Številka 2
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 30. januarja 1971	Cena 7 dinarjev	x Leto XXVIII
6.
Na podlagi 45. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 22-128/58 in Uradni Ust SRS, št. 11-116/65) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo. potem ko je dobil mnenje Ribiške zveze Slovenije
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o varstveni dobi ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov
Odredba o varstveni dobi ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov (Uradni list SRS, št. 35-356 65) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODREDBA
o varstveni dobi ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov
I
Spodaj naštete vrste rib in rakov se ne smejo loviti v tejle varstveni dobi:
sulec:
a)	v Savi od jezu HC Medvode navzdol, Dravi od jezu HC Spodnja Drava 1 navzdol, Krki'od jezu v Žužemberku navzdol s pritoki, Kolpi od jezu v Slavskem Lazu navzdol s pritoki, Savinji od Podvinskega jezu navzdol, Mirni od mostu v Tržišču navzdol in v Ljubljanici — od 1. februarja do 30. septembra;
b)	v vseh drugih vodah — od 1. februarja do 31. maja;
vse vrste postrvi razen jezerske zlatovščice: od
1.	oktobra do 31. marca;
jezerska zlatovščica: od 1. oktobra do 28. februarja;
lipan: od 1. decembra do 31. maja;
ščuka: od 1. februarja do 30. aprila v naslednjih vodah:
1.	Blejsko jezero;
2.	rokavi in mrtvice Save od mostu v Litiji navzdol;
3.	Ljubljanica in njeni pritoki, izvzemši Iščico od mostu v Crni vasi nav.zgor, Iško nad Iško vasjo, 2e-limeljščico in Reko;
4.	Cerkniško jezero s pritoki od njih izlivov do mostov na cesti Cerknica—Gornje jezero in Jezerski Obrh (Stržen);
5.	Rinža in Ribnica;
6.	Veliki Breg (Bičje) s pritoki;
7.	Krka od jezu v Žužemberku navzdol s pritoki, izvzemši Težko vodo, Radovljo od Škocjana navzgor in Studeno;
8.	Temenica od Sentlovrenca do Ponikev in Mir-nopeška Temenica:
9.	Kolpa od Starega trga navzdol s pritoki, izvzemši Krupo (pritok Lahinje);
10.	Voglajna in Slom;
11.	Dravinja od Slovenskih Konjic navzdol s pritoki Ličnico in Polskavo od Zupeče vasi navzdol;
12.	Drava z rokavi in mrtvicami ter Pesnica;
13.	Mura s pritoki, rokavi m mrtvicami ter vse prekmurske vode;
smuč: od 1. marca do 31. maja; podust: od 1. marca do 20* maja; platnica: od 1. marca do 20. maja; rak jelševec: od 1. novembra do 15. februarja; samica je zaščitena vse leto.
II
V	delih voda Mure, Drave, Sotle, Bregane in Kolpe, ki mejijo na SR Hrvatsko, velja tale izjemna varstvena doba:
sulec: od 15. februarja do 1. oktobra; šarenka: od 1. oktobra do 30. aprila; lipan: od 15. oktobra do 15. maja; som: od 1. maja do 15. junija; ščuka: od 1. februarja do 31. marca; krap: od 1. aprila do 31. maja.
III
Prepovedano je loviti ribe in rake spodaj naštetih
vrst, če nimajo tehle najmanjših dolžin:
sulec — v vodah pod la.............70	cm
v vodah pod Ib.............50	cm
potočna postrv . .....................26	era
potočna zlatovščica . J	1	.....	24 cm
soška postrv............... . j . . 35 cm
jezerska postrv.............. 40	cm
jezerska zlatovščica...............24	cm
vse križanke.......................26	cm
šarenka ..............................24	cm
lipan............................... 30cm
ščuka v vodah, kjer je zaščitena ... 50 cm
smuč ...........................: . 40cm
som	..........eocm
podust................j. .»II 28 cm
platnica	>28	cm
krap  .....................I j . . 20 cm
linj ...j....:.....................20	cm
ploščič.............I	....	I	.	20 cm
rak jelševec — samec .	I	1	....	H cm
Za potočno postrv velja izjemna najmanjša mera 24 cm v tehle vodah:	»
v pritokih Drave in Dravinje (razen Mislinje in Studenčnice pri Ptuju), Iški, Kokri od izvira do jezu v Zgornji Fužini ter pritokih, potoku Završnica od pregrade do centrale v Zasipu. Tržiški Bistrici od izvira do naravnega jezu na Slapu s pritokom Lomščico, Beli (pritok Idrijce). Beli (pritok Nadiže), Beli (pritok Motnjišnice), Zaplaščici (pritok Tolminke), Bači od je-
zu v Klavžah navzgor, v potoku Šklendrovec, Višnjici, Temenici od izvira do Kamnitega mostu v Velikem Gabru pod postajo, Pečevnici (pritok Pake) in Sori od cestnega mostu nad Žirmi navzgor.
IV
V delih voda Mure, Drave, Sotle. Bregane in Kolpe, ki mejijo na SR Hrvatsko, veljajo tele izjemne najmanjše mere:
vse postrvi ... 24 cm ščuka .... 40 cm krap.............30 cm'
V
Ribe se merijo od začetka glave do konca repne plavuti, raki pa od oči do konca iztegnjenega repa.
Prvi in zadnji navedeni dnevi v rokih po tej odredbi se štejejo v varstveno dobo.
VI
.Izjeme od določb po tej odredbi dovoljuje v utemeljenih primerih republiški sekretar za gospodarstvo potem, ko je dobil mnenje Ribiške zveze Slovenije.
VII
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 7. januarja 1971.
Republiški sekretar za gospodarstvo
Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
*
AKTI USTAVNEGA SODIŠČA SRS
7.
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica ter ob sodelovanju sodnikov Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Gor-šiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja v sporu zaradi izločitve Poslovne enote -Tobak« Nova Gorica iz Trgovskega podjetja »Tobak* Ljubljana ter njene pripojitve k Tobačni tovarni Ljubljana po dne 19. I. 1971 opravljeni javni obravnavi
odločilo:
I.	Predlogu delovne skupnosti Poslovne enote »Tobak* Nova Gorica, da se izloči iz sestave Trgovskega podjetja »Tobak« Ljubljana ter pripoji Tobačni tovarni Ljubljana, se ugodi.
II.	Ta odločba se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Ob razložitev:
Zbor delovne skupnosti Poslovne enote »Tobak« Nova Gorica je dne 26. XI. 1969 šjorejel sklep, đa se enota izloči iz sestave Trgovskega podjetja »Tobak« Ljubljana ter pripoji Tobačni tovarni Ljubljana. Delavski svet podjetja »Tobak« se s teni sklepom ni strinjal in ga je dne 27. XI. 1969 razveljavil. O zadevi sta nato še dvakrat razpravljala tako zbor delovne skupnosti enote kot tudi delavski svet podjetja. Ker sta oba samoupravna organa vztrajala pri svojih prvotnih sklepih, je delovna skupnost enote uporabila pravico iz 74. člena temeljnega zakona o podjetjih ter sprožila pred ustavnim sodiščem postopek zaradi varstva pravice samoupravljanja, ki naj bi bila kršena s sklepom centralnega delavskega sveta z dne 27. XI. 1969.
Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo:
Poslovna enota »Tobak« Nova Gorica je v letih 1954 do 1967 poslovala kot samostojno podjetje. K podjetju »Tobak« Ljubljana se je pripojila dne 1. X. 1967. Od tedaj posluje v sestavi tega podjetja kot samostojna organizacija združenega dela. V času svoje samo-
stojnosti je bilo podjetje »Tobak« Nova Gorica aktivno, od pripojitve dalje pa enota posluje z izgubo.
Iz finančnih in drugih ekonomskih podatkov, ki sta jih predložila oba udeleženca v postopku, je razvidno, da ima enota — če bi se izločila ter pripojila Tobačni tovarni — zagotovljene ekonomske pogoje za uspešno opravljanje svoje dejavnosti. Razen tega je enota s precejšnjo verjetnostjo izkazala, da bi bili ti pogoji v sestavi Tobačne tovarne celo ugodnejši kot v sestavi podjetja »Tobak«.
Upoštevajoč organizacijsko strukturo trgovskega podjetja »Tobak«, stopnjo samoupravne in poslovne povezanosti enot v njegovi sestavi ter finančno realizacijo celotnega poslovnega prometa v zadnjih letih, je ustavno sodišče ocenilo, da bi predvidena izločitev enote sicer pomenila zožitev sedanje prodajne mreže podjetja ter zmanjšanje prometa, vendar ta sprememba ne bi bistveno otežila opravljanja dejavnosti, zaradi katere je bilo podjetje ustanovljeno.
Glede na jamstvo, ki ga je prevzela Tobačna, tovarna s sklepi svojega delavskega sveta z dne 12. II. 1970 ter 8. XII. 1970, in ki ga je zastopnik tovarne potrdil tudi na javni obravnavi, so v zadostni meri zavarovani tudi premoženjski interesi dosedanjega matičnega podjetja iz naslova vrnitve investicij oziroma delitve sredstev, pravic in obveznosti po določbah temeljnega zakona o podjetjih. Zaradi predlagane organizacijsko-statusne spremembe enote tudi ne bodo prizadeti interesi potrošnikov.
Ustavno sodišče je zato ocenilo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za izločitev enote ter njeno pripojitev k drugemu podjetju določata 214. in 215. člen temeljnega zakona o podjetjih.
Po 2. členu zakona o ustavnem sodišču SR Slovenije je ta odločba dokončna in obvezna.
. ,*
St. U 9/70-17
Ljubljana, dne 25. januarja 1971.
Predsednik
ustavnega sodišča SRS
Vladimir Krivic 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
26.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, St. 16/67), 22., 23. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
ODLOK
p spremembi odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega
družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana
1.	člen
V odloku o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, Št. 31/67 in št. ž'eS) se spremeni S. člen odloka tako, da se glasi:
-Skupščina mesta Ljubljane v ceni ali tarifi lahko določi del, ki je namenjen za razširjeno reprodukcijo.
Komunalna podjetja morajo del sredstev, določenih za razširjeno reprodukcijo vnašati v svoj poslovni sklad.«
2.	člen
•
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-02/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
27.
Na podlagi 15. člena temeljnega zakona o izločanju in usmerjanju sredstev ža stanovanjsko izgradnjo (Uradni Ust SFRJ, št. 60/70), 22, in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o odstotku sredstev, ki se izločajo za subvencioniranje stanarin
1.	člen
Delovne organizacije, organizacije združenega dela in druge družbeno-pravne osebe ter državni organi plačujejo v letu 1971 iz prispevka za stanovanjsko izgradnjo, zboljšanje pogojev stanovanja in kritje razlike v stanarini. 8,5'Vu za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
Sredstva izločena po 1. členu tega odloka se vplačujejo na poseben račun službe družbenega knjigovodstva za subvencioniranje stanarin.
3.	člen
Tem organizacijam in enotam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pripada od L I. 1971 dalje subvencija v znesku, ki odgovarja razliki med pogodbeno stanarino in tisto stanarino, ki so jo plačevali nosilci stanovanjske pravice v letu 1989.
Skupen znesek subvencije ne sme presegati 50 %i od zneska amortizacije, ki se ustvari iz stanarine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 010-04/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
28.
Na podlagi 31. in 32. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65). 22. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
',	1. člen
V 5. členu se za 4. alineo prvega odstavka odloka O najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Glasnik, št. 58/65) doda nova alinea, ki se glasi:
*— za stanovanja, katera stanovanjsko podjetje zgradi ali kupi namensko za upokojence.«
2.	člen
Na koncu drugega odstavka 5. člena se pika nadomesti z vejico in dodajo besede: -razen za stanovanja po 5. alinei prvega odstavki tega člena«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-05/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
Jr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
29.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 22., 23. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi dela cen storitev, ki jih mora komunalno podjetje Ljubljanski živilski trgi nameniti za razširjeno reprodukcijo
1.	člen
Komunalno podjetje Ljubljanski živilski trgi mora nameniti v letu 1971 za razširjeno reprodukcijo nasled-
nje deleže cen posameznih storitev:
V«
—	od	najemnin	.........................37
—	od	stojnin	.........................23
—	od	rezervacij	občasnih prodajnih mest	. 45
—	od	ostalih storitev.....................12
2.	člen
Del dohodka posameznih storitev, ki je določen v ceni in ga mora delovna organizacija nameniti za razširjeno reprodukcijo velja vse do potrditve razvojnega programa Ljubljanskih živilskih trgov.
Skupščina mesta Ljubljane pooblašča svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet, da spremeni delež cen za razširjeno reprodukcijo, kolikor bi nastopili primeri, ki bi bistveno vplivali na pogoje poslovanja komunalne delovne organizacije.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-03/71 .
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
Predsednik	Predsednik zbora delovnih
mestnega zbora	skupnosti
dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnik, dipl. oec. 1. r.
30.
Na podlagi 71. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 28/66, št. 1/67, št. 54/67, št. 30/68, št. 56/69 in št. 32/70) in 51. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o potrditvi statuta sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe
I
S tem sklepom potrjuje skupščina mesta Ljubljane statut sklada za financiranje enot in služb teritorialne obrambe, ki ga je sprejel upravni odbor sklada dne 17.
XI.	1970.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-06/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
31.
Na podlagi druge alinee 24. člena in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o prevzemu ustanoviteljskih pravic do dijaškega doma Otona Zupančiča in doma učencev strokovnih šol
1
S tem sklepom prevzema skupščina mesta Ljubljane ustanoviteljske pravice do dijaškega doma Otona Zupančiča, Ljubljana, Zibertova 74 in doma učencev strokovnih šol, Ljubljana, Celovška 384.
2’
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-07/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. Ing. 1. r.
32.
Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/6§, št. 50/68 in št. 55/69) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št, 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o soglasju k razširitvi dejavnosti delavske univerze »Boris Kidrič-« v Ljubljani
1
Skupščina mesta Ljubljane daje s tem sklepom soglasje k razširitvi dejavnosti delavske univerze “Boris Kidrič« v Ljubljani na področje tiska predvsem za potrebe izobraževalne dejavnosti zavoda in družbenih organizacij.
2'
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-08/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
33.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14/70) in 6. člena odloka o nagradah mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 11/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o imenovanju žirije za podelitev nagrad mesta Ljubljane
V žirijo za podelitev nagrad mesta Ljubljane se imenujejo:
Za predsednika:
prof. dr. Milan Osredkar, dipl. ing.; za člane:
Adolf A r i g 1 e r , prof. Branko Božič, prof Jelislava Čopič, prof. dr. Janez Fe t ti c h,
Mirko Jamar, prof. Ljubo Jovan, dr. Marjan Komar,
Jože Valentinčič,
Miloš Vehovar, dipl. ing,,
Ciril Zlobec.
St. 010-09/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
34.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) in 32., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I. Ljubljana
Janez Snoj se v soglasju s skupščino občine Litija z dnem 31. I. 1971 razreši dolžnosti sodnika občinskega sodišča I. Ljubljana.
St. 010-011/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
35.
Na podlagi 22., 78. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) in drugega odstavka 11. člena odloka o komunalnih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Glasnik, št. 31/67 in št. 2/68) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja proizvodne enote — mestni potniški promet podjetja Ljubljana-transport
\	l
Skupščina mesta Ljubljana soglaša s sklepom delavskega sveta proizvodne enote — mestni promet podjetja Ljubljana-transport, s katerim je imenovala Branka Gregorina za direktorja proizvodne enote — mestni promet.
St. 010-012/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
36.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18'67 in št. 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o razrešitvi ravnatelja Poklicne šole kovinarske stroke
Vinko Zupanc se razreši dolžnosti ravnatelja Poklicne šole kovinarske stroke.
St. 010-013/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
37.
Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in št. 20/70) ter 24., 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Poklicne šole kovinarske stroke
Za vršilca dolžnosti ravnatelja Poklicne šole kovi-vinarske stroke se imenuje Janez J o z e 1 j.
St. 010-014/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
38.
Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradpi list SRS, št. 18/67 in št. 20/70) ter 24. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/ 70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet šole za oblikovanje v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu šole za oblikovanje v Ljubljani se imenuje Marjan Gašperšič, dipl. ing. arh.
St. 010-015/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
39.
Na podlagi 55. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in št. 20/70) ter 24. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v zbor delovne skupnosti Vzgojiteljske šole v Ljubljani
Za predstavnika družbene skupnosti v zbor delovne skupnosti Vzgojiteljske šole v Ljubljani se imenuje Rudolf Sušnik.
St. 010-016/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
\ Miha, Košak, dipl. ing. 1. r.
40.
Na podlagi 24. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v švetu Šolske delavnice tehniških šol
Za predstavnika družbene skupnosti v svetu Sol-sKe delavnice tehniških šol se imenuje Franc Križaj.
St. 010-017/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
41.
Na podlagi 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je skupščina mesta Ljubljane na 19. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. januarja 1971 sprejela
SKLEP
o razrešitvi člana sveta za gospodarstvo
Dolžnosti člana sveta za gospodarstvo se razreši Rudi Kropivnik, dipl. ing.
St. 010-010/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik
skupščine mesta Ljubljane
Miha Košak, dipl. ing. 1. r.
42.
Na podlagi 111. člena in 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je mestni zbor skupščine mesta Ljubljane na 6. ločeni seji dne 21. januarja 1971 sprejel
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v mestni zbor skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v mestni zbor skupščine mesta Ljubljane v volilni enoti št. 11, ki zajema območje krajevne skupnosti Kolodvor z volilnimi enotami št. 7, 8 in 9 za volitve odbornikov v občinski zbor skupščine občine Ljubljana Center.
2.	člen
Nadomestne volitve v mestni zbor skupščine mesta Ljubljane v volilni enoti št. 11 bodo v nedeljo, dne 14. marca 1971.
3.	člen
Za izvajanje tega odloka bo skrbela volilna komisija mesta Ljubljane.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-01/71
Ljubljana, dne 21. januarja 1971.
Predsednik mestnega zbora
dr. Majda Strobl 1. r.
43.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 15. seji dne 3. decembra 1970 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za območje Tivoli — Rožnik
1
Urbanistična dokumentacija, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za območje Tivoli — Rožnik, se javno razgrne v razstavnih prostorih — »Arkade« v Ljubljani, Trg revolucije 18.
2
Urbanistična dokumentacija, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za območje Tivoli — Rožnik, bo v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 22. januarja do 20. februarja 1971.
St. 010-018/71
Ljubljana, dne 3. decembra 1970.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. ing. 1. r.
44.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 15. seji dne 3. decembra 1970 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane glede dolgoročnega programa izgradnje bencinskih črpalk v Ljubljani
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane glede
dolgoročnega programa izgradnje bencinskih črpalk v Ljubljani, se javno razgrne v razstavnih prostorih — »Arkade« v Ljubljani, Trg revolucije 18.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz 1. točke tega sklepa, bo v skladu z določilom prvega odstavka • 11. člena zakona o urbanističnem planiranju na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 22. januarja do 20. februarja 1971.
St. 010-019/71
Ljubljana, dne 3. decembra 1970.
Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane
Marijan Kolarič, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
45.
Skupščina občine Celje je po 94. členu ustave socialistične republike Slovenije, po poprejšnji javni razpravi, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. januarja 1971 sprejela
STATUT občine Celje
UVOD
I
Ta statut določa pravice in dolžnosti občine Celje kot temeljne družbenopolitične skupnosti, določa položaj in razmerja med občani, delovnimi in drugimi organizacijami pri opravljanju skupnih zadev v občini ter določa organe'in organizacije, ki izvršujejo pravice in dolžnosti občine.
II
V občini Celje kot temeljni družbenopolitični skupnosti se:
—	zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil;
—	usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb;
—	določajo in razporejajo sredstva za občinske potrebe;
—	ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov;
—	usklajujejo posamični in skupni interesi s splošnimi interesi;
—	uresničujejo čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje;
—	organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja;
—	organizirajo družbene službe;
—	zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—	urejajo odnosi, ki imajo neposredni pomen za
občane v občini;	<
—	določajo splošni pogoji za delovanje komunalnih in podobnih organizacij;
—	varujeta zakonitost in varnost ljudi ter premoženja, zagotavljata javni red in mir;
—	organizira in v vojni vodi splošni ljudski odpor;
—	izvršuje družbeno nadzorstvo;
—	uresničujejo druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo določene kot pravice in dolžnosti širših družbenopolitičnih skupnosti.
♦
m
Občani neposredno odločajo, o družbenih zadevah v delovnih in drugih organizacijah in v oblikah neposrednega odločanja; po predstavniških telesih in njim odgovornih organih izvršujejo funkcijo oblasti in splošne zadeve družbenega samoupravljanja; druge svoje skupne koristi pa uresničujejo tudi v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, ki jih sami ustanavljajo.
Občani so neposredno in po svojih družbenopolitičnih organizacijah in društvih pobudniki družbenih aktivnosti; opravljajo javni nadzor nad delom organov oblasti in drugih nosilcev javnih funkcij; ustvarjajo norme medsebojnih odnosov in dajejo oporo državnim organom, organom družbenega samoupravljanja in organizacijam, ki opravljajo zadeve javnega pomena.
Uresničujoč samoupravljanje in druge svoje pravice, občani v občinski orgaftizaciji socialistične zveze kot najširši opori družbenopolitične aktivnosti in družbenega samoupravljanja delovnega ljudstva:
—	uresničujejo, varujejo in razvijajo vse oblike
družbenopolitičnega življenja, ki spodbujajo socialistični in demokratični razvoj; dajejo politične pobude ha vseh področjih družbenega življenja in zagotavljajo Čim popolnejše uveljavljanje svojih volilnih in drugih pravic;	■ •
—	obravnavajo družbenopolitična vprašanja z vseh področij, usklajujejo mnenja in sprejemajo politične sklepe glede reševanja teh vprašanj, usmerjanja družbenega razvoja in krepitve samoupravljanja, uresničevanja pravic in koristi človeka in občana;
—	ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mlade generacije in njenih organizacij v družbenem ih političnem življenju;
—	prizadevajo si za napredek humanih odnosov med ljudmi, za razvijanje socialistične zavesti in norih socialističnega načina življenja in nastopajo proti pojavom, ki ovirajo razvoj socialističnih in demokratičnih družbenih odnosov ali jim kako drugače škodujejo:
—	izražajo svoja mnenja in sodbe glede dela državnih organov, organov družbenega samoupravljanja, organizacij in nosilcev javnih funkcij in opravljajo družbeno kontrolo nad njihovim delom, zlasti glede javnosti in odgovornosti njihovega dela.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Celje je temeljna družbenopolitična skupnost na svojem območju (v nadaljnjem besedilu; občina).
