sü.#
POSTNI GLhonin
Stanovsko šn strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika" v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik !¥.
¥ lluhilam, dne 1. oktobra 1924.
19. številka
.loja:
ICako in kakšen izpit bodo morali polagati pb. pripravniki?
Vzlic vsem naporom in prošnjam organizacije pri poštnem ministrstvu, da bi bili tisti pb. pripravniki (prejšnji začasni poštarji), ki so bili že pred 1. septembrom 1923 v poštni službi, oproščeni od izpita za dosego čina poštnega in brzojavnega uradnika odnosno predstojnika pošte (ali po sedanji jezikovni mešanici: »za dosego zvanja pt. činovnika odnosno starešine«), vse tako kaže, da bodo morali vsi pripravniki 11. kategorije (govorim ves čas samo o 11. kategoriji) brezpogojno položiti predpisani izpit, če hočejo postati pb. uradniki. Ministrstvo, zlasti pa Glavna kontrola nikakor ne odstopita od te zahteve, ker je ta izpit določen s členom 54 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Ker vse naše pripravnike ta izpit silno skrbi — in to po pravici — jim bo nentara ustreženo, če tukaj poljudno razložim, kako in kje se bodo ti izpiti vršili, zlasti pa, iz katerih predmetov bodo morali polagati izpit.
Pripravniki II. kategorije, ki hočejo doseči čin pb. uradnika II. kategorije, to je, če hočejo priti v 4. položajno skupino, bodo morali delati izpit čez štiri skupine, ki so: a) administrativna in pravna skupina, b) poštna, brzojavna in telefonska skupina, c) inžener-sko-telmiška skupina in d) računsko-blagaj-niška in knjigovodna skupina. Predmeti, ki jih morajo kandidati obvladati, so razdeljeni po posameznih skupinah takole:
A.	Administrativna in pravna
skupina.
1.	Ustava kraljevine SHS z vsemi odredbami;
2.	Zakon o centralni državni upravi;
3.	Zakon o glavni kontroli;
4.	Zakon o obči upravi;
5.	Zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih od leta 1923;
6.	Vsi pravilniki in uredbe, ki izhajajo iz zakona o civilnih uradnikih, kolikor se nanašajo na ministrstvo pošte in brzojava;
7.	Zakon o taksah in pristojbinah ter izvršilni pravilnik k temu zakonu, kolikor zadeva posle poštne uprave;
8.	Kazenski zakonik: o kaznovanju zločinov in prestopkov v obče; o zločinih in prestopkih proti državi, vladarju in ustavi, proti zakonu o zaščiti javne varnosti in reda, uradnikom v službeni dolžnosti, zaradi goljufivega denarja in listin in o poškodbi tujih stvari;
9.	Veljavni razpisi in naredbe za vršitev administrativne službe, ki so objavljeni v Pt. Vestniku od leta 1919 dalje.
B.	Poštno - brzojavna in telefon-
ska skupina.
1.	Zakon o pošti, brzojavu in telefonu;
2.	Organizacija ministrstva pošte in brzojava in njemu podrejenih ustanov;
3.	Pravilnik o oddelkih ministrstva pošte in brzojava in o delokrogu pb. ravnateljstva;
4.	Obča mednarodna poštna konvencija;
5.	Mednarodna brzojavna, telefonska in radiobrzojavna konvencija;
6.	Pravilnik in pogodbe h konvencijam pod 4 in 5;
7.	Pravilnik za notranjo poštno službo: a) splošni del, b) pisemska služba, c) paket-ska služba in č) nakazniška služba;
8.	Pravilnik za notranjo brzojavno službo: a) splošne odredbe, b) sprejemanje brzojavk. c) sprejemanje in odpravljanje brzojavk na aparatu Morse, Hughes ali Bodeau (za katerega se je kandidat pripravljal), č) specijalne brzojavke in d) dostavljanje brzojavk;
9.	Pravilnik za notranjo telefonsko službo: a) splošne odredbe, b) odnošaji do naročnikov, c) lastne telefonske in signalne naprave, č) telefonski pogovori, d) manipulativna služba, e) dolžnosti kontrolnih uradnikov in telefonskih uslužbencev, f) posebna opravila in g) telefonske centrale;
10.	Poštno carinski pravilnik z navodilom;
11.	Splošni pojem o poštnohranilni in čekovni službi;
12.	Način prevzemanja in oddajanja vseh vrst poštnih pošiljk, ki se pošiljajo z ambulantnimi poštami, na brodovih in po kopnem;
13.	Pravilnik o jemanju prenosa pošte po kopnem v najem;
14.	Pravilnik o automobilskem prometu;
15.	Pravilnik o zasebnih radiobrzojav-nih in radiotelefonskih aparatih;
16.	Pravilnik za brzojavno službo pri brezžičnih brzojavili na zasebnih brodovih;
17.	Pravilnik o službeni obleki pb. uslužbencev;
18.	Mednarodni pristojbeniki v obče: a) poštni, b) brzojavni, c) telefonski;
19.	Tuzemski pristojeniki: a) poštni, b) brzojavni, c) telefonski;
20.	Pojmi o vseh zakonskih predpisih za čuvanje in vzdrževanje t. t. prog v miru in v vojni ter o odškodnini za poškodovane naprave.
