Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
k
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno 12 100
Leto I. - Štev. 31
Gorica - 31. avgusta 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
ZA EDINOST IN DEMOKRACIJO
V »Demokraciji« smo čitali pismo »kraškega kmeta« in pismo »starega Edinjaša«. Ne bomo se ustavljali pri vprašanju, če sta pismi res napisala »kmet« in »Edinjaš«. »Demo kracija« se v teh pismih huduje na »■Slovensko krščansko socialno zver 2o«, na njen študijski dan, na kar•: dmala Missia, na slovensko duhov: ščino, trdi, da je Slovanska demo: kratska zveza zgrajena na krščanski osnovi, govori o razbijanju enotnosti in tako dalje.
Ker gre za napad na katoliško ors ganizacijo in katoliške ljudi, je »Kar foliški glas« kot katoliški list dol: žan objaviti odgovor ter svojim čir tat el jem pojasniti, za kaj prav za prav gre.
Slovenska krščansko socialna zve-, za je zveza narodno zavednih tr-. zaških Slovencev, ki živijo in delajo po krščanskih načelih ter hočejo pravično socialno ureditev človeške družbe. Je zveza ljudi, v kateri ni narodniah odpadnikov, svobodomir slecev ali sovražnikov vere, sebičnih bogatašev ter izkoriščevalcev ljudr siva. Je zveza malih preprostih ljudi, ki jih veže skupna zavest , skupno versko prepričanje in medsebojna ljubezen.
Poleg tostranskega ima vsak človek tudi onostranski smoter. Važnejr ši je gotovo onostranski smoter, ker je večnostnega značaja. Na našem koščku zemlje pa so svobodomiselr stvo, materializem in komunizem ve--ro v Boga in onostranstvo skoro do temeljev omajali. Naša sveta dob žnost je, da ozdravimo to krvavo rar no na našem narodnem telesu. V ta namen delajo predvsem Cerkev, ver: ske družbe, prav tako pa tudi pro: svetna katoliška društva, med katera lahko prište\>amo tudi Slovensko kr: Žčansko socialno zvezo. Ona dela zlasti zato, da pridobi veljavo kat o: Hškim načelom v javnem življenju. Poleg tega sega njeno delovanje na socialno, narodnostno, politično, kub turno in gospodarsko področje, ved: no pa sloni na krščanskih resnicah 'n krščanskih načelih. Njen obstoj opravičuje dejstvo, do se tega de--lovanja nihče ni lotil, kar je tudi razumljivo, saj za katoliško stvar ne bo delal nihče drugi kot zavedni ka: to ličani.
Kaj pa Slovenska demokratska zveza
Slovanska demokratska zveza je Politična stranka, ki hoče družiti slovenske demokratične ljudi različ: nega prepričanja in mišljenja in trdi, da priznava krščanska načela. Mi srno in moramo biti veseli, če kaj dobrega naredi za Slovence na Tr: žaškem in jo pri tem tudi podpira: nio. Nekaj pa mora vsakdo priznati: 0r,a ni in ne more biti izraz moč: nega katoliškega gibanja, ki je pri na Primorskem neobhodno po: *''ebno, če naj popravimo to, kar sta preteklost in brezbožni ter proti: norodni komunizem zagrešila. In Pfav to vrzel je hotela ter morala ^Polniti Slovenska krščansko social-.
zveza. Slovanska demokratska iVeza in Slovenska krščansko so: c,alnu zveza torej zajemata — vsaj delno - različne kroge tukajšnjega
slovenskega življa in bi se dalo delo obeh lepo vzporediti. Slovenska kr: ščansko socialna zveza hoče priteg: niti v svoj krog versko zavedne ljudi in jih usmeriti v procvitajoče katoliško gibanje zlasti s svojim kulturno:prosvetnim delom, Slovan: ska demokratska zveza pa ima prav tako svoj znatni tradicionalni krog ljudi. Obe zvezi bi lahko ustanovili Narodni svet, ki bi vzporejeval skupno narodno delo, tako da bi bili demokratični Slovenci preko tega skupnega zastopstva navzven popob noma enotni in edini.
Nekaj o sodelovanju
Katoličani smo glede političnega delovanja svobodni in lahko sodelu: jemo pri vsaki politični organizaciji, če spoštuje verska in moralna nače: la. Pri strankah, ki preganjajo ali napadajo vero. Cerkev in duhovnike ali kršijo verska in moralna načela, pa seveda ne smemo sodelovati. Če pa hočemo uspeti kot 'katoliško g/V banje in ne zgolj kot politična stran: ka — in to je naša dolžnost ■— se moramo naslanjati na varno vodstvo Cerkve in njenega nauka. Danes nas Cerkev še posebej poziva k delu za ureditev katoliške misli in kato: liškega življenja in na idejni boj proti tistim, ki zatirajo krščanstvo. Pri tem lahko sodelujemo tudi s ta: kimi strankami ali ljudmi, ki sicer niso povsem dejavni katoličani, pa so vendar odkrito in pošteno za to, kar imenujemo skupno evropsko krščansko civilizacijo. Pri sodelova: nju z ljudmi drugačnega svetovnega nazora pa ne smemo in ne moremo biti v podrejeni, manj vredni vlogi, ampak v vzporedni vlogi. To po: meni, da moramo imeti svoje lastno vodstvo in vsako sodelovanje se mo:
ra vršiti preko tega vodstva. Z dru--gimi besedami to pomeni, da mora*, mo imeti lastno politično in kultur: no organizacijo in iemu ustreza naša Slov. kršč. socialna zveza. Naša zveza je v vseh narodnih in drugih praktično političnih zadevah vedno pripravljena pod gori omenjenimi pogoji in na gori označen način složno sodelovati s Slovansko demo: kratsko zvezo. Ne more pa žrtvovati svojega obstoja na ljubo geslu o neki edinosti, ki ni prava edinost, marveč nedemokratična težnja po političnem monopolu.
Sodelovanje bi motili in morda tudi onemogočili neljubi napadi na katoliške predstavnike, na našo or: ganizacijo itd. Skrajno neljubo je bilo, ko so med votivnim bojem pred junijskimi volitvami nekateri somišljeniki SDZ žal napadli Cerkev, škofa in duhovščino. Nihče naj nam torej ne zameri, če smo včasih malo previdni in nezaupni.
Beseda o edinosti
Edinost hi slepa pokorščina eni sa: mi stranki ali osebi, marveč resnič: no demokratično delovanje med ljudmi in skupinami, ki so morda sicer različnega naziranja, pa vendar vsi v svojem krogu in na svoj način delajo za skupni cilj, to je v našem primeru za versko, kulturno, social: no, gospodarsko in sploh vsestransko blaginjo našega ljudstva ter za re-. šitev njegovega narodnostnega ob: stoja. Kdor ruši to sodelovanje, ta ruši edinost. Edinost ruši, kdor po: stavi neko organizacijo in zahteva od vsakogar, naj se ji slepo pridruži, sicer ga proglasi za izdajalca. Tako so delali komunisti in danes vsak otrok ve, kam je to dovedlo. Danes ne živimo več v stari in mirni čifal:
niški dobi, marveč v novi, silno raz: burkani dobi, ki je prinesla strahot: ne spremembe. Edinjaštvo je lahko delno uspevalo v stari čitalniški do: bi, ne more pa uspevati v naši dobi, ki zahteva idejno veliko bolj zgra: jene ljudi, ki bodo vedeli, zakaj se je treba boriti za narodne pravice, zakaj je komunizem zgrešen in tako dalje. Po našem globokem prepriča: nju bodo to najbolj razumeli v luči vere. Preteklost je dovolj jasno po: kazala, da le takih ljudi ni premagal komunistični vihar, če izvzamemo zelo malenkostne izjeme. Potrebna nam je torej idejna zasidranost ter svetovnonazorska izklesanost. V pra: vem katoliškem smislu lahko izobli: kuje takega človeka le katoliška or: ganizacija in takega dela nihče ne more in sme označevati za razbija: nje edinosti. Nekaj drugega je se: veda strpnost. Če hočemo odločne in versko prežete ljudi, s tem noče: mo reči, da hočemo nestrpneže, ki bi vse druge sovražili in odklanjali. Prav do drugače mislečih ljudi ho: čemo biti še posebno ljubeznivi in z njimi tudi lahko sodelujemo, če so Ic poštenih namenov.
To pojasnilo smo na zahtevo na: ših čitateljev morali dati v odgovor na nestrpne napade v »Demokraciji«, ki ne more razumeti, zakaj katoliča: ni delamo v Slovenski krščansko so: cialni zvezi, ki je stopila na plan že lani 1. avgusta in ne šele letos, kot piše »Demokracija«. Pripomniti mo: ramo, da so nam taki prepiri v ča: sopisju zelo neljubi, ker škodujejo vsem Slovencem. Če bo le mogoče, se jih bomo izogibali. Upamo, da se tega zavedajo tudi naši prijatelji pri »Demokraciji«. Za vse je dovolj prostora, vsi imamo dovolj dela in kako lepo bi bilo, če bi drug dru: g emu pomagali, ne pa se napadali! V kolikor je od nas odvisno, bomo to storili. Odgovarjali bomo le, če bomo zaradi krivičnih napadov pri: sil jeni.