Občina je v sestavu socialistične republike Slovenije.
2.	člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v mestu Celju.
3.	člen
Območje občine je določeno z zakonom socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Občinski praznik je 20. julij, ki se slavi v spomin na ustanovitev prve celjske čete.	‘4
Krajevni prazniki so določeni v statutih itrajevnih skupnosti.	, • v ,
5.	člen
Občina ima svoj emblem in zastavo.
Občinski emblem je ščit modre barve, spodaj polkrožno zaključen, na katerem so tri šesterokrake zlate zvezde, razporejene v obliki enakostraničnega trikotnika, tako da sta dve nad eno.
Občinska zastava je modre in rumene barve. Barvi zastave sta vodoravni, modra je zgoraj, rumena spodaj. Vsaka barva zavzema po širini polovico zastave. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.
6.	člen
Vojaškim enotam NOV se lahko zaradi zaslug v boju proti sovražniku in zaradi ohranitve izročil narodnoosvobodilnega boja podeli v občini domicil.
7.	člen
Kot posebno družbeno priznanje za izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju razvoja občine je ustanovljena nagrada Slavka Šlandra. Nagrada se lahkh podeli posamezniku, skupini, posameznikov ali organizaciji.
Postopek za podelitev nagrad določa odlok.
8.	člen '
Občina lahko osebe, ki so izredno zaslužne za razvoj socializma in za utrjevanje miru, za razvoj znanosti in kulture oziroma za razvoj občine, proglasi za častne občane.	.	'
Z odlokom so določeni pogoji in postopek za proglasitev ter pravice, ki gredo častnim občanom.
II.	GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE
9.	člen
Občina načrtno usmerja razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju. Zato zlasti:
—	spremlja, proučuje in usmerja gospodarska in druga družbena gibanja;
—	skrbi za pravilno in popolno izkoriščanje surovinske osnove in proizvodnih zmogljivosti;
—	spodbuja modernizacijo in obnovo obstoječih in gradnjo novih gospodarskih zmogljivosti;
—	spodbuja in skrbi za uvajanje in uporabo znanstvenih izsledkov v organizaciji in tehnologiji proizvodnje;
—	s spodbujanjem družbenega, dogovarjanja zagotavlja smotrno združevanje in uporabo družbenih sredstev;
—	spremlja in proučuje integracijska gibanja v gospodarstvu in družbenih dejavnosti ter vpliva na njihovo uresničitev;
, — skrbi za šolanje in strokovno usposabljanje kadrov ter za njihovo pravilno razvrščanje;
—	skrbi za razvoj osebnega in družbenega standarda ter drugih pogojev, ki krepijo ustvarjalne sposobnosti delovnega človeka;
— spodbuja in ' razvija druge dejavnosti, ki prispevajo h krepitvi materialne osnove občine.
10.	člen
Ob upoštevanju dosežene stopnje razvoja gospodarstva, se v občini v prvi vrsti zagotavljajo materialni in drugi pogoji za razvoj industrijske proizvodnje, zlasti kovinsko predelovalne, železarske, kemične, grafične, industrije gradbenega materiala, lesne in tekstilne industrije.
Občina zagotavlja tudi pogoje za razvoj gradbeništva in prometa.
11.	člen
Občina se zavzema za razvoj trgovine. Pri tem zlasti upošteva dejstvo, da je mesto Celje priznano trgovsko središče, ki mu je treba omogočiti nadaljnjo hitro rast in razvoj.
Občina se posebno zavzema za razvoj tiste trgovine, ki občane redno preskrbuje z blagom široke potrošnje, delovne organizacije pa z reprodukcijskim materialom.
Občina podpira organizacijo in razvoj sejemske dejavnosti v mestu Celju.
12.	člen
Glede na naravne in druge pogoja na svojem območju, posveča občina posebno skrb napredku turizma.
y ta namen občina skrbi za razvoj sodobnega gostinstva in drugih dejavnosti, ki so pogoj za uspešno razvijanje turizma in zadovoljevanje potreb občanov.
13.	člen
Za zadovoljevanje potreb občanov se v občini spodbuja in razvija proizvodna in še posebej storitvena obrt.
Razvoj obrti se zagotavlja s širjenjem mreže PO* slovnih prostorov, z davčnimi olajšavami za določene vrste obrtne dejavnosti in z ustanavljanjem obrtnih delavnic.
14.	člen
V	občini se zagotavljajo pogoji in sprejemajo ukrepi za zboljšanje kmetijske proizvodnje. Pri tem se daje prednost tistim kmetijskim panogam, ki imajo najboljše naravne in tržne pogoje (hmeljarstvo, živinoreja, sadjarstvo, pridelovanje zelenjave).
Občina razvija kmetijske pospeševalne službe in organizira zdravstveno varstvo živine.
V	občini se zagotavljajo pogoji za napredno in sodobno gospodarjenje z gozdovi.
15.	člen
V	občini se zagotavlja razvoj socialističnih družbenih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu. Nosilci razvoja teh odnosov so delovne organizacije s področja kmetijstva in gozdarstva, katerih delovanje občina podpira.
Občina podpira gospodarsko sodelovanje med individualnimi kmetijskimi proizvajalci in kmetijskimi delovnimi organizacijami in s tem omogoča ustvarjanje pogojev za hitrejši napredek zasebnega kmetijstva. Zavzema se za samoupravljanje kooperantov v kmetijskih delovnih organizacijah.
Občina podpira tako samoupravno organizacijo v podjetju, ki gospodari z gozdovi, v kateri je zasebnim lastnikom gozdov dana pravica odločanja o vprašanjih, ki zadevajo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi.
III.	NAČRTOVANJE V OBČINI
16.	člen
Temeljni instrumenti, s katerimi se usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj občine, so:
—	koncept dolgoročnega družbenogospodarskega razvoja občine;
—	družbeni načrti in razvojni'programi občine;
—	urbanistično načrtovanje;
—	dolgoročni razvojni programi in gospodarski načrti organizacij združenega dela;
—	dolgoročni in letni programi krajevnih skupnosti.
17.	člen
. Koncept dolgoročnega družbenogospodarskega razvoja občine izhaja iz dolgoročnih razvojnih programov organizacij združenega dela in dolgoročnih programov krajevnih skupnosti.
Pri tem daje koncept razvoja prednost razvoju tistih gospodarskih dejavnosti, ki imajo največ možnosti za hitro povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka.
Koncept razvoja zagotavlja tudi razvoj družbenih in komunalnih dejavnosti, katerih razvitost je odločilnega pomena za doseganje predvidenih gospodarskih uspehov in trajno rast osebnega in družbenega standarda občanov.
Koncept dolgoročnega razvoja mora biti usklajen z regionalnim in republiškim konceptom dolgoročnega družbenopolitičnega razvoja.
18.	člen
Z družbenim načrtom in razvojnim programom se usmerja in usklajuje gospodarski in družbeni razvoj občine za eno ali več let.
Družbeni načrt ali razvojni program se lahko sprejme tudi za eno ali več gospodarskih in družbenih dejavnosti.
19.	člen
Koncept dolgoročnega družbenogospodarskega razvoja občine, družbene načrte in razvojne programe sprejema občinska skupščina na seji.
Razvojne programe lahko sprejmejo tudi interesne skupnosti.
20.	člen
Za urejanje, gradnjo, rekonstrukcijo in asanacijo naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbenih prostorskih koristi, se v občini sprejmejo urbanistični program, urbanistični načrti, zazidalni načrti in urbanistični red (akti urbanističnega načrtovanja).
V urbanističnih in zazidalnih načrtih morajo biti predvideni tudi objekti družbenega standarda.
Akte urbanističnega načrtovanja sprejema občin-ka skupščina v skladu z zakonom.
21.	člen
Urbanistični program zajema območje vse občine.
Urbanistični načrt se izdela za mesto Celje in nekatera naselja v njegovi okolici, ki so neposredno podrejena stanovanjskim, komunalnim in drugim urban-skim razmeram mesta.
Zazidalni načrti se izdelajo za območja, ki so določena z urbanističnim programom.
Za območja in naselja, ki niso zajeta z urbanističnim oziroma zazidalnimi načrti, se predpiše urbanistični red.
22.	člen
Organizacije združenega dela sprejmejo dolgoročne razvojne programe.
Z dolgoročnim razvojnim programom določi organizacija združenega dela svoj razvoj in poslovno usmeritev za deset ali več let.
Dolgoročni razvojni program obsega zlasti analizo doseženega razvoja, program bodoče proizvodnje oziroma storitev, analizo dejavnikov bodočega razvoja (kadri, tehnična opremljenost, specializacija, kooperacija, integracija ipd.), analizo potreb trga, analizo predvidenih rezultatov in ukrepe, ki bodo potrebni za uresničitev programa.
Pri sestavljanju dolgoročnega razvojnega programa mora organizacija združenega dela izdelati tudi prostorski načrt svojega razvoja, ki mora biti usklajen z občinskimi akti urbanističnega načrtovanja.
Dolgoročni razvojni program organizacije združenega dela je temelj za izdelavo letnih ali večletnih gospodarskih načrtov.
23.	člen
Dolgoročni program krajevne skupnosti obsega naloge, ki jih bo krajevna skupnost izvršila v daljšem časovnem obdobju in ki predstavljajo zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
Dolgoročni program krajevne skupnosti je temelj za izdelavo letnih ali večletnih delovnih programov.
•	24. člen
Koncept dolgoročnega družbenogospodarskega razvoja. družbeni načrti in akti urbanističnega načrtovanja občine, se izdelujejo po določeni metodologiji in se sprejemajo po postopku, ki ga določa zakon.
Načrti in programi organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti se izdelujejo in sprejemajo po postopku, ki ga v skladu z zakonom določijo same organizacije, oziroma krajevne skupnosti.
- 25. člen
Občina skrbi za smotrno in dolgoročno kadrovsko politiko, ki je sestavni del politike njenega gospodarskega in družbenega razvoja. Temeljni odnos občine do kadrovske politike je v tem, da na vseh področjih združenega dela usmerja politiko stalnega strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja ter da podpira (uveljavljanje znanja, zmožnosti, delavnosti in ustvarjalnosti.
26. člen
Organizacije združenega dela so kot nosilci izvajanja načel kadrovske politike v občini dolžne:
—	vzporedno s programiranjem razvoja v gospodarstvu in družbenih dejavnostih načrtovati tudi potrebe po kadrih;
—	spodbujati stalno strokovno rast in usposabljanje kadrov ter njihovo smotrno zaposlovanje;
—► skrbeti za družbenopolitično izobraževanje svojih članov;
—	vplivati, da se pri kandidiranju za vodilna mesta v delovnih organizacijah upoštevajo poleg strokovnih tudi družbenopolitična merila;
—	skrbeti, da se sposobni in nadarjeni mladini pri izobraževanju nudi družbena pomoč v obliki štipendiranja, kreditiranja in v drugih oblikah.
27.	člen
Zaradi čimbolj skladnega in vsestranskega razvoja občinska skupščina samoupravno sodeluje z organizacijami združenega dela na svojem območju. V ta na-v men spremlja delo organizacij združenega dela, posebno še:
—	kako se v dejavnosti organizacij združenega dela uresničuje politika občine in širših družbenopolitičnih skupnosti, ki je določena v družbenih planih in drugih aktih;
—	kakšne uspehe dosegajo v povečanju proizvodnje, produktivnosti dela in razširitvi svojega poslovanja;
—	kako uporabljajo družbena sredstva, s katerimi razpolagajo, še posebej pa, kako usmerjajo svojo investicijsko dejavnost;
—	kakšne ukrepe podvzemajo za izboljšanje poslovnega sodelovanja;
—	k;ako skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev;
—	kako skrbijo za napredek in razvoj samoupravljanja;
—	kakšne ukrepe sprejemajo za izboljšanje delovnih pogojev in življenjskega standarda svojih delavcev.
Pri izvrševanju pravic iz prvega odstavka tega člena lahko občinska skupščina daje organizacijam združenega dela priporočila in sprejema druge ukrepe, ki so v skladu z zakonom.
IV.	SAMOUPRAVNO IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE
28.	člen
Dogovarjanje in sporazumevanje med samoupravnimi subjekti in drugimi subjekti samoupravne skupnosti sta temelj, na katerem se mora urejati čimveč skupnih zadev v samoupravni družbi. Zato se občina pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti v največji možni meri opira na dogovarjanje in sporazumevanje in zato tudi te oblike samoupravnega delovanja vsestransko spodbuja in razvija.
29.	člen
Vprašanja, ki imajo skupen pomen za vse ali za določeno skupino organizacij združenega dela, pa niso urejena s predpisi, se lahko urejajo z dogovorom med prizadetimi organizacijami (samoupravni dogovor).
Vprašanja, ki so splošnega pomena za izvrševanje pravic in dolžnosti občine, se lahko urejajo z družbenim dogovorom. Pri družbenem dogovarjanju sodelujejo prizadete organizacije in njihova združenja, samoupravne skupnosti, krajevne skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične organizacije, društva in občinska skupščina.
30.	člen
S samoupravnim oziroma družbenim dogovorom prevzemajo stranke dolžnost, da se bodo ravnale po dogovoru oziroma izvrševale obveznosti, ki so jih z 'dogovorom prevzele.
Z dogovorom se lahko predvidijo tudi sankcije za primer, če bi katera od strank, ki sodeluje v dogovoru, kršila posamezna določila dogovora.
Dogovor je lahko enkraten, ali pa traja določen čas.
31.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije ter skupnosti v svojih sploSnih aktih določijo organe in njihove pristojnosti s področja samoupravnega in družbenega dogovarjanja.
32.	člen
Pobudo za samoupravni ali družbeni dogovor lahko dajejo organizacije in organi iz 29. člena tega sta-tuta-
Za organizacijo družbenega dogovarjanja in za izvršitev dogovorov skrbi občinska skupščina.
V.	SREDSTVA OBČINE
33.	člen
Občina financira družbene potrebe in naloge na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, komunalne dejavnosti in narodne obrambe ter potrebe občinske Skupščine in drugih organov v občini.
34.	člen
Viri sredstev za financiranje družbenih potreb v občini so:
—	prispevki, davki in takse, ki jih plačujejo občani in delovne organizacije;
—	samoprispevek občanov;
—	združevanje sredstev delovnih In drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na osnovi družbenega dogovora;
—	neposredno zaračunavanje povračila za storitve uporabnikom v dejavnostih, preko katerih se uresničujejo funkcije občine;
—	drugi dohodki.
35.	člen
Prispevke, davke in takse predpisuje občinska skupščina v skladu z zakonom.
Samoprispevek se uvede, če tako sklene z zakonom določena večina občanov na območju, na katerem se samoprispevek uvaja.
Delovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti združujejo sredstva na osnovi družbenega dogovora.
Cene in tarife za storitve posebnega družbenega pomena določajo delovne in druge samoupravne organizacije.
Ce je z zakonom ali občinskim odlokom tako določeno, daje k cenam in tarifam za storitve posebnega družbenega pomena soglasje občinska skupščina.
36.	člen
Dohodki občine, za katere tako določa zakon, se razporejajo v občinskem proračunu.
Dohodki občine se razporejajo tudi v občinske sklade.
37.	člen
Iz občinskega proračuna se krijejo potrebe občinske skupščine in drugih občinskih organov, dajejo sredstva krajevnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam ter sofinahcirajo druge družbene potrebe in naloge občine, ki se ne financirajo iz občinskih skladov.
38.	člen
S
Posamezne družbene potrebe in naloge, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev, financira občina iz skladov.
Sredstva skladov se lahko dodeljujejo uporabnikom kot kredit ali za financiranje družbenih potreb brez obveznosti vračila.
Z odlokom o ustanovitvi sklada se določi, katere družbene potrebe oziroma naloge se iz sklada financirajo in kateri dohodki občine se razporedijo v sklad. ♦
39.	člen
Sredstva iz občinskega proračuna in skladov se dodelijo uporabnikom glede na pomen in obseg dejavnosti, ki jo opravljajo in ki je razvidna iz programa dela, ki ga uporabnik predloži.
Osnova za dodelitev sredstev je lahko tudi družbeni dogovor o vprašanjih s področja pridobivanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov delavcev, ki ga sklenejo pristojne organizacije in organi v občini.
VI.	ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB
a)	Vzgoja in izobraževanje
40.	člen
Občina je dolžna skrbeti za vzgojo in izobraževanje občanov na svojem območju.
Pri tem mora nenehno skrbeti za napredek vzgoje in izobraževanja na področju predšolske vzgoje otrok, v osnovnem in srednjem šolstvu in pri izobraževanju odraslih.
Organizacija vzgoje in izobraževanja v občini temelji na samoupravljanju delavcev vzgojnih in izobraževalnih zavodov ter na neposrednem sodelovanju organov občine, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov.
41.	člen
Sredstva za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja občina po zakonu.
42.	člen
Za uresničevanje družbene vloge izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, za odločanje o delitvi sredstev za izobraževanje, ki jih zagotavlja občina, in za obravnavanje drugih vprašanj s področja izobraževanja, ki imajo skupen in splošen pomen za občino, je v skladu z zakonom za območje občine ustanovljena temeljna izobraževalna skupnost.
Organizacijo, naloge ter pravice in dolžnosti temeljne izobraževalne skupnosti določa zakon in njen statut.
43.	člen
Vzgojni in izobraževalni zavodi so dolžni svojo'dejavnost organizirati tako, da je zagotovljeno nemoteno izvajanje vzgojnoizobr^ževalnega procesa, z ustrezno kadrovsko politiko pa morajo skrbeti, da bo kvaliteta njihovega dela na primerni višini.
44.	člen
Predšolska vzgoja se opravlja v vzgojnovarstvenih zavodih in v oddelkih male šole.
Mreža vzgojnovarstvenih zavodov se oblikuje v skladu s programom razvoja otroškega varstva.
Program razvoja otroškega varstva določi za daljšo dobo temeljna skupnost otroškega varstva v soglasju z občinsko skupščino.
45.	člen
Otrokom je zagotovljeno osnovno šolanje, ki je obvezno po zakonu.
Program razvoja osnovnih šol določi za daljšo dobo občinska skupščina na predlog temeljne izobraževalne skupnosti. Program mora predvideti tako mrežo osnovnih šol, da je omogočeno šolanje vsem šoloobveznim otrokom v občini.
46.	člen
Občina zagotavlja osnovne materialne pogoje za prehrano šoloobveznih otrok.
Osnovne šole so dolžne ustanoviti šolske kuhinje.
Šolsko kuhinjo lahko ustanovi ena osnovna šola ali več šol skupaj, v skladu s programom razvoja prehrane šolskih otrok.
Srednje šole skrbijo za organizacijo prehrane svojih učencev v mejah sredstev, ki jih v ta namen zagotavlja pristojna izobraževalna skupnost.
47.	člen
Sole ustanavljajo knjižnice učnih knjig kot eno izmed oblik brezplačne oskrbe z učbeniki.
48.	člen
Občina je dolžna zagotoviti za učence iz oddaljenih krajev brezplačen prevoz v osnovno šolo.
49.	člen
Občina zagotavlja sistematične zdravniške preglede predšolskih in šoloobveznih otrok.
50.	člen
Temeljna izobraževalna skupnost lahko skladno s sprejetim programom razvoja izobraževanja s splošnim aktom predpiše:
—	način brezplačnega prejemanja učbenikov in drugih šolskih pripomočkov;
—	pogoje in način zagotovitve brezplačnega prevoza v osnovno šolo.
Ugodnosti iz prvega odstavka tega člena gredo v breme sredstev za izobraževanje.
51.	člen
Občina zagotavlja v skladu z zakonom šoloobveznim otrokom, ki zaradi telesnih ali duševnih motenj ne morejo slediti pouku na rednih osnovnih šolah, obvezno šolanje v posebnih šolah.
52.	člen
Občina skupaj z drugimi občinami v regiji in republiki zagotavlja razvoj srednjega šolstva na svojem območju, v skladu s potrebami po strokovnih kadrih.
V ta namen sodeluje občina pri financiranju investicij in vzdrževanju poslopij ter zboljšanju opreme in učnih pripomočkov v srednjih šolah in v domovih za učence teh šol.
53.	člen
Občina usklajuje interese občin celjske regije pri načrtovanju razvoja srednjih šol in nastopa kot pobudnik pri zbiranju in združevanju sredstev, namenjenih za razvoj srednjega šolstva na svojem območju.
54.	člen
Občina je lahko pobudnik za ustanovitev oddelkov višjih šol, če to narekujejo potrebe, in sodeluje pri financiranju ureditve takih oddelkov.
55.	člen
Sole, delavska univerza in izobraževalni centri v organizacijah združenega dela skrbijo za stalno družbenopolitično in strokovno izobraževanje.
Del stroškov za osnovnošolsko izobraževanje odraslih gre v breme občinskih sredstev za izobraževanje.
56.	člen
Občina pospešuje štipendiranje in kreditiranje šolanja in spodbuja delovne in druge organizacije, da v okviru svojih potreb po kadrih dajejo občanom štipendije in kredite.
57.	člen
Občina zagotavlja sredstva za štipendiranje in kreditiranje šolanja kadrov, katerih v občini primanjkuje.
Posebno pozornost posveča občina štipendiranju in kreditiranju šolanja socialno šibkih otrok, ki dosegajo dobre učne uspehe.
Organizacijo, način financiranja ter pogoje za dodelitev štipendije oziroma kredita ureja odlok.
b)	Kultura
58.	člen
Kulturna ustvarjalnost in kulturna raven občanov sta neločljivi sestavini samoupravne socialistične družbe; zato občina zagotavlja razvoj kulturnih dejavnosti na svojem območju ter spodbuja širjenje in poglabljanje kulturnih potreb občanov.
