarji, ld so kupovali mlada praseta % južnih krajih. Črna L i pljučna kuga ji nevarnejša kot rdečica, proti tej bolezni tudi cepljenje ne pomaga. Glavno sred-stvo je snaga. Svinjake je dobro prebelitf po stenah in tleh s svežim apnom, svinjam pa je treba dajati večkrat na dan svet« vode.
g Prisilna oddaja žita po občinah na Češkem. Ministrstvo za prehrano na Če. škem je izdalo ukaz, po katerem ima vsa. ka občina oddati do konca septembra po en vagon pšeniče ali riL Žito je namen}«, no za preskrbo mest in industrijskih krajev. —
g Eno- in dvekronskl bankovci od
14. oktobra v čehoslovaški republiki ne bodo imeli nobene veljave več.
g Francoski poljedelci. Francoska zbornica je zavrgla staro navado, po kateri so poljedelci spali na slami v stajah in hlevih. Odbor, kateremu je poverjena skrb za delavstvo, je izdelal načrt o dolžnostih in pravicah poljskih delavcev ln jim je tudi priznal pravico na postelio. Uradni razlog trdi, da gre tu za moralno in hl-gijenično dobrino in slednjič za človeško dostojanstvo. Vprašanje je samo, če e« bodo starokopitni poljedelci sprijaznili s lem, ker jim je stari način spanja prešel že v meso in kri.
Drtitfod po svetu.
p Wilson ne odneha. Wi1son zahteva, da se naredi takoj konec d' Annunzijevi
Eustolovščini, sicer Amerika ne pošlje nočnih živil več v Italijo.
p D' Annunzio vztraja. Ta nečimerni in napol neumni laški pesnik, ki je pobu-nil laško vojaštvo in na svojo pest zasedel Reko, izjavlja, da ne gre z Reke in da hoče tud; celo Dalmacijo »osvoboditi.« Italijansko ljudstvo oziroma časopisje se vedno bolj poslavlja na njegovo plat, vlada težje stališče, vojaki nečejo iti proti D' Annunzijevi pobuni in tako se lahko zgodi, da se gospod D' Annunzio proglasi jutri za predsednika — italijanske republike, priklopi Reko in Dalmacijo Italiji. Mirovna konferenta pa bo rekla: »Kar je, pa je.« Tako je, če vlada na svetu framasonska »pravičnost« in morala brez Boga.
p Mirovni pogoji za Bolgarijo. Bolgarija bo morala plačati 2'/2 milijard vojne odškodnine tekom 37 let. Stalne vojsk« ne bo smela imeti, temveč Ie 20.000 mož "policije, nadalje 10.000 carinskil paznikov in orožnikov. Mirovno pogodbo mora Bolgarija podpisati do 15. oktobra 1919.
p Ubogi Dunaj. V Nemški Avstriji tako primanjkuje premoga, da na Dunaj niti toliko vlakov ne more voziti, da bi pripeljali dovolj živil,
p Proti ženski volilni pravici so se izrekli francoski senatorji. Gospodje svobo-domiselci so zelo navdušeni za svobodo in ljudske pravice, kadar pa slutijo, da bi ta svoboda in ljudske pravice škodovale njihovi komandi, takrat se njihovo navdušenje nenadoma ohladi.
p Stavka jeklar . * v Ameriki se je pričela in obsega v ameriški jekleni industriji 145 tovarn z 280,000 delavci To je, kar se tiče števila udeležencev, kakor tudi radi načelnega pomena in posledic, naj-
rečji industrijski boj v Zedinjenih državah tekom mnogo let,
, p Samo dva vojaka pogreša še ameriška armada, ki se je borila na Francoskem« Število mrtvili znaša 77.422, ranjenih pa 214,310.
p Kdo kupi mesto? Zdaj, ko je vojna končana, namerava vlada Združenih držav prodati svoje tovarniško mestece Ni-tro, za katero se je izdalo 70 milijonov dolarjev, V tem kraju se je izdelovala pretežna večina vojnih potrebščin za ameriško armado; predvsem pa brezdimni smodnik (nitro). Mestece Nitro ima 1500 delavskih hiš, hotele, šole, trgovine, gledišča, banko, polic, postaje, sploh vse, kar spada za kako moderno industrijsko mesto,
p Okrog sveta bodo priredili tekmo amerikanski aeroplani. Darila bodo znašala 1 milijon dolarjev, po naše 50 milijonov kron.
Dopisi,
ŠT. JERNEJ.