C.	Inženersko - tehničnaskupina.
1.	Telefonski aparati, centrale, razdelnik;
2.	Brzojavni aparati: Morse, Hughes, Bodeau;
3.	Električni izvori, elementi, akumulatorji;
4.	Eksploatacija brzojava in telefona;
5.	Razložitev shem za montiranje in ureditev vmesnih, končnih in izpremenljivih brzojavnih postaj;
6.	Ureditev in vzdrževanje baterij s proučevanjem potrebnega števila elementov za delo;
7.	Preiskavanje t. t. prog in odpravljanje napak;
8.	Poznanje telefonskih aparatov, poslovanje ž njimi in kroženje toka v njih.
D.	Računsko-blagajniška in knji-
govodna skupina.
1. Zakon o državnem računovodstvu;
2.	Zakon o ureditvi drž. računovodstva;
3.	Pravilnik o dčnarnem poslovanju pri poštah, brzojavili in telefonih;
4.	Sestavljanje računov:	a) po poštni
službi, b) po brzojavni službi, c) po telefonski službi;
5.	Navadno knjigovodstvo;
6.	Inventariziranje;
7.	Zakon o davkih;
8.	Navodila za shranjevanje nadomestnih blagajniških ključev.
(Dalje prihodnjič.)
VSEM NAROČNIKOM V VEDNOST IN UPOŠTEVANJE.
Današnji številki prilagamo položnice za vse naročnike za vplačilo naročnine izvzeni-ši članov Sekcije ptč. činovnikov. Na nalepljenem naslovu je z rdečilom napisan oni znesek, ki ga ima vsakteri plačati do konca leta 1924. Prosimo, da bodo ti zneski vsaj do 10. oktobra t. 1. vplačani. — Člani Sekcije obračunijo naročnino lista z blagajnikom Sekcije pri članarini.
Prosimo upoštevanja, da ne bo terjatev in nepotrebnih stroškov.	Uprava.
Prevedba pt. kondukterjev.
Prosimo, dovolite tudi nam majhen predalček v svojem listu. V zadnji številki »Poštnega Glasnika« smo čitali vsakovrstne zahteve, ki jih je stavila Zveza poštnih organizacij glede zboljšanja ob priliki revizije uradniškega zakona. Med prizadete spadajo v prvi vrsti poštni kondukterji, ki so z novim zakonom degradirani na pomožne kon-dukterje. Z novim zakonom je skoraj vsaka skupina nekaj pridobila: oficianti so prišli v
II.	kategorijo, sluge so imenovani zvanični-kom brez vsakega izpita, kar jim iz srca privoščimo, samo stari poduradniki so isto-tako prevedeni za zvaničnike. Poštni kondukterji imamo skoro vsi 6mesečni poštni tečaj in strokovni izpit, 20 do 30 let službene dobe, opravljamo dolgo vrsto let naporno in odgovorno uradniško službo kot samostojni kondukterji, pa smo z novim zakonom avanzirali za pomožne kondukterje, ako ravno imamo kvalifikacijo za III. kategorijo. Naši tovariši vlakovodje pri želei>-nici so prišli v III. kategorijo, dasiravno nekateri od teh še niso bili niti poduradniki. Upamo, da nam bo revizija uradniškega zakona na podlagi naše kvalifikacije in dolgoletne odgovorne službe prizadete krivice popravila in sicer s tem, da nas imenuje definitivnim kondukterjem. in nas s tem uvrsti v
III.	kategorijo. Merodajne osebe pa prosimo,
da nas podpirajo v tej težnji .__________
Organizatorico gibanje.