Občina daje prednost tistim dejavnikom na kulturnem področju, ki s svojim delom utrjujejo v človeku zavest o smiselnosti njegovih ustvarjalnih naporov.
59.	člen
Organizacija kulturnih dejavnosti v občini temelji na samoupravljanju delavcev kulturnih zavodov, na nepoklicnem in kulturnem delovanju ter na neposrednem sodelovanju občinskih organov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov.
60.	člen
Za okrepitev družbene vloge kulture in ustvaritev boljših pogojev za širši, vsebinski in kvalitetni dvig kulturne dejavnosti; za zadovoljitev kulturnih potreb občanov; za spodbujanje množičnega zanimanja in aktivno udeležbo ljudi v kulturnem delovanju; za varovanje kulturne dediščine; za uskladitev programov dela delovnih in drugih organizacij in za pospeševanje razvoja samoupravnih odnosov na področju kulture, je v občini ustanovljena kulturna skupnost.
Organizacijo, naloge ter pravice in dolžnosti kulturne skupnosti določata zakon in njen statut.
Kulturna skupnost se lahko ustanovi tudi zh območje več občin.
61.	člen
Razvoj kulture v občini poteka po programu razvoja kulture, ki ga sprejme kulturna skupnost v soglasju z občinsko skupščino. Pri sprejemanju programa razvoja kulture je treba gledati na to, da bo zadovoljevanje kulturnih potreb v sorazmerju z gospodarsko in splošno razvitostjo občine.
62.	člen
Kulturna dejavnost v občini se financira iz sredstev za kulturo, s katerimi upravlja kulturna skup- s nost.	.
Sredstva za kulturo se zagotavljajo v skladu z zakonom.
Kulturne dejavnosti se financirajo tudi z neposrednim zaračunavanjem kulturnih storitev uporabnikom.
63.	člen
Sredstva za financiranje kulture razporeja kulturna skupnost med uporabnike na osnovi programa in ocene rezultatov njihovega dela.
Z družbenimi sredstvi se spodbujajo zlasti tiste kulturne dejavnosti, ki so množičnega pomena, ki dvigajo in širijo kulturne potrebe in spodbujajo občane k aktivnemu sodelovanju in udeležbi pri izvajanju programov.
Pri financiranju kulture je treba posvetiti posebno skrb znanstvenemu delu, varstvu kulturnih in zgodovinskih spomenikov, zbirkam arhivov in drugim vrednotam kulturne dediščine, ki so splošno družbenega in regionalnega pomena.
64.	člen
Naloge matične knjižnice v skladu z zakonom opravlja za območje občine študijska knjižnica v Celju.
65.	člen
Službo spomeniškega varstva na območju občine opravlja v skladu z zakonom Zavod za spomeniško varstvo v Celju.
66.	člen
Službo varstva arhivskega in registraturnega gradiva na območju občine opravlja v skladu z zakonom zgodovinski arhiv v Celju.
67.	člen
V skladu s programom razvoja kulture skrbi občina za gradnjo novih objektov za kulturne potrebe.
Sredstva za redno vzdrževanje objektov za kulturne potrebe zagotavlja občina. Te objekte daje občina v uporabo zavodom ali drugim samoupravnim organizacijam in društvom. Pravice in obveznosti občine in uporabnikov se določijo s pogodbo.
68.	člen	,	;
Občina usklajuje interese občin celjske regije pri načrtovanju razvoja kulturnih dejavnosti, ki imajo pomen za regijo in nastopa kot pobudnik pri zbiranju in združevanju sredstev, namenjenih za razvoj kulture v regiji.
c)	Telesna kultura
69.	člen
Občina ustvarja v mejah svojih pravic in obveznosti pogoje za razvoj telesne kulture in zagotavlja
v skladu s programom razvoja telesne kulture ustrezna sredstva.
Občina usmerja razvoj telesne kulture v skladu z možnostmi in potrebami občanov ter delovnih in drugih organizacij.
Program razvoja telesne kulture sprejmejo organizacije za telesno kulturo na osnovi samoupravnega dogovora v soglasju z občinsko skupščino.
70.	člen
Telesna kultura se financira iz posebnega sklada. Dohodki sklada so zlasti prispevki delovnih in drugih samoupravnih organizacij, določeni na osnovi družbenega dogovora, del sredstev pa se nameni v sklad iz občinskega proračuna.
71.	člen
Sole in drugi izobraževalni in vzgojni zavodi so odgovorni za telesno vzgojo otrok in mladine.
Telesna vzgoja mora postopoma zajeti tudi predšolske otroke.
Delovne organizacije in krajevne skupnosti ustvarjajo pogoje za razvoj telesne kulture med svojimi delavci oziroma občani.
72.	člen
Družbene organizacije za telesno kulturo ter društva organizirajo zadovoljevanje potreb občanov po telesni kulturi, širijo telesnokulturne navade in spodbujajo vrhunske športne dosežke.
Pri svojem delu organizacije in društva sodelujejo s šolami, delovnimi organizacijami, jugoslovansko ljudsko armado in krajevnimi skupnostmi.
73.	člen
Skladno s programom razvoja telesne kulture skrbi občina za gradnjo in vzdrževanje objektov ter naprav, namenjenih telesni kulturi. V ta namen občina tudi zagotavlja ustrezna zemljišča.
Način upravljanja, vzdrževanja in uporabljanja objektov za telesno kulturo, na katerih ima občina pravico uporabe, predpiše občinska skupščina.
74.	člen
Občina zagotavlja zdravstveno varstvo šporjnikov. Za športnike se organizirajo sistematični zdravniški pregledi.
č) Zdravstveno varstvo
75.	člen
V občini se v mejah njenih pravic in dolžnosti zagotavlja in izvaja zdravstveno varstvo, ki ima namen obvarovati in izboljšati telesno in duševno zdravje občanov.
Občina ustvarja pogoje za pospeševanje zdravstvenega varstva, skrbi za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene službe na svojem območju ter zagotavlja nadzorstvo glede strokovnosti dela zdravstvenih delovnih organizacij in zdravstvenih delavcev, če zakon ne določa drugače.
76.	člen
Zaradi pospeševanja zdravstvenega varstva sodelujejo organi občine s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, delovnimi organizacijami zdravstvenih dejav-
nosti in njihovimi združenji ter drugimi organizacijami nri programiranju in načrtovanju zdravstvenega varstva in njegove materialne osnove, pri razvijanju samoupravnih odnosov in pri ustvarjanju ugodnih pogojev za zdravstveno varstvo in za smotrno uporabo sredstev, zagotovljenih za zdravstveno varstvo.
77.	člen
Občina sodeluje tudi pri organiziranju zdravstvenega varstva na širšem območju, kadar to določi zakon ali je tako sklenjeno z družbenim dogovorom.
78.	člen
Zdravstveno varstvo v občini se organizira in izvaja po programih zdravstvenega varstva, ki jih na osnovi družbenega dogovora sprejmejo občinska skupščina, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene delovne organizacije in njihova združenja ter ostale delovne in druge organizacije.
S prograrrtom zdravstvenega varstva se zlasti predvidi razvoj mreže zdravstvenih zavodov in finančna sredstva, ki so za ta razvoj potrebna.
79.	člen
Občina zagotavlja izvajanje preventivnih ukrepov za sanacijo življenjske in delovne sredine.
Pri financiranju in izvrševanju programa ukrepov iz prvega odstavka tega člena sodelujejo občinska skupščina, zdravstvene in druge delovne organizacije ter skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
80.	člen
Občina lahko vpelje druge pravice oziroma večji obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja, kot jih določa zakon oziroma statut skupnosti zdravstvenega zavarovanja, lahko pa tudi vpelje pravice iz zdravstvenega zavarovanja za osebe, ki niso obvezno zdravstveno zavarovane po zakonu.
Pravice iz prvega odstavka tega člena in način zagotavljanja sredstev zanje določa odlok.
81.	člen
Zdravstvene delovne organizacije morajo organizirati delo tako, da lahko občanom zagotovijo nepretrgano zdravstveno pomoč, prosto izbiro zdravstvene delovne organizacije in zdravstvenega delavca.
Delovni čas v zdravstvenih delovnih organizacijah lahko določi s predpisom občinska skupščina.
d)	Socialno varstvo
82.	člen
Občina na področju socialnega varstva skrbi predvsem za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme.
83.	člen
Občina skrbi za varstvo družine in otrok.
V ta namen s svojimi strokovnimi službami in delovanjem družbenopolitičnih organizacij spodbuja, usmerja in povezuje po načelu solidarnosti koristi staršev in drugih občanov na področju varstva otrok in družine.
Občina še posebej razvija in pospešuje delovanje posvetovalnic, socialnih in drugih služb za pomoč družini.
84.	člen
V	krajevnih skupnostih, delovnih in drugih samoupravnih organizacijah starši in drugi občani neposredno razvijajo dejavnosti za dopolnjevanje družinske vzgoje in za pomoč družini pri vzreji otrok (dnevno varstvo, šolska prehrana, letovanje otrok in druge oblike).
85.	člen
Otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo posebno družbeno varstvo, zagotavlja občina ustrezne pogoje za njihov vsestranski razvoj. V ta namen razvija skrbništvo, rejniško službo in skrbi za rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih otrok.
86.	člen
Občina skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi skrbeli zase, za varstvo svojih pravic ali svojih koristi. '
87.	člen
V	občini se ostarelim in bolnim osebam zagotavlja pomoč na domu. To nalogo opravljajo zlasti krajevne skupnosti ter družbene humanitarne in druge organizacije.
88.	člen
Občina ustanavlja v skladu s potrebami in možnostmi socialne zavode, ki dajejo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki jo potrebujejo.
Občina skrbi za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov ter zagotavlja denarno in drugo pomoč ogroženim občanom.
89.	člen
Za financiranje socialnega varstva ustanovi občina poseben sklad.
Odlok določa upravičence, način in pogoje ter minimalen obseg socialne pomoči, ki jo daje občina.
90.	člen
Občina posveča posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki živijo na njenem območju.
Udeležencem NOV, ki zaradi stvarnih ali osebnih okoliščin, ki niso nastale po njihovi krivdi, ne dosegajo primernih osebnih dohodkov, se daje posebna družbena pomoč.
Pravico do posebne družbene pomoči imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih udeležencev NOV.
Sredstva za družbeno, pomoč zagotovi občina.
Odlok natančneje določa upravičence, oblike družbene pomoči in postopek za uveljavitev pravice.
91.	člen
Občina posebej skrbi za zdravstveno stanje udeležencev NOV in zato zagotavlja sredstva za sistematične preglede udeležencev NOV in za zdravstveni nadzor nad njimi.
92.	člen
Za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV ustanovi občina poseben sklad.
Sredstva sklada se uporabljajo za nakup stanovanj in za dodelitev posojil za dograditev ali za popravila hiš oziroma stanovanj udeležencev NOV.
93.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi za otroško varstvo
in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, je v občini ustanovljena temeljna skupnost otroškega varstva.
Organizacijo, naloge ter pravice in 'dolžnosti temeljne skupnosti otroškega varstva določata zakon in njen statut.
94.	člen
Za spremljanje in proučevanje vprašanj in pojavov na področju socialnega varstva ter za neposredno dajanje tega varstva občanom, je v občini ustanovljen center za socialno delo.
Center za socialno delo posveča posebno skrb razvijanju prostovoljnega socialnega dela v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Pri tem sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami.
Pri izvrševanju svojih nalog sodeluje center za socialno delo z delovnimi in drugimi organizacijami ter pristojnimi organi.
Organizacija, naloge ter pravice in dolžnosti centra za socialno delo so določene z njegovim statutom.
e)' Komunalna in stanovanjska dejavnost
95.	člen
Občina skrbi za razvoj in napredek komunalnih dejavnosti na svojem območju in zagotavlja zadovoljevanje potreb občanov in delovnih organizacij.
Pri tem občina podpira pobude občanov, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij pri reševanju komunalnih vprašanj; glede na njihovo pomembnost sofinancira komunalna dela, upoštevajoč prednostni vrstni red, ki temelji na programih razvoja komunalnih dejavnosti v občini.
Občina sprejema program razvoja komunalnih dejavnosti in zagotavlja ustrezne materialne in druge pogoje za uresničitev teh programov.
96.	člen
Občina ustanavlja komunalne delovne organizacije in izvršuje do njih splošne pravice in dolžnosti. Do komunalnih delovnih organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, pa opravlja občina še z zakonom oziroma na osnovi zakona določene pravice in dolžnosti.
Organizacijo, način financiranja in način opravljanja komunalnih dejavnosti urejajo odloki,
97.	člen
Občina je nosilec razvojne politike stanovanjskega gospodarstva na svojem območju.
S svojo razvojno politiko teži občina za tem, da se sredstva za stanovanjsko izgradnjo čimbolj racionalno izkoriščajo. Zato občina podpira združevanje sredstev in namensko varčevanje, pri gradnji stanovanjskih prostorov pa daje prednost takim oblikam, ki predstavljajo najbolj smotrno uporabo sredstev, ki so na razpolago. \
Program razvoja stanovanjskega gospodarstva mora biti rezultat sodelovanja stanovanjskega podjetja, delovnih in drugih organizacij, proizvajalcev stanovanj, urbanističnih organizacij in občanov, temeljiti pa mora na dolgoročnih urbanističnih zasnovah, na etapnem komunalnem urejanju zemljišč in racionalni zemljiški politiki.
98.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uveljavljanje pravice stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, za poslovanje organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in za napredek stanovanjskega standarda; v Skladu z zakonom predpisuje prispevke, ki jih delovne in druge organizacije plačujejo za gradnjo stanovanj, predpisuje tehnične in druge normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš in s svojimi ukrepi usklajuje stanarine z gospodarskimi gibanji.
Občina izvaja splošno nadzorstvo nad organizacijami, ki gospodarijo s stanovanjskimi zgradbami.
99.	člen
Zaradi določitve pravic in dolžnosti stanovalcev ter drugih subjektov pri uporabi stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, predpiše občinska skupščina hišni red.
100.	člen
Občina skrbi za reševanje stanovanjskega vprašanja socialno ogroženih občanov. Del sredstev za ta namen se zagotovi v občinskem proračunu.
Odlok določa pogoje in vrstni red za dodelitev stanovanj, s katerimi razpolaga občina.
101.	člen
Občina skrbi za urejanje stavbnega zemljišča v mestu in naseljih v skladu z urbanističnim načrtovanjem.
102.	člen
Urejeno stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na kateri ima pravico tiporabe, oddaja občina v uporabo pravnim osebam in občanom samo za graditev takih objektov, kot so predvideni v zazidalnem načrtu.
f)	Varstvo narave
103.	člen
Urejeno varstvo narave zagotavlja naravne pogoje za življenje in kulturno razvedrilo človeka.
Zato občina v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za varstvo narave na svojem območju in sredstva za izvajanje tega varstva.
Občani in delovne ter druge organizacije so dolžni varovati naravo, še' posebej pa zavarovana pokrajinska območja, naravne znamenitosti in lepote.
Varstvo narave se izvaja v skladu s predpisi s področja prostorskega in urbanističnega načrtovanja v občini in drugimi predpisi. /
'j
VIL KRAJEVNE SKUPNOSTI
✓
104.	člen
Krajevna skupnost je samostojna samoupravna skupnost občanov enega ali več naselij v občini.
V krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, telesnokulturne, vzgojne in druge dejan-nosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselja.
Krajevna skupnost skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomaga hišnim svetom in občanom pri upravljanju stanovanjskih hiš. Skrbi za razvoj samoupravnih odnosov na tem področju.
V	krajevni skupnosti se organizira in pripravlja splošni ljudski odpor. Ustanovijo se enote civilne zaščite.
Krajevna skupnost obravnava poslovanje delovnih organizacij, ki na njenem območju skrbijo za zadovoljevanje življenjskih potreb občanov.
105.	člen
Krajevno skupnost ustanovi zbor občanov.
Krajevna skupnost je ustanovljena, če za ustanovitev glasuje najmanj 20 %> volivcev, ki imajo stalno prebivališče na območju, za katerega se krajevna skupnost ustanavlja.	\
Območje krajevne skupnosti določi ustanovitelj.
K ustanovitvi krajevne skupnosti in določitvi njenega območja daje soglasje občinska skupščina.
Določbe tega člena veljajo tudi za spremembo območja in za prenehanje krajevne skupnosti.
106.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Organizacijo in delo krajevnih skupnosti ureja njen statut, ki ga potrdi občinska skupščina.
S statutom krajevne skupnosti se zlasti določi način izvrševanja dejavnosti za neposredno zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; način in oblike zbiranja sredstev od občanov in organizacij ter vrsta in delovno področje organov krajevne skupnosti.
107.	člen
V	krajevnih skupnostih delujejo poravnalni sveti.
Poravnalni sveti kot družbeni organi posredujejo
sporazumni odpravi sporov med občani in s tem prispevajo k razvijanju dobrih odnosov med občani.
Člane poravnalnega sveta volijo občani.
Natančnejše določbe o organizaciji in delu poravnalnih svetov predpiše statut krajevne skupnosti.
108.	člen
Za uresničevanje nalog krajevne skupnosti prispevajo sredstva občani in delovne organizacije ter občina.
109.	člen
Sredstva, ki jih za dejavnost krajevnih skupnosti prispeva občina, se zagotovijo v občinskem proračunu.
Del sredstev iz občinskega proračuna se dodeli krajevnim skupnostim po posebnih merilih, ki jih sprejme občinska skupščina.
Drugi del sredstev iz občinskega proračuna pa se dodeli krajevnim skupnostim kot soudeležba občine pri financiranju naložb za gradnjo objektov krajevnega pomena.
Za naložbe iz tretjega odstavka tega člena, ki imajo v skladu z razvojnim programom občine prednost v programu razvoja krajevne skupnosti, je občina dolžna prispevati toliko sredstev, kot znaša udeležba krajevne skupnosti, če s prispevki sodelujejo tudi občani.
Občinska skupščina določi pri vsaki naložbi, kolikšen del sredstev pri udeležbi krajevne skupnosti morajo prispevati občani.
Obveznost občine nastane takrat, ko so sredstva krajevne skupnosti že zbrana.
110.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše, da krajevnim skupnostim pripade za uresničevanje nalog del občinskih prispevkov, davkov oziroma taks, ki so bile pobrane na njihovih območjih.
111.	člen
Vzdrževanje objektov ali zadovoljevanje skupnih potreb občanov, ki je v pristojnosti občine, se lahko prepusti krajevni skupnosti s posebno pogodbo. V pogodbi se med drugim določi tudi način financiranja teh zadev.
112.	člen
Krajevne skupnosti morajo prijaviti potrebo po sredstvih iz občinskega proračuna vsako leto do roka, ki ga določi občinska skupščina.
VIII.	OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA
a)	Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi
113.	člen
Na zborih volivcev občani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, pa tudi za življenje in delo'v občini in v širših druž-beno-političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z zakonom.
Zbori delovnih ljudi razpravljajo o vprašanjih, ki so pomembna za delovne^ organizacije, in o katerih odloča občinska skupščina ali drugi občinski organi. Opravljajo tudi volilne funkcije, ki so določene z zakonom.	,
114.	člen
Zbori volivcev se praviloma sklicujejo po krajevnih skupnostih.
Kadar zbori volivcev opravljajo volilne funkcije, se skličejo za območje volilnih enot, ki so določene za volitve odbornikov v občinski zbor občinske skupščine.
Zbor volivcev se lahko skliče tudi za posamezno naselje.
Zbori delovnih ljudi se skličejo za območje volilnih enot, ki so določene za volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Zbor delovnih ljudi se lahko skliče tudi za posamezno delovno organizacijo.
115.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi se praviloma sklicujejo po potrebi.
Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi se morajo sklicati za obravnavanje vprašanj, ki jih določa zakon.
116.	člen
Enkrat na leto sklice predsednik občinske skupščine v vsaki krajevni skupnosti letni zbor volivcev.
Na letnem zboru volivcev se obravnavajo vprašanja, ki so posebnega pomena za občane v krajevni skupnosti in pri katerih reševanju morajo sodelovati občina, samoupravne skupnosti in delovne organizacije posebnega družbenega pomena.
Letnega zbora volivcev se udeležijo funkcionarji občinske skupščine, predstojniki in posamezni delavci občinskih upravnih in drugih organov s področja, kamor spadajo vprašanja, ki jih letni zbor volivcev obravnava.
Na letnem zboru volivcev morajo biti tudi predstavniki prizadetih samoupravnih skupnosti in delovnih organizacij posebnega družbenega pomena.
Predsednik občinske skupščine lahko skliče tudi zbor delovnih ljudi, za katerega se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka tega člena.
117.	člen
Občinska skupščina mora obravnavati mnenja in predloge zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ter jih obvestiti o svojem stališču do teh mnenj oziroma predlogov.
118.	člen
O organizaciji in delu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi sprejme občinska skupščina poslovnik.
b)	Referendum
119.	člen
Na referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezen kraj, krajevno skupnost ali občino kot celoto.
Referendum se razpiše za uvedbo samoprispevka in o drugih vprašanjih iz prvega odstavka tega člena.
Referendum razpiše občinska skupščina.
120.	člen
Za vpraš-anja, o katerih naj bi odločili vsi volivci v občini mora občinska skupščina razpisati referendum, če to zahteva najmanj 10 °/o volivcev, ki volijo odbornike v posamezen zbor občinske skupščine ali če to zahteva občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma občinska zve^a sindikatov.
Za vprašanja, o katerih naj bi odločili volivci posameznega kraja ali krajevne skupnosti, mora občinska skupščina razpisati referendum, če to zahteva svet krajevne skupnosti.
121.	člen
Od dneva objave razpisa referenduma v uradnem glasilu in do dneva glasovanja, mora preteči najmanj 30 dni.
Za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
122.	člen
Predlog, o katerem se na referendumu glasuje, je sprejet, če je zanj glasovalo toliko volivcev, kot določa zakon.
Eno leto po referendumu ne more biti izdan noben akt, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
IX.	DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
IN NARODNA OBRAMBA	^
123.	člen
Družbena samozaščita je sestavni del samoupravne dejavnosti občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij ter organov v občini.