Razgled po svetu
De Gasperi je otvoril dve novi električni centrali
Min. predsednik De Gasperi,, ki je še vedno na oddihu v južno-tirolskih Alpah, je 29. t. m. slovesno otvoril dve novi električni centrali v Castelbellc in Gio-renza na Tridentinskem. Obe centrali je v prvi vrsti za lastne potrebe zgradila znana italijanska družba Montecatini1 in staneta 25 milijard lir. V trenutku, ko preživlja država občutno krizo zaradi pomanjkanja električne energije, je otvoritev dveh novih velikih central prav razveseljiva. »Kriza elekrtične energije se najbolj temeljito reši z zgraditvijo zadostnega števila električnih central«, je ob otvoritvi poudaril pred. De Gasperi.
Atlanska pogodba stopila v veljavo
V začetku prejšnjega tedna so končno vse države, ki so pristopile k Atlantski pogodbi, med njimi tudi Italija, predložile ameriškemu zunanjemu ministru ratifikacijske listine o sprejetju pogodbe. S tem je ista
stopila v veljavo. Dne 25. t. m. se je vršila v Beli hiši v Wa-shingtonu svečanost, uri kateri je predsednik Truman v kratkem nagovoru poudaril to dejstvo. Svečanost je bila kratka ir. enostavna, toda vsi tuji diplomati in predstavniki ameriških oblasti, ki so bili navzoči, so se zavedalil, da je to zgodovinski dogodek.
Evropa se mora gospodarsko združiti
Zasedanje Evropskega sveta v Strassburgu je velikega pomena za bodočnost Evrope, ki se bo morala gospodarsko postaviti na lastne noge do leta 1952, ko bo konec Marshallovega načrta. Ko se bo končal, še ne bo v celoti rešeno vprašanje evropske proizvodnje, trgovine in zaposlitve. Evropski obnovitveni) načrt ne more rešiti teh vprašanj v kratki dobi 4 let, kakor je upravičeno dejal bivši francoski ministrski predsednik Pavel Reynaud v Strassburgu. Evropa mora korenito spremeniti svojo tradicionalno gospo-
darsko politiko. Njeno gospodarstvo je porazdroblieno v majhne samostojne in neodvisne enote, med katere so globoko zarezane politične, gospodarske in carinske meje. Ta ureditev je morda odgovarjala staremu predvojnemu svetu in takratnim gospodarsko-političnim okoliščinam, ne odgovarja pa več novemu svetu, ki je nastal po drugi svetovni vojni. Danes se morajo te razdrobljene in razbite enote združiti. To je edina rešilna pot za evropsko gospodarstvo ih s tem tudi za njeno vojaško moč, ki je potrebna za odpor proti komunističnemu pritisku z vzhoda. O taki gospodarski združitvi je seveda veliko lažje govoriti, kakor pa io uresničiti. Vsaka država ima svoje industrijske ter kmetijske koristi in težnje in zato je čisto naravno, da se boji žrtev, ki bi jih gospodarska združitev nujno zahtevala. Kljub temu pa Evropa mora nekaj storiti. To potrebo začenja že sama spoznavati. Nekaj so storile že manjše države Belgija, Niizo-
zemska in Luksemburška, ki so se združile v zvezo Benelux. Podobno težnjo vidimo v skandinavskih državah ter v splošnem zanimanju za potek sedanjega zborovanja Evropskega sveta v Strassburgu. Bilo bi otročje pričakovati takojšnjo skienitev splošne gospodarske zveze med vsemi zahodnoevropskimi državami, toda življenje samo teče v to smer in upati je, da bo nekaj pripravljeno vsaj do takrat, ko bo konec Marshallovega načrta.
Sramotna obletnica
Znani angleški levičarski časnikar Crossman je objavil zanimiv članek o pogodbi, ki sta jo pred1 desetimi leti sklenila Hitler in Stalin. Članek med drugim pravi: »Ko smo se pred desetimi leti na današnji1 dan, to je 23. avgusta 1939, zbudili, smo zvedeli, da je Ribentrop odšel v Moksvo. da podpiše pogodbo s Stalinom. Dobro se še spominjam, kako smo se zdrznili, ko smo zvedeli za to no vito. Prav za prav bi ne bili smeli biti tako presenečeni in osupli, pa smo vendar vsi bili. Zdelo se nam je popolnoma nerazumljivo, da je Kremelj v času. ko ce ie 5« pogajal z našimi zastopniki v Moskvi, istočasno vodil za našim hrbtom pogajanja z nacisti. Takrat je postalo vsakomur jasno, da je vojna pred vrati.
Če gledamo nazaj na vse te dogodke danes, ko smo Stalinovo politiko dovolj spoznali) in ko so v Ameriki objavili tajne arhive nemškega zunanjega ministrstva, nam je ta sovjetski preobrat razumljiv. Stalin je popolnoma hladno ponudil svoje pogoje za sklenitev zavezništva najprej Angliji in Franciji, nato pa Hitlerju. Kašni so bili ti pogoji?
Sovjetska zveza je zahtevala Baltske države in Poljsko. Anglija na kaj takega ni mogla pristati, Nemčija pa ie pristala. Dogodki so se nato naglo razvijali, Ribentrop je podpisal pogodbo s Sovjeti, pričela se je vojna, Nemčija in Sovjetska zveza sta sil razdelili Poljsko. Sovjeti so to storili navzlic dejstvu, da so nekaj mesecev pred tem podpisali s Poljsko posebno nenapadalno pogodbo.
Zdaj nima pomena ugibati ali je bila pogodba med Stalinom in Hitlerjem res neizogibna ih ali bi ostal Stalin na strani zahodnih sil, če bi bili Anglija in Francija vodili odločnejšo politiko. Nauk, ki nam ga daje 23. avgust 1939 je, da Sovjetska zveza pri svoji politiki gleda edino le na sovjetske koristi in na prav nič drugega. Kremelj ni prav nič zbirčen in sprejme kot zaveznike tudi fašiste, če pričakuje od takega zavezništva kako korist. V očeh ruskih komunistov so vsil nekomunisti enaki, pa naj bodo fašisti, konservativci, liberalci ali socialistk Zgolj taktično vprašanje je, koga Kremelj v določenih okoliščinah proglasi za »junaške demokrate« in koga za »fašilstične hijene«.
TRINAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku
Ko je potoval Jezus v Jeruzalem, je šel po sredi skozi Samarijo in Galilejo. In ko ie prihajal v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas in rekli: Jezus, učenik, usmili se nas! — Ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite in pokažite se duhovnikom! — In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom Boga slavil; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval; iti ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: Ati ni bilo deset očiščenih? Kje so pa deveteri? Ali se ni našel nobeden drug, da bi se vrnil in dal čast Bogu, razen tega tujca? — In rekel mu je: Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.
Jezus je šel po sredi skozi Samarijo in Galilejo. Samarijani so bili namreč Judom sovražni, zato se je Zveličar hotel ogniti morebitnim zaprekam od njih strani, ker ga je pot vodila v Jeruzalem in se ni utegni-l preveč muditi. Samarijani so bili nejevoljni na judovske romarje,
Nuncij v Jugoslaviji — nadškof
Msgr. Hurley, sedanji papeški nuncij v Beogradu, je prispel te dni v Rim, da poroča predstojnikom o svojem delu. Sv. oče ga je ob tej priliki imenovalza naslovnega nadškofa; do sedaj je bil samo škof.
Grob sv. Petra
Newyorški list »New York Times« je objavil kot posebno novost vest, da so pod velikim oltarjem sv. Petra v Rimu ob priliki velikih del, ki jih sedaj vodijo v podzemlju bazilike, odkrili tudii grob sv. Petra z njegovimi relikvijami. S tem so našli neizpodbitne dokaze, da ie bjval sv. Peter v Rimu in da je bil pokopan prav na mestu, kjer stoji sedaj bazilika. V Vatikanu vesti niso ne zanikali ne potrdili, češ da saj to ni nič novega, da so o tem že drugi časopisj prej pisali. Tudi sv. oče da je že namignil na to v svojih govorih.
Za nas kristjane nii nobenega dvoma, da je sv. Peter živel-in umrl v Rimu kot poglavar sv. Cerkve. Tudi zgodovinskih dokazov za to imamo dovolj. Vendar nekateri zgodovinarji, zlasti protestantskii, gojijo še vedno dvome o tem. Zato bodo nova odkritja, ko bodo dostopna vsem, potrdila pred vsemi dvomljivci rimski izvor katol. cerkve.