Pravila Saveza.
(Nadaljevanje in konec.)
b)	da voli upravo, blagajnika in sodišče;
c)	da sklepa o predlogih uprave ali kateregakoli člana uprave, v tem slučaju pa
se vzame tak predlog v postopek samo tedaj, če je pismeno predložen centralni upravi mesec dni pred sestankom kongresa;
č) da sklepa o izpremembi pravil in o prestanku (razpustu) Saveza;
d) da sklepa o vseh vprašanjih, ki zadevajo' poštne-brzojavne-telefonske ustanove in njene organe.
Člen 28.
Kongres more polnomočno sklepati, če je navzočih najmanj ena tretjina članov. Ce prvi pot ne pride zadostno število članov, se skliče v roku od 15 dni nov kongres z istim dnevnim redom, kateri sklepa neglede na število navzočih članov.
Na kongresu se voli in sklepa z navadno večino. V slučaju enakosti glasov predlog prepade.	•
Člen 29.
Centralno upravo Saveza tvori 11 članov upravnega odbora in 6 namestnikov ter 7 članov nadzornega odbora in 4 namestniki.
Člen 30.
Dolžnosti Savezove uprave so:
a)	da sklicuje vsako leto v mesecu juliju pokrajinsko skupščino — kongres;
b)	da predloži poročilo o svojem delovanju in o stanju blagajne;
c)	da določa dnevni red, ki mora biti objavljen najmanj 20 dni pred sestankom kongresa;
č) da pregleda delovanje organizacij, pododborov, sekcij in poverjeništev in da jim daje navodila glede delovanja;
d)	da izvršuje sklepe kongresa;
e)	da upravlja Savezovo premoženje, predlaga tromesečno bilanco, ureja Savez in vodi agitacijo.
Člen 31.
Redne seje centralne uprave Saveza se vrše enkrat na teden, izredne po potrebi. Sklepa se z navadno večino glasov.
Člen 32.
Pred državnimi oblastmi zastopa Savez predsednik Saveza, predsednik nadzornega odbora in blagajnik. V odsotnosti predsednika upravnega in nadzornega odbora ju zastopata podpredsednika.
Člen 33.
Savezno veće tvorijo poleg članov uprave Saveza tudi vsi predsedniki organizacij ali njihovi namestniki.
Člen 34.
Savezno veće se sestaja na poziv in kadar smatra za potrebno Centralna uprava Saveza, ali kadar to zahteva več ko polovica vseh članov Saveza.
Člen 35.
Dolžnosti Savezovega veća so:
a)	da daje pravec profesionalni politiki Saveza;
b)	da sklepa o vseh primerih, ki zadevajo interese vsega Saveza.
Člen 36.
Medsebojne spore članov, kolikor se tičejo Saveza, razpravlja posebno sodišče treh oseb in dveh namestnikov. Voli jih kongres za leto dni.
Člen 37.
To sodišče sodi po svoji vesti in preudarnosti, njegove odločbe so pa izvršne.
Premoženje Saveza.
Člen 38.	'
Savezovo premoženje tvori nepremična imovina v Beogradu, vlogi, volila, dohodek od zabav in predavanj.
Cl. 39.
Imovino Saveza upravlja centralna savezna uprava pod kontrolo nadzornega odbora.
Člen 40.
Brez odobrenja Savezove uprave se ne smejo delati nikakršni izdatki iz blagajne. Toda izjemoma v nujnih primerih smeta pred-
sednik in blagajnik Saveza napraviti iz savezne blagajne izdatke do 500 Din, kar pa morata na prvi naslednji seji opravičiti.
Člen 41.
Savez preneha postojati, kadar ne bo mogel odgovarjati svojim obveznostim. Za prenehanje Saveza je potreben sklep pokrajinske skupščine — kongresa. Za tak sklep* 1 2 je potrebno glasovanje najmanj treh četrtin navzočih delegatov.
Člen 42.
V slučaju, da Savez iz katerega koli vzroka preneha obstojati, se odstopi celokupno nepremično in denarno premoženje Upravi fondov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v plodonosno upravljanje. Vsa ostala premičnina se odda v čuvanje ministrstvu pošte in telegrafa.