Zato občina krepi in razvija dejavnosti ter pod-vzema ukrepe, ki zagotavljajo varnost občanov in družbo.	<
V ^a namen zlasti:
—	skrbi za oblikovanje in poglabljanje zavesti občanov o temeljnih vrednotah samoupravnega družbenega sistema, ki je osnovni pogoj za uspešno delovanje družbene samozaščite;
—	skrbi za razvijanje samozaščitne zavesti pri občanih;
—	ustvarja moralno-politično vzdušje, v katerem se družbeno škodljiva dejanja lahko hitro in lažje odkrivajo, storilci pa ustrezno kaznujejo;
—	zahteva od organizacij združenega dela, da sprejemajo ukrepe za zaščito premoženja, da uvedejo notranjo kontrolo in zagotovijo varovanje zaupnih podatkov;
—	organizira in podpira boj zoper sovražno dejavnost in kriminalnost;
—	ustvarja materialne pogoje za delo organov, ki odkrivajo, preganjajo in sodijo storilce družbeno škodljivih dejanj.
»	124. člen
Občina organizira v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi in zakonu, v skladu z osnovami načrtov in priprav za obrambo dežele, ki jih določata zveza in republika, splošno narodno obrambo na svojem območju.
Občina usmerja narodnoobrambne priprave krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij.
Občina organizira in v vojni vodi splošni ljudski odpor.
125.	člen
V občini se v skladu z zakonom ustanovijo enote in službe teritorialne obrambe in civilne zaščite.
Enote in službe teritorialne obrambe in civilne zaščite v mirnem času sodelujejo v boju proti elementarnim nesrečam ter pri zaščiti in reševanju ogroženega prebivalstva in dobrin.
126.	člen
Za financiranje potreb narodne obrambe v občini se ustanovi poseben sklad.
127.	člen
Posamezne zadeve in naloge narodne obrambe, ki so po zakonu v pristojnosti občine, opravlja 'občinska skupščina, svet za narodno obrambo, občinski oddelek za narodno obrambo in drugi organi.
Pristojnosti organov občine iz prvega odstavka tega člena določa odlok.
128.	člen
Občani, naselja, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije in organi v občini izvršujejo zadeve in naloge narodne obrambe v skladu z zakonom.
X.	ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
a)	Splošne določbe
129.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politični, gospodarski, kulturni in družbeni razvoj. Sprejema predpise, družbeni plan in proračun ter druge splošne akte. Določa temeljno organizacijo in poobla-• stila svojih organov, Voli javne funkcionarje in obravnava stanje in splošne probleme pravosodja. Izvaja proračunsko kontrolo, kontrolo nad delom upravnih organov ter družbeno nadzorstvo.
130.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in /zbor delovnih skupnosti.
Vsak zbor Šteje 40 odbornikov.
b)	Pravice in dolžnosti odbornikov
131.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo za štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik občinske skupščine.
Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati imenovani funkcionar ali delavec državnega organa, ki je odgovoren občinski skupščini.
132.	člen
Odborniki občinske skupščine so za svoje delo odgovorni volivcem in občinski skupščini.
Pri opravljanju svoje funkcije imajo odborniki občinske skupščine pravico oziroma dolžnosti:
—	udeleževati se sej občinske skupščine in njenih teles ter sodelovati pri njihovem delu;
—	predlagati občinski skupščini, da sprejme predpise oziroma druge akte;
—	predlagati spremembe oziroma dopolnitve aktov, ki jih občinska skupščina sprejema (amandmaji);
—	predlagati, da se določeno vprašanje postavi ali umakne z dnevnega reda občinske skupščine;
—	zahtevati pojasnila o posameznih vprašanjih, ki so v pristojnosti občinske skupščine in njenih teles ali drugih občinskih organov:
—	aktivno delati v volilni enoti;
—	seznanjati zbore volivcev, krajevne skupnosti oziroma delovne organizacije o delu občinske skupščine;
—	seznanjati občinsko skupščino o stališčih, mnenjih in predlogih zborov volivcev krajevnih skupnosti in delovnih organizacij;
—	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svojih dolžnosti in uveljavljanje svojih pravic v občinski skupščini.
133.	člen
Odborniki občinske skupščine in člani skupščinskih teles, ki zaradi dela v občinski skupščini ali njenem telesu utrpijo stroške ali izgubijo del osebnega dohodka, imajo pravico do povračila stroškov oz. osebnega dohodka.
Odlok določa pogoje in način za obračunavanje ter višino povračila.
c)	Pristojnost občinske skupščine
134.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršujeta praviloma zbora enakopravno.
Nekatere zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršuje posamezni zbor samostojno.
Nekatere zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršuje občinska skupščina kot enoten zbor.
135.	člen
Zbora občinske skupščine enakopravno:
—	sprejemata občinski statut;
—	sprejemata koncept in programe razvoja ter družbene plane;
—	sprejemata občinski proračun in potrjujeta zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	sprejemata odloke in druge splošne predpise;
—	sprejemata akte s področja regionalnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja;
— Ustanavljata delovne in druge organizacije;
—	izvršujeta zadeve družbene kontrole cen;
—	ustanavljata občinske sklade;
—	ustanavljata občinske upravne in druge organe;
—	sklepata o najetju posojil za občino;
—	dajeta poroštvo za posojila delovnim in drugim organizacijam ter skladom;
—	odločata o prisilni upravi delovnih organizacij;
—	obravnavata delo zborov volivcev in zborov delovnih ljudi;
—	podeljujeta nagrade Slavka Šlandra;
—	izvršujeta druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki so splošnega pomena za občane in delovne organizacije, če ni s tem statutom določeno, da jih izvršuje posamezen zbor občinske skupščine samostojno, oziroma da jih izvršuje občinska skupščina kot enotni zbor.
136.	člen
Občinski zbor samostojno:
—	razveljavlja oziroma odpravlja nezakonite ali nepravilne akte, ki so jih izdala telesa občinske skupščine ali občinski upravni organi izven upravnega postopka;
-r- daje soglasje k ustanovitvam krajevnih skupnosti;	‘ /
—	potrjuje statute krajevnih skupnosti;
—	razglaša zaslužne osebe za častne občane;
—	podeljuje domicile vojaškim enotam NOV;
'— obravnava delovanje krajevnih skupnosti;
—	določa povračilo osebnega dohodka izvoljenim in imenovanim funkcionarjem občinske skupščine.
137.	člen
Zbor delovnih skupnosti samostojno izvršuje zadeve, ki so skupnega pomena za delovne in druge samoupravne organizacije; proučuje poročila, analize in drugo gradivo s tega področja ter sprejema ustrezne sklepe in priporočila.
Zbor delovnih skupnosti izvršuje zadeve iz pristojnosti občinske skupščine pri družbenem dogovarjanju.
V odnosu do posameznih delovnih organizacij zbor delovnih skupnosti:
—	opravlja družbeno nadzorstvo glede politike delitve dohodka, uporabo sredstev, kadrovske politike ter glede drugih vprašanj, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost;
—	daje priporočila;
— Izvršuje zadeve, ki se tičejo splošnih aktov;
—	odloča o statusnih vprašanjih in o vprašanjih, ki zadevajo organe upravljanja in izvršilne organe;
—	izvršuje zadeve, ki se tičejo izvolitev oziroma imenovanj.
138.	člen
Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji mandatov in o drugih mandatno-imunitetnih vprašanjih svojih članov.
139.	člen
Občinska skupščina kot enoten zbor:
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
—	voli in razrešuje člane teles občinske skupščine;
—	voli delegate, ki zastopajo občino na zasedanju delegatov.občin v skupščini SRS;
—	voli in razrešuje sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča ter sodnike za prekrške;
—	imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in predstojnike upravnih in drugih organov v občini;
—	sprejema poslovnik občinske skupščine;
—	sklepa o razpisu občinskega referenduma;
—	obravnava poročila o delu upravnih in drugih organov v občini;
—	izvršuje zadeve, o katerih sicer samostojno odloča zbor delovne skupnosti, če gre za delavnosti oziroma organizacije posebnega družbenega pomena;
—	ivvršuje zadeve s področja narodne obrambe;
—	sprejema priporočila.
140.	člen
Zbora občinske skupščine praviloma veljavno sklepata z večino glasov navzočih odbornikov na seji, na kateri je navzočih večina vseh odbornikov zbora.
Kadar zbora sprejemata občinski statut, kopcept dolgoročnega razvoja občine, razvojne programe, družbeni plan, občinski proračun, zaključni račun občinskega proračuna, akte s področja regionalnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, predpise, ki urejajo finančne obveznosti občanov in delovnih organizacij, veljavno sklepata z večino glasov vseh odbornikov vsakega zbora.
Kadar občinska skupščina zaseda kot enoten zbor, sklepa z večino glasov navzočih odbornikov, če je navzoča večina odbornikov vsakega zbora.
141.	člen
O zadevah, ki jih izvršujeta zbora enakopravno, odločata na skupni seji.
Na skupni seji glasujejo odborniki vsakega zbora posebej.
Zbor lahko sklene, da bo o zadevah, ki jih izvršuje enakopravno, odločal na ločeni seji.
_ 142. člen
Občinska skupščina samostojno ureja s predpisi zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj občine, če niso take zadeve urejene z zakonom, ter zadeve, za katere je Z zveznimi ali republiškimi predpisi posebej pooblaščena.
Občinski predpisi ?e objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije.
143.	člen
Pred odločitvijo mora dati občinska skupščina v javno razpravo tele akte:
koncept dolgoročnega razvoja občine, razvojne programe, družbeni plan, občinski proračun, predpise s področja regionalnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, predpise, ki urejajo finančne obveznosti občanov in orgapizacij, predpise, ki urejajo komunalna vprašanja in predpise s področja javnega reda in .mira.
O predpisih s področja regionalnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, za katere je z zakonom določeno, da morajo biti javno razgrnjeni, se javna razprava organizira v času javne razgrnitve.
Oblike in organizacijo javne razprave ureja poslovnik občinske skupščine.
144.	člen
Predpis oziroma drug akt, ki ga sprejemata enakopravno oba zbora občinske skupščine, je sprejet, če ga sprejmeta oba zbora in če je v obeh zborih izglasovan v enakem besedilu.
145.	člen
če se zbora po dveh zaporednih obravnavah ne zedinita glede besedila predpisa ali drugega akta, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornega vprašanja.
Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbora občinske skupščine ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se zadeva odloži z dn.evnega reda.
Na dnevni red se lahko da zopet po šestih mesecih, po sklepu obeh zborov pa že prej.
146.	člen
Če zaradi spora med zborpma ne more biti sprejet občinski proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, se oba zbora razpustita in velja, da je občinski proračun sprejet v besedilu, v katerem ga je sprejel občinski zbor.
č) Predsednik, podpredsedniki in drugi funkcionarji občinske skupščine
147.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika.
Predsednika izvoli občinska skupščina za štiri leta.
148.	člen
Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje skupščine, predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik občinske skupščine daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja občinske skupščine in njenih teles, skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine, usklajuje delo njenih teles ter delo teh teles z delom drugih organov v občini, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tepa statutom ali jih določi občinska skupščina.
149.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe enega ali več podpredsednikov.
Podpredsednika izvoli občinska skupščina za Štiri leta.
150.	člen
Podpredsednik občinske skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim zadeve z njegovega delovnega področja
Če je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.
151.	člen
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti izvolita izmed sebe predsednika zbora in namestnika predsednika zbora.
Predsednika in namestnika predsednika zbora izvoli zbor za štiri leta.
152.	člen
Funkcionarju, ki ga izvoli občinska skupščina in stalno opravlja določeno funkcijo, pripada stalno mesečno povračilo osebnega dohodka.
Višino stalnega mesečnega povračila osebnega dohodka določi občinska skupščina ali telo, ki ga skupščina pooblasti.
d)	Komisije občinske skupščine
153.	člen
Za spremljanje in proučevanje posameznih vprašanj, za pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima občinska skupščina stalne ali začasne komisije.
154.	člen
Člane komisije izvoli občinska skupščina izmed odbornikov in drugih občanov.
Člani komisij se izvolijo za štiri leta.
Število članov posamezne komisije določi občinska skupščina.
155.	člen
Občinska skupščina ima zlasti tele stalne komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja,
2.	komisijo za družbeno nadzorstvo,
3.	komisijo za prošnje in pritožbe,
4.	komisijo za verska vprašanja,
5.	komisijo za pregled splošnih aktov delovnih organizacij.
6.	komisijo za vprašanja borcev NOV,
7.	komisijo za odlikovanja.
Komisija občinske skupščine se lahko ustanovi tudi s posebnim odlokom.
Odlok o ustanovitvi komisije določa delovno področje, pooblastila in sestavo komisije.
Stalne komisije morajo najmanj enkrat na leto poročati občinski skupščini o svojem delil.
156.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava splošna vprašanja kadrovske politike v občini in vsa vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami iz pristojnosti občinske skupščine.
Komisija pripravlja za 'občinsko skupščino predloge in mnenja glede kadrovskih vprašanj. Pri tem sodeluje z zainteresiranimi organi in organizacijami.
157.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo obravnava s stališča samoupravnih načel, zakonov in drugih predpi-
sov splošna vprašanja o tem, kako delovne in druge organizacije ter organi izvršujejo svoje pravice in dolžnosti, kako razpolagajo z družbenim premoženjem in kako delijo dohodek.
Komisija obravnava tudi pojave, ki so sicer formalno v skladu z zakonom, so pa moralno-politično nesprejemljivi.
Pri obravnavanju vprašanj s področja družbenega nadzorstva sodeluje komisija s samoupravnimi organi v delovnih in drugih organizacijah.
O svojih ugotovitvah obvešča komisija občinsko skupščino s predlogi, kaj bi morala ukreniti pri izvrševanju funkcije družbenega nadzorstva.
158.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava pr6š-nje in pritožbe, ki jih pošiljajo občinski skupščini občani ter delovne in druge organizacije.
Komisija lahko v zvezi s prošnjami in pritožbami zahteva od prizadetih potrebna pojasnila in podatke, predlagatelja prošnje ali pritožbe pa lahko tudi pokliče, če je to potrebno zaradi ugotovitve dejanskega stanja.
Ko je proučila prošnje ali pritožbe in ugotovila dejansko stanje, sporoči komisija svoje mnenje prizadeti organizaciji ali organu, o tem pa obvesti tudi predlagatelja.
Organizacija ali organ, ki mu je bilo mnenje sporočeno, mora to mnenje obravnavati in komisijo v določenem roku obvestiti o svojem stališču oziroma sprejeti ukrepe.
159.	člen
Komisija za verska vprašanja spremlja, proučuje in obravnava vprašanja odnosov z verskimi skupnostmi, ki so urejena s temeljnim zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti, in daje upravnim organom smernice za obravnavanje zadev s tega področja ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti občinska skupščina.
160.	člen
Komisija za pregled splošnih aktov delovnih organizacij obravnava statute in druge splošne akte delovnih organizacij ter daje pripombe k tem aktom.
Komisija tudi predlaga občinski skupščini, da zadrži izvršitev splošnega akta, ki nasprotuje zakonu ali na osnovi zakona izdanemu predpisu, in da začne pred pristojnim ustavnim sodiščem postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti zadržanega akta.
161.	člen
Komisija za vprašanja borcev NOV spremlja problematiko borcev NOV, usklajuje prizadevanja družbenih činiteljev in v sodelovanju z njimi predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za borce NOV.
Komisija obravnava predloge občinskih predpisov s tega področja in tudi sama daje predloge za izdajo takih predpisov.
Komisija sodeluje z vsemi zainteresiranimi organizacijami in organi, zlasti pa z občinsko zvezo združenj borcev NOV.
162.	člen
Komisija za odlikovanja zbira od delovnih in drugih organizacij predloge za odlikovanja občanov in organizacij, daje o teh predlogih mnenje in predloge posreduje pristojnim organom.
163.	člen
Komisije lahko ustanovita tudi zbora občinske skupščine.
Zbora imata stalni mandatno-imunitetni komisiji. Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja verifikacije in prenehanja mandata odbornikom, in vprašanja imunitete odbornikov.
c)	Sveti občinske skupščine
164.	člen
Sveti občinske skupščine so političnoizvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni.
Za svoje delo so sveti odgovorni občinski skupščini.
165.	člen
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih odbornikov in občanov, ki jih predlagajo delovne in druge organizacije.
Število članov svetov določi občinska skupščina. Mandat članov svetov občinske skupščine traja štiri leta.
Predsednik sveta mora biti odbornik občinske skupščine.
166.	člen
Svet občinske skupščine na svojem področju:
—	skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine in za izvrševanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine;
—	skrbi za izvrševanje zakonov in na osnovi zakonov izdanih predpisov;
—	daje predloge za določitev politike občinske skupščine in za sprejem odlokov ter drugih aktov;
—	izdaja odredbe in navodila, če je za. to pooblaščeni
—	določa smernice za delo občinskega upravnega organa in nadzoruje njegovo delo;
—	opravlja druge političnoizvršilne zadeve;
—	obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije ter jim daje priporočila za njihovo delo.
167.	člen
Svet občinske skupščine lahko za proučevanje posameznih vprašanj s svojega delovnega področja ustanovi komisije. Z odločbo o ustanovitvi komisije se določijo naloge in sestav komisije ter imenujejo njeni člani.
168.	člen
Občinska skupščina ima tele svete:
1.	za področje industrije in gradbeništva
—	svet za industrijo in gradbeništvo;
2.	za področje blagovnega prometa, gostinstva, turizma, obrti, prometa in cen
—	svet za blagovni promet;
3.	za področje kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova
—	svet za kmetijstvo in gozdarstvo;
4.	za področje družbenega plana, občinskega proračuna in drugih finančnih vprašanj
—	svet za družbeni plan in finance;
5.	za področje urbanizma, gradbenih zadev, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva
—	svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve;
6.	za področje notranjih zadev, pravosodja in obče uprave
—	svet za notranjo politiko in splošne zadeve;
7.	za področje vzgoje in izobraževanja
—	svet za šolstvo;
8.	za področje kulture in znanosti
—	svet za kulturo in znanost;
9.	za področje telesne vzgoje, športa in rekreacije
—	svet za telesno kulturo;
10.	za področje zdravstva, zdravstvenih služb in zdravstvenega zavarovanja
—	svet za zdravstvo;
11.	za področje splošnega socialnega varstva, varstva družine, skrbništva in socialnega zavarovanja
—	svet za socialno varstvo;
12.	za področje narodne obrambe
—	svet za narodno obrambo.
169.	člen
Organizacija in delo občinske skupščine in njenih teles se podrobno uredi s poslovnikom.
fj Zbori delegatov s področja družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti pri občinski skupščini
170.	člen
Pred obravnavo in odločanjem o občinskem proračunu, o vprašanjih s področja družbenih dejavnosti in o vprašanjih, ki imajo pomen za krajevne skupnosti, morajo dati mnenje o obravnavanem vprašanju zbori delegatov s področja družbenih dejavnosti oziroma krajevnih skupnosti.
O stališčih, mnenjih in predlogih, ki jih sprejmejo zbori delegatov, mora občinska skupščina razpravljati in o njih sklepati.
Število delegatov, način sklica in dela zborov delegatov se določijo s poslovnikom občinske skupščine.
XI.	OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
171.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja:
—	neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, če ni z zakonom določeno, da jih izvršujejo drugi občinski organi oziroma organi širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	nadzorujejo, kako občani, delovne in druge organizacije izvršujejo predpise in kako upoštevajo druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma organi širših družbenopolitičnih skupnosti;
—	spremljajo družbene pojave in podvzemajo ukrepe, za katere so pristojni, oziroma predlagajo občinski skupščini in njenim svetom, da sprejmejo ustrezne ukrepe;
—	pripi-avljajo osnutke predpisov in drugih aktov in opravljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščino in njena telesa;
—	odločajo v upravnem postopku.
172.	člen
Občjnski upravni organi so:
—	urad tajnika občinske skupščine,
—	oddelek za splošne zadeve,
—	oddelek za gospodarstvo in družbene službe,
—	oddelek za gradbene in komunalne zadeve,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	davčna uprava,
—	geodetska uprava.
173.	člen
Upravne zadeve, za katere je tako določeno z zakonom, lahko opravljajo tudi pooblaščene delovne Organizacije.
174.	člen
Tajnik občinske skupščine je predstojnik občinskih upravnih organov in disciplinski starešina delavcev teh organov.
Tajnik občinske skupščine skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno poslovanje občinskih upravnih organov, usklajuje njihovo delo ter skrbi za smotrnost, gospodarnost in učinkovitost poslovanja.
Tajnik je tudi strokovni svetovalec občinske skupščine.
Tajnik pomaga funkcionarjem občinske skupščine pri pripravljanju sej in skrbi za to, da je gradivo za seje pravočasno pripravljeno.
Tajnik je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna.
Tajnik občinske skupščine opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa zakon oziroma zadeve, ki mu jih naloži občinska skupščina oziroma njen predsednik.
175.	člen
Tajnik je za svoje delo osebno odgovoren občinski skupščini.
Tajnik je odgovoren občinski skupščini in njenim svetom za delo občinskih upravnih organov.
Osebni dohodek določi tajniku občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina pooblasti.
176.	člen
Delo občinskega upravnega organa vodi načelnik. Načelnik upravnega organa organizira delo in je osebno odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog z delovnega področja upravnega organa.
Za delo upravnega organa, ki ga vodi, je načelnik odgovoren tajniku občinske skupščine.
177.	člen
Tajnika občinske skupščine in načelnike občinskih upravnih organov imenuje občinska skupščina po razpisu za štiri leta; po tem času so lahko ponovno imenovani.
' 178. člen
Zadeve z delovnega področja občinskih upravnih organov opravljajo delavci teh organov.
Delavci občinskih upravnih organov opravljajo svoje delo v skladu s predpisi v okviru pooblastil ter po navodilih načelnika in so odgovorni za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojega dela.
v
1«?9. člen
Delavci občinskih upravnih organov imajo samoupravne pravice, ki jih določa zakon.
180.	člen	H,
Sredstva za delo občinskih upravnih organov se zagotovijo v občinskem proračunu v skladu z zakonbm glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
181.	člen
Organizacijo in delo občinskih upravnih organov ureja odlok.