V boju zoper sveto leto
Frontaško časopisje po vsej Italijii vodi že dalj čas nesramno gonjo zoper sveto leto. Pred nedavnim je neki njihov rimski časops objavil karikaturo, na kateri se vidi kupola sv. Petra spremenjena v mošnjo denarja z napisom: Sv. leto je denar zanje! Kadar komunisti kaj očitajo Cerkvi, je vedno ali politika ali lov za denarjem. Praviijo pa,
ki so šli proti Jeruzalemu; bili so nekaki razkolniki in so trdili, da je pravi tempelj na G ar i-z imu Jezus pa je šel v sveto mesto, da opravi velikonočno daritev svojega življenja in postavi temelj Novi zavezi!, po kateri! naj bi se Bog častil »v duhu in resnici« popolneje kot v stari.
Gobavci so zvedeli za Jezusovo potovanje in so šli prosit pomoči. Zdravim se niso smeli bližati, da jih ne bi okužili, le na daljavo so smelj govoriti z njimi, Zato so tudi Jezusa od daleč klicali in ga prosili zdravja. Cerkveni razlagavci radi gobavo bolezen primerjajo grešnemu stanju. Če je duša v smrtnem grehu, je res daleč od Boga in v takem stanju ne more nič koristnega storiti za večnost (dobra dela v stanju smrtnega greha niso nadnaravno zaslužna). Le zdaleč more grešnik prositi usmiljenja. In prav je, da prosi. Molitev mu bo pomagala, da se bo zopet spravil z Bogom, da bo na novo prejel posvečujočo milost, ki mu daje pravico do nebes.
Jfezus teh desetero gobavcev ni naravnost ozdravili, ampak jim je naročil: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« Ob ča-
da človek sodi druge po sebi. Zato naj frontaši le nase obrnejo, kar Cerkvi očitajo, in bodo zadeli »terno«. Glede svetega leta pa bi lahko vedeli, da se sveta leta praznujejo v Cerkvi že sko-ro 700 let v določenih obdobjih zato, da verniki obiščejo sveto mesto ter dobe tam obilne odpustke in močne spodbude za krščansko življenje. Če ima pri tem kdo kak materialni dobiček, je predvsem rimski »popolino«, ki od tujih romarjev vedno največ odnese. Tem ljudem pa bodo frontaši privoščili, da jim pade kaka »flika«, saj so zadnjič skoro le ti zanje volili1.
Duhovnik in 60 otrok
pokopanih
Ob zadnjem hudem potresu v Ekvadorju, ki je zahteval 6 tisoč človeških žrtev, je bila ena najtežjih nesreč ona, ki se je dogo-bila v neki cerkvi v mestu Am-bato. Domači kaplan je imel v cerkvi verouk za otroke, ko so se začulii potresni, sunki. Ob prvem sunku se je cerkev posula in pokopala v ruševinah duhovnika in 60 otrok.
Pomenljivo spreobrnjenje
V Šanghaju na Kitajskem je prestopila v katol. vero žena tamkajšnjega anglikanskega škofa gospa Roberts, ki je na dan spreobrnjenja sprejela tudi sv. obhajilo. Njen sin se je spreobrnil že pred časom in je sedaj trapist v Združenih državah.
Samostan so premaknili
V Združenih državah je samostan Cap de La Madelein, ki so ga te dni premaknili za 83 metrov. Potrebovali' so namreč prostor za novo cerkev M. B. rožnega venca, a ga je bilo premalo, ker je bil samostan v na-potje. Zato so šlii in sklenili, da
su preroka Elizeja je prišel sirski minilster Naaman, kit je bil nalezel gobe, prosiit slavnega moža božjega za zdravje. Eliizei mu je naročil, naj se gre kopat v reko Jordan. Sirec pa je godrnjal:	»Mar	niso naše sirske
reke prav tako dobre za kopanje? Zakaj me pošilja prav v Jordan?« Ministrov sluga pa je bil bolj moder in je gospoda poučil: »Preroka si prišel prosit za zdravje, in če bi ti on tudi kaj težavnega ukazal, bi pač moral izpolniti!. Koliko laže boš izpolnil to naročilo, ki je na sebi kaj lahko«. Minister se je dal poučiti, storil, kar mu je bil prerok naročil, in je ozdravel.
V zgodovini krščanstva se je večkrat zgodilo, da so krivoverci godrnjali proti zakramentu svete pokore, kjer je tudil potrebno, da se grešnik razodene' pooblaščenemu mašniku, ako želi odpuščanja grehov. V moderni debi se neprestano ponavlja ugovor: »Kaj je treba, da bi se človeku spovedoval?! Jaz opravim z Bogom sam«.- Preprosti verniki so bolj modri kot rninilstri in veljaki modernega napredka: Kristus je tako uredil in naročil; kdor to duhovno kopel uporablja, bo pač očiščen; kdor pa misli, da so »sirske reke« prav tako dobre, bo pa ostal bolan, dokler ga gobe greha docela ne pogube.
Pojdi tudi ti in »pokaži se duhovniku«. Ne zato, ker je človek kakor ti, ampak zato, ker ima od Kristusa moč in oblast, da te posluša in presodi ter v božjem imenu izreče: Vstani’ in pojdi, tvoja vera te je rešila.
vse poslopje premaknejo. Ugotovili so, da tehta samostan okrog 4000 ton. Prevezali so ga z močnimi jeklenimi! vrvmi, podložili spodaj debele jeklene tramove z železnimi tračnicami ter spustili po njih vso stavbo. V treh dneh so jo premaknili, kakor so želeli, za 85 metrov.
Križ, ki ga komunisti ne
morejo razbiti
Na Koreji v mestu Vonsan so komunisti najprej zaplenili on-dotno šolo benediktincev ter nje same izgnali. Nato so * sklenili, da odstranijo križ, ki ie bil postavljen na pročelju hiše. Naročili so delavca, ki si je vse prizadel, da bi; s kladivom razbil prepovedano znamenje, a ni šlo. Moral je pustiti, ker je bil kamen pretrd za njegovo kladivo. Zato so križ samo pokrili, da bi jim ne bil v očitek.
Tako se dogaja povsod; komunisti mislijo, da bodo križ in z njim krščanstvo v svojih deželah razbili, a ga samo pokrivajo s svojim brezboštvom, da nekega dne bolj častitljivo ustane.
Marijino vnebovzetje
Na Francoskem so imeli pretekli mesec tridnevni narodni kongres za preučevanje dogmatične resnice o Marijinem vnebovzetju. Kongres^ so sklicali frančiškani, udeležili pa so se ga tudii zastopniki svetne duhovščine in mnogih drugih cerkvenih redov. Ta kongres ie nov v vrsti številnih drugih narodnih kongresov, ki so jih imeli v zadnjih dveh letih v Rimu, Lizboni, Madridu, Buenos Airesu in Montrealu z namenom, da preučujejo resnico o Marijinem vne-bovztetju in zaprosijo sv. očeta, naj proglasi to novo dogmatično resnico.
Kitajski komunisti preganjajo katoličane
»Komunizem, zaklet? sovražnik Cerkve, skuša tudi na Kitajskem uničiti vero«. Tako se je izrazil nankingški nadškof Paul Ju-Pin v krožku za skrajni Vzhod na univerzi Georgtowna v Ameriki.
Potem, ko je nadškof Ju-Pin izjavil, da se danes ves svet suče okoli zadeve: »ateizem in
Pravičnost in ljubezen
Gospodarsko življenje je, oziroma bi moralo biti, tesno povezano s pravičnostjo in ljubeznijo.
Poleg pravičnosti, ki mora spremljati vsako pogodbo, in porazceljevalne pravičnosti, ki ureja socialna bremena ter socialne koristi, je treba dati dolžno mesto tudi socialni in legalni pravičnosti. Ta se nanaša na skupno blaginjo, za katero mora skrbeti državna oblast ih kateri mora vsak član družbe služiti in zanjo delati. Ker ima od nje korist vsak posameznik, jo je dolžan tudi čuvati; v prvi vrsti pa ima to nalogo oblast.
Socialna pravičnost mora prevevati vse ustanove in življenje vsega ljudstva. Ustvariti mora zlasti pravni in socialni red, ki ureja celotno gospodarsko življenje.