Člen 43.
Tako stanje (prenehanje Saveza) ostane vse dotlej, dokler se Savez poštno-brzojav-no-telefonskih uslužbencev ne obnovi z istim ciljem, kakršnega si je bil postavil prejšnji savez. Tedaj se pa mora izročiti temu novemu Savezu poštno-brzojavno-telefonskih uslužbencev z istim programom, kakršnega je bil imel prejšnji savez, vse premoženje v upravljanje.
Člen 44.
Ta pravila veljajo od dne, ko jih pristojna oblast odobri in potrdi.*)
*) Ta pravila je odobrila1 in potrdila Uprava mesta Beograd s štev. 29.477 od 17. septembra 1921.	
Zapisnik	
rednega občnega zbora »Zveze pošt. organizacij«	
od 17. avgusta 1924.	
(Nadaljevanje.)	
4. Poročilo blagajnika	Bizjaka.
Računski zaključek za poslovno	leto 1923 iz-
kazuje naslednje postavke:	
Dohodki :	
Prenos salda iz posl. leta 1922	3290.40 Din
Za leto 1923 vplačana članarina	10725.—1 «
Dvigi iz Jugosl. kred. zavoda	3550.— «
Prenos salda pri rač. zakl. izrednega	
obč. zbora	841.65 «
Skupni dohodki	18407.05 Din
Izdatki:	
Članarina Savezu v Beograd	3020,— Din
Potovalni stroški delegatov	2435,— «
Nagrade funkcionarjem	2250.— «
Lokal za seje	200.50 «
Razni stroški (brzoj. urad. list itd.)	397.25 «
Pologi v Jugosl. kred. zavod	9000.— «
Saldo rač. zakl. ob izrednem obč.	
zboru	841.65 «
Skupni izdatki	18144.40 Din
Prebitek	262.65 Din
Celokupno imetje Zveze je znašalo na koncu	
leta 1923: '	
v ročni blagajni	262.65 Din
v Jugosl. kred. zavodu	7645'.— «
Skupno	7907.65 Din
iPoleg tega imamo šc dve obveznici 7% drž. posojila po 500 Din, katerih znesek je bil namenjen kot početni fond za zgradbo lastnega doma, ali žal, ta fond je ostal le zapisan in se ni razen malenkostnih obresti prav nič povečal.
Vsled izstopa dveh društev iz Zveze, zaradi reduciranja itd., se je število članov v zadnjem poslovnem letu nekoliko skrčilo. Članarino plačujejo včlanjena društva redno razen društva prometnih uradnikov, ki je kljub opominu v precejšnjem zaostanku.
Zvezna blagajna stoji na prav slabih nogah, ker je članarina, ki jo plačujejo včlanjena društva, mnogo premajhna. Treba je namreč pomisliti, da so ti prispevki edini dohodki Zveze, ki pa mora iz njih vzdrževati vse potovalne stroške delegatov in različne druge izdatke. Že samo letos smo imeli doslej okoli 8000 Din izdatkov na potovalnih stroških delegatov, celokupna članarina vsega I leta pa znaša okoli 12.000 Din. Plačevati moramo tudi savezu v Beograd po 3000 Din na leto.
Kakor vidite, tako ne bo šlo naprej, treba bo zvišati članarino, ali pa podpirati Zvezo s prostovoljnimi prispevki, kajti drugače bomo toliko shirali, da ne bo imel blagajnik ničesar več opraviti s številkami.
Pri zadnjem pozivu za prostovoljne prispevke se je odzvalo častno število članstva, vendar jih je še precej, ki niso nič dali. Imena darovalcev je priobčil Poštni Glasnik, vsem darovalcem izrekam še tukaj prisrčno zahvalo.
5. Revizorja tov. Kavčič in Apih poročata, da sta pregledala vse račune in Zvezino blagajno ter našla vse v redu. Predlagata celokupnemu odboru absolutorij. Soglasno sprejeto.
Tov. Otoničar predlaga, da se podele funkcionarjem običajne nagrade, in sicer predsedniku in tajniku po 1000, blagajniku 500 Din. Sprejeto.