XII.	DRUGI ORGANI V OBČINI
182.	člen
Občinsko sodišče je samostojen organ, ki v enotnem sodnem sistemu izvršuje sodno-funkcijo v mejah svoje, z ustavo in zakonom določene pristojnosti na območju občine.
Občinsko sodišče tudi spremlja ih proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opazi pri svojem delu in o tem obvešča občinsko skupščino.
V	sodnih senatih občinskega sodišča sodelujejo sodniki porotniki, ki jih izvoli občinska skupščina.
183.	člen
Občinsko javno tožilstvo je samostojen organ, ki opravlja kazenski pregon, uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva za enotno uporabo zakona in izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti na območju občine.
Občinsko javno tožilstvo obvešča občinsko skupščino o problemih, ki jih opazi pri svojem delu.
,	184. člen
Občinsko javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe • in pravna sredstva, da varuje občinske premoženjske pravice in koristi.
Občinsko javno pravobranilstvo zastopa pred sodišči in drugimi organi občino, krajevne skupnosti in državne organe ter organizacije, določene z zakonom.
V	izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o tem obvešča občinsko skupščino ter druge državne organe in organizacije.
185.	člen
Občinski sodnik ža prekrške je samostojen organ občine, ki odloča o prekrških na prvi stopnji ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Za svoje delo je sodnik za prekrške odgovoren občinski skupščini.
O vprašanjih, ki jih ugotovi pri svojem delu, in o družbeno pomembnih pojavih, poroča sodnik za prekrške občinski skupščini.
186.	člen
Postaja milice je samostojen organ občine, ki neposredno opravlja zadeve s področja službe javne varnosti.
Ustanovitev in delovanje postaje milice je urejeno z zakonom.
Komandir postaje milice je odgovoren za delo postaje milice občinski skupščini.
187.	člen
Delavci drugih organov v občini imajo samoupravne pravice, ki jih določa zakon.
Sredstva za delo drugih organov v občini se zagotovijo v občinskem proračunu v skladu z zakonom.
Za tiste organe v občini, ki opravljajo svojo dejavnost tudi na območju drugih občin, se v občinskem
proračunu zagotovi tolikšen del sredstev za delo, kot se določi z dogovorom med prizadetimi občinami. Osnova za določitev dela sredstev za posamezno občino je obseg dela, ki ga organ opravi za posamezno občino.
XIII.	SODELOVANJE OBČINE S SR SLOVENIJO
188.	člen
Občinska skupščina in občinski upravni organi sodelujejo z republiško skupščino, republiškim izvršnim svetom in republiškimi upravnimi organi, izmenjujejo mnenja, ki so pomembna za občino in republiko, ter posredujejo mnenja, predloge in stališča o osnutkih in predlogih aktov in o drugih vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina lahko poda predlog za izdajo republiškega predpisa.
189.	član
Na zasedanju delagatov občin v skupščini SRS zastopajo občino delegati, ki jih izvoli občinska skupščina.
Število delegatov in področja, za katero se posamezni delegati izvolijo, določi občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko izvoli delegata tudi za posamezna zasedanja.
190.	člen
O vprašanju, ki se obravnava na zasedanju delegatov občin v skupščini SRS, mora pred zasedanjem razpravljati občinska skupščina ali njen pristojni svet, če stališča občinske skupščine o tem vprašanju niso znana že iz prejšnjih razprav.
191.	člen
Pri svojem delu in odločitvah v skupščini SRS mora delegat upoštevati okvirna stališča občinske skupščine oziroma pristojnega sveta o določenem vprašanju.
Ob upoštevanju teh stališč se delegat opredeljuje po lastni presoji.
192.	člen
Za svoje delo v skupščini SRS je delegat odgovoren občipski skupščini.
XIV.	SODELOVANJE Z DRUGIMI OBČINAMI IN MESTI
193.	člen
V vprašanjih, ki so skupnega pomena za več občin, sodeluje občina z drugimi občinami.
Sodelovanje poteka med organizacijami in organi posameznih občin.
Občina lahko 'skupaj z drugimi občinami ustanavlja delovne organizacije ali službe, ki skrbijo za zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
Občina lahko skupaj z drugimi občinami ustanovi skupne upravne in druge organe.
194.	člen
Ker je v mestu Celju, ki je gospodarsko in kulturno središče regije, večje število zavodov, ki s svojo dejavnostjo zadovoljujejo tudi potrebe občanov in
organizacij izven območja občine, je občina pobudnik medobčinskega sodelovanja in dogovarjanja na tem področju.
195.	člen
Mesto Celje sodeluje z drugimi mesti doma in v zamejstvu z namenom, da izmenjuje izkušnje pri spoznavanju gospodarske, stanovanjske, komunalne in kulturne problematike v razvoju mest.
Mesto Celje razvija in poglablja prijateljske stike z drugimi jugoslovanskimi mesti ter tako utrjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Z navezovanjem prijateljskih stikov z mesti v zamejstvu pa pospešuje idejo mirnega sožitja in sporazumevanja med državami.
XV.	JAVNOST DELA
196.	člen
Delo vseh organov, delovnih in drugih organizacij v občini je javno in dostopno občanom in njihovim družbenopolitičnim organizacijam, društvom in samoupravnim organom, razen vprašanj, ki po zakonu ali na osnovi zakona veljajo za uradno ali poslovno tajnost.
Pravica in dolžnost občanov je, da so neposredno ali po svojih organih in organizacijah obveščeni o delu državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih funkcij ter da s svojimi predlogi in pripombami vplivajo na njihovo delo in občinsko politiko.
Občani se obveščajo prek tiska in drugih javnih občil ter na zborih volivcev.
Občani se seznanjajo z delom državnih organov, organov družbenega samoupravljanja in nosilcev javnih funkcij tudi v socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Občinska skupščina ter delovne in druge organizacije so dolžne skrbeti za razvoj sredstev za obveščanje.
197.	člen
Organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo obveščati občane o svojem delu in o vprašanjih s svojega delovnega področja na lastno pobudo ali na zahtevo pooblaščenih organizacij in organov, če je to določeno s tem statutom ali s predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti.
Občinska skupščina mora najmanj enkrat na leto obvestiti občahe o svojem delu.
Drugi občinski organi, organi upravljanja občinskih skladov, delovne organizacije s področja družbenih služb in komunalne delovne organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, morajo poročati o svojem delu v rokih, ki so predpisani ali jih določi občinska skupščina.
198.	člen
Občani imajo pravico, da dajejo predloge in pripombe k delu in poslovanju delovnih in drugih organizacij posebnega družbenega pomena in javnih funkcionarjev.
Prizadeti morajo predloge in pripombe obravnavati in na zahtevo predlagatelja nanje odgovoriti.
199.	člen
Občani imajo pravico, da se z vlogami in pritožbami obračajo na državne in druge organe ter organi-
zacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena.
Organi in organizacije morajo vloge in pritožbe obravnavati in o svojih odločitvah obvestiti predlagatelja.
200.	člen
Občani imajo pravico predlagati občinski skupščini, da sprejme, spremeni ali dopolni občinski predpis.
201.	člen
Zaradi ugotavljanja javnega mnenja o določenem vprašanju, ki ima pomen za občino, se lahko razpiše anketa.
XVI.	SPREMEMBE STATUTA
202.	člen
Predlog, da se začne postopek za spremembo statuta, lahko da vsak odbornik, svet ali komisija občinske skupščine.	/
203.	člen
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta, odločata oba zbora občinske skupščine enakopravno.
204.	člen
Če se zbora niti po ponovni obravnavi ne zedinita, ne more biti predlog, da se začne postopek za spreijiembo statuta, znova dan na dnevni red, preden ne poteče šest mesecev od dneva obravnave.
205.	člen
Na osnovi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta, določi komisija za občinski statut osnutek sprememb statuta in ga da v javno razpravo, ki traja 30 dni.
206.	člen
Po končani javni razpravi določi komisija za občinski statut predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če je zanjo glasovala večina odbornikov vsakega zbora.
XVII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
207.	člen
Občinski predpisi, izdani pred uveljavitvijo tega statuta, ostanejo v veljavi, tiste njihove določbe, ki niso v skladu s tem statutom, pa je treba z njim uskladiti do 30. septembra 1971.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena preneha z uveljavitvijo tega statuta veljati statutarni odlok o delegatih občine v skupščini SRS (Uradni vestnik Celje, št. 15-209/69).
208.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 27-240/64, št. 27-488/65 in št. 12-144/67).
209.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-3/70-1
Celje, dne 15. januarji 1971.
Predsednik
skupščine občine Celje
Olg-a Vrabič 1. r.
46.
Skupščina občine Celje je po 127. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 27-244/64, št. 27-488/65 in št. 12-144/67) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. januarja 1971 sprejela
POSLOVNIK
občinske skupščine Celje
1.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S poslovnikom občinske skupščine Celje (v nadaljnjem besedilu: poslovnik) se ureja delo in organizacija občinske skupščine ter njenih teles.
Poslovnik vsebuje določbe:
—	o postopku pri verifikaciji mandatov odbornikom;
—	o uveljavljanju pravic in izvrševanju dolžnosti odbornikov;
—	o pravicah in dolžnostih predsednika občinske skupščine in o predsedstvu občinske skupščine;
—	o sejah občinske skupščine;
—	o vrstah aktov, ki jih občinska skupščina sprejema in o postopku pri njihovem sprejemanju;
—	o postopku pri družbenem dogovarjanju;
—	o ustanavljanju in načinu dela skupščinskih teles;
—	o sodelovanju občinske skupščine z delovnimi in drugimi organizacijami;
'— o sodelovanju občinske skupščine s skupščino SRS in drugimi občinskimi skupščinami;
—	o razmerju občinske skupščine do občinskih upravnih in drugih organov in o njihovem medsebojnem sodelovanju;
—• o javnosti dela Občinske skupščine.
2.	’ člen
Občinska skupščina in njena telesa delajo na sejah. ki jih sklicuje predsednik občinske skupščine, predsednik zbora oziroma predsednik skupščinskega telesa.
Letni odmor občinske (skupščine traja vsako leto od 25. julija do 5. septembra.
Ce je potrebno, se lahko skliče seja občinske skupščine ali skupščinskega telesa tudi med letnim odmorom.
3.	člen
Občinsko skupščino predstavlja njen predsednik.
4.	člen
Občinska skupščina ima svoj pečat.
Na pečatu občinske skupščine je grb Socialistične republike Slovenije, okrog njega pa napis »Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Celje«.
5.	člen
Občinska skupščina in njena telesa sprejmejo letni program svojega dela.
Okvirni program dela za naslednje leto mora biti sprejčt do koncp tekočega leta.
Program dpla obsega vprašanja, ki jih nameravajo občinska skupščina oziroma njena telesa obravnavati na svojih sejah.
Program dela občinske skupščine mora upoštevati program dela republiške skupščine.
V	programih dela so navedeni predlagatelji po-sameznin vprašanj in tisti, ki so dolžni pripraviti gradivo.
V	programih dela so tudi roki, v katerih bodo občinska skupščina oziroma njena telesa razpravljala o posameznih vprašanjih.
2.	VERIFIKACIJA MANDATOV ODBORNIKOV IN IZVOLITEV FUNKCIONARJEV OBČINSKE
skupščine
a) Prva seja zborov
6.	člen
Odbornik občinske skupščine pridobi odborniške pravice in dolžnosti takrat, ko njegov mandat verificira pristojni zbor občinske skupščine.
Verifikacija mandatov novoizvoljenih odbornikov se opravi na prvi seji zbora po volitvah.
Verifikacijo mandatov opravi zbor po postopku, ki je predpisan s tem poslovnikom.
7.	člen
Prvi seji zborov po volitvah skličeta dotedanja predsednika zborov v roku, ki ga določajo posebni predpisi.
8.	člen
Prvo sejo zbora vodi do izvolitve predsednika dotedanji predsednik zbora ali njegov namestnik. Ce sta odsotna ali zadržana, pa vodi sejo najstarejši novoizvoljeni odbornik.
Po začetku seje ‘predsedujoči najprej poimensko pokliče novoizvoljene odbornike, in sicer po seznamu, ki ga dobi od občinske volilne komisije. S tem ugotovi, če obstaja potrebna večina za odločanje.
Zfoor lahko odloča, če je na seji več kot polovica izvoljenih odbornikov.
Ce se ugotovi, da zbor ni sklepčen, se skliče nova seja.
9.	člen
V nadaljevanju prve seje zbor:
—	izvoli člane verifikacijske komisije;
—	verificira mandat odbornikov;
—	sprejme slovesno izjavo odbornikov;
—	izvoli mandatno imunitetno komisijo.
Na dnevni red prve seje se lahko postavijo tudi druga vprašanja.
10.	člen
Verifikacijska komisija ima predsednika in' 2 člana. Člane komisije izvoli zbor izmed sebe z javnim glasovanjem.
11.	člen
* .
Mandate novoizvoljenih odbornikov verificira zbor na osnovi poročila verifikacijske komisije.
Verifikacijska komisija preizkusi odborniška potrdila in druge volilne listine ter po njih in po poročilu občinske volilne komisije ter po morebitnih pritožbah zoper posamezne volitve preizkusi pravilnost volitev in predloži zboru o tem svoje poročilo.
i	12. člen
Zbor obravnava poročilo verifikacijske komisije kot celoto.
O poročilu glasuje zbor kot celoti. Ce pa komisija oporeka kakemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa o vsakem spornem mandatu posebej.
13.	člen
Zbor lahko oporeka verifikaciji posameznega mandata in sklene, da je treba najprej preveriti njegovo veljavnost.
O verifikaciji spornega mandata mora zbor dokončno odločiti v dveh mesecih.
Odbornik, katerega mandat je sporen, ima pravico udeleževati se sej občinske skupščine in sodelovati pri njenem delu, vendar brez pravice odločanja.
14.	člen
Ko zbor odloči o verifikaciji mandatov, pozove predsedujoči vse novoizvoljene odbornike, ki jim je mandat verificiran, naj dajo slovesno izjavo, ki se glasi:	■
»Izjavljam, da bom dolžnosti odbornika občinske skupščine opravljal vestno in vdano, da bom spoštoval ustavo in zakone in da bom zastavil vse svoje moči za uresničevanje ciljev socialistične družbe, interesov narodov in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije ter za napredek občine.«
Besedilo slovesne izjave bere predsedujoči, odborniki pa.za njim glasno ponavljajo.
Ko je slovesna izjava prebrana, podpišejo novoizvoljeni odborniki njeno besedilo in ga izročijo tajniku občinske skupščine.
15.	člen
Odbornik, ki mu je mandat verificiran, pa ni bil navzoč pri slovesni izjavi, da šlovesno izjavo in podpiše njeno besedilo na prvi seji, na kateri je prisoten.
16.	člen
Na način iz 14. člena tega poslovnika dajo slovesno izjavo po verifikaciji mandata tudi odborniki občinske skupščine, izvoljeni na ponovnih ali nadomestnih volitvah.
17.	člen
Po slovesni izjavi odbornikov izvoli zbor predsednika zbora in njegovega namestnika.
Izvolitev predsednika zbora in njegovega namestnika se smiselno opravi po postopku, ki je v tem poslovniku predpisan za izvolitev predsednika občinske skupščine (členi od 21 do 26).
18.	člen
Zbor izvoli mandatno-imunitetno komisijo, ki ima predsednika in dva člana.
Komi »jo izvoli zbor na predlog najmanj treh odbornikov.
' Volitve komisije so javne.
b) Prva seja enotnega zbora
19.	člen
Prvo sejo enotnega zbora občinske skupščine vodi do izvolitve predsednika dotedanji predsednik ali podpredsednik občinske skupščine. Ce sta odsotna ali zadržana, pa vodi sejo najstarejši novoizvoljeni Odbornik.
20.	člen
Na prvi seji enotnega Eborg izvoli občinska skupščina svojega predsednika ib enega ali več podpredsednikov ter komisijo za volitve in imenovanja.
2L člen
Kandidate ža predsednika Občinske skupščine predlaga občinska konferenca SZDL.
Kandidata lahko predlaga tudi skupina najmanj 10 odbornikov.
Plamen predlog kandidature je treba izročiti tistemu, ki vodi prvo sejo enotnega zbora, najmanj 24 ur pred začetkom seje.
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji obrazložiti predlog.
22.	člen
Volitve predsednika občinske skupščine so tajne.
Na glasovnici morajo biti imena vseh predlaganih kandidatov, in sicer po vrsti, kot so bili predlogi izročeni tistemu, ki vbdl sejo. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
Na vsaki glasovnici mora biti pečat občinske skupščine.
23.	člen
Odbornik glasuje >*Za« tako, da obkroži zaporedno Številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje.
24.	člen
Po končanem glasovanju se glasovnice preštejejo ih pregledajo, da se Ugotovi izid glasovanja, Ce se pokaže razlika med številom razdeljenih in oddanih glasovhie, se ugotovi izid glasovanja po oddanih glasovnicah.
25.	člen
Izid glasovanja razglasi tisti, ki vodi sejo. Pri razglasitvi pove, koliko odbornikov je glasovalo, koliko od tega za posamezne kandidate in koliko glasov je bilo neveljavnih.
Za predsednika občinske skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh odbornikov.
Ce noben kandidat ne dobi potrebne večine, se glasovanje še enkrat ponovi.
Ce tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se seja preloži.
Novi kandidati se lahko predložijo na način, ki je
določen v 21. členu tega poslovnika.
*
26.	člen
Podpredsednik občinske skupščine se voli po enakem postopku kot se voli predsednik.
27.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na po-' stopek pri volitvah predsednika oziroma podpredsednikov, se primerno uporabljajo tudi v postopku za njihovo razrešitev.
28.	člen
Komisijo za volitve in imenovanja izvoli občinska skupščina na predlog najmanj petih odbornikov.
3.	UVELJAVLJANJE PRAVIC IN IZVRŠEVANJE DOLŽNOSTI ODBORNIKOV
29.	člen
Odbornik ima pravice in dolžnosti, določene v Ustavi in občinskem statutu, način uveljavljanja pravic in izvrševanja dolžnosti odbornika pa je predpisan v tem poslovniku.
a)	Udeležba na sejah in sodelovanje v skupščinskih
telesih
I	30. člen
Odbornik ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinske skupščine in drugih skupščinskih teles, katerih član je, in sodelovati pri njihovem delu in Odločanju.
Odbornik ima tudi pravico Udeleževati se sej Zbora in drugih skupščinskih teles, katerih ni član, vendar brez pravice odločanja.
31.	člen
Odbornik, ki iz upravičenega vzroka ne more priti na sejo občinske skupščine, mora to pravočasno, najmanj pa en dan pred sejo, sporočiti predsedniku občinske skupščine.
V zapisniku seje občinske skupščine se poimensko navedejo odborniki, ki svojega izostanka na seji niso opravičili.
Odborniku, ki se iz upravičenega vzroka daljši čas ne more udeleževati sej občinske skupščine, lahko njegov Zbor ha njegovo zahtevo dovoli, da mu m treba hoditi na sejo.
32.	člen*
Predsednik občinske skupščine je dolžan obvestiti skupščino, če odbornik trikrat ne' pride na sejo in ne opraviči svojega izostanka.
Občinska skupščina o takem primeru obvesti volivce in občinsko konferenco SZDL oziroma občinski sindikalni svet, če gre za odbornika zbora delovne skupnosti.
33.	člen
O navzočnosti odbornikov na sejah občinske skupščine se vodi evidenca.
Način te evidence določi tajnik občinske skupščine.
34.	člen
Odbornik ne sme brez upravičenega razloga odkloniti funkcij in nalog, ki mu jih poveri občinska skupščina v mejah svojega delovnega področja.
b)	Pravica predlaganja
36.	člen
Odbornik občinske skupščine ima pravico:
—	predlagati izdajo'odlokov in drugih aktov občinske skupščine kot tudi amandmajev k predlogom aktov;
•*- predlagati, da tjbčinska skupščina obravnava vprašanja z njenega delovnega področja, ki imajo pomen za občane in organizacije z območja občine:
—	predlagati obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo občinskih upravnih in drugih organov ter delovnih organizacij in društev v občini.
Odbornik ima tudi pravico predlagati, da se določeno vprašanje umakne z dnevnega reda seje.
Odbornik lahko predlaga na seji ali pa tako, da pismen predlog pošlje predsedniku občinske skupščine oziroma predsedniku zbora.
36. člen
Odbornik ima pravico skupaj z drugimi odborniki, katerih število je določeno V tem poslovniku, predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev* ki jih voli oziroma imenuje občinska skupščina.
c)	Pravica vprašanja
37.	člen
Odbornik ima pravico postavljati vprašanja voljenim funkcionarjem občinske skupščine, predsednikom skupščinskih teles, tajniku občinske skupščine in predstojnikom občinskih upravnih organov, ki se nanašajo na njihovo delo, ali na zadeve iz pristojnosti • teles in organov, ki ji£i vodijo.
Odbornik lahko postavlja tudi vprašanja o delu drugih organizacij in organov. Taka vprašanja posreduje prizadetim občinska skupščina.
38.	člen
Odborniki lahko postavljajo vprašanja ustno na seji občinske skupščine, v času med dvema sejama pa pismeno po predsedniku občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine pošlje odborniško vprašanje nemudoma tistemu, od katerega se odgovor zahteva.
Odbornikom se z vabilom na sejo občinske skupščine pošljejo tudi prepisi pismeno postavljenih odporniških vprašanj.
,	39. člen
Tisti, ki mu je bilo vprašanje postavljeno, lahko da odgovor še na isti seji, na kateri je bilo vprašanji; postavljeno. Ce pa ne da odgovdra na tej Seji, ga je dolžan dati na prvi naslednji Seji občinske skupščine.
■ Na pismeno vprašanje dobi odbornik odgovor ha prvi naslednji seji občinske skupščine, če je bilo Vprašanje postavljeno najmanj 15 dni pred sejo.
40.	člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi odbornik na seji občinske skupščine dopolnilno vprašanje.
Ko dobi odgovor na postavljeno vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, lahko odbornik predlaga, naj se da zadeva, na katero se je nanašalo njegovo vprašanje, na dnevni red ene izmed naslednjih sej občinske skupščine.