Pravičnost pa še od daleč ne izčrpa in krije vseh dolžnosti, ki jih ima človek do svojega bližnjega. Poleg in nad zahtevami pravičnosti, je še neomejeno polje za tiisto bratovsko ljubezen, ki jo dolgujemo svojemu bliiž-
Slaba iolažba
Nekateri komunistični! teoretiki, ki hočejo več vedeti o veri kot papež, se ob znanem dekretu sv. oficija tolažijo, da Cerkev pač lahko koga izobči iz občestva katol. cerkve, a ne iz občestva svetnikov. Zato upajo, da so oni pač ločeni od Cerkve na zemlji, a tem bolj tesno-združeni z nevidno cerkvijo svetnikov. Reveži ne vedo, da jih ni Cerkev izločila iz svojega občestva, temveč da so se sami izločili, ko so pristali na materialistični nauk komunizma. Ko so sprejeli navil nauk Mark-sa in Lenina, so se odpovedali veri v Kristusa ter s tem tudi združitvi z njim v občestvu Cerkve. Zato so najprej sami odpadli otdi vere v svojem srcu, nato šele je Cerkev potrdila z dekretom, da so izobčeni tudi iz vidne cerkve Kristusove vnrav zato, ker so z nevero odpadli od neVidnegai občestva svetnikov. Zatoi naj le pustijo upanje v svetnike, ki jih ne bodo rešili ne pred dekretom sv. oficija; ne pred obsodbo sv. Petra, če se ne bodo prej odpovedali svoji veri v Marksa in Lenina ter zopet verovali, da je Kristus pot, resnica in življenje.
Duhovne vaje
Društvo slovenskih kat. akademi* čark v Trstu priredi zaprte duhov* ne vaje od 8. sept. zvečer do 12. sept. zjutraj. Poleg akademičark so vabljene tudi srednješolke zadnjih razredov, učiteljice in ostale gospo* dične. Prijave do 5. sept. na naslov: L. Abram, V. S. Francesco 44, Trst.
Mesečne pobožnosti v Gorici
V sredo ob 8. zvečer bo shod za žene pri sv. Antonu Starem. V pe» tek zvečer ob 8. in pol ura češčenja
materializem proti veri in morali«, je nadaljeval: »naša krščanska miselnost težil k splošnemu razmišljanju ... Naša splošna politika bi morala sloneti — na morali. Moramo zavzeti svoje stališče v tej svetovni borbi za moralne vrednote.«
Kot posledica komunističnega preganjanja kitajske cerkve je bilo več kot 100 katoliških duhovnikov in na stotine katoliških domačinov usmrčenih.
njemu kot sinovi istega nebeškega Očeta in potomci istih prvih staršev. Razteza se na neomejeno polje osebne pobude, uslug in osebnih žrtev za skupno blaginjo. Tako igra ljubezen zelo važno vlogo tudil v gospodarskem življenju.
Skrb za uboge je neposredno izročena in prepuščena karitativnemu delu.
Tisti, ki iitnajo veliko premoženje, so dolžni dajati previšek ljudem, ki! so v stiski in oomanj-kanju. Svojo dolžnost izpolnijo tako, da ali' sami razdelijo del svojega imetja ali da ustanovijo karitativne organizacije in jih finančno podpirajo. Pri tem jim lahko pomaga tudi država.
Na karitativnem področju je vloga države le drugotnega značaja. Država lahko prevzame to delo le, če je zasebno karitativno delovanje nezadostno, nikdar pa ne sme zatirati osebne karitativne pobude isn njenega delovanja. Najbolje je, če se zasebno karitativno delovanje razvija harmonično z državo, ki ga pospešuje in podpira.
(Dalje)
is-totam. Pobožnost za može in fante ta mesec odpade, ker so duhovne vaje in pa romanje na Barbano.
Zlalcmašnili 3van Dclietiec
Svetnik g. Ivan Debevec, župnik v Budanjah pri Vipavi, ie 21. avgusta obhajal zlato mašo ob navzočnosti 13. sobratov. Slovesnosti se ie udeležilo silno veliko ljudstva, tadi iz okolice. G. zlatomašnik ie že nad 40 let župnik v Budanjah. Odlikuje ga velika vestnost in ljubezen. Takoj je pripravljen pomagati, kjerkoli je potreba v dušnem pastirstvu. Bog ga ohrani še zdravega in čilega do demantne maše in še čez!
Koledar za prihodnji teden
4. septembra. NEDELJA. Trinaj* sta pobinkoštna. Angelska. —- Roza* lija, d.
5. PONEDELJEK. I.avrcncij, sp-Bil je Benečan in prvi beneški pa* triarh.
6. TOREK. Caharija, prerok. t’e< regrin.
7. SREDA. Marko in tovariši, mu* čenči.
8. ČETRTEK. Marijino rojstvo. Svoj čas je bit to zapovedan praznik, v najnovejši dobi ni več, vendar se ponekod še prazniško obhaja. Rečejo mu ,po starem mali šmaren ali mala gospojnica.
9. PETEK. Peter Klaver, spozai-Misijonuril je med nesrečnimi za* morskimi sužnji.
10. SOBOTA. Nikolaj Tolentinski-spozn. — Pulherija, cesarica. V n** besa ne pride -kdo zato, ker jo revež-pa tudi ne zato, ker je -bogat 1,1 odličen. Brez razlike stanu ali social nega položaja se zveliča, kdor Bog4 ljuibi in njegovo sveto voljo sp0*' njuje.
Iz življenja Cerkve
Socialna šola
Leto I. - Štev. 31
-KATOLIŠKI GLAS
Gospodarski listek
Kmečka opravila v septembru
NA DOMU: V shrambi preglej krompir in odstrani nagnitega. Pazi, 'da ti molji in drugi žužki ne bodo delali Škode pri pridelkih, posebno na zrnju. Prah Geigv 33 te obvaruje pred to škodo. — Skrbna gospodi« nja bo sedaj mislila, kakšno sadje bo ohranila za zimske mesece, da bo takrat razveselila velike in male otroke. Takrat vse prav pride, pa naj bo jabolko, hruška, suha češplja, suha smokev ali kakšen grozd. Kar misliš ohraniti za zimo, spravi ob suhem vremenu in v suhem stanju! če shranjuješ vlažno, se bo razvila gniloba. Ne hrani sadja1 in grozdja na deskah, pač pa na kakšnih lesah, da pride do sadja zrak tudi od 2dolaj.
V KLETI: V tem mesecu se zač« nemo pripravljati na trgatev. Na vsak način dobro presnaži kletne prostore, iz katerih naj izgine vsa nesnaga s pajčevino vred. Klet mo* raš pobeliti in tudi tla ter vse kote poškropi z apnenim mlekom. — Kako pripraviš kletno posodo, boš čital prihodnjič.
V HLEVU bodo ta mesec muhe posebno sitne. Muhe z lahkoto za« treš. Najcenejše sredstvo je DDT v obliki »Gesarola«, s katerim poškro« pimo celotni hlev in še gnojišče. — Živino krmi kolikor mogoče dolgo s svežo krmo, a pazi, da ne bo ugreta, ker taka lahko povzroči na« pcnjanje. — Proti koncu meseca boš začel pitati prašiče, če jim da« jaš krompir, skuhaj ga prej. Tudi koruza več zaleže, če jo prej: opariš. Tudi je boljša zdrobljena koruza kot cela. Prašič ni prežvekovalec kot krava in zato mora koruzo v gobcu dobro prekvasiti s slino. Že zdrobljeno koruzo bolje prekvasi, kot če daš celo.
V VRTU odstrani paradižnikom cvete, da se že zarojeni plodovi ode« belijo. V tem mesecu lahko še seješ motovilec,	špinačo,	radie in	zimsko
solato. Skrajni čas je, da presadiš zimsko endivijo. Presadi zgodnji kapussvrzotine.
V SADOVNJAKU obiramo sadje. Obiraj	z roko, ki	je prevlečena z
Vrečevino, da se plodovi ne ranijo. “Od sadnega drevja otepamo samo orehe	in	kostanj,	ne pa	jabolk,
hrušk	in	češpelj.	Tudi ne	lazi na
drevesa s podkovanimi čevlji, da jih ne raniš, ker na takih ranah se razvije navadno rak in drevo začne hiraiti. — Z drevesa moraš pobrati Vse plodove. Ne puščaj ne drobnih,
manj pa gnile in osušene plodo« Ve, ker taki so leglo in prcnosilci bolezni v prihodnje leto. Vse gnile 'n suhe plodove moraš vreči v ogenj Jn rte na gnoj. Tudi izipod dreves •noraš pobrati vse plodove.
NA NJIVI:	če je koruza še
zelena, ne domišljaj si, da jo boš prisilil k zoritvi, če ji odstraniš vse zelene liste. Lahko odstraniš samo liste pod klasom, zelenih nad klasom pa nikakor ne, ker v teh se tvorijo snovi, ki lezejo v klas in ki stvorijo zrno. — Si posejal defieljo inkarnat« ko? Če jo misliš sejiati, posej jo vsaj do srede meseca, ker drugače se ti do zime ne bo dovolj obrastla in spomlad: boš imel prepozno košnjo. — Repi, korenju, pesi in zelju od« strani plevel, zelju pa še lahko po« gnojiš z razredčeno gnojnico. — Kje in kakšno vrsto pšenice boš sejal?