/Nato prečita tov. Jereb v imenu društva kon-ceptnih in tehničnih uradnikov, maturantov, prometnih uradnikov in upravnikov daljšo izjavo. Koalirana društva protestirajo v tej izjavi proti postopanju širšega odbora Zveze na njegovi seji dne 8. avgusta t. 1., ki je z večino glasov sklenila, da se odloži sprejem Društva maturantov v Zvezo do prihodnje seje, ki bo sklicana nalašč zato dne 16. avgusta. (Glej zapisnik odborove seje Zveze od 8. avgusta, točka 1.), objavljen v zadnji številki.)
Predsednik pojasnjuje, da je bila ta seja sklicana nujno brez njegove vednosti na zahtevo Sekcije samo zato, da se na tej seji vrše poraz-govori zaradi sprejema predsednika Saveza, g. Tome Jovanoviča. Morali smo nadalje izpremcniti tudi pravila Zveze, preden smo sprejeli v Zvezo kako na novo prijavljeno društvo. Potem očrta v glavnih potezah vsa prizadevanja Zveze, da bi bila pridobila na lanskem obč. zboru izstopivša društva za zopetni pristop v Zvezo. Zveza je vodila po svojem I. tajniku tov. Jakšetu s tema dvema društvoma pogajanja, ki pa so se končala brez uspeha, ker so zastopniki teh društev izjavili, da se jim ne mudi z vstopom in da imajo za to še dosti časa. Radi te izjave smo ukinili pogajanja; čudno pa je, da se sedaj maturantskemu društvu na enkrat tako zelo mudi z vstopom, da niso mogli počakati niti par dni do prihodnje, za to določene seje. Na včerajšnji seji smo jih soglasno in brez debate sprejeli ter imajo na današnjem obč. zboru vse pravice. Zvezi so na novo sprejeta društva dobrodošla in jih pozdravljamo.
(Dalje prihodnjič.)
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze od 10. septembra 1924.
Sejo vodi predsednik. Sklicana je bila z naslednjim dnevnim redom: 1. Došli"dopisi. 2. Sprejem na novo prijavljenih društev v Zvezo. 3. Konstituiranje širšega in ožjega odbora Zveze. 4. Volitve v posamezne odseke. 5. Določitev delegatov na anketo za revizijo uradniškega zakona v Beogradu. 6. Slučajnosti.
1.	Tajnik poroča, da je dobila Zveza iz pisarne Nj. Vel. kralja zahvalno pismo za udanostne pozdrave, odposlane Nj. Vel. kralju iz občnega zbora Zveze dne 17. avgusta t. 1. (Pismo je bilo priobčeno v zadnji številki lista.) — Poštna organizacija v Splitu se je obrnila na Zvezo brzojavno, zagrebška organizacija pa pismeno s prošnjo, da jima pošljemo v svrho enotnega postopanja prepis izmenjevalnih predlogov k reviziji uradniškega zakona. Obema organizacijama smo odgovorili, da predlogov še nismo izdelali, da pa jima pošljemo prepise takoj, ko bomo s predlogi gotovi. Sličen dopis smo poslali tudi organizaciji v Sarajevu.
2.	Društvo poštnih računskih uradnikov za Hrvatsko in Slovenijo v Ljubljani je prijavilo svoj pristop v Zvezo, ker je na svojem sestanku dne 30. avgusta t. 1. ugotovilo, da so z vsaj delno iz-premembo pravil Zveze v smislu predlogov, ki jih je stavilo društvo na predzadnjem občnem zboru Zveze, odpadle glavne zapreke njegovi abstinenci napram Zvezi. Širši odbor Zveze sprejme društvo brez debate in soglasno; odbor obide vse formalnosti, tako da morejo zastopniki tega društva nastopati z vsemi pravicami že na današnji seji.
Pred 'prehodom na nadaljno točko dnevnega reda se prijavi k besedi predsednik Maturantskega društva tov. Wolf in izvaja: Današnja seja je sklicana z zelo važnim redom, delegati društev pa so dobili vabila k seji šele danes, vsled česat
društva niso mogla sklicati svojih sej, na katerih bi bila mogla zavzeti napram važnim vpraša- j njem svoje stališče. Društva nimajo Zveznih pra-» vil in tako niso med drugim poučena tudi o tem, kdo sestavlja širši in kdo ožji odbor Zveze. Prosi, da razpošlje Zveza najpoprej vsem društvom svoja pravila in priporoča, da naj sklicuje Zveza v bodoče svoje seje vedno tako, da bodo imela društva čas in priliko, sklicati svoje seje in se popreje pripraviti na razpisani dnevni red Zveznih sej.