41.	člen
Vprašanja, ki jih odborniki postavljajo in odgovori nanje, morajo biti kratki in ne smejo pomeniti razpravljanja o stvari, na katero se vprašanje nanaša.
č) Pravica zahtevanja obvestil
42.	člen
Odbornik ima pravico zahtevati od tajnika občinske skupščine ali od predstojnikov občinskih upravnih organov obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo občinske skupščine, kot tudi obvestila o drugih vprašanjih, ki so mu potrebna
za opravljanje njegove odborniške funkcije in se nanašajo na zadeve iz pristojnosti občinskih upravnih organov.
Tajnik občinske skupščine ali predstojnik občinskega upravnega organa mora dati obvestilo v osmih dneh od dneva, ko je zahtevano, in sicer pismeno ali ustno, kakor pač odbornik zahteva.
d)	Obveščanje odbornikov
43.	člen
Odbornik mora biti sproti obveščen o vseh vprašanjih, ki jih mora poznati, da bi mogel redno in pravilno opravljati odborniške dolžnosti.
Predvsem mora biti obveščen o delu skupščinskih teles in o delu občinskih upravnih organov, še posebej pa o vprašanjih, ki so na dnevnem redu katere od naslednjih sej občinske skupščine.
•
44.	člen
Da bi bili odborniki čimbolj popolno obveščeni, dobivajo pismene informacije o važnejših vprašanjih tgr informativna in dokumentacijsko gradivo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej občinske skupščine.
e)	Pravice in dolžnosti odbornika v volilni enoti
«
45.	člen
Odbornik mora aktivno delati v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen.
Spremljati mora razvoj in probleme družbenega življenja, odbornik zbora delovnih skupnosti pa še posebej probleme družbenega življenja, ki posegajo v delovno področje njegovega zbora,
Pri izvrševanju odborniške funkcije se odbornik opira zlasti na volivce in krajevno skupnost, na delovne organizacije in njihove samoupravne organe ter na socialistično zvezo delovnega ljudstva, zvezo sindikatov in na druge družbenopolitične organizacije.
46.	člen
Odbornik je dolžan najmanj enkrat na leto obvestiti volivce svoje volilne enote na zborih volivcev oziroma na zborih delovnih ljudi o svojem delu in o delu občinske skupščine.
Odbornik lahko predlaga, da predsednik občinske skupščine skliče zbor volivcev. Ce predsednik občinske skupščine tega ne stori, lahko odbornik zahteva, da o njegovem predlogu odloči občinska skupščina.
47.	člen
\
Odbornik je dolžan razložiti pred občinsko skupščino predloge in mnenja volivcev o vprašanjih z delovnega področja skupščine. Odbornik zbora delovnih skupnosti ima poleg tega dolžnost pred občinsko skupščino razložiti tudi predloge In mnenja delovnih in drugih organizacij ter njihovih Samoupravnih organov.
V obeh primerih lahko pove odbornik tudi svoje mnenje in se po svojem mnenju opredeli.
Odborniki zbora delovnih skupnosti so dolžni sestajati se s samoupravnimi organi delovnih organizacij in delovnimi ljudmi — volivci svoje volilne enote,
da se z njimi posvetujejo o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne organizacije in delovne ljudi, ter da jim dajejo na njihovo zahtevo odgovore in pojasnila.
48.	člen
Odbornik ima pravico zahtevati od delovnih in drugih organizacij svoje volilne enote podatke, ki so mu potrebni za opravljanje odborniške funkcije.
f)	Odborniške legitimacije
49.	člen
Odborniki imajo posebne odborniške legitimacije.
V odborniški legitimaciji so navedene imunitetne pravice in druge pravice, ki jih odbornik z legitimacijo lahko uveljavlja.
Za izdajanje odborniških legitimacij in za evidenco o izdanih legitimacijah skrbi tajnik občinske skupščine.
g)	Imunitetna pravica
50.	čler^
Odbornik uživa imuniteto, ki je določena v ustavi Socialistične republike Slovenije, v občinski skupščini in izven nje, in sicer od dneva, ko je bil njegov mandat verificiran, do dneva, ko mu preneha mandat.
51.	člen
Odbornik ne more biti klican na odgovor, ne biti ob prostost in ne kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v občihski skupščini ali skupščinskem telesu.
52.	člen ,
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora, ni dovoljeno vzeti prostosti ali začeti zoper njega kazenski postopek.
Državni organ, ki namerava odborniku vzeti prostost, ali ki namerava zoper odbornika začeti kazenski postopek, mora dobiti najprej privolitev njegovega zbora.
Privolitev za odvzem prostosti oziroma za začetek kazenskega postopka zoper odbornika zahteva pristojni organ od predsednika občinske skupščine.
53.	člen
Brez privolitve njegovega zbora, sme biti odborniku vzeta prostost oziroma se sme zoper njega začeti kazenski postopek, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je..predpi-sana kazen strogega zapora, daljša od enega leta ali hujša kazen.
54.	člen
Zahtevo za privolitev, da se odborniku vzame prostost oziroma, da se zoper njega začne kazenski postopek (drugi odstavek 52. člena), pošlje predsednik občinske skupščine mandatno-imunitetni komisiji zbora, katerega član, je odbornik.
Komisija prouči zahtevo in nato o tem poroča zboru na prvi naslednji seji.
O zahtevi, da se da privolitev za odvzem prostosti oziroma za začetek kazenskega postopka, odloči zbor po poročilu mandatno-imunitetne komisije.
Če zbor ni zbran, lahko da mandatno-imunitetna komisija zbora, katerega član je odbornik, privolitev za odvzem prostosti oz. za začetek kazenskega po-
stopka. Odločitev mandatno-imunitetne komisije je izvršljiva.
Mandatno-imunitetna komisija mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi naslednji seji.
O poročilu mandatno-imunitetne komisije odloči zbor, ali njeno odločitev potrjuje ali pa razveljavlja.
55.	člen
Kadar zbor oziroma njegova mandatno-imunitetna komisija privoli v odvzem prostosti oziroma v začetek kazenskega postopka, sme biti odborniku vzeta prostost oziroma se sme zoper njega začeti kazenski postopek samo za dejanje, za katero je bila dana privolitev.
4.	PRENEHANJE MANDATOV ODBORNIKOM
56.	člen
Odborniku občinske skupščine preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon.
57.	člen
Odbornik občinske skupščine lahko odstopi. Pravico ima svoj odstop obrazložiti.
Izjavo o odstopu izroči odbornik predsedniku občinske skupščine, ta jo pošlje predsedniku njegovega zbora.
58.	člen
Če odbornik občinske skupščine prevzame funkcijo oziroma službo, ki je po zakonu nezdružljiva z odborniško funkcijo, mora o tem takoj obvestiti predsednika občinske skupščine. Predsednik občinske skupščine pošlje to obvestilo predsedniku zbora, ki mu odbornik pripada.
59.	člen
Kadar je zbor obveščen, da je nastal kakšen z zakonom določen primer, ki ima za posledico prenehanje mandata njegovemu članu, se zbere mandatno-imunitetna komisija, da primer razišče in o tem poroča zboru.
60.	člen
Mandatno-imunitetna komisija predloži zboru pomočilo na prvi naslednji seji.
Predsednik zbora je dolžan vstaviti V predlog dnevnega reda prve naslednje seje zbora poročilo komisije o primeru, ki ima za posledico prenehanje mandata člana zbora.
61.	člen
Ko zbor na svoji seji obravnava poročilo mandatno-imunitetne komisije, ugotovi, če je nastal z zakonom določen primer, ki ima za posledico prenehanje mandata člana zbora.
5.	PREDSEDNIK IN PREDSEDSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE
62.	člen
Predsednik občinske skupščine organizira in sklicuje seje občinske skupščine in jih vodi, daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja občinske skupščine in njenih teles ter skrbi za skladnost njihovega dela, spodbuja medsebojno sodelovanje med telesi občinske skupščine ter skrbi
za njihovo sodelovanje z drugimi organi, družbenopolitičnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami.
Predsednik občinske skupščine skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščine, za uveljavljanje načela javnosti pri delu občinske skupščine in za uveljavljanje pravic in dolžnosti odbornikov v zvezi z opravljanjem njihove odborniške funkcije.
• Predsednik podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina.
63.	člen
Predsednik občinske skupščine ima pravico predlagati skupščinskim telesom razpravljanje o vprašanjih z njihovega delovnega, področja in se udeleževati obravnav o vseh vprašanjih, o katerih skupščinska telesa razpravljajo na svojih sejah.
64.	člen
Ce je predsednik odsoten ali zadržan, ga nadome-stuje podpredsednik, ki ga določi predsednik.
Predsednik, ki mu poteče mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika. ,
65.	člen
Podpredsednik občinske skupščine pomaga predsedniku pri delu in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve s predsednikovega delovnega področja.
66.	člen
Predsednik zbora občinske skupščine organizira delo zbora, sklicuje njegove seje in jih vodi, daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj z delovnega področja zbora na seji zbora, skrbi za sodelovanje zbora z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami.
Predsednik zbora skrbi tudi za uveljavljanje načela javnosti pri delu zbora ter za uveljavljanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti, ki jih imajo člani zbora po ustavi, po občinskem statutu in po tem poslovniku.
67.	člen
Zaradi usklajevanja dela v občinski skupščini in kot posvetovalno telo se ustanovi predsedstvo občinske skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo predsednik občinske skupščine, podpredsedniki in predsednika zborov.
Pri delu predsedstva občinske skupščine sodeluje tudi tajnik občinske skupščine.
68.	člen
Predsedstvo občinske skupščine:
—	razlaga določbe poslovnika ter zavzema stališča do vprašanj, ki so skupnega pomena za delo občinske skupščine;
—	usklajuje delovne programe skupščinskih teles z delovnim programom občinske skupščine;
—	spremlja način dela svetov in komisij in daje pobude za njihov napredek ter s predsedniki skupščinskih teles obravnava vprašanja, ki so v zvezi z delom teh teles;
—	uresničuje sodelovanje občinske skupščine z republiško in drugimi občinskimi skupščinami;
—	uresničuje sodelovanje občinske skupščine z drugimi občinskimi organi in organizacijami;
—	določa predlog za sredstva, ki naj bodo v občinskem proračunu zagotovljena za delo občinske skupščine;
—	opravlja druge zadeve določene s tem poslovnikom.
69.	člen
Predsedstvo občinske skupščine lahko predlaga določeno vprašanje za dnevni red seje občinske skupščine in lahko zahteva, da določeno vprašanje obravnava na svoji seji svet ali komisija občinske skupščine.
70.	člen
Stališča in predloge predsedstva skupščine posreduje pristojnim organom in organizacijam predsednik občinske skupščine.
71.	člen
Seje predsedstva občinske skupščine sklicuje njen predsednik. Na seje so lahko povabljeni tudi predsedniki svetov in komisij občinske' skupščine, predstojniki občinskih upravnih in drugih organov, ter predstavniki družbenopolitičnih, delovnih in drugih samoupravnih organizacij.
72.	člen
Tajnik občinske skupščine:
—	pomaga predsedniku občinske skupščine in predsednikom zborov pri pripravljanju sej;
—	skrbi za izvrševanje*sklepov občinske skupščine;
—	izdaja naloge za objave predpisov občinske skupščine;
—	daje mnenja k osnutkom predpisov in pravna mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih občinski skupščini in njenim telesom;
—	skrbi za pripravo zborov volivcev in spremlja njihovo delo;
—	opravlja druge naloge, ki so določene s tem poslovnikom.
73.	člen
Tajnik ima pravigo in dolžnost udeleževati se sej občinske skupščine in njenih teles.
Na seji občinske skupščine ali njenega telesa ima tajnik pravico sodelovati v razpravi, nima pa pravice glasovati.
74.	člen
Tajnik občinske skupščine je dolžan opozoriti občinsko skupščino, če posamezne določbe predlogov aktov niso v skladu z zakonom, ali z drugim predpisom širše družbenopolitične skupnosti.
v	75. člen
Tajnik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
Ce je tajnik odsoten ali daljši čas zadržan, ga nadomestuje predstojnik občinskega upravnega organa, ki ga določi predsednik občinske skupžčine.
6.	SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
a)	Splošne določbe
76.	člen
Občinska skupščina dela na skupni seji obeh zborov, na ločenih sejah zborov in na seji enotnega zbora.
;
77.	člen
Določbe tega poslovnika o sejah občinske skupščine veljajo za skupne seje obeh zborov, za ločene seje zborov in za seje enotnega zbora.
b)	Priprava gradiva za sejo
78.	člen
Gradivo za seje pripravljajo občinski upravni organi in organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena za občino, prav tako pa tudi drugi organi in organizacije, ki se jim poverijo določene naloge, ali ki v okviru svoje redne dejavnosti obravnavajo določena vprašanja.
S programom dela občinske skupščine se določi, kateri organi in organizacije bodo pripravili posamezno gradivo in v katerih rokih.
79.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov in organizacij posebnega družbenega pomena za občino so neposredno odgovorni za zakonito, kakovostno in pravočasno pripravo gradiva.
80.	člen
Vsa vprašanja, ki jih obravnava občinska skupščina, morajo biti obravnavana v pristojnih svetih in komisijah.
Gradivo se lahko praviloma pošlje odbornikom šele potem, ko ga je obravnavalo pristojno skupščinsko telo.
Le izjemoma lahko občinska skupščina v nujnih primerih določeno vprašanje neposredno obravnava.
81.	člen
O vprašanjih, ki so določena z občinskim statutom, se pred obravnavo na seji občinske skupščine organizira javna razprava. Javno razpravo organizira in njene oblike določi občinska skupščina.
Javna razprava se organizira tudi o vprašanjih, za katera tako določi občinska skupščina.
82.	člen
\
Pomembnejše določbe v gradivu za javno razpravo morajo biti, če Je to mogoče, pripravljene v alternativah.
Javna razprava se organizira z objavo gradiva v časopisih in drugih sredstvih obveščanja; z dostavo gradiva krajevnim skupnostim ter drugim zainteresiranim organizacijam in organom; s prirejanjem strokovnih razprav, posvetov, javnih tribun, in podobnih oblik; na zborih volivcev in na vse druge načine, ki lahko pripomorejo, da se javnost temeljito seznani z vprašanjem, ki ga bo občinska skupščina obravnavala in o njem odločala.
83.	člen
Javna razprava mora trajati najmanj 15 dni.
Po javni razpravi mora pristojni svet proučiti vsa mnenja in pripombe in do njih zavzeti svoje stališče.
O mnenjih in pripombah javne razprave mora pristojni svet obvestiti občinsko skupščino.
84.	člen
Po obravnavi v pristojnem svetu ali komisiji se predloži gradivo strokovni službi v uradu tajnika občinske skupščine.
Za strokovni pregled gradiva je odgovoren tajnik občinske skupščine.
Ko strokovna služba pregleda gradivo, ga tajnik občinske skupščine izroči predsedniku občinske skupščine in ga ob tem seznani s posameznimi vprašanji.
Gradivo za vprašanja, ki bodo obravnavana na ločenih sejah zborov, pošlje predsednik občinske skupščine predsednikoma zborov.
c)	Sklicanje sej in dnevni red
85.	člen
Skupne seje obeh zborov in seje enotnega zbora sklicuje in vodi predsednik občinske skupščine, sejo zbora pa sklicuje in vodi predsednik zbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik).
Predsednik je dolžan sklicati sejo občinske skupščine, kadar to zahteva ena tretjina odbornikov.
Ce predsednik ne skliče seje najpozneje 15 dni potem, ko je zahtevana, skliče sejo odbornik, ki ga med seboj določijo odborniki, ki so sejo zahtevali.
86.	člen
Pismeno vabilo na sejo mora biti poslano odbornikom najmanj 8 dni pred dnem, ki je določen za sejo.
Na vabilu mora biti naveden predlog dnevnega reda, priloženo pa mora biti tudi ustrezno gradivo za vprašanja, ki so predlagana za dnevni red, kot tudi izvleček iz zapisnika s prejšnje seje, če tega odborniki niso dobili že prej.
Izjemoma sme predsednik v nujnih in upravičenih primerih sklicati sejo tudi v roku, krajšem kot 8 dni in dnevni red za tako sejo predlagati na sami seji.
87.	člen
Dnevni red za sejo predlaga predsednik, določi pa ga občinska skupščina na začetku seje.
88.	člen
Če predsednik ni vključil v predlpg dnevnega reda kakšnega za dnevni red predlaganega vprašanja, pa predlagatelj vztraja pri svoji zahtevi, odloči občinska skupščina o predlogu na seji brez razprave.
89.	člen
Predlog, naj bodo posamezna vprašanja na dnevnem redu seje, imajo pravico dati odborniki, skupščinska telesa in predstojniki občinskih upravnih organov (predlagatelji).
Pri sestavljanju predloga za dnevni red upošteva predsednik tudi pobude, ki prihajajo od družbenopolitičnih organizacij, občinskih organov ter delovnih in drugih organizacij.
Predlagatelj določi poročevalca, ki ga zastopa v občinski skupščini oziroma njenih telesih.
90.	člen
Predlogi in pobude za vključitev posameznih vprašanj v dnevni red seje se dajejo predsedniku ob sestavljanju programa dela občinske skupščine ali pozneje.
Predlogi se lahko upoštevajo le, če so dani najmanj 8 dni pred sklicanjem seje.
91.	člen
Odborniki, skupščinska telesa in predstojniki občinskih upravnih organov lahko predlagajo tudi na
seji, naj bo posamezno vprašanje dano na dnevni red, vendar morajo utemeljiti nujnost predloga, ne da bi se spuščali v vsebino vprašanja, ki naj pride na dnevni red.
O tem, ali naj bo dano na dnevni red vprašanje, ki je bilo predlagano na seji, odloči občinska skupščina.
č) Predsedovanje, udeležba in potek seje
92.	člen
Ce je predsednik odsoten ali zadržan, vodi sejo funkcionar, ki nadomestuje predsednika.
Ce je tudi namestnik, odsoten ali zadržan, vodi sejo odbornik, ki ga občinska skupščina določi na seji.
93.	člen
Na seje se vabijo tudi poslanci zvezne in republiške skupščine, predstojniki občinskih upravnih in drugih organov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki pa nimajo pravice odločanja. Sej občinske skupščine se lahko brez pravice odločanja udeležujejo tudi predstavniki delovnih in drugih organizacij ter skupnosti, če so bili povabljeni na sejo.
94.	člen
V začetku seje predsednik ugotovi, ali ima skupščina potrebno večino za delo.
Ce predsednik ugotovi, da ni potrebne večine, se seja odloži.
Da bi mogel ugotoviti, ali je na seji navzoča potrebna večina odbornikov, lahko predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo odbornika odredi poimensko klicanje.	'
95.	člen
Ko začne sejo, vpraša predsednik odbornike, ali imajo kakšne pripombe k zapisniku prejšnje* seje.
O utemeljenosti,pripomb odloči občinska skupščina brez obravnave.
Pred prehodom na dnevni red da predsednik kratka pojasnila v zvezi s potekom seje.
Na vsaki seji lahko odborniki postavljajo funkcionarjem občinske skupščine, predsednikom svetov in komisij, tajniku občinske skupščine in predstojnikom občinskih upravnih organov vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo in na delo teles ter organov, ki jih vodijo.
Na seji se tudi odgovarja na vprašanja, ki so jih odborniki pismeno postavili.
96.	člen
Ko je sprejet dnevni red, preide občinska skupščina na obravnavanje posameznih vprašanj kot so določena v sprejetem dnevnem redu.
Na seji se po vsakem vprašanju, ki je na dnevnem redu, razpravlja preden se o njem odloči, razen če je v poslovniku določeno, da se odloča brez obravnave.
97.	člen
Na seji ne sme nihče govoriti dokler ne dobi besedo od predsednika.
Govorniki se priglašajo za besedo, brž ko se začne razprava in se lahko priglašajo vse do konca razprave.
Predsednik da najprej besedo poročevalcu predlagatelja vprašanja, ki je na dnevnem redu, potem pa daje besedo odbornikom po vrsti priglasitve.
Odborniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo, brž ko jo zahteva.
Predsednik je po tem govoru dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda.
Ce odbornik s pojasnilom ni zadovoljen, odloči o vprašanju občinska skupščina brez razprave.
Ce odbornik zahteva besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ne drži in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu (popravek navedbe), mu da predsednik besedo, brž ko konča svoj govor tisti, ki je popravek povzročil.
98.	člen
Predsednik skrbi, da govornika pri govoru nihče ne ovira.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Ce se oddalji od dnevnega reda, ga predsednik opomni, naj se drži dnevnega reda. Če se niti po drugem opominu odbornik ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo.
99.	člen
Predsednik sklene obravnavo posameznega vprašanja, ko ugotovi, da zanj ni več priglašenih govornikov.
100.	Člen
Obravnava vprašanj, ki ne zahtevajo odločitve in skupščina o njih ne želi odločati, se konča s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda.
Pred prehodom na naslednjo točko dnevnega reda lahko občinska skupščina s sklepom ugotovi stanje ali zavzame stališča do vprašanj, ki so bila obravnavana.
Obravnavo vprašanj iz svoje pristojnosti lahko skupščina zaključi tudi s priporočilom.
Obravnava predloga odloka ali drugega splošnega akta se konča z glasovanjem, s katerim skupščina predlog sprejme ali pa zavrne.
d)	Vzdrževanje reda ng, seji
101.	člen
Za red na seji občinske skupščine skrbi predsednik.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati tile ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
102.	člen
Opomin se izreče odborniku, ki s svojim obnašanjem, seganjem v besedo drugim govornikom ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame odborniku, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan naj spoštuje red in določbe poslovnika.
Opomin izreka in odvzame besedo predsednik občinske skupščine.
103.	člen
S seje se odstrani odbornik, ki noče poslušati predsednika, ko mu je vzel besedo, ali odbornik, ki na seji hudo ža,li občinsko skupščino ali odbornike ali ' uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom občinske skupščine.
Odbornik sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje se izreče brez obravnave, na predlog predsednika oziroma odbornika, ki ga podpre najmanj še 10 odbornikov.
Odbornik, zoper katerega je bila predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor pa ne sme trajati več kot 5 minut.