V VINOGRADU zaznamuj tiste trte, ki dobro rodijo, enako pa t.udi trte, ki slabo rodijo. Od prvih boš vzel v zimskem času cepiče za cep« Ijenje v suho, spomladi pa cepiče za cepljenje v zeleno. One trte, ki slabo rodijo pa boš ali,precepil v suho ali pa odstranil oziroma nado« mestil. — Grozdje zori in že čriček prepeva. Pusti ga le, naj poje, a v tem mesecu naj te ne zvabi na tirgatev.
NA SENOŽETI spravljaš zadnjo otavo, če hočeš imeti še nekoliko jesenske paše. Si že mislil na to, da bi tekom zime pognojil senožeti in s čim? Povprašaj, če bi lahko kje dobil Thomasovo žlindro, ki je naj« boljše gnojilo za senožeti. Oktobra jo bo že treba ttrositi.
Romanje Matere božje po Tržaškem
Fatimska Mati božja nadaljuje svoje romanje po naših župnijah',' Drugi teden marijanskih slovesnosti je bil izredno lep. Berite rri presodite sami'!
Prosek
Ob Marijinem obisku je Prosek pokazal svoj pravi obraz. Kot drugod moramo	po teh
nepozabnih praznikih	tudi o
Proseku zapisati: krščanstvo se prebuja, ljubezen do Matere božje tudi pri nas raste. Ko smo prinesli) njen kip do naše farne cerkve, je ljudstvo hotelo, da obišče vse naše glavne ulice. Tako je nismo rfesli	takoj v
cerkev, ampak jo med petjem in molitvijo spremljali med našimi razsvetljenimi hišami. Oba dneva Marijinega obiska . ostaneta za nas neizbrisno v spominu. V nedeljo je prišlo k nam veliko vernikov iz Trsta, zlasti iz Barkovelj.
Plavje
V ponedeljek zvečer je Marija zapustila Kras. Mačkovljan-ski verniki so jo na lepo okrašenem kamionu prepeljali v Plavje. Ta vasiica ie sicer majhna, a ie svojo nebeško Mater lepo sprejela. Prvi večer sicer ni bilo veliko ljudi, ker se je prihod zelo zakasnil, a pri slovesu je bila prisotna vsa vas. Svoje ljube Plavje je za ta velik praznik obiskal g. župnik Malalan, ki je nekoč tam pastiroval. Kako lepo jim je zopet pridigal o Mariji. Da bi božja beseda po Marijini pomoči obrodila sad in priklicala Plavčane nazaj v cerkev!
Škofije
V Škofijah se je Marijino slavje razvilo v pravo versko manifestacijo. Verniki so bili opravičeno žalostni, da je trajala
Marijina postaja v Škofijah le en dan. (V vaseh, kjer ni župnije, je bilo povsod tako!) Praznik je bil zato tako velik, ker je sodelovala mladina in ker je prišlo veliko vernikov iz cone B. Spovedniki, in to štirje, niso vso noč zatisnili očesa. Pri vseh veselih poročilih jin pohvalah iz Škofij nas boli le eno: jugoslovanske oblasti, »ki niso proti veri«, so zadržavale mnogo ljudi na bloku več ur, tako da so ljudje najlepše slovesnosti zamudili. Da, da, v tej vasi se je čutilo, da je blizu teror in preganjanje vere in prav zato so ljudje dali duška svojemu trpljenju in hrepenenju.
Mačkovlje
V Mačkovljah se začne Marijino zmagoslavje, ki je trajalo štiri dni im doseglo svoj višek v Dolini. Mačkovlje imajo komaj dober mesec stalnega duhovnika. Toda njihova slovesnost je bila tako organiizirana, izpeljana, vsa vas tako duhovno pripravljena, kakor da bi imeli tam stalno duhovnike. Prav ta vas je vsemu Primorju prelep zgled, kaj seiahko ob takih slovesnosti naredi, če je vera v srcih. Skozi tako lepe slavoloke kakor v Mačkovljah naša Božja romarica še ni! potovala. V tej vasi nimajo elektrike, a tisto noč so jo imeli. Fantje so pripeljali potrebne motorje in cerkvica je žarela v lučih kot še nikoli. Ker je prišlo zelo veliko ljudi iz Ospa, (seveda so tudi ti imeli iizredne težave na bloku) in ker so se vseh slovesnosti udeleževali prav vsi domačini, zato ie bila cerkev dvakrat premajhna. V Mačkovljah je Marija dobila lep in dragocen prstan. Domači duhovnik je pri1 slovesu tako lepo poudarili pomen prstana Mariji: bodimo zvesti Muriji!
Prebeneg
Prebeneg, lepa vasica, od koder se lahko razgledaš na vse strani. Leži med blokoma, tako da tujec vprašuje, kam spada Prebeneg in kdo ga čuva ponoči. Stari ljudje pravijo, da je bilo na Prebenegu nekoč zelo lepo versko življenje, da so prav vsi ljudje v cerkev zahajali. F to moramo misliti, ko poročamo o prav lepem Marijinem slavju na Prebenegu. Ob petih Dopoldne smo Marijo prenesli iz Mačkovelj na Prebeneg. V procesiji je bilo okrog 300 ljudi, nekaj izrednega za vroč delavnik. Seve so bili v procesiji mnogi, mnogi verniki iz Mačkove! j, Ker prebeneška cerkev ni velika, zato je bila pridiga pred cerkvijo. Marijin obisk v okrašeni prebeneški cerkvici je trajal le dobri dve uri.
Dolina
Daleč tam od Devina in Tržiča vidiš v jasnem dnevu lepo veliko cesto, ki se vije izpod socerbskega gradu proti Dolini. Oni četrtek je bila vsa ta dolga cesta v morju luči in plamenov. Nad tisoč pet sto vernikov, med temi nad 100 Tržačanov, je spremljalo svojo mater Marijo iz Prebenega v Dolino. Sedaj si mislite 1500 sveč in ob cesti še nad tisoč preprostih bakelj. Iz te žareče reke pa doni- molitev in petje. Vedenje množice je vzorno, vse koraka v trostopiih, večina ljudi je pred Marijinim kipom, sodelujeta dva pevska zbora, domači in mačkovljanski, dolinski strežniki in več deklic deklamira Mariji. Ko pridemo nad vas, so prizori jn doživetja že nepopisni!. Molitev kar preneha, vse prepeva in to tako, kot še Dolina v procesijah ni slišala. Velika cerkev se napolni do zadnjega kotička. Pa nič hudega. Pred cerkvijo je zvočnik iin vse se lepo sliši. Kmalu je polnočnica in potem dva praznika, kot jih še nismo imeli in jih tudi kmalu ne bomo. Slovesnost povzdigujejo odlični pridigarji in številni duhovniki. Pri sprejemu smo jih našteli kar 16. Drugi večer nesemo zopet našo fa-tirnsko Gospo po vasi. Imamo križev pot po ulicah. Nato sledi na prostem pred cerkvijo predstava krasnega filma »Trpljenje Jezusovo«. Cerkev se tudi to noč ne zaklene. »Moramo biti z Marijo«, pravijo matere in premolijo vso tioč. Neutrudni misijonar razlaga opolnoči sveti rožni venec. Tretji dan zjutraj mladiinska sveta maša s skupnim svetim obhajilom, potem latinska slovesna sveta maša, ki jo poje novomašnik č. g. Dušan
PlERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Ko se je Dominik vrnil v svojo sobico, se je zgrudil za pisalno mizo, Kagozdil glavo med roke in nekaj ^®sa nepremično motril zabrisano ^‘ko, ki mu je bila tako ljuba ...
tako ti je človeško življenje! Po Pagonu raizprostreš roke, kolikor n'°roš, da bi objel srečo — pa jih ^oraš zopet skleniti, ker sreče ni °d nikoder! Tu zdolaj je namreč dolžnost vselej prva. In njemu ve* ^a dolžnost po strmi poti, oh v«ožju katere mora pustiti ženo, poprav je sama sladka Lolitica .. . Vzravnal sc je, vzel pero in začel £*$ati:
Prečastiti gospod župnik!
^e profundis clumavi ad Te, Do* **’nel
Ljub/ moj vaditelj in duhovni oče,
že zopet Vas kličem, iz dna globin Vas prosim pomoči... Lepo Vas prosim, čujte moj glas in nikar me ne puščajte samega, kot ste me dos slej... Kaj nisem več Faš otrok?
Nad mojo dušo je privihrala ne-vihta goreče ljubezni, da se sam sebe več ne zavedam. I7 meni se bojujeta dva človeka: prvi iz vsega srca hre: peni za najvišjim Vzorom, ki ga je zaslutil in zmerom zanj gori, drui gega pa je omrežila človeška ljube« zen, a ne nizkotna, temveč popolno« ma dovoljena ljubezen, ki mu jo nudi neka zlata stvarca, katera nima vere, pa bi morebiti sčasoma prišla do nje, če sprejmem njeno srce, ki go prinaša na moj revni žrtvenik.