Ni sicer vredno, odgovarjati listu, kakor e »Kmetijski list«, novo glasilo novoustanovljene »samostojne« kmetske stranke, a naj bo nekaj ljudstvu v pojasnilo, da se nc bo dalo vjeti na limanicc »Kmetijskega lista« in njegovih bralcev. Okrajne ceste v naši občini so bile v tem vojskinem času po možnosti v dosti dobrem stanju. Kakšne pa so bile okrajne ceste drugod, kjer so bili na krmila občine možje, pristaši nasprotne stranke? Občinska pota jc ukazovalo županstvo tudi redno po-
?ravljati in kolikor jc moglo, je samo storilo, e pa gotovi ljudje — imena na razpolago — niso hoteli odzvati se pozivu županstva, pa ni drugače pomagati, kot rubežnim potom. — Molje, ki stoje na čelu občine, sc zavedajo važnosti združitve kmetov v eno organizacijo, ki naj kmetu pomaga, ne z lepimi besedami — kar so delali in še vedno huje delajo voditelji naših »samostojnih«, v resnici liberalnih kmetov — ampak v dejanju. To so naši pristaši Kmetske Zveze tudi storili; naj navedemo za vzgled tudi dve, našemu kmetskemu l'udstvu tako koristni stvari: konsum in novo sejmišče. Kmetu pomaga predvsem tisti, kdor preskrbi, da bo on mogel kolikor mogoče ceno kupovati obleko, obutev in druge potrebščine. In ta namen ima konsumno društvo, kije ustanovljeno po možeh, pristaših naše Kmetske Zveze. Šcntjernejski voditelji »samostojnih kmetov« (Samostojne Kmetske Stranke) so proti konsumu — torej oni so proti kmetom. — Sejmišče novo, to je drugi trn v peti nekaterih Senternejčanov, tistih namreč, ki nimafo več dohodkov, ki so jih preje spravljali v svoje žepe, ko so imeli še sami komando nad starim sejmiščem. In ker znajo dobro govoriti ln še bolj lagati, se jim jc res posrečilo, da so nekatere prevarili, češ, kakšna škoda za našo občino, za naše kmetsko ljudstvo, ker •e jc sejmišče premenilo! Briga jih korist občine — ampak hudo jim je za tistimi kroni-cami, ki so jih preje prejemali ob semanjih dnevih. Da tega denarja m bilo tako malo, jc razvidno iz tega, ker je zadnji semenj ob sv. Jerneju prinesel čistih 800 kron (beri: osemsto kron) in te so v občinski blagajni, drugače bi bile pa v blagajnah šentjernejsUih trgovcev, gostilničarjev in drugih »kmetskih prijateljev«. Torej je zopet popolnoma jasno, ali je premestitev sejmišča občini v korist, ali v škodo. Ljudje sami lahko presodite, saj »te dovolj razumni!
KOVOR.
Preteklo soboto sem bil v Tržiču po opravkih. Na trgu je stalo neko črno ženšče In vsiljevalo vsem mimoidočim kar zastonj »Ljudski glas«. Že to brezplačno vsiljevanje časopisa jc bilo sumljivo. Ko doma list preberem vidim, da je to grda rdeča cunja, da je ta list mreža, v katero hočejo vloviti rdečkarji nas kmete, za katere nimajo ničesar drugega
nego polna usta psovk in sramotenja. Motijo se, če mislijo, da se damo na umazano sliko. Id nosi ime »Ljudski glas«, ujeti, to fe glas, ki ga dajejo od sebe rdeči vojni dobičkarji, ki so med vojsko verižili in si pridobili ogromno premoženje. Naši kmečki župani so imeli ve- | liko dela a ne poznamo ga med njimi, da bi i bil postal milijonar, kakršen je voditelj so- 1 cialnih demokratov minister Kristan. Tisti črni ženr.ki v Tržiču pa svetujemo, naj pusti nas kmete v miru s tem ničvrednim listom, ki je še za naše peči preslab.
IG.
Na Igu le imel.i 8. t. m. »Samostojna kmetijska stranka« javen shod. Trije govorniki so opisovali razmere in namene nove stranke in se prav previdno vrtili krog vrele kaše. i Prišel pa je četrti govornik, — bil jc domačin. 1 — ki |e prebral svoj govor. Vsa čast mu. Bil je odkrit in ie vsem dvomljivcem odkril pravi namen stranke. Izvajal je: Zediniti se je treba, tudi kmetom. Oči so se nam odprle. Med sabo imamo pijavke, razni krvosesi izsesavajo našo kri in slrižejo nas kakor koštrune. Posebno pa so nas strigli črnosnknježi. Godilo bi se nam, če bi prišla klerikalna stranka na površje, kakor za časa Gnbca »kmetskega kralja«, kia so ga pekli na razbeljenem železu. Postal je tako odkritosrčen, da mu je moral predsednik vzeti besedo. Povedal je vse, kaj misli stranka, ki je »za vero«, pa kriči: »Proč s farji«!, ki vabi ljudi na shode: Pojdimo, da bomo farje preč pregnali! Stari libcralci so uvideli, da je liberalni voz zagazil in so z novim slepilom pričeli vabiti lahkoverne ljudi na limanice. Seveda bodo trdili, da je to samostojna stranka, da ni z demokrati v nfkaki zvezi, a šei »ranjke- napredne stranke neprestano trdi, da je samostojna kmetska stranka njeno dete. ln tega bi niti treba ne bilo. Ali niso vsi bivši »naprednjaki-< v njenem taboru? Kaj je mešetarju in gostilničarju kmet razen takra?, ko mu piha na dušo. da več popije in pa vri računu. Kaj kmet, tarje jc treba odpraviti, potem bodo pa gospodarili s kmetom, kakor pred 50. leti, ko so mu po-sojevali na <0 % obresti. Kmetu jc treba pomagati, sc čujc njih klic. A kako? Tega nc pmedo. Njihov list na to ne odgovarja in se ne peča s tem vprašanjem. Rešitev kmetskega stanu mn jc v psovkah in zabavljanja. Podira in nič ne zida. To niso rešitelji, marveč grobokopi kmetskega stanu. Ne v »neodvisni«, auirveč v kmetskih zvezah je za nas, ker že dolgo časa delujejo in se neumorno potegujejo za kmeta v Eelgradu. Čudovito, da ljudje, ki so pred par mcncci klicali: »Slava Kreku <! »Živio Korošec«, ki sta vodila stranko in jugoslovansko stver v dobi vislic in bajonetov, sedaj iste voditelje napadajo.