Odbornik, ki mu je bila izrečena odstranitev s seje, mora takoj oditi iz dvorane, v kateri je seja, in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
104.	člen
Ce predsednik ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi kratko prekinitev.
105.	člen
Predsednik lahko odredi, da vsakega poslušalca, ki moti red, odstranijo iz dvorane.
Ce gre za večje motenje reda, lahko predsednik odredi, da se morajo iz dvorane, v kateri je seja, odstraniti vsi poslušalci.
e)	Odločanje na sejah
106.	člen
Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih odbornikov razen, če se po občinskem statutu za posamezne odločitve zahteva posebna večina.
107.	člen
Vsak odbornik ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoj glas. Njegova obrazložitev pa ne sme trajati več kot 5 minut.
108.	člen
Glasovanje je praviloma javno.
Tajno se glasuje v primerih, ki so določeni v tem poslovniku in če tako sklene občinska skupščina na seji na predlog predsednika oziroma odbornika, ki ga podpre najmanj še 10 odbornikov.
Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
109.	člen
Javno se praviloma glasuje z dvigom roke. Pri tem predsednik občinske skupščine najprej vpraša odbornike, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in nazadnje, ali se kdo vzdrži glasovanja.
110.	člen
Javno glasovanje je lahko tudi poimensko z izjavljanjem.
Poimensko glasujejo odborniki, če tako določi predsednik zato, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natančno ugotovil izid glasovanja, ali če to zahteva en odbornik, ki ga podpre najmanj še 10 odbornikov.
Poimensko se glasuje tako, da se vsak poklicani odbornik izjavi »za« ali »proti«, ali pa se vzdrži glasovanja.
111.	člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Na glasovnici mora biti označeno vprašanje, o katerem se glasuje in možne opredelitve (»za«, »proti«, »se vzdržuje«).
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na osnovi izida razglasi, da je predlog, o katerem je občinska skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen.
f)	Izvolitev delegatov občine za zasedanje v skupščini SRS, članov svetov in komisij ter imenovanje funkcionarjev, ki jih imenuje občinska skupščina
112.	>člen
Predlog za izvolitev delegatov občine za zasedanje v skupščini SRS, članov svetov in komisij občinske skupščine ter za imenovanje funkcionarjev, ki jih imenuje občinska skupščina, da komisija občinske skupščine za volitve in imenovanja.
Predlog za izvolitev oziroma imenovanje lahko da tudi odbornik, katerega predlog podpre najmanj še 10 odbornikov.
,	113. člen
Predlogi se vlagajo po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti toliko kandidatov, kolikor se jih voli oziroma imenuje.
Na seji glasuje občinska skupščina o predlaganih listah v celoti, po vrsti, kot so bile predlagane.
Volitve delegatov občine za zasedanje v skupščini SRS, članov skupščinskih teles in glasovanje o imenovanju funkcionarjev je javno.
Tajno se glasuje, če zahteva to en odbornik in njegov predlog podpre najmanj še 10 odbornikov.
( ,	114. člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah in imenovanju, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
g)	Zapisnik
115.	člen
O delu na seji občinske skupščine se piše popoln zapisnik.
Za zapisnik skrbi tajnik občinske skupščine.
116.	člen
Izvleček iz zapisnika (sklepe) je treba poslati vsem odbornikom takoj, ko je zapisnik sestavljen, vendar najmanj 8 dni pred dnem, ki je določen za naslednjo sejo.
117.	člen
Vsak odbornik ima pravico dati v začetku naslednje seje pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odloči na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, oziroma v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik skupščine.
7.	ZBORI DELEGATOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINSKI SKUPŠČINI
118.	člen
Delegati krajevnih skupnosti in samoupravnih organizacij s področja družbenih dejavnosti sestavljajo v občinski skupščini tri zbore, in sicer:
a)	zbor delegatov krajevnih skupnosti;
b)	zbor delegatov s področja prosvete in kulture;
c)	zbor delegatov s področja zdravstva in socialnega varstva.
119.	člen
V zbor delegatov krajevnih skupnosti izvoli vsaka krajevna skupnost po enega delegata. Delegata izvoli svet krajevne skupnosti.
Zbor delegatov s področja prosvete in kulture šteje dvajset delegatov. Deset delegatov izvoli skupščina temeljne izobraževalne skupnosti, deset delegatov pa skupščina kulturne skupnosti.
120.	člen
Zbor delegatov s področja zdravstva in socialnega varstva šteje dvajset delegatov.
Delegate izvolijo delavski sveti oziroma drugi ustrezni organi upravljanja v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih po postopku, ki je predpisan v členih 121 do 123.
Delegati so izvoljeni za dve leti.
121.	člen
Delegati še izvolijo na osnovi kandidacijske liste, ki jo sprejme kandidacijski zbor.
Kandidacijski zbor skliče krajevno pristojni sindikat delavcev družbenih dejavnosti.
Kandidacijski zbor sestavljajo člani volilnih teles (drugi odstavek 120. člena).
Zbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj dve tretjini članov volilnih teles.
122.	člen .
Na kandidacijskem zboru lahko predloži vsak član volilnega telesa po enega kandidata, pristojni sindikat delavcev družbenih dejavnosti pa lahko predlaga tudi več kandidatov ali popolno kandidatno listo.
Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov kot se voli delegatov.
Sprejet je vsak kandidat, za katerega je glasovala večina prisotnih članov volilnih teles.
123.	člen
Sprejeto kandidatno listo pošlje pristojni sindikat delavcev družbenih dejavnosti vsem volilnim telesom.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.	»
Imena izvoljenih delegatov sporoči občinski skupščini pristojni sindikat delavcev družbenih dejavnosti.
124.	člen
Zbore delegatov v občinski skupščini sklicuje predsednik občinske skupščine, ki tudi določi dnevni red zasedanja.
Zbori delegatov v občinski skupščini delajo po programu, ki upošteva program dela občinske skupščine.
125.	člen
Zbore delegatov vodi predsednik občinske skupščine ali član predsedstva, ki ga določi predsednik.
126.	člen
Delegati imajo na zboru pravico in dolžnost razpravljati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu in sporočiti mnenja, stališča in predloge organizacij, ki jih zastopajo.
Zboru delegatov prisostvujejo in na njem sodelujejo brez pravice odločanja predlagatelji aktov, ki so na dnevnem redu zbora, predstavniki ustreznih skupščinskih teles in predstojniki občinskih upravnih organov.
127.	člen
Po sklenjeni obravnavi predsedujoči povzame v razpravi izražena mnenja, stališča in predloge.
Zbor lahko za pismeno oblikovanje stališč, mnenj in predlogov določi posebno skupino delegatov ali predsedujočega zbora.
V povzetku morajo biti prikazana stališča, mnenja in predlogi, ki so bila na zboru sprejeta, prav tako pa tudi drugačna stališča, mnenja in predlogi delegatov.
Delegati lahko sklenejo, da njihova mnenja, stališča in predloge v občinski skupščini obrazloži posebej za to izbran delegat ali delegacija.
128.	člen
Določbe tega poslovnika o sejah občinske skupščine (členi od 78 do 117) in o javnosti dela (členi od 217 do 221) se smiselno uporabljajo tudi za zbore delegatov.
8.	VRSTE AKTOV, KI JIH SPREJEMA OBČINSKA SKUPŠČINA IN POSTOPEK PRI NJIHOVEM SPREJEMANJU
a)	Splošne določbe
129.	člen
Občinska skupščina izdaja pri opravljanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil.
Občinska skupščina daje avtentično razlago svojih predpisov.
130.	člen
Z odlokom se samostojno uredi zadeva skupnega pomena za občino, če ni ureditev take zadeve prepuščena republiki oziroma zvezi.
Odlok se izda tudi kot dopolnilni predpis na osnovi zakona in v obsegu kot ga določa zakon.
Odlok lahko izda samo občinska skupščina.
131.	člen
Z odredbo se ureja določena situacija ali vprašanje izvršitve predpisa organa širše družbeno-politične skupnosti oziroma odloka občinske skupščine.
Odredbo izda občinska skupščina ali pristojni svet, kadar je v višjem predpisu tako določeno.
132.	člen
Z navodilom se za izvršitev predpisa širše družbenopolitične skupnosti uredi način dela upravnih organov.
Navodilo sprejme občinska skupščina ali svet, kadar je v predpisu tako določeno.
133.	člen
Občinska skupščina sprejema resolucije in priporočila'.
Z resolucijo opozarja občinska skupščina na stanje, probleme in potrebe na posameznem področju družbenega življenja in določa politiko, ki jo je treba izvajati na tem področju, ter ukrepe za njeno izvajanje.
Resolucija vsebuje obvezne smernice, ki jih daje občinska skupščina za delo državnih organov ter delovnih in drugih organizacij v zadevah iz občinske pristojnosti in naloge, ki jih prevzema občinska skupščina.
S priporočilom opozarja občinska skupščina na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na posameznih področjih ali na izvajanje zakonov in drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine oziroma odlokov in drugih aktov občinske skupščine v zvezi z usklajevanjem samoupravnih odnosov in razvojem medsebojnega sodelovanja delovnih in drugih organizacij o vprašanjih skupnega pomena ter samoupravnega in družbenega dogovarjanja.
Delovne in druge samoupravne organizacije in državni organi, na katere se priporočilo nanaša, so dolžni o priporočilu razpravljati in zavzeti stališča do vprašanj, ki jih priporočilo obravnava.
134.	člen
S sklepom se odloča o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij, ali o soglasju k takim -aktom ter o drugih pravicah, ki jih imajo občinska skupščina in sveti po statutu in tem poslovniku.
S sklepom se tudi naloži obveznost upravnim organom glede priprave odlokov in drugih predpisov ali glede opravljanja drugih zadev iz njihovega delovnega področja.
Sklep lahko sprejme občinska' skupščina, zbor ali svet.
135.	člen
Besedila odlokov in drugih aktov, ki jih sprejme občinska škupščina, podpiše predsednik občinske skupščine.
Besedila aktov, ki jih sprejme zbor ali svet, podpiše njegov predsednik skupaj s predsednikom občinske skupščine.
136.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov in na avtentične razlage predpisov se pritisne pečat cbčinske skupščine.
Izvirnike odlokov in drugih aktov ter avtentičnih razlag predpisov hrani občinska skupščina.
Za pripravo izvirnikov, pečat na njih, njihovo hrambo in evidenco o njih, skrbi tajnik občinske skupščine.
Odloki in drugi akti občinske skupščine ter avtentične razlage predpisov se objavljajo v Uradnem listu SRS.
Za objavo odlokov in drugih aktov skupščine ter avtentičnih razlag, skrbi tajnik občinske skupščine.
Tajnik občinske skupščine daje na osnovi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta občinske skupščine ali avtentične razlage predpisa, popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu.
137.	člen
Za odločanje v upravnem postopku veljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
b)	Postopek za izdajo odloka
138.	člen
Preden začne skupščina obravnavati predlog za izdajo odloka, s katerim se samostojno uredi zadeva skupnega pomena za občino (prvi odstavek 130. členek zavzame stališče ali je tak odlok potreben.
To stališče zavzame skupščina ob predlogu za izdajo odloka.
139.	člen
Predlog za izdajo odloka lahko pada vsak odbornik, svet ali komisija občinske skupščine ter občinski upravni organ (pooblaščeni predlagatelj).
140.	člen
Vsak odbornik lahko na seji občinske skupščine opozori, da je kak odlok potreben. Ob takem opozorilu lahko občinska skupščina določi, na kakšen način naj se izdela in vloži predlog za izdajo takega odloka.
141.	člen
Delovne in druge samoupravne organizacije, društva in občani se lahko obračajo z zahtevami za izdajo odlokov na občinsko skupščino ali na kateregakoli od pooblaščenih predlagateljev.
Zahteve za izdajo odloka, naslovljene na občinsko skupščino, se pošiljajo pristojnemu syetu ali komisiji občinske skupščine.
Pristojni svet ali komisija obravnava zahteve organizacij, društev in občanov; če spozna, da je zahteva utemeljena, predlaga skupščini izdajo odloka, organizacijo, društvo oziroma občana mora obvestiti, kakšno stališče je bilo zavzeto do njihove zahteve.
142.	člen
Predlog na izdajo odloka se pošlje predsedniku občinske skupščine.
Predlog mora navajati razloge, zaradi katerih je odlok potreben, glavna načela, na katerih naj temelji
in njegovo vsebino.
/
143.	člen
Predlog za izdajo odloka z obrazložitvijo morajo dobiti odborniki najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri naj hbčinska skupščina predlog obravnava.
Pred obravnavo predloga za izdajo odloka na seji občinske skupščine obravnavajo predlog pristojni sveti in komisije, če niso sami predlagatelji.
Poročilo svetov in komisij morajo dobiti odborniki najmanj 8 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri naj občinska skupščina predlog obravnava.
Na osnovi načelne obravnave zavzame občinska skupščina stališče o tem ali je odlok potreben.
Če skupščina meni, da je predlagani odlok potreben, sprejme predlog s sklepom, če spozna, da ni potreben, pa predlog s sklepom zavrne.
144.	člen
Na osnovi sklepa o sprejemu predloga za izdajo odloka pripravi praviloma predlog odloka pooblaščeni predlagatelj.
V soglasju s pooblaščenim predlagateljem pa lahko občinska skupščina določi, naj predlog odloka pripravi v ta namen ustanovljena komisija, občinski upravni organ, zavod, skupina strokovnih delavcev ali posamezni strokovni delavcih
-	145. člen
Kadar je potrebno izdati odlok kot dopolnilni predpis na osnovi zakona (drugi odstavek 130. člena), občinska skupščina ne obravnava predloga za izdajo odloka, ampak neposredno predlog odloka.
Predlog odloka pripravi pooblaščeni predlagatelj ali na njegovo zahtevo občinski upravni organ, zavod oziroma strokovni delavci.
146.	člen
Predlogu odloka mora biti priložena tudi potrebna dokumentacija.
Dokumentacija mo' vsebovati med drugim tudi podatke, kolikšna finančna sredstva bodo potrebna za izvajanje odloka in iz katerih virov bodo zagotovljena.
147.	člen
Predlog odloka se pošlje predsedniku občiiiske skupščine.
Predlog odloka najprej obravnava svet občinske skupščine, v katerega pristojnost spada zadeva, ki jo predlog odloka ureja, če svet predloga odloka že ni obravnaval kot predlagatelj.
Če je v občinskem statutu tako določeno ali če tako odloči pristojni 'svet, se da predlog odloka v javno razpravo.
Ko sprejme poročilo pristojnega sveta oziroma predlog odloka, če jč svet predlagatelj, skliče predsednik skupščine sejo.
Seja občinske skupščine mora biti sklicana tako,' da preteče od dneva, ko dobijo odborniki poročilo sveta oziroma predlog odloka, do dneva določenega za sejo, na kateri bo skupščina predlog odloka obravnavala, najmanj 8 dni.
148.	člen
Predlagatelj odloka oziroma njegov predstavnik da v začetku obravnave kratko dopolnilno obrazložitev predloga. Pravico ima sodelovati v obravnavi predloga odloka ter dajati pojasnila in svoje mnenje.
149.	člen
Obravnava predloga odloka na seji skupščine obsega splošno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Med splošno obravnavo predloga se razpravlja o predlogu v načelu in se lahko izražajo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih daje predlog.
Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu po členih.
Med to obravnavo se odloča tudi o amandmajih.
■m
150.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka mora imeti obliko amandmaja.
151.	člen
Amandma k predlogu odloka mora biti pismen.
Ce vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati opozoriti na možnost za zagotovitev teh sredstev.
152.	člen
Amandma k predlogu odloka, ki zahteva finančna sredstva, je treba dati najmanj štiri dni pred dnem, ki je določen za sejo, in sicer predsedniku občinske skupščine.
Amandmaji k predlogu odloka se takoj pošljejo odbornikom in predlagatelju predloga odloka.
Odbornik sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji skupščine med njegovo obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in vročen vsem odbornikom. Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje vse do sklenitve obravnave predloga.
Tajnik občinske skupščine skrbi, da je pri sestavljanju amandmajev odbornikom na voljo ustrezna strokovna služba.
153.	člen
Ob amandmaju k predlogu odloka, vloženem med obravnavo predloga, lahko skupščina sklene, da bo obravnavo odložila in jo nadaljevala na kakšni naslednji seji, dokler pristojni svet amandmaja ne prouči.	<
154.	člen
Izjemoma je lahko odlok izdan tudi po skrajšanem postopku.
Po skrajšanem postopku sme biti izdan le odlok, ki ureja taka vprašanja, ki jih je treba res nemudoma urediti, ker bi imelo njihovo zavlačevanje škodljive posledice za družbo.
O predlogu za izdajo odloka po skrajšanem postopku odloča občinska skupščina. Ce občinska skupščina sprejme predlog, naj bo odlok izdan po skrajšanem postopku, začne takoj obravnavati predlog odloka; pred obravnavo ali med obravnavo lahko zahteva od pristojnega sveta mnenje o predlogu odloka.
Ce se izdaja odlok po skrajšanem postopku, se ni treba držati rokov, ki so v tem poslovniku predpisani za redni postopek pri izdaji odlokov.
155.	člen .
Drugi akti občinske skupščine, ki niso odloki, se sprejemajo po določbah tega poslovnika o obravnavanju predlogov odlokov.
Občinska skupščina lahko sklene, da bo akt obravnavala po postopku, ki je predpisan za sprejem odloka, s katerim se samostojno uredi zadeva skupnega pomena za občino (prvi odstavek 130. člena).
9.	POSTOPEK PRI DRUŽBENEM DOGOVARJANJU
156.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine pri družbenem dogovarjanju izvršuje zbor delovnih skupnosti.
157.	člen
Predlog za družbeni dogovor lahko da sindikat ali druga družbeno-polttična organizacija, delovna ali druga samoupravna organizacija, zbori, sveti ali komisije občinske skupščine, ter pristojni zvezni oziroma republiški organi in organizacije.
158.	člen
Predlog za družbeni dogovor se pismeno vloži pri predsedniku občinske skupščine, ki ga pošlje predsedniku zbora delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: zbor), če ni bil predlagatelj zbor sam.
159.	člen
Ztipr na seji prouči predlog in oceni, če je vprašanje, ki naj bo urejeno z družbenim dogovorom, splošnega pomena za občino, oziroma če obstajajo dejanski vzroji in pogoji za predlagani družbeni dogovor.
Na sejo zbora mora biti povabljen tudi predstavnik predlagatelja.
Ce zbor ugotovi, da ni pogojev za družbeni dogovor, predlog zavrne.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za primer, ko je pobudnik za družbeni dogovor zbor sam.
•	160. člen
če zbor ugotovi, da bi bil predlagani družbeni dogovor primeren, sklene, da se uvede postopek za sprejem družbenega dogovora ter prejme .ustrezno priporočilo, ki ga naslovi na predvidene udeležence družbenega dogovora.
Zbor določi enega ali več svojih članov, ki bodo vodili postopek za sprejem družbenega dogovora. Določi tudi organ ali organizacijo, ki mpra do določenega roka pripraviti pismeni osnutek dogovora z ustrezno dokumentacijo.
Član zbora, ki vodi postopek, skliče posvet predstavnikov predvidenih udeležencev v družbenem dogovoru.
Vabilo na posvet z osnutkom dogovora in ustrezno dokumentacijo se pošlje povabljenim najmanj osem dni pred posvetom.
161.	člen
Na posvetu se prisotni podrobno seznanijo z namenom družbenega dogovora, obveznostmi posameznih predvidenih udeležencev in drugimi dejstvi ter okoliščinami, ki narekujejo sklenitev družbenega dogovora oziroma so pomembne za njegovo izvrševanje.
Na posvetu se tudi določi rok, v katerem bodo pristojni samoupravni organi predvidenih udeležencev v dogovoru sklepali o sodelovanju v dogovoru.
162.	člen
Člani zbora, ki so določeni za vodenje postopka, funkcionarji občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij ter predstojniki občinskih upravnih organov, lahko zaradi pojasnjevanja družbenega dogovora obiskujejo predvidene udeležence in se tudi udeležujejo sej njihovih samoupravnih organov, ko odločajo o sprejetju družbenega dogovora.
163.	člen
Po preteku roka iz drugega odstavka 161. člena mora zbor. oceniti postopek pri sprejemanju družbenega dogovora in dosežene rezultate. Pri tem mora pred-
vsem ugotoviti, kateri predvideni udeleženci so družbeni dogovor odklonili ter proučiti vzroke za tako odločitev.
Ce zbor ugotovi, da je del predvidenih udeležencev neopravičeno odklonil družbeni dogovor, predloži, da se da to vprašanje na dnevni red seje občinske skupščine.
164.	člen
Zbor spremlja izvrševanje sprejetega družbenega dogovora. Ce ugotovi, da udeleženci ne izvršujejo "svojih obveznosti iz dogovora, sprejme ustrezno priporočilo ali pa predlaga druge, v dogovoru predvidene ukrepe.
10.	SKUPŠČINSKA TELESA
165.	člen
Komisije in sveti občinske skupščine (skupščinska telesa), se ustanavljajo na način in ob pogojih, ki so določeni v občinskem statutu.
Skupščinska telesa sestavljajo člani, ki jih izvoli občinska skupščina.
a) Pravice in dolžnosti članov skupščinskih teles
166.	člen
Član skupščinskega telesa ima pravico in dolžnost udeleževati se sej telesa, katerega član je, in sodelovati pri njegovem delu in odločanju.
167.	člen
Član skupščinskega telesa, ki iz upravičenega vzroka ne more priti na sejo, mora to pravočasno sporočiti tajniku skupščinskega telesa ali pozneje opravičiti svoj izostanek.
168.	člen
Predsednik skupščinskega telesa je dolžan obvestiti občinsko skupščino, če kakšen njegov član trikrat ne pride na sejo in ne opraviči svojega izostanka.
169.	člen
O navzočnosti članov skupščinskih teles na sejah se vodi evidenca. Način te evidence določi tajnik občinske skupščine.
170.	člen
Član skupščinskega telesa ima pravico predlagati pred skupščinskim telesom, katerega član je, obravnavanje vprašanj iz delovnega področja skupščinskega telesa in predlagati obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo občinskega upravnega organa, pristojnega za zadeve, ki jih obravnava skupščinsko telo (resorni upravni organ).