Predsednik pojasnjuje, da je bila seja sklicana tako naglo zaradi 5. točke dnevnega reda, ker moramo vsak dan pričakovati poziva na anketo centralnega Saveza uradniških organizacij v Beogradu.
Tov. Jereb predlaga, da se stavita točka 3. in 4. z dnevnega reda; za obravnavo teh dveh točk naj se skliče v doglednem roku posebna seja. Predlog je bil soglasno sprejet.
5.	Nato se prične dolgotrajna debata radi določitve delegatov na anketo za revizijo uradniškega zakona. Predsednik in večina zastopnikov soglašajo v tem, da bo anketa velike važnosti; reševala se bodo končnoveljavna vprašanja ureditve uradniških zahtev,zato je vsekakor potrebno, da odpošlje Zveza v Beograd najmanj tri ali štiri delegate. Debata je pokazala, da obstojajo ovire finančnega enačaja, ker je blagajniško stanje Zveze zelo šibkb. Zastopniki Maturantskega društva se zavzemajo za pobiranje posebnih prispevkov: vsako društvo naj bi prispevalo potreben prispevek sorazmerno s številom članstva. Zastopniki Sekcije ptč. čin. in nižjih uslužbencev se tem predlogom protivijo, ker je doprineslo njih članstvo že tako velike gmotne žrtve, da mu ne morejo nalagati nobenih novih bremen več. Članstvo teh dveh društev bi občutilo to kot krivico, ker je zbiralo požrtvovalno svoje prispevke za organizacijo vsa leto, dočim člani drugih društev, ki so prišla sedaj v Zvezo, niso doprinesli Zvezi nobenih denarnih žrtev, zahtevajo pa od Zveze, da nosi stroške za vse delegate. Zastopniki Sekcije in nižjih uslužbencev izjavljajo, da odpošljejo na svoje stroške v Beograd delegate iz svojih vrst, ki pa bodo nastopali v imenu Zveze, ne v imenu društev, na račun Zveze pa naj odide toliko delegatov, kolikor dovoljuje in premore finančno stanje Zveze.
Ker postane debata burna in se zastopniki društev v tem vprašanju ne morejo zediniti, prekine predsednik za pet minut sejo.
Ker se tudi v odmoru zastopniki ne zedinijo, predlaga predsednik, da naj skliče Zveza v soboto dne 13. t. m. vnovič nujno sejo z edinim dnevnim redom: določitev delegatov na anketo in razgovor o izpreminjevalnih predlogih ob reviziji uradniškega zakona. Sprejeto.
6.	Tov. Bizjak se pritožuje, da uradniški pripravniki, ki so že dovršili tri leta službe, niso automatično napredovali v osnovni plači, medtem ko so pripravniki-zvaničniki napredovali. Kar velja za pripravnike-zvaničnike, naj velja dosledno in pravično tudi za pripravnike-uradnike. Enako se pritožuje tov. Miartinšek zaradi služiteljev. Oba naprošata Zvezo, da naj v tej zadevi podvzame pri direkciji potrebne korake. Nadalje prosi tov. Martinšek, naj Zveza intervenira pri vodstvu pošte Ljubljana 7, da se uredi služba nižjih nameščencev pri tej pošti tako, kakor je to urejeno n. pr. na Ljubljani 1 in drugod, da bo vsak tretji dan popoldne eden izmed služiteljev prost in bosta opravljala ostala dva poleg svoje še njegovo službo.
Tov. Wolf: Na zadnjem občnem zboru se je toliko govorilo o vzajemnosti, spravi in medsebojnem tovariškem zaupanju, vendar pa so bile to le besede, v resnici pa stojimo različna društva drug napram drugemu še vedrto tam kot smo bili preje, v medsebojnem nezaupanju, sumničenju in zavistnosti. To je dokazala tudi zadnja številka »Poštnega glasnika«, in sicer uvodni članek »Strokovna organizacija in politika«, ki ga smatramo za denuncijacijo. Dalje vzbuja nerazpoloženje tudi poročilo o poštnem kongresu, namreč točka 9., ki pravi, da so ljubljanski maturanti izrinili direkcij-ske kontrolorje iz prve kategorije. Obsoja sploh vso pisavo »Poštnega glasnika«, češ, da se tam pišejo šolske naloge in priporoča, naj krene list v drugo smer.