S TRSTENIKA.
Krajni šolski svet na Trsteniku je odposlal na tajništvo S. L. S. nastopno izavo: »Z ozirom na to, da se napoveduje v Jugoslaviji nova šolska postava, po kateri naj se izključi v rski pouk na višjih srednjih šolah, odstrani v raznih šolskih svetih zastopstvo katoliške cerkve, omeji vpliv staršev in se v obče hoče prezirati velik pomen, ki ga ima verska vzgoja ne samo na šolstvo, ampak sploh na narod in domovino, podpisani krajni šolski svet na Trsteniku, prepričan, da bi taki poskusi imeli za Jugoslavijo le najslabše posledice, proti tem nameram najodločnejše ugovarja. Krajni šolski svet na Trsteniku.«
RAKA PRI KRŠKEM.
V soboto, 20. septembra, se je na pohlevnem poštnem vozu iz Krškega proti Raki peljal mož, junak po telesu, močan po duhu. Poleg njega vojaška častniška torba, na vozu pletena Košara, drugega nič. Dospevši na Rako, fe junak nameril svoje korake proti župnišču. — Tako je, ne da bi bil napovedal svoj prihod, dospel med nove svoje ovčicc njih pastir župnik Martin Škerjanec. — Prišel : je naravnost iz Prekmurja od ljublianske pe- ! hote št, 37 (preje 17), kateri je od spomladi j 1. 1918 kot njen duhovni oče posvečal vse i svoje moči, z njo je trpel v strašnih postojan- I kah pri Asiagu, z njo v strašnem ujetništvu ' na Laškem. Po štiriletnem službovanju na !
težkih frontah si ni privoščil par dni prostega oddiha. Mislil je poprej na nove svoje farane kot na svojo opravo, ki fe — ako sploh obstaja — tam daleč na Krasu pod laško oblastjo. »Zase ne rabim dragega kot streho in en otep slame, ako ne bi bilo nobene postelfe v župnišču«, tako govori vse njegovo ravna* nje. — Zgenilo se fe v nedelfo zfutraf po cerkvi, ko so farani bili obveščeni o prihodu župnikovem. Nekoliko plašno so se ob desetih ob nastopa ozirali nekateri na ponosne postavo gospodovo, iz katere vefe odločnost Izginila fe pa vsa plašnost pri cerkvenem govoru ob niegovih očetovskih, iz STca v naša srca se prelivajočih besedah. »Vrata žapnišča so vam odprta podnevi In ponoči«, te besede so nam porok, aa fe gospod odslej naš z dušo in telesom. — Apostolski pastir, pozdravljeni
DUPLJE PRI TRŽIČU.
Igralski odsek je priredil v nedeljo t. f, 21. sept, v društveni dvorani dramatična predstavo, pri kateri fe prvič prišel na oder dramatični igrokaz v štirih dejanjih »Liharda s Kamna«. Igra ie zajeta iz življenja slovenske plemkinje Liharde in se godi v 10, veka na Koroškem. Igralci so prav dobro in naravno pogodili svoje vloge. Igrokazu fe sledila dcklamacija, šaljiv kuplet je pa poskrbel, da so se gledalci od srca nasmejali. Predstavo j« zaključil kratek podučen govor o Cerkvi Id državi s posebnim ozirom na šolstvo. V nedeljo dne 28. septembra se fe prireditev ponovila.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(lik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 2"lo brez kakega odbitka,
UrauSB m oii 8. zjutraj Uo ustt
GJc! fnseraf!
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja"" (Dalje.)
Stotnik je stopal naprej, kolikor je Ie mogel tiho, dokler ni dospel na vrh stopnic. Tu jc kakor očaran obstal in je zadrževal sapo, tako lepo je bilo, kar je videl.