In ta dva človeka se bojujeta bolestno in obupno.
Včasi mislim, da bom kmalu goreč duhovnik, drugič pa spet zakonski mož sladke žene.
Kolikokrat v duhu poroman v predmestje in delam za duše siroma* kov, ki sem se jih od Vas naučil
ljubiti! Drugekrati pa se nudim pri onem dekletcu, no, pri Presvesovi Loliti, ki ste jo gotovo kdaj videli pri nas na Elizejskih poljanah. Zakaj bi Vam zamolčal njeno ime, ko je najbolje, da veste vse moje dušne bridkosti.
Potreben sem opore in kličem na pomoč. Usmilite se me, odgovorite mi in mi svetujte, da me ne ugonobi besneči vihar!
Ali bom tudi potem, če postanem duhovnik, moral bojevati take hude boje, ali me bo podpirala milost Vsemogočnega? Ali je ta skušnjava odločilna preizkušnja, za katero pri--de sladek mir in veeslje, ki ga čuti človek pri delu za rešitev duš?
Okoli mene je črna noč.,.
Še enkrat Vas milo prosim, od go« vorite mi!
Vaš ubogi in nesrečni Dominik, tako osamljen v najtežji uri živ* l jen ja.
Dominik Yholdy.
Noirmoutier, vila »Turkiz«.
OSEMNAJSTO POGLAVJE
Dominik bi bil šel najrajši čim« prej na izlet k pilierjskemu svetilni« ku, samo da bi se nekoliko potolažil in si na potovanju pomiril razbolelo srce; razen tega je dobro vedel, da je to poslednji naiskok ljubezni, ki jo je hotel pozabiti. Upal je, da bo Lolita toliko poštena, da poslej ne bo več tiščala za njim, saj ji je vse povedal, kako je z njim. Znabiti bo potem vendar oba objel sladki mir, ki ga ne bosta nikdar več izgubila.
Tudi s starim Crepierjem se je posvetoval glede vožnje in vremena; in ta je bil mnenja, da je bolje po« čakati, da se vetrovi malo vzdignejo, sicer se lahko iznenada kaj zvrti, a gospe se že tako in tako precej bo« jitfl morja. Dominik in Lolita1 ne bi bila čakala ugodnejšega vetra, ker sta bila vajena morske vožnje, ko sta se že neštetokrat v mali jadrnici vozila po morju.
Končno so vendar sklenili, da na« pravijo izlet zadnjega septembra.
    Stran 3.
Jakomin. Popoldne po blagoslovu proslava v čast Roži Marijii. Vsi verniki so prinesli eno rožo v cerkev. Okrog Marijinega kipa se razvije darovanje cvetja, vmes se oglasijo violine, otroci deklamirajo ... Kamen imaš v srcu, če ob vseh teh velikih dogodkih v Križu, v Mačkovljah, v Dolini ne vidiš velike ljubezni našega ljudstva do Matere božje!!! — Slovo: cerkev polna. Misijonar zopet seje božjo besedo, nato posvetitev, Te Deum, Angel Gospodov in Marija gre dalje po svoji romarski poti. — O Mati božja, le srečno potuj in spreobračaj naš Breg in Kras.
Marijina romarska j)Ot gre sedaj tako: v sredo 31, avgusta iz Boršta v Ricmanje, v petek iz Ricmanj na Katinaro, v nedeljo s Katinare v Bazovico, v torek iz Bazovice v Trebče in potem 8. sept. na Opčine, kjer se romanje zaključi.
Odbor prosi, naj se 11. septembra udeležijo zaključka marijanskih slovesnosti na Opčinah zastopniki iz vseh okoliških župnij.
Boj na nož
V sovjetski noti Titu glede Ko* roške, ki smo jo deloma navedli v zadnji številki »Kat. glasa«, je tudi grožnja, da bo sovjetska vlada pod* vzela proti Titovemu režimu »učin* kovite ukrepe«. Strašna, očividno sa* botažna dejanja, ki so se v zadnjem času pripetila v Jugoslaviji, pričajo, da se grožnja že izvaja. Požar, ki je uničil veliko prekooceansko ladjo »Partizanko«, je bil položen. Težka železniška nesreča v bližini Sv. Petra v Šumi v Istri, pri kateri je našlo smrt mnogo otrok, ki so se peljali na letovanje na istrsko obal, ni bila nesreča, temveč kominformističen zločift, zatrjujejo verodostojni viri. In požar, ki je prejšnji teden razsa* ial v veliki rafineriji »Romsa« na Reki in podjetje, če. že ne docela uničil, vendar močno poškodoval, je bil, tako se splošno trdi, naročeno delo sovjetskih teroristov. Titov tisk omenja vsa ta strahotna dejan« nja le mimogrede ali jih pa skuša prikazati kot malenkostne, vsako* dnevne nezgode. Ali smo pa uverje« ni, da se je krvavo obračunavanje že pričelo. Brezobzirnost tega boja je strašna. Vedno znova se potrjuje svetopisemski rek: Kdor z mečem okrog hodi, bo z mečem pokončan. Še groznejši kot je boj za oblast in korita, je trpljenje, ki ga ta boj pri* nese zapeljanemu ljudstvu, in škoda, ki jo utrpi celotno narodno gospo« darstvo. Vse to pa komunističnih nasilnikov ne gane! Oni poznajo samo: s krvjo m preko ruševin na oblast!
kajti Noirmoutrinci pravijo, da je v jeseni vreme tem slabše, čim dlje čaka«.
Določenega dne je bila morska gladina mirna in gladka kakor olje v kozarcu. Crepier se je usidral pod okni »Turkiza«.
Ujec pokliče svakinjo:
»Rožica, Crepier nas menda že čaka!«
Gospa Yholdy je bila že priprav* ljena.
Ujec se je kar začudil:
»O, dragica, vi srtie pa vsak dan točnejša in bistrejša poleg svojega svetega sinai. Sicer vam pa še niti nisem povedal, da že kakih štirinajst dni ne prestrezam samo župnikovih pisem — marveč tudi Dominikoval Župnik ga drži s svojimi kremplji ko lisjalc piščanca!... Včeraj sem zopet ujel Dominikovo pisemce. Ej, ko bi bilo prišlo župniku v roke, ne rečem dvakrat, da ne bi pridrvel semkaj i*i nas pred vsemi ozmerjal in osramotil ... K sreči pa so mo* stovi na obeh straneh porušeni...
Dopisi
Praznik vnebovzetja na Sv. Višarjah
Pomenljiv je ta Marijin praznik posebno ko se pobožni romarji za ta dan povzpnejo na to' najvišjo Marijino božjo pot v Evropi. Tudi letos so se za 15. avgust številne skupine romarjev od vseh strani zgrinjale na Marijino višavo kljub nekoliko meglenemu in deževnemu vremenu, ki je omejevalo širši razgled.
Pozna se, da je odprta bližnja avstrijska) meja: na božji poti smo opazili precejšnje skupine naših koroških Slovencev in tudi avstrij* skih Nemcev. Prodajalci radi spre® jemajo avstrijske šilinge, saij imajo kar dober tečaj nasproti italijanski liri — 25 lir za en šiling.
Romarske skupine je res prisrčno sprejemal č. g. Vidmar, ki oskrbuje svetišče. Pri večerni pobožnosti je pa vse prav toplo nagovoril tudi preč. g. župnik iz Žabnic.
Romarjev je bilo toliko, d'a so sc le s težavo kam stisnili — pa so radi vse potrpeli in se prav romar* sko pobožno in spokorno vedli.
Ena izmed največjih letošnjih sku* pin in za ta praznik gotovo najšte* vilnejša je bila romarska družba iz Dola in Jamelj, katerim so se pri* družili še marsikateri kot n. pr. iz Poljan, Medje vasi, Štivana, Tržiča, Ronk — vsega skupaj dobrih 140 oseb. Dospeli so tudi romarji iz Štandreža — približno 40 eseb.
Zelo prijetno svmo bili iznenadeni, ko se je pri jutranji sv. maši ogla* silo s kora ubrano petje izbranih pesmi, katere je izvajal ženski in dekliški zbor iz Dola in Jamelj. Vi* šek pa je bil pri veliki sv. maši ob lOh, ko se je oglasil združeni me* Sani zbor iz Jameslj in Dola in res s krasnimi melodijami proslavil vi« soki Marijin praznik. Pred tem' zbo* rom je pel pri nemški sv. maši nemški zbor iz P odkloštra. Ko so pa zaorile naše, tudi umetniško lepo podane slovenske pesmi, so še Nemci obstrmeli in se ozirali na kor vsi začudeni. — Lahko smo torej Slovenci veseli na svojo pe* sem, ki še živi in bo živela in tudi našim velikim sosedom pričala, kaj *smo in kakšni smo:	Slovenci m
verni katoličani.