Predsednik pravi, da je bil uvodnik v zadnji številki umesten, ker obravnava aktualno princi-pielno vprašanje, vendar pa nanj ni napravil utiša, da zasleduje denuncijantske tendence. Slično so se izjavili tudi drugi zastopniki.
Nato se vname burna debata in preide v ljuto medsebojno prerekanje; očitanja padajo sem in
tja in se stopnjujejo do rekriminacij. Te rekrimi-nacije so izzvale tajnika Čampo, da obširnejše pojasnjuje, kaj je privedlo Sekcijo do koraka, da je nastopila med svojim članstvom z obsežno agitacijo za obč. zbor Zveze. Naglaša, da se občutno pojavljajo med članstvom vplivi političnih stremljenj, ki groze razkrojiti dosedanjo disciplino organizacije. Nemogoče je ubraniti, da bi se ti vplivi ne zanesli tudi v strokovno organizacijo, posledice teh vplivov so celokupnosti kvarne, ker vstvarjajo napeto, dušljivo atmosfero v službi in organizaciji in ker se končno izcimljejo iz vsega tega le nasprotstva in ovaduštvo. Zato je on nastopal vedno proti vsem političnim stremljenjem, najsi je prišlo od te ali one strani in bo tudi v bodoče nastopal proti njim, ker mu je organizacija preveč pri srcu. Je za to, da se politična stremljenja, zanešena v organizacijo, javno v listu ožigosajo.
V zadevi so govorili še tov. Tavzes, Staut in Epih.
Ker se razburjenje ne poleže in rekrimina-cije ne ponehajo, zaključuje predsednik sejo ob 22. uri in pol z apelom na vse zastopnike, da naj po vseh teh rekriminacijah pride med društvi in člani do pomirjenja in zaželjene sprave.
To in ono.
Najnujnejše zahteve poštnih uslužbencev. V
kratkem odidejo v Beograd delegati organizacij, da poizvedo odnosno intervenirajo v naslednjih vprašanjih:	1. Kdaj bo splošno napredovanje v
višje položaje? 2. Oni, ki so bili 1. septembra 1923 definitivni, pa niso imeli še 3 let službe, naj se takoj uvrste v pomožno skupino. Ti so izgubili stalnost in prejemajo samo 60% osnovne plače. 3. Oni, ki so imeli 1. septembra 1923 nad 3 leta službe, pa so bili v začasnem svojstvu, so prišli sicer v 2. stopnjo osnovne plače in imajo polno položajno plačo, toda so ostali v pripravljalni skupini. Ti naj se imenujejo takoj in brez izpita za stalne in se pomaknejo v pomožno skupino. 4. Enakovrednost 3 ali 4 razredne meščanske šole z nižjo gimnazijo, torej veljavnost meščanske šole za IH. kategorijo. 5. Odpravi naj se biezmiiselnost, da so predstojniki uradov (starešine) še v pripravljalni skupini. 6. Maturanti na}' bodo obiska strokovne šole oproščeni. Za te naj se otvori tečaj na sedežu direkcije. 7. Protest proti premestitvam večkrat na leto. Po zakonu se ne sme nihče premestiti, preden ne potečeta 2 leti od zadnje premestitve. 8. Doklade (dnevnice) za premeščeno osobje v kopališčih in letoviščih. 9. Oprostitev od izpitov za one uslužbence, ki so sicer še začasni, pa že imajo izpite. 10. Nekvalificiranim odpravnikom naj se urede plače po shemi za zvaničnike. 11. Zvišanje in izenačenje nočnine za pošto, brzojav in telefon po 10 Din za noč. 12. Pospešitev rešitve glede vprašanja kvalificiranih odpravnikov. 13. Tisti zva-ničniki pri čekovnem zavodu, ki imajo meščansko šolo, naj se prevedejo v 111. kategorijo.
Revizija uradniškega zakona se pripravlja. Osrednja Zveza je izdelala obširen elaborat revizije. V soboto 27. septembra sta odpotovala radi tega v Beograd predsednik O. Z. g. Lileg in predsednik Zveze poštnih organizacij g. Urbančič.