V mali sobici, v kateri so na stenah v vseh barvah viseli obledeli stari mašni plašči, je ob odprtem oknu sedela Štefana in je urno sukala iglo. Čez levo ramo, ki jo je obračala proti vratom, so sc v svetlih valih vsipali zlatorjavi lasje; od njenega obraza Henrik ni videl drugega, kakor nežno lice in zlatoble-stečo povešeno trepalnico. Toda slišal je njen glas: Naprej je ino lila in mala sestrica, ki je ob njej ždela in ji je podajala sedaj rdečo, sedaj modro, sedaj zeleno svilo, sedaj škarje, ji je odgovarjala molitev. Štefana je bila tako vneta pri delu in sestrica je molila tako naglas, da sla obe preslišali korake moških. Nobena se ni obrnila. Henrik ves prevzet nemo in srepo zre ..,
Na okno, »kozi katero »o iz vrta po-idravljale zelene vej«, je sedla ptičica. uprla
C t na repič in j« iskreno zažvižgala »zib, zib«, akor v pozdrav ljubki vezllji. Ta je za trenutek prekinila molitev in je sestrici pokazal« ptičico z iglo, na kateri se je lesketal biser.
Tedaj pa ie zažvenketal stotnikov meč, ki je, želei videti štefano v obraz, stopil za korak naprej. Kakor blisk se je obrnila Mihaela in te zavpila: »Jej, Štefka!« Sedaj se j« okrenila tudi Štefana in je zagledala stotnika io svojega izpovednika za njim; oba sta se smejala. Ona pa je hitro vstala in se je skrila na omaro, do si je popravila odprto kito.
Henrik je. neprestano nanjo gledajoč, vzel delo v roke in je rekel patru: »S temle pokrivate kelhe, kajne?« V tistem hipu se je prikazala Štefana izza omare, kito |e imela ovito okoli glave kakor kraljičino krono ... Kraljica ne stopa lepše, kakor je v revni obleki stopala ona. ki v tej revni meniški sobici dela za košček kruha.
Otroško spoštljivo je najpreje pozdravila
f>atra, nato pa stotnika, ki mu je urno vzela i rpk svilnato vezenje, ki je nosilo križ, kajti ni ji bilo všeč, da se je ta luteran dotaknil posvečenega cerkvenega paramenta. »To nI velum, gospod, marveč je le del pluvijala. Toda meni se mudi. Ka| želijo gospodje?« Zopet se je usedla, vezla si je iz bogatih las zlatorjavo lasno nitko, vtaknila ga je v iglo, ki jo je vbodla v preperelo svilo.
Stotnik je privil meč k boku, da bi ž njim ne zadel vanjo, in je stopil tik k njej, nagnil se je čez njo, ki ji je čudovite lase ožarjala mavrična svetloba, in je rekel: »Naj vidim, kaj znai. To hočem vedeti. Imam delo, ki pa je mora izvršili spretna oseba Tukaj le vezeš Janezu brado s svojimi lasmi?« — prekinil je sebe samega in j« t gorečim pogledom sledil potom male roke, ki je bila lepa, kakor bi bila izrezana iz slonove kosti. Mala sestrica je stala zraven in ga je občudujoč z velikimi očmi opazovala.
Štefana je odgovorila: »Nisem našla kaj prida v rjavi svilnati štreni; zato sem si vzela las iz glave za Janezovo brado. Č« nc bo za nič, bom zopet razdrla.«
'Moj ljubi otrok,« je rekel stari pater, roke sklepajoč pod škapulirjem in je zrl na lepo devico, poleg katere je stal in se venomer smejal krasni vitez; o, kako lepo cvete mladosti Jaz pa sera stara črepinja, prav nič nisem vreden.
sTvoj las je vsaj toliko vreden, kakor rjava svila, tudi Magdalenini lasje niso bili slabi, ko je ž njimi brisala Zveličarjeve noge.«
• Zib, zib, zibl« je iz vrta vabila zaljub-Ijena ptičica.
Mladi stotnik se je ie vedno smehljal: > Zelo si velikodušna, da ubogemu Janezu da-ješ od svojih las, pa dosti jih imaš in lahko miloščino deliš ... pa prašal bi te rad, utegneš li vezti zame ... treba mi je novega stot-tjškega pasu z mojim grbom, petelinom ... .Seveda bi moralo biti vezenje zelo lepo in pa, razume se, prav hitro.«
Deklica se je z zvezdnatojasnimi očmi preko njegovega temnega obraza ozrla na omaro za paramente. »Tu je še toliko dela,« •je rekla, »kje naj vzamem čas?«
»Res, miši so nam toliko škode naredile,« je zdihnil stari pater.
Razburjen veli stotnik zapovedujoče — bil je Hendel: »Kako, ti da nimaš časa za štajerskega stotnika?« To deklel Lepa kakor majnik in mrzla kakor ledena luna. Slo mu je za življenje zaradi nje — desetkrat je izzival očeta njej na ljubo — in sedaj si zbada nežne prste za menihe, zanj pa nima časa.