Višarski romar
Iz Štandreža
Pretekli teden smo imeli v vasi dva pogreba. Umrla je 23 letna Elvi* na Pavletič in 75 letna gospa I oreza Lutman. Oba pogreba sta se izvršila zelo dostojno: prvi v ponedeljek po* poldan in drugi v soboto zjutraj s peto mašo, pri kateri je pel domači moški »bor, medtem, ko je pred hi*
šo žalosti in na pokopališču nastopil mešani zbor. Pri obeh pogrebih je bilo veliko ljudi in cvetja. Vendar pa sta se pogreba značilno razliko* vala: pri prvem smo pokopavali naj* bclj neznano osebo v vasi, pri dru* gem pa najbolj) znano.
Elvina je bila od rojstva gluhone* ma in hroma. Vsa svoja leta je pre* živela v sobi in le redkokdaj in red* kokdo jo je mogel videti. Revica še svoje mame ni poznala dasi jo je vedno negovala kot malega ofiroka, za kar ji gre izredna zahvala.
Gospa Tereza pa je bila žena spoštovanega cerkvenega ključarja g. Jožefa Lutmana, ki se je odliko* vala zlasti po svojih vrlinah duha. Veliko je čitala in veliko je znala povedati. V njeni družibi ni bilo dol* gočasja: človek se je čudil, kaj vse je znala in vedela. Vse življenje je bila naročnica vseh naših katoliških listov in članica vseh naših k a to* liških tiskovnih ustanov. Pri njej s#e lahko vedno videli na mizi in na vidnem mestu našega »Primorskega Slovenca« prej, in naš »Katoliški glas« sedaj. Knjige celovške in go* riške Mohorjeve družbe je redno naročevala, da jih je bilo za lepo knjižnico. Skratka: bila je izredna žena izrednih duhovnih zmožnosti. Kaj čuda, če je bil njen pogreb izredno lep. Poleg velikega števila uglednih oseb so se ga udeležile tu* di revne, katerim je rajnka rada po* magala, ker se je odlikovala tudi po vrlinah srca. Da je bila pokojni* ca globokovema in popolnoma vda* na naši kat. Cerkvi in njenim pred* stojmikom, vedo v vasi vsi, ki so jo
edno videli na njenem mestu v cerkvi ob nedeljah in delavnikih. Pokojni Elvini in pok. gospe Terezi, zaslužni dobrotnici naših ubogih in naše cerkve, naj sveti večna luč, ža* lostnim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Mirnik
Po dolgih letih smo imeli v ne* deljo 21. t. m. zopet sv. birmo in smo zopet pozdravili v svoji sredi svojega nadpastirja. Zato smo cer* kev lepo okrasili in postavili več le* pih slavolokov. Prevzvišeni se je pripeljal kmalu po sedmih zjutraj in je imel ob 8. uri sv. mašo, pri kateri je obhajal birmance in druge vernic ke. Po slovesni sv. maši ob desetih katero je daroval krminski dekan, je nadškof podelil zakrament sv. birme okrog 50 birmancem. Pri sv maši ob osmih in ob desetih nam je naš nadpastir lepo pridigal v našem domačem jeziku in je dodal nekaj tudi v italijanščini. Doživeli smo prav lep, spodbuden dan, ki ga bo* mo ohranili v prijetnem spominu
Jamlje
Prva smrtna žrtev na novi cesti je postal naš domačin Franjo Fran* dolič, invalid, ki se je po poslih odpravil v Tržič s svojim novim invalidskim vožičem, katerega je pred kratkim dobil. Na novi asfal* tirani* cesti, ki se odcepi pri Sabličih, in sicer na prvem ostrem ovinku, kjer se cesta precej strmo spušča v dolino, mu je spodletelo krmilo, voz se je prevrnil in nesrečnež je težko padel ter zadobil hude po* škodbe na lobanji. Zdravniška po* moč ni nič več zalegla in revež je po 7 urah trpljenja izdihnil. Vaščani so mu priredili lep pogreb. Naj v miru počiva!
Gorjansko na Krasu
Zvedeli smo s Krasa, da se je zlata maša g. kurata Karla Oblaka izvršila
9.	t. m. kar moč lepo in slovesno kljub vsakovrsitmi hudi vročini. Gospodov sobratov je prišlo trinajst. Gorjanci so se dobro skazali: vse v mlajih, cerkev kot raj: belo oblečena dekle* ta so spremljala zlatomašnika itd. Vse in vsi v veselem razpoloženju. Bog živi g. Oblaka, pa tudi vse d«s bre Kraševce!
Nabrežina
Cerkveno proščenje
Predpreteklo nedeljo smo v Na* brežini praznovali god sv. Roka, za* vetnika naše župnije. Zjutraj smo imeli slovesno sveto mašo, po sv. maši pa procesijo z lepo udeležbo župljanov; posebno moških je bilo precej. Pri procesiji je sodelovala tu* di nabrežinska godba, kar je sloves* nost še bolj povzdignilo. Popoldne je bil koncert na dvorišču znane na* brežinske gostilne. Vsa čast in pri* znanje našim požrtvovalnim godbe* nikom, ki so pri ittem slavju, kljub vsem oviram, složno sodelovali.
Delo slovenskega umetnika
Akademični kipar, prof. France Gorše, se že več dni mudi v Nabre* žini, kjer kleše iz nabrežinskega marmorja dopr9ni kip našega pesni* ka Prešerna. To umetniško delo bo kmalu dovršeno in bo zaenkrat na razpolago našim kulturnim ustano*
Kamnoseška delavnost
Tržaška komisija uprave ECA v Trstu je stopila v stik z ameriško misijo v Rimu, ki upravlja vojna pokopališča, da bi ti ustanovi oskr* beli dobavo večje količine izdelanih križev in nagrobnikov, k* jih bodo postavili na grobove ameriških vo* jakov v Evropi. Interesirane nabre* žmske tvrdke so že oddale vzorce
naročenih križev v pregled. Dalje s& nabrežinske tvrdke zanimajo, da bi' dobavile gradbeni kamen bodisi v surovem ali izdelanem stanju za stavbo nove palače Združenih naro*: dov, ki jo bodo zgradili v Ameriki. Če bodo vsa itla naročila odobrena,, bo delo pri naši kamnarski industriji za več časa zagotovljeno, kar bo vsem v prid, zlasti 'pa našim kam* narjem.
Novice
vam kot razstavni lik o priliki Pre* šernovih proslav.
Obnovljen kamnoseški obrat
Po več letih mrtvila jo domačin arh. Radovič obnovil, s prispevkom, ki ga je prejel iz Marshallovega fon* da, svoje kamnoseško podjetje. Pri tem obratu je že zaposleno primerno število nabrežinskih javarjev in kle* sarjev. Podjetje že obratuje — zacn* krat še v omejenem obsegu — in bo zalagalo s surovim in obdelanim kamnom domači trg in inozemstvo.
Odgovorni urednik :	Stanko	Stanič
Tiska tiskarna Budin v Gorici
Slovenska industrijska strokovna šola v Trstu
Vpisovanje v Slovensko državno nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstlu (Rojan, ul. Montorsino št. 8'III.) za šolsko leto 1949/1950 se prične v četrtek dne 1. septembra 1949 in traja do vštete sobotie dne 24. septembra t. 1., vsak delovnik od
10.	do 12. ure. Učenci, k; morajo še opraviti v jesenskem roku popravne izpite, se bodo lahko vpisali do 30. septembra.
Popravni izpiti čez I. in II. razred se prično v petek dne 16. septembra, popravni izpitti za nižji tečajni izpit pa v petek dne 23. septembra t. 1-
Podrobnosti in pogoji so razvidni na razglasni deski v Slov. industrij* ski šoli v Rojanu.
Duhovne vaje za duhovnike
Za duhovnike bodo letos duhovne vaje v Gorici in na Barbani. V Go* rici se bodo začele v nedeljo 11. sept. zvečer in bodo trajale do 17. sept. zjutraj. Vršile sc bodo v ital. jeziku. Na Barbani pa bodo od 12. do 17. sept. v slovenskem, jeziku. Du* hovniki se lahko svobodno udeležijo enih ali drugih, kakor jim je ljubše.
Iz duhovniških vrst
V goriško stolnico pride, za nove* ga vikarja na mesto č. g. Nardina Tarcizija dosedanji kaplan pri Srcu Jezusovem č. g. Alojzij: Marcuzzi, Goričan po rodu. Novemu vikarju srčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova na novem važ* nem mestu.
t Sestra Mar. Justa Kerševan
Kongregacijo šolskih sester 111. reda sv. Frančiška Asiškega je minuli teden zadela težka izguba. V sre* do dne 24. t. m. je namreč v tržaški glavni bolnišnici umrla svete smrti njena članica s. Mar. Justa Kerševan.