Diete ambulancarjem so zvišane na 52 Din dnevno. Poviški, ki veljajo od 1. julija t. 1. nazaj, se že nakazujejo.
Permanentne znižane železniške vožnje. Železniški minister je ukinil dosedanjo omejitev, da pristoji drž. uslužbneem samo trikrat na leto polovična vožnja na železnici, ter pristal na to, da veljajo železniške legitimacije za drž. uslužbence in njihove rodbine neomejeno.
Glede draglnjskih razredov stoje organizacije na stališču, da se mora odpraviti sedanje diferenciranje krajev glede drag. doklad in da morajo biti doklade bodisi v mestih bodisi v najmanjši vasi enake, za vse veljaj samo en razred.
Kopirni svinčniki preizkušene, najboljše kakovosti, špecielno za poštno službo, boljši kakor znani »mefisto« se dobijo proti naročilu pri K. Tiefengruber, poštni kontrolor v. p. v Mariboru. Komad po 3, 2.50 in 2 Din; v ducatih nekaj ceneje. Posebno priporočljivo za prometno in ambulantno službo.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
F. PLETERSKI 2
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštnim nastavljenoem po pošti
Poštni voz
nov, zelo močan, čisto pokrit, dvovprežen se takoj ceno proda.
Marija Sarb, trg. Gornji grad — Sav. dolina.
Specijalna trgovina na roko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica „G A R A N C IJ A“
J. GageB, Ljubljana sv. Petra c.?
Zahtevajte cenik!
Avto vozi
brez bencina! Kuri z bukovim osljemi 3uso-Has. Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 560
FMiKAFAH.LJUllUllIlD
Rimska cesta 16
Mizarstvo S parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Ljubljanslti! gradina družna zu.
LJUBLJANA, Rimska cesta 13, telefon 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohištvo.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Malino oaMje štev. II
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje .in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOSlP PBIBIINL Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
*
2
POZOR!
POZORI
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence in vse vrste električnega materijala
po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
I Karol Bastiančič
centrala Lj ubijana, palača Kred. banke, III. nadstr
Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!
>) 'M ± , v	Ul A. .k- A." rč»- itt «I*- * &	A; <*. .L-	* ti ÄTfö
i
Šminki
družba z o« z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Najboljšo banaško pšenično moko oddaja najceneje tvrd.
A. VOLK, Ljubljana,
BESLJEVA CESTA ftTEV. 24.
SCHNEIDER & VEROVšEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 1@.
Pri nakupu blaga
moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kam-garna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Miklauc, Ljubljana
Lingarjeva ul., Medena in Pred Škofijo
Znižane cene. Solidna postrežba 1
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št.
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro palico, žveplo itd.
Dunajska cesta 29 - Telefon 137 - Brzojav: Gospodarska, Ljubljana
1.	Blagovni oddelek:
a)	poljedeljski pridelki in mlevski izdelki,
b)	krmila,
c)	kolonijalno blago.
2.	Kmetijski in strojni oddelek:
a)	poljedeljski in drugi stroji
b)	semena, umet. gnojila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek :
a) izvoz goveje živine in prašičev,
b)	tovarna mesnih izdelkov,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje umetnega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakup in prodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
Priporoča sc vam
modna trgovina
T. EGER
Sv. Petra cesta 2.

Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana sraver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, štance, modeli za predtiskanje perila, nume-latorji, gozdna kladiva itd.
pilNÜröuMiPi5äiirf»G5iiiäl
F. NOVAK
LJUBLJANA, Kongresni trg 15.
Najnižje cene.
Zahtevajte cenike.
carinsko-posredniški in špedicljski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sw. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	f22)
Ä. & E ŠKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo manu-Sakturnega blaga po najzmernejših cenah
©öSjfq!	Poceni!
POŠILJA TUDI VZORCE.

a ItS»
EHDđra ftngoviltaa za eSame
in gospode
LJUBLJANA, Mesim trg Številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
tortibo öam HTüT, Ljunijana
se ie preselila na Aleksandrovo c. 7.
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani

prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Miklošičeva cesta 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Račun poštno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57 in 470.
Podružnice: Ojakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.	Vtoge nad Din 125,009.000—
daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
""	Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.	—
Änw JiAOivNdaa *o Äa