»Bomo videli, gospod,« je mirno rekla, »tu imam še za cel teden dela. Morete li potrpeti ali pa mora pri vas hitro iti kakor ura?«
Zopet ga je minula jeza, kajti lahek nasmeh ji je na licih izkopal dve najljubkejši jamici.
»Lahko počakam,« je odvrnil, »toda ne predolgo. Čez nekaj tednov gremo na Dunaj k cesarju. Saj bi te ne mučil, pa moja vezilja v Lincu, ki sicer dela zame, ne more. Ravnokar« — se je smejal — »je dobila inalo dete, ki ji daje posla noč in dan.«
Štefana ga je pogledala tako resno in
malo prijazno, da je mlademu fantu v hipu prešel smeh, ki sicer ni bil hudoben, z brka tih usten.	,
»Seveda ima posla noč in dan, ce li ie ljubi Bog podaril dete,« je resno rekla, pomislila nedolžno In nato pristavila:
»Matere imajo veliko truda in skrbi s svojimi otroki od prvega dne, ko pridejo na svet; to j« kaj velika in sveta stvar pred Bogom, tu ni vzroka, smejati se. Zapomni si, Mihaela,« obrne se kmali sestrici. »Veliko truda so imeli mati s teboj in z nami vsemi. Zato pa lepo ubogaj, pridno delaj.«
Čudovito so zvenele besede o materinih bridkostih in skrbeh z usten te nedotaknjene mlade nedolžnosti, in začarana sta prisluškovala oba moža, stari in mladi. Mladi pa je začudeno, skoraj plaho vprašal: »Odkod pa ti vse to veš?« On, on nc ve ničesar.
Štefana odgovori upognjena k bledemu, svilnatemu Janezu: »Imam doma bratce in sestrice. Stregla sem materi, kadar nam je Bog zopet poslal bratca ali sestrico, — takrat sem videla, koliko skrbi in truda so imeli mati. — Vi pač nimate ne brata, .ie sestre, sicer bi to vedeli.«
»Imam malo polsestrico,« je rekel in ja uprl oči na čudovito učiteljico, ,'<atere modre
oči plavajo rreko njegovega obraza ne da bi ga pogledale. Kakor svetle cvetke v majni-kovern solncu se mu vzbudijo v mladeniški
duši sicer tuje misli. Je torej tudi mačeha imela skrbi zaradi svojega deteta. Nikdar ie ni mogel prav trpeti, uboge ... Ti pa — sladka Štefana, praviš, da je to sveta stvar — Štefana — ako boš kdaj nosila v svojem naročju svoje dete — tedaj boš lepša kakor vsi tvoji svetniki, celo lepša kakor je vaša Marija — in, bi ti li bil drag oče tvojega otroka? Ah? —
Toda zopet mu stopi pred očmi vitez z grbom, strašni oče z mečem, Kalvin in Luter in zastavljajo pot njegovemu neutešljivemu mlademu hrepenenju. Li ni poti, ki bi vodila tja in nazaj? — moram li streti v prah svet, ki je med menoj in njo? — in vendar moraš biti moja, moraš. S svojo lastno krvjo plačam, da smem poljubiti tvoja sladka, najnežnejša usta, tvoje čudovite zvezdnate oči — da,.si, sladka deklica, moja vsaj eno uro.
Ko je divjal boj in je vrela kri v njegovih mladih prsih, je zopet zazvenel njen pobožni glas, angelske noge se dotikajo razpenjenih valov in jih pomirjajo:
»Torej, gospod, storila bom, kar bom mogla, vendar pa vezilje v Lincu nočem pripraviti ob zaslužek, ki ga je vsled malega otroka tako krvavo potrebna!«
»Ne skrbi,« je rekel stotnik.
Vesel medvedek je zamrmral in zagodr-njal nad njunima glavama, kladvo je zaropotalo. Na steni je Dila stara ura. Moram iti. Zunaj pred mestom se potikajo pasavski roparji, nagnati jih moram. Zopet moram te zapustiti, najslajša deklica, pa pride ura, ko te ne zapustim več, magari za svoje življenje ne.
(Dalje.)
Razno.