Pokojna je bila rojena v Trstu dne 26. oktobra 1904 iz strogo kaio= liške družine, ki je dala sv. Cerkvi poleg hčerke redovnice še dva sino* va, ki sta vstopila kot brata laika v red očetov lazaristov in delujeta kot misijonarja v Belgijskem Kongu \ v Afriki. Študirala je učiteljišče v i zavodu šolskih sester v Mariboru, kjer je postala redovnica dne 15. av-
gusta 1923. Pozneje je dovršila še višjo pedagoško šolo v Zagrebu ter se vpisala na ljubljansko univerzo — gimnazijo je vmes dovršila privatno —. Po profesorskem izpitu iz zgo* dovine je delovala na raznih šolah Kongregacije. Ko so v maju 1941 Nemci izgnali redovnice iz materne hiše v Mariboru, je pribežala v pro* vincialno hišo v Tomaj na Krasu, v septembru 1947 pa v Trst, kjer je bivala deloma pri starših, deloma v samostanu.
Pokojna je bila redovnica po božjem Srcu Jezusovem: tiha, skroim na, izredno natančna v izpolnjen vanju svojih redovnih dolžnosti, vestna in požrtvovalna profesorica in vzgojiteljica, ki je vsa živela za mladino vkljub premnogim boleznim, ki so ji pile fizične moči, a ji volje do dela niso mogle ubiti. Svoji kongregaciji je bila otroško vdana. Globoko je občutila v srcu vse ne* sreče, ki so jo zadele po letu 1941, in je z njo trpela, dokler je ni za* hrbtna bolezen —■ rak v črevesju — iztrgala iz naše srede. Kongregacija je z njo izgubila eno izmed najbolj* ših svojih članic. Počivaj v Bogu, draga s. Justa!
Poroka
Dne 24. t. m. se je poročil g. pre* fesor Oton Muhr z gdč. Sonjo Sak* sida, učiteljico telovadbe v Trstu. Obilo sreče!
ROMANJE v TURIN
Prijavite se za romanje v Turin do 5. septembra. Potem ne bo več časa. Vsaka župnija naji bo v tem velikem romanju k Mariji Pomoč* nici v Turin zastopana. Gremo se ji zahvalit za njeni obisk po naši deželi!
Romanje na Barbano
Apostolstvo molitve skupaj z AMF v Gorici priredi v nedeljo 4. sept. romanje na Barbano. Odhod s Travnika ob šesti uri zjutraj; s korie* ro. Gena 300 lir. Kdor se želi roma* n ja udeležiti, naj se zglasi v cerkvi* ci sv. Ivana vsak dan do 9. ure, ali pa v pisarni Dobrodelnega društva do petka.
Krojni tečaj
12. septembra se zopet otvori v Gorici krojni tečaj. Priglasite se v Dobrodelni pisarni, Riva Piazzutta 18, ki je odprta vsak dan od 9 do 12.
A, stari Yholdvjev ujec ima. še nekaj soli v glavi!«
»Kako pa vendar delate?«
»Do onih pisem, ki jih Dominik sam odnaša v pristanišče, nikakor ne morem priti. Na vse načine sem že premišljeval in poskušal, a žal, brez uspeha. Toda vsako pismo, ki ga pošlje skupaj z našo pošto, skrbno prestreže in prebere vaš služabnik .. . Jaz pa seveda tudi nisem tako ne* spameten, da ne bi tfcga izrabil!«
»Ampak proti osemnajstletnemu mladeniču takih sredstev tudi ne mo* remo več dolgo rabiti.«
»Morda veste za kakšna druga.’'«
»Ali se \ am ne zdi, da se je že malo spremenil?«
»Kakor je... Danes na primer je videti prav dobre volje.«
»Da bi le bil! Največ mi je še za* radi uboge Lolite, ki je zadnjič tako jokalai.«
»O čem sta se neki pogovarjala?«
»Skušala sem izvedeti, pa oba strašno skrivata; bojim se, da ne bo nič dobrega!«
»Res škoda takega krasnega fanta!
Poglejte ga, kako je že zrasel!« po* kaže ujec skozi okno proti morju, kjer je Dominik s starim Crepierjem pripravljal jadrnico.
Prav v tem so prišli Presvesovi. Jutro je bilo mirno, nad otokom pa se je prelivala mlečna svetloba, da je bila družba videti še lepša.
Ker je bilo morje zelo upadlo, je bilo težko priti do jadrnice, če si nisi hotel zmočiti nog. Dominik je bil v pravi mornarski bluzi, ki se mu je razpela na prsih, hlače si je privil do kolen in z nekim mornarjem vo* zil izletnike na svojem čolnu do ja* dmice. Pomagal je Lolitini materi in neki stari služkinji, ki je bila pri Presvesovih, kar se je rodila Lolita.
Najprej je peljal štiri potnike in se vrnil, da naloži Lolito, svojo ma* ter in ujca, Toda ujec in mati sta mu zaklicala, da še nista pri pni vij c* na in da naj vzame Lolito in pa živila.
Dominik jo pokorno poslušal. Lo* lita se je obnašala zelo hladno in se je hotela sezuti, da bi prebrodila
do Dominikovega čolniča. Dominik pa ji ni pustil, temveč jo je vzdignil in jo na rokah odnesel v čoln. Za* tem je še sam sedel in odrinil od brega. Sama sta bila v čolniču in ju je bilo lepo videti sredi velikih mo* drih jader, ki jih je veter trebušasto napenjal. Dominikova mati in ujec sta ju spremljala z očmi, dokler ni* sta priplula do starega Crepier ja, ki je pomagal Loliti na svojo barko.
Zdaj »tla bila na vrsti ujec in mati.
V čolnu je začela gospa Yholdy kurati svojega sina:
»Zadnjikrat, ko smo bili na ve* čorji v ,Ker*Mimie’, končno še ni bilo nič hudega, četudi si se držal malo napeto in hladno. Ali pomisli, da si bil takrat gost Presvesovih, danes pa so oni naši gostje. Zatega* delj upam, da boš danes prijaznejši; tako boš najbolje .popravil, kar si te* daj zagrešil in naposled se ito sploh zahteva od dobro vzgojenega mla* deniča.«
Dominik je poslušal s povešeno glavo in se bolestno smehljal.
»Ljuba mamica, nič se ne vzne*
mirjajte! Prav pravite, da so danes Presvesovi naši gostje, zato vam za* gotavljam, da ne bom pozabil svojih dolžnosti, ki jih imam kot gospo* dar« — — —
»Samo kot gospodar?«
»Česa pa še hočete?«
»Česa hočem? Nič drugega, kor da temeljito popraviš svoje neraaumlji* vo vedenje, ko smo bili zadnjikrat pri Presvesovih.«
» ... To se pravi, naj bom ljubez* niv z Lolito?«
»Kajpada! Le glej, da boš ljubez* niv z njo! Zakaj pa ne bi bil? Kaj ti je revica storila?«
»Tudi glede tega sc nič ne vzne*
mirjajte-------------Obljehlijam	vam,
da bom tudi z Lolito ljubezniv.«
»Ampak ne šele na ukaz!«
Dominik se je nasmehnil, ne da bi kaj odgovoril.
Takoj za itienm je dal Crepier zna* menjo za odhod. Stari Crepier je bil res pogumen in vrl mornar. Bos in v rumeni kapi in obleki iz nepremoč* Ijivega platna je stal kakor morski bog Neptun sredi barke in se s svo*
jimi očmi oziral po obzorju.
»No, oče Crepier, vi ste se pa dobro napravili!«
»Da, da1, gospa, za zdaj bo že! Kako pa bo drevi, se še ne ve!«
»Če bo morje kaj nagajalo, bomo čez noč kar tam ostali.«
»Kje pa?« smehljaje se vpraša Crepier.
Na žalostni pilierjski pečini, ki >e kakor prednja straža stala sred* Oceana, res ni bilo misliti na kaj takega, ker ni bila drugega kot ozek greben, širok ravno 150, dolg P® 600 metrov. Na tem grebenu sta st®' la dva svetilnika in majhna trdnjavi' ca iz leta 1700. Ostalih par pedi, k* še molijo iz morja, so same gol® skaline, k' vanje neprenehoma but#' jo morski valovi.
Sem prihajajo izletniki, da si oglc' dajo enega najmogočnejših franco6' kih svetilnikov: kadar odhajajo, je pa vsakemu nekako tfesno pri sre-11' ker ga prevzame pogled na samotni ga in zapuščenega granitnega čuvaji'-
(Dalje)
Sl
R
d
ti
st
n,
vi
g<
S(
o/
ol
'Z
Pl
Ol
It
n,
la
D(
rfc
k
Pa
»e
h\
hi
b,
»o
Pr
Wj
si
tei
r'a
nj<
nfc
K
>■0
va,
*a<
ob,
'‘ii,
n
&
la,
"le
(in
I
An
Ju,
5i:
p
a
j*p
h\
ter
ire
N
;e
vlo
Ob,
»ii
%
hi
•UH