r Kot katoličan Jo dobro umretL
Napoleon I., cesar francoski, se je v svojih srečnih letih malo brigal za vero in izpolnjevanje verskih dolžnosti. Vendar naravnost nikoli ni zatajil vere, v kateri je bil rojen in vzgojen. »Jaz sem kristjan, rimski katoličan,« je včasih rekel, »moj sin tudi, in ne videl bi rad, ako bi moj vnuk več nc bil.« Ko je zgubil krono in cesarstvo, in je bival v pregnanstvu na samotnemo otoku sv. Helene, pa je začel resno premišljevati o veri in kmalu jc prišel do trdnega prepričanja, da more le katoliška vera biti edino prava. In v tej veri je nahajal odslej največjo tolažbo. Izrekel je željo, da pride na otok katoliški duhovnik in odslej je bil skoro vsak dan
pri sv. m&fil, ki sa J« brala v njegovem stanovanju. Ob postih se Je strogo edp, žal mesnih Jedi. Tovariši, kl so žive« z njim v pregnanstvu, so se čudili, i kakim razumom in kako jasnostjo ji govoril o temeljnih resnicah sv. kato. liške cerkve. Ko je čutil, da se mu bik ža zadnja ura, odslovil je zdravnika, poklical svojega kaplana ter mu rekel: »Verujem v troedinega Boga, katoličan sem, izpolniti hočem dolžnosti, ki jih tirja sv. cerkev, ter poslužitl se pomoči, ki jih tako obilno ponuja...« Nato se je spovedal, prejel sv. popotnico in sv. olje. — »Srečen sem, da sem prejel milost sv. zakramentov«, dejal je generalu Montolonu. »Želim vam, general, ob vaši smrti isto srečo. Na prestolu nisem živel po veri, ker mogočnost omami človeka, a vero sem vedno ohranil ; glas zvonov me je razveselil in po* gled na duhovnika ganil. Skrival pa sem to pred ljudmi, ker je bila to moja slabost. Sedaj pa hočem Bogu dati čast!« Nato je ukazal naj se v sosednji sobi postavi oltar, na njem izpostavi sveto Rešnje telo in opravlja 10 urna pobožnost. Tako jc umrl Napoleon kot veren katoličan.
Za razvedrilo.
r Pred porotniki. Zagovornik: > Pomislite gosopdje, da je moj varovanec kradel v največji temi, ko je silno težko razločiti med »mojim« in »tvojim«.
r Naznanilo, Za eno krono p/ač/Aj preženem vsake stcnice. Ker sem pi zaradi bolezni v postelji, naj se mi blailovo-Iijo živalice in denar pošiljati poštnine prosto na dom!« I. Bolhar, izprašan po-hišni lovec.
r Previdna gospodinja. »Zakaj pa imate vedno take debele kuharice?« — »Zato, da ne morejo moje obleke nositi, kadar mene ni doma!«
r V zbornici. >Gcspoda moja! Trditev mojega gospoda predgovornika je pena. Potipajmo se za zebe. pa bomo videli, na kakih slabih nogah stoji.«
r V gostilni. Oštir: Kako so vam všeč klebase?« — »Le eno napako imajo!« -In ta je?« Gost: »Kar noter spada, ni notri, in kar je noter, ne spada noter!
r Težak poklic. Sodnik: »No, zatože-nec, kaj pa ste, ali kak opravek imate?« Zatoženec: »Očrnelo glaževino prodajami kadar solnce mrkne.':
r Kakršno vprašanje, tak odgovor, Frančiškanski pater Anton Kirher v Fuldskem samostanu na Nemškem ni b" le pobožen in vesten, ampak tudi izobražen mož v raznih posvetnih strokah. » družbi ni kazal čmernega obraza, kakor ga navadno učenjaki, marveč je bil zelo vesel in šaljiv. Ker je oskrboval več župnij, se je moral voziti večkrat po železnici, Na nekem takem potovanju se snide v železniškem vozu z dvema mladeničema, ki pa kljub duhovnikovi prisotnosti zbijata svoje neslane šale. Pater Anton se spočetka še ne zmeni za njune neslanosti; a ravno to je oba neotesanca strašno jezilo. Kar se obrne eden k patru, rekoč: »Čujte, gospod pater, kateri Anton pa stc
pravzaprav vi. ali tisti z os! mi, ali tisti s prešičkom?« (Kakor znano, se slika sveti Anton PadiovanskJ na nekaterih podobah s oslom, na nekaterih s prešičkom, kar 6e pa nanaša na dogodke iz njegovega življenja.) Pater Anton ostane čisto miren in naglo odgovori obema: »Poslušajta gospoda, stvar je tale: Če govorim z vami (se obrne proti, vprašalcu), sem Anton z oslom, in če z vami (proti njegovemu tovarišu), sem Anton s prešičkom.« Popotniki se naglas zasmejejo obema mladeničema, ki se odslej nista več drznila nadlegovati patra s takimi vprašanji.
r Rešitev uganke v zadnji itevilki; 1. Kmet vidi kmeta vsak dan, cesar cesarja le malokdaj; Bog pa Boga nikoli.
r Zastavica. Kdo ima tri pare čevljev, čeravno nobene noge?
Za naše gospodinje.
Čebula se ohrani. Kupljeno Čebulo .»besi doma na solnce, da se osuši in če je potreba ie dozori. Ako ne dobiš kit, spleti sama kite, naredi nasredi motvoza, ki je primerno dolg, zanjko, zatakni jo na kako kljuko, vzemi čebulo in privij s prvo motvo-zovo nitjo čebulin repek na drugo nit. Tako naprej. Čebulo, ki se je osušila, obesi v hladno podstrešje, če tega ni, pa sploh kam na zračno in hladno.
Čebula ne kalL Podkadi čebulo predno jo spraviš v podstrešje z brinjem. Zato jo obesiš lahko za par minut v dim ali pa nasuj na žrjavico na lopati brinja, če-bulino kito ovij tako z debelim popirjem, da bo,zgoraj stisnjen in spodaj odprt, podkadi in stisni papir tudi spodaj. Potem obesi kito na žebelj v podstrešju in potegni pod čebulo širok iakelj, katerega zavežeš od zgoraj. 2akelj mora biti suh in čist.
Zloži čebulo, ki nima repka v zaboj in pokrij jo z žakljem, ki je napolnjen do polovice (ali še manj) z lesenim pepelom. 2a-kelj razgrni po čebuli tako, da bo pepel enako razprostrt..
Čebula se ohrani tudi če se naloži v kisu kakor kumare ali če se opeče razrezana na masti in spravi mast v dobro zaprti posodi. Lahko se nareže čebule tudi v kis, ga pusti stati štiri dni, potem se od-Kje in spravi kis, čebulo porabi za jed. Tak kis nadomestuje potem čebulo. Na liter kisa zreži tri večje čebule.
Čebula gnije rada. Ako je bilo leto mokrotno, ako je bila izruvana še nezrela, iko je rastla v pregnojnih tleh, ako je v nji še ostanek nerazkrojenega gnoja, aiko je bila spravljena v mokrem vremenu.
Bela čebula gnije raje kakor rdeča, manjše glavice se drže bolj kakor velike.
Izšla Je
»Družinska pratika"
za leto 1920.
Cena K 2—, po pošti K 2-20.
VOLNO
vsako množino, se dobro proda pri Fran Po-raftniku v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 80.
Ordinartj deželne bolnišnice
dr. Jos. Pogačnik
zdravi zopet redno očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
43 oralov zemljišča in .i glav živine, takoj na prodaj. 7eč pove osebno Matei Osredkar, ceikvenik, Šmartno pri Litiji.
Lepo	a se dobi ceno v
novo Dl iBlIfS poljubni množini pri Fran Pogačniku, LJubljana, Du« najska cesta štev. 36. 5465
Mlinska sita (pajtlje)
za moko vseh vrst se dobe v trgovini A. ČADEŽ, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. >5 nasproti TUlerjeva gos'line 5433
Pšenični otrobi
so prodajajo po ugodni ceni v vrečah po 50 kg v bivši predilnici, Kolodvorska ulica, skladišče st. 1 ln sicer samo dopoldne. Ravnotam se sprejema od trgovcev In obrtnikov b ago vsake vzate v komt <ij«ko prodajo. Drapotln Seliškar, trgovina t deželnimi pridelki In mlevskimt Izdelki ln komisijska trgovina v LJubljani.
Nudim, dokler traja zaloga, cemcalno
streSno opeko
(zareano In okroglo), plofice ia tlak, eevi in razne druge cementno Izdelke. A. Tršan, Kranj.
Suhe gobe
In vse vrste deželnih pridelkov kuj.uie ve-__dno po najvišji ceni Frane Pogačnik, Ljubi,ana, Duna »a eesta stav. »6. 5 >10
FRAN SCH0NLIEB,
tovarna orožja, Borovlje, Koroško
se priporoča za dobavo dobrih lovskih pušk ln strel |i va
po zmernih cenah. Cenik zastonj.
Iščem pošteno in pridno 5760
k uradniški rodbini alliSKIllI W z dvema otrokoma. Ponudbe na naslov: Ana Tome, Litija.
Kdor želi kaj kupiti ali hoče kaj prodati, naj se obrne na
Kmetijsko zadrugo v Kranju
kupuje po najvišjih dnevnih cenah krompir, fižol in druge deželne pridelke in prodaja po najnižjih cenah razne gospodarske potrebščine. — Kmetje! Prodajajte svoje pridelke in kupujte svoje potrebščine pri svojem lastnem zavodu.
-r«
Naznanilo!
Tvrdka R. Miklauc se je preselila
lz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore Pred Škofijo It 3 "TOB Lingerjeva-Medarska ulica tik Škofijske palače, kjer se nahaja trgovina g^* >Prt Škofu«.	— Podpisani se zahva-
ljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe.
Spoštovanjem
R. Miklauc.
Edini ilovenBkl zavod brez tujega kapitala Jel
vzHJEmnn zhvhrovhlhich
proti poZarnltn Škodam In poSkodbl cerkoenlh zoonoo
Lfiiirifani; Dunajska cesta 17, Liublfana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim ikodam: 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med (asom igradbe, S. vae premično blago, mobUje, poljsko orodje, stroje, tlvlno, zvonove In enako, S. vse poljske pridelke, ttta ln krme, 4. zvonova proti prelomu, t. sprejema tndi zavarovanje na tlvljenje, ozir. doilvetjje ln druge kombinacije ln proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za delelno nlijeavstrljsko zavarovalnico, od katere ima tndi deiela Kranjska podružnico. Varnostni zaklad ln ndnln«, ki so znašale leta 1917 K 1,081.838-64, so poakočUo koncem leta 1818 na K 1,818.208-78.	Tedaj, Mm VWJe zanimam« za ta edini slovenslzl zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverJenlStvo v Celju ln na Proseku, kakor tndi po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Cene primerne, hitra cenitev ln takojšnje IzplačUo.
Odvetnik
j)r. Viktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno y pliber-Ku, Guštajnska cesta 7.
zaznana eo!
Došla jc zopet več a množina raznega blata za mošuc obleke od 60 K dalje. Volneno in polvolncno za ženske od 28 K naprej. Svila, Samet, barliant, klot kontenina. narejene moške srajce, bluze, predpasniki, ovratniki trdi in mehki, robci, nogavice, sukanec itd. Kdor boče res dobro blago in po cent kupiti, naj so obrne na trgovino	5459
Ma Praprotoik, Ljubljano, Sv. Petra cesta 51.29.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago. Blago za obleke,	38!)6
Sv. Petra nasip 7, za vodo desno.
les. Feieiinc, Ljiijaiia,
Bukov, hrastov, rtv les
posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi ccle gozdne parcele v kamniškem okraju
kupuje
to . a. .ia lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I. Bahovec nasl. Duplica p. Kamniku.
Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, <Ja stavijo svoje ponudbe. Les se strogo realno obračuni in takoj plača.
kuhinjske oprave, postelje, spodnjo in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, miza in stole Iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brnta Sever, zaloga pohištva ln tapetniška delavnica, Ljubljana, Kol.zeJ. Vabimo na ogledi
Durolit
smole prosti specialni asfaltni strešni papir
dobavlja
ilenhalinn" akejska dražba za asialt ln DHapiiallUn kemično tehnično Industrijo
Dunaj IX. Liechtensteinstrasse 20.
Tovarni« Dunaj-Brno,	5327
Lepo črno letošnje
brinje
"»ddaja v vsaki mno,.ml ia po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, Emonska cesta 2.
rkdala koozorcf i*
Primešaj ,Mastill' krmi.
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Ha to krmo živina, perutnina rtobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi ona post polna PUrni;«" to je dr pl. Trnk<">czy-a retHJn> prašrk. »Milil Paket velja 3 K, & paketov K 17 &0 poštnino prosto. 5 paketov zadostujo za 3 mesece za enoga vola, kravo ali prašiča, tla se zreu.. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaloga; lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v I.jubljonl.
Mustin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londoru iu Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali ln rabi „Mastln".

Vu» vrst« flafoiuih pria.l-
Kov Juipujo trgovina b «o-mc ni
3EVER & KOMP,
Ljubljana, V.'ollova nI. J2.
Trobimo ponudbo r. i avt.U.o množine in ceno. 1733
Pravo ioBfo
domate milo za pranle
Toaletno milo
po dnevnih cenah Milo za britje K 3*- 1 kg k SO'-. Krema ia brltlf
i kg H 16--, - 1 cabokek okoli 3',kg franko K 56*-, poSilja po povzetju zavod za eksport
M. JUKKER, Zagreb St. 1, Petrinjska 3.
Z naroČilom sc prosi poslati tudi oolovlco zneska.
porcelan, lonček h. o'-, 1 ducat K 66'-.
Btfri&i -sfcEšce-Misrfei
in i olazen mora poginili ako porabljate moji najbolio preizkušena in Bpložno hvaljena ' redsiv* Itol: proti t>ol;s!'.:m rvSim K 6"—. za podgane in EiB K (■■•—; za Ičurke K 6>—; posebno močna tlnktar« za stenice K 6—; uničevalec moljev K 3—: praltk proti mrčesom K 3-— in 6-—; mazilo proti uita pri ljudeh K 3-—; mazilo za nli pri živini K 3--| praiek za uii v obleki io perilo K 3—; tinkturi proti mrčesu na sadiu io na zelen|adi (uničeval« rastlin) K 3-—; praiek proti mravljam K 3-—,
1'oSllja po puv?ci)D /avoM z.* citsport M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Volno
kupuje Ljablj. komerc. družba Ljubljana, Blelwaiso-va cesta št 18.
Kuverte s firmo, pisma, račune IM.
izvršuje natančno po naročilu
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
S
najbolj trpežno vrsto ce dobi pri tvrdki
loan JelnEin, Mnbijzna
Emonska cesta 2. 4792


Idi A'l	ZR rotni in vratllnl rogon, vrallla (gepelni),
mrlTIHilnfl	čistilniki, trijerll, slainoreznlce za pogon z
ImfllNIlll M	rok° in sll°. *arinc i« vinsko stiskalnice, sadni
I liliIIIII1WU	mlini, briopnrllniLI, stiskalnica za seoo in
................drugI poljedelski stroji so vedno v veliki
~	Izberi v zalofd.
Franc Hitti, Ljubljana, Martinova cesta itev. 2.
Edina zaloga poljedelskimi strijev tovarne Umrath & Comp.
«3 IS-
r LKIDSKd POSOJILNIC:/!
i	v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 8
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
i	m
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
»Dotnotjoba«
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanaka «l»karna,