171.	člen
Član skupščinskega telesa ima pravico postavljati vprašanja predsedniku in tajniku skupščinskega telesa in predstojniku resornega upravnega organai katera se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz pristojnosti telesa oziroma organa, ki ga vodi.
172.	člen
Člani skupščinskih teles lahko postavljajo vprašanja ustno na seji skupščinskega telesa, v času med dvema sejama pa pismeno po tajniku skupščinkega telesa.
173.	člen
Tisti, ki mu je bilo vprašanje postavljeno, lahko da odgovor še na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ce pa ne da odgovora na tej seji, ga je dolžan dati na- prvi naslednji seji.
Na pismeno vprašanje dobi član skupščinskega telesa odgovor na prvi naslednji seji, če je bilo vprašanje postavljeno najmanj pet dni pred sejo.
174.	člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi član skupščinskega telesa na seji dopolnilno vprašanje. Ko dobi odgovor na postavljeno vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, lahko član skupščinskega telesa predlaga, naj se da zadeva, na katero se je nanašalo njegovo vprašanje, na dnevni red ene izmed naslednjih sej skupščinskega telesa.
175.	člen
Član skupščinskega telesa ima pravico zahtevati od predstojnika resornega upravnega organa obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali so v pripravi za sejo skupščinskega telesa.
176.	člen
Da bi bili člani skupščinskih teles čimbolj popolno obveščeni, dobivajo občasne pismene informacije o važnejših vprašanjih ter informativno in dokumentacijsko gradivo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje skupščinskega telesa.
b) Predsednik in tajnik skupščinskega telesa
177.	člen
Predsednik skupščinskega telesa organizira delo telesa.
Predsednik skupščinskega telesa daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj in sodeluje s predsednikom občinske skupščine ter s predstojnikom resornega upravnega organa v vprašanjih, ki bodo obravnavana na seji skupščinskega telesa, skrbi za pripravo in pravočasen sprejem programa dela skupščinskega telesa.
178 člen
Predsednik skupščinskega telesa, ki mu izteka mandat, opravlja funkcijo do izvolitve novega predsednika.
Predsednik skupščinskega telesa ima namestnika, ki ga izvoli občinska skupščina.
Skupščinsko telo ima tajnika.
Tajnika skupščinskega telesa imenuje tajnik občinske skupščine izmed delavcev resornega upravnega organa.
Tajnik skupščinskega telesa pomaga predsedniku pri pripravljanju sej in skrbi za izvrševanje sklepov skupščinskega telesa ter opravlja druge naloge, ki so določene s tem poslovnikom.
179.	člen
Tajnik skupščinskega telesa ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščinskega telesa.
Na seji skupščinskega telesa ima tajnik pravico sodelovati v razpravi, nima pa pravice glasovati.
c)	Seje skupščinskih teles
180.	člen
Skupščinska telesa odločajo tako, da njihovi člani glasujejo na sejah.
181.	člen
Seje skupščinskega telesa sklicuje predsednik skupščinskega telesa na lastno pobudo, ali na pobudo predsednika občinske skupščine.
Predsednik skupščinskega telesa je dolžan sklicati sejo telesa, kadar to zahteva ena tretjina članov telesa ali predsednik občinske skupščine.
Ce predsednik skupščinskega telesa ne skliče seje najpozneje 8 dni 'po tem, ko je zahtevana, se skupščinsko telo zbere na vabilo predsednika občinske skupščine.
Skupne seje več skupščinskih teles sklicuje predsednik občinske skupščine.
182.	člen
Pismeno vabilo na sejo skupščinskega telesa mora biti poslano članom najmanj 8 dni pred dnem, ki je določen za sejo.
Na vabilu mofa biti naveden predlog dnevnega reda, priloženo pa mora biti tudi ustrezno gradivo za vprašanja, ki sq predlagana za dnevni red, kot tudi izvleček iz zapisnika s prejšnje seje, če tega člani skupščinskega telesa niso dobili že prej.
Izjemoma sme predsednik skupščinskega telesa v nujnih in upravičenih primerih skMcati sejo tudi v roku, krajšem kot 8 dni in dnevni red za tako sejo predlagati na sami seji.
183.	člen
Dnevni red za sejo predlaga predsednik skupščinskega telesa, upoštevajoč program dela skupščinskega telesa, določi pa ga skupščinsko telo na začetku seje.
184.	člen
Ce je predsednik skupščinskega telesa odsoten ali zadržan, vodi sejo skupščinskega telesa namestnik predsednika, če pa tudi tega ni, vodi sejo član skupščinskega telesa, ki ga določi telo na seji.
185.	člen
. Določbo tega poslovnika o poteku sej Občinske skupšične in o vzdrževanju reda na sejah (od 92. do 105. člena) se smiselno uporabljajo tudi za seje skupščinskih teles.
186.	člen
Veljavne so odločitve skupščinskega telesa, za katere je glasovala večina navzočih članov skupščinskega telesa.
Glasovanje v skupščinskih telesih je javno.
187.	člen
Določbe tega poslovnika o vodenju zapisnika na sejah občinske skupščine (od 115. do 117. člena) se smiselno uporabljajo tudi za vodenje zapisnika na sejah skupščinskih teles.
188.	člen
Ce je potrebno, lahko skupščinsko telo glede na naravo svojega dela sprejme svoj poslovnik.
11.	SODELOVANJE OBČINSKE: SKUPŠČINE
Z DELOVNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
189.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog občinska skupščina razvija raznovrstne oblike sodelovanja z delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami in društvi.
190.	člen
Občinska. skupščina lahko skupaj s predstavniki socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih druž-beno-političnih organizacij in društev, ki delujejo v občini, kot splošni zbor, obravnava vprašanja, ki imajo splošen pomen za občino.
Pobudo za sklicanje splošnega zbora lahko da občinska skupščina ali njeno predsedstvo, občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva ali drug najvišji organ družbeno-politične organizacije.
O sklicanju splošnega zbora odloča občinska skupščina, ki določi hkrati, katere družbeno-politične organizacije in društva bodo poleg socialistične zveze delovnega ljudstva na njem udeležene. Po sklepu občinske skupščine skliče sejo splošnega zbora predsednik občinske skupščine.
Splošni zbor lahko sprejema tudi priporočila za delo delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov.
Za postopek na tej seji se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o sejah občinske skupščine.
191.	člen
Občinska skupščina in njena telesa lahko pri sprejemanju odlokov in drugih aktov kot tudi pri obravnavanju drugih vprašanj zahtevajo od ustreznih druž-beno-političnih in delovnih organizacij ter društev mnenja in predloge.
Kadar zahteva občinska skupščina ali skupščinsko telo mnenje k posameznemu vprašanju od organizacij iz prejšnjega odstavka, imajo te pravico, da na seji občinske skupščine oziroma njenega telesa po svojih predstavnikih razložijo svoje mnenje in predloge.
192.	člen
Občinska skupščina lahko vabi predstavnike delovnih in družbeno-političnih organizacij in društev, da o posameznih vprašanjih na seji občinske skupščine ali njenih teles povedo svoja mnenja in stališča, lahko pa tudi sklene, da bo skupaj z njimi razpravljala o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, ki se nanašajo na stanje na posameznih gospodarskih področjih ali v organizacijah ali na druga vprašanja, ki imajo pomen za delovne ljudi in delovne skupnosti v občini.
12.	SODELOVANJE OBČINSKE SKUPŠČINE
S SKUPŠČINO SRS IN OBČINSKIMI SKUPŠČINAMI
193.	člen
Občinska skupščina in njena telesa sodelujejo s skupščino SRS v zadevah, ki so pomembne za republiko in občino.
Sodelovanje občinske skupščine s skupščino SRS se uresničuje zlasti prek delegatov občine na zaseda-nj-ih v skupščini SRS.
Sodelovanje se uresničuje tudi v delovnih stikih teles občinske skupščine s telesi skupščine SRS in s predstavniki teh teles.
Občinska skupščina sodeluje s skupščino SRS po svojih funkcionarjih in predsednikih skupščinskih teles.
194.	člen
V okviru sodelovanja s skupščino SRS dajejo občinska skupščina in njena telesa predloge in mnenja o aktih, ki jih obravnava skupščina SRS ter predloge in mnenja k programu dela skupščine SRS.
Občinska skupščina je lahko predlagatelj republiškega zakona.
195.	člen
Predsednik občinske skupščine odloči po posvetovanju s predsedstvom, kateri akt republiške skupščine bo obravnavala občinska skupščina, katerega pa pristojno skupščinsko telo ali občinski upravni organ. Pri tej odločitvi upošteva predsednik pomembnost akta ter posebnosti in izkušnje na obravnavanem področju. Mnenja, predloge in stališča skupščinskih teles je v tem primeru šteti za mnenja, predloge in stališča občinske skupščine.
196.	člen
Sodelovanje občinske skupščine s skupščino SRS se uresničuje tudi z izmenjavo mnenj in izkušenj med predstavniki skupščin in njunih teles ter z organiziranjem skupnih sestankov in konferenc, na katerih se obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za obe skupščini.
197.	člen
Na zasedanju delegatov občin v skupščini SRS zastopajo občine delegati, ki jih izvoli občinska skupščina v skladu z občinskim statutom (v nadaljnjem besedilu: delegat).
198.	člen
Delegat mora biti prisoten na seji občinske skupščine ali njenega sveta, na kateri.se obravnava vprašanje, ki bo na dnevnem redu zasedanja delegatov občin v skupščini SRS.
Ce je delegat odsoten ali zadržan, se mora s stališči občinske skupščine seznaniti prek sejnega zapisnika in s posvetom pri pristojnih, funkcionarjih občinske skupščine oziroma njenega sveta.
199.	člen
Na zasedanju v skupščini SRS mora delegat prisotne seznaniti s stališčem, ki ga ima občinska skupščina do vprašanja, ki se obravnava.
Ce se v razpravi pojavijo predlogi, ki vsebujejo stališča, ki pred zasedanjem niso bila znana, in je treba o njih odločati, lahko delegat podpre le tak predlog, ki je v skladu z okvirnim stališčem občinske skupščine. Delegat je dolžan glasovati za stališče, ki je pp svoji vsebini najbližje stališču občinske skupščine.
200.	člen
Na seji občinske skupščine, ki je neposredno po zasedanju delegatov občin v skupščini SRS, mora delegat poročati o poteku zasedanja. Posebno mora skupščino obvestiti o svojem delu, o mnenjih in stališčih, ki jih je zastopal in o predlogih, ki jih je dal.
Na osnovi poročila oceni občinska skupščina delo
delegata.
201.	člen
V zadevah, ki imajo pomen za več občin, sodeluje občinska skupščina z drugimi občinskimi skupščinami. Posebno pozornost posveča občinska skupščina sodelovanju med občinskimi skupščinami v regiji.
202.	člen
Sodelovanje med občinskimi skupščinami se uresničili® predvsem z izmenjavo mnenj in izkušenj med predstavniki skupščin in njihovih teles ter z organiziranjem skupnih sestankov in konferenc, na katerih se obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za občinske skupščine.
203.	člen
Občinska skupščina izmenjuje z drugimi občinskimi skupščinami gradivo, ki je pripravljeno za sejo občinske skupščine in njenih teles.
Za reševanje vprašanj, ki so skupnega pomena za več občin, se lahko ustanovijo skupna skupščinska telesa oziroma upravni in drugi organi.
13.	RAZMERJE OBČINSKE SKUPŠČINE DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
IN NJIHOVO MEDSEBOJNO SODELOVANJE
204.	člen
Delo občinskih upravnih organov nadzorujejo občinska skupščina in njeni sveti. Občinska skupšična in njeni sveti dajejo občinskim upravnim organom splošne smernice za delo in usklajujejo njihovo delo.
205.	člen
Občinski upravni organi so dolžni zagotoviti občinski skupščini in njenim telesom izdelavo osnutkov aktov in jim na zahtevo dati strokovno pomoč v zvezi s pripravami za take osnutke.
Prav tako so jim dolžni dati podatke in obvestila, kar jih imajo, če so potrebni za izdelavo predloga akta, in jim dati mnenje o predlogu akta.
Občinski upravni organi so dolžni izdelati predlog odloka ali drugega akta, kadar jim to poveri občinska skupščina.
206.	člen
Občinska skupščina in njena telesa lahko v mejah svojega delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov:
—	da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in jim o tem poročajo;
—	da jim razložijo stanje na svojem delovnem področju;
—	da izvršijo druge strokovne zadeve s svojega delovnega področja za občinsko skupščino ali njeno telo.
207.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinske skupščine in njenih teles.
Na sejah občinske skupščine in njenih teles dajejo predstojniki občinskih upravnih organov potrebna obvestila, pojasnila in mnenja o vprašanjih, ki so v obravnavi.
208.	člen
Predstojniki občinskih upravnih organov poročajo občinski skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov in drugih predpisov in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja, kakor tudi o delu organa, ki ga vodijo.
Predstojniki občinskih upravnih organov morajo poročati občinski skupščini, kadar to zahteva.
14.	RAZMERJE OBČINSKE SKUPŠČINE DO DRUGIH ORGANOV V OBČINI TER NJIHOVO MEDSEBOJNO SODELOVANJE
*
209.	člen
Občinsko sodišče, občinsko javno tožilstvo, občinsko javno pravobranilstvo, občinski sodnik za prekrške ir> postaja milice poročajo skupščini o svojem delu enkrat na leto v roku, ki ga določi občinska skupščina.
Poročila predložijo predstojniki občinskih organov iz prvega odstavka tega člena.
210.	člen
Poročilo občinskega sodišča obsega zlasti vprašanja, ki se nanašajo na pojave in družbene odnose, katere je sodišče spremljalo in proučevalo ter mnenja o potrebi ukrepov za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov, in za utrjevanje zakonitosti.
211.	člen
Občinsko javno tožilstvo poroča občinski skupščini o problemih, ki nastajajo pri izvrševanju funkcije javnega tožilstva in o drugih vprašanjih, ki nastajajo pri delu občinskega javnega tožilstva kot tudi o stanju kriminala in o drugih vprašanjih in pojavih splošnega pomena, ki jih je občinsico javno tožilstvo opazilo pri svojem delu.
212.	člen
Občinsko javno pravobranilstvo poroča občinski skupščini o opažanjih in proučevanjih javnega pravobranilstva o pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom.
213.	člen
Občinski sodnik za prekrške poroča občinski skupščini o uporabi predpisov o prekrških in vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
214.	člen
Postaja milice poroča občinski skupščini o vprašanjih s področja javne varnosti, ki jih je zaznala pri svojem delu.
215.	člen
Po obravnavi poročil občinskih organov, občinska skupščina odloči oziroma priporoči, kaj je treba ukreniti, da bi se ugotovljena vprašanja ustrezno rešila.
216.	člen
Občinski organi iz prvega odstavka 209. člena so dolžni tudi sproti obveščati občinsko skupščino o pomembnejših vprašanjih, ki terjajo hitro rešitev.
O vprašanjih iz prvega odstavka tega člena obveščajo predstojniki občinskih organov tajnika občinske skupščine.
15.	JAVNOST DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
217.	člen
Občinska skupščina obvešča javnost o svojem delu, o svojih odločitvah in stališčih do vprašanj, ki jih obravnava in o svojem delu nasploh.
218.	člen
Občinska skupščina obvešča javnost o dvojem delu tako, da javno objavlja predloge odlokov in drugih aktov, ki so za javnost pomembni, da javno objavlja svoja stališča do posameznih vprašanj, da sklicuje zbore volivcev, kjer o delu skupščine poročajo odborniki, da predsednik občinske skupščine sklicuje tiskovne konference, na katerih so tudi funkcionarji občinske skupščine in predstojniki občinskih organov, ter s tem da objavlja letna poročila o svojem delu.
219.	člen
Občanom je zagotovljen prost dostop na seje občinske skupščine in njenih teles.
Na seji občinske skupščine ali njenega telesa lahko sklenejo, da bodo o posameznem vprašanju razpravljali brez navzočnosti občinstva.
220.	člen
Predstavnikom tiska in drugih oblik informacij je na razpolago informativno in dokumentacijsko gradivo o vprašanjih, ki jih obravnavajo občinska skupščina in njena telesa.
221.	člen
Na seje občinske skupščine in njenih teles se morajo vabiti tudi predstavniki tiska in (Jrugih oblik informacij. Z vabilom se jim mora poslati tudi gradivo, ki je pripravljeno za sejo.
Na seji občinske skupščine oziroma na seji njenih teles se lahko sklene, da smejo biti predstavniki tiska in drugih oblik informacij navzoči na seji tudi, kadar se na njej razpravlja o kakšnem vprašanju brež navzočnosti občinstva. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera je tako sklenjeno na seji.
16.	KONČNI DOLOČBI
222.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik občinske skupščine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 44-495/63). x
223.	člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-3/70-1
Celje, dne 15. januarja 1971.
Predseplnik
skupščine občine Celje
Olga Vrabič 1. r.
47.
Skupščina občine Celje je po tretjem odstavku 13. člena in četrtem odstavku 21. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 12/67, št. 15'67, št. 23/67, št. 40/68 in št. 11/69), v zvezi z odlokom o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za obrtne in gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 44 70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15 januarja 1971 sprejela
ODLOK
o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za gostinske storitve
1.	člen
Cene za gostinske storitve, ki se po veljavnih predpisih lahko oblikujejo po tržnih razmerah, se obvezno evidentirajo.
2.	člen
Organizacije in organi, ki opravljajo gostinske storitve, in samostojni gostinci, morajo pošiljati občinskemu oddelku ža gospodarstvo in družbene službe v evidenco cenike gostinskih storitev.
3.	člen
Ceniki proizvodov in storitev iz 2. člena tega odloka morajo vsebovati: ime proizvoda oziroma storitve, komercialno mersko enoto, prodajno ceno, prodajne pogoje (popusti in podobno), dan, od katerega velja cenik.
4.	' člen
Ceniki iz 2. člena tega odloka morajo obsegati cene na dan uveljavitve tega odloka, in cene, ki se oblikujejo po omenjenem dnevu.
Za cene, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, morajo organizacije, organi in samostojni gostinci poslati cenike pristojnemu organu najpozneje do 10. februarja 1971, za cene, ki jih oblikujejo po uveljavitvi tega odloka, pa najmanj pet dni, preden začnejo po njih zaračunavati storitve.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-20/70
Celje, dne 15. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Celje
Olga Vrabič 1. r.
48.
Skupščina občine Celje je po 145. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi urbanistične komisije 1 člen
Ustanovi se urbanistična komisija občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: komisija).
2.	člen
Komisija ima predsednika in deset članov, ki jih izvoli občinska skupščina.
3.	člen
Naloga komisije je, da usklajuje stališča, mnenja in predloge pristojnih organov in organizacij glede tistjh vprašanj s področja urbanizma in gradbeništva, ki so posebno pomembna za gospodarski in družbeni razvoj občine, in v tej zvezi priporoča najustreznejše odločitve.
Pri svojem delu komisija sodeluje z delovnimi in drugimi organizacijami.
4.	člen
O svojem delu poroča komisija občinski skupščini.
5.	člen
Administrativne in strokovne zadeve za komisijo opravlja občinski upravni organ, ki je pristojen za urbanizem.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-34/70
Celje, dne 15. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Celje
Olga Vrabič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
49.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 36/64, št. 10/65, št. 43/67 in št. 40/68) in 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1970 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1970
1.	člen
1.	člen se spremeni in se glasi:
»Proračun občine Litija za leto 1970 obsega:
din
—	dohodke v znesku..................... 6,125.962
—	ki se zmanjšajo za sredstva prispevka za
uporaba mestnega zemljišča................ 400.000
— tako, da ostane za financiranje proračuna 5,725.962.-«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1970.
St. 010-11/63-2
Litija, dne 24. decembra 1970.
Predsednik
skupščine občine Litija Stane Volk 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna skupščine občine Litija za leto 1970
			Številka		
V dohodkov	Dohodki		Znesek	glavnega	Razpored dohodkov namena		Znesek
1	Prispevki	2,952.600	01	Dejavnost šol	200.000
2	Davki	1,816.700	03	Kulturno-prosvetna dejavnost	59.500
3	Takse	575.362	04	Socialno skrbstvo	876.600
6	Dohodki organov in razni drugi		05	Zdravstveno varstvo	121.900
	dohodki	119.000	06	Komunalna dejavnost	583.962
7	Dopolnilna sredstva	112.000	07	Delo državnih organov	2,731.750
9	Prenesena sredstva	150.300	12	Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno-političnih	200.000
	/		13		414.800
				organizacij in društev	
			14	Negospodarske investicije	297.000
	/S		15	Gospodarske investicije	28.000
			16	Gospodarski posegi	73.100
			17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	200
			18	Rezervni sklad	57.750
	/		19	Nerazporejeni dohodki	81.400
	Skupaj	5,725.962		Skupaj	5,725.962
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 50.
Na podlagi 14. člena temeljnega zakona o.prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 13/70), 9. in 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/69, št. 40/69. št. 26/70 in št. 46/70), 32. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, št. 28/66. št. 1/67, št. 54'67, št. 30/68, št. 56/69 in št. 32/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 20. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o stopnjah prispevkov in davkov
1.	člen
2.	člen odloka o stopnjah prispevkov in davkov (Glasnik, št. 12/69 in št. 26/69) se spremeni tako, da se glasi:
»Skupna stopnja občinskega prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja znaša 4,50°/o od tega:
•It
a)	za ožji proračun občine..........1,71
b)	za vzgojo in izobraževanje . > • , 2,79
2.	člen
V	4. členu se tretji odstavek črta.
3.	člen
V	10. členu se v prvem odstavku črtajo besedi »naj-višje« in "-ekonomske« in ves drugi odstavek.
4.	člen
Statutarno-pravna komisija je pooblaščena, da določi in izda prečiščeno besedilo odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 420-05/09
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Center
. Anton Kolar 1. r.
51.
Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni Ust SFRJ, št. 12/65 in št. 32/68), tretjega odstavka 1. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65, št. 40/68, št. 33/70 in št. 46/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni Ust SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 20. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi In stopnjah prometnega davka od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Center
1.	člen
V odloku o uvedbi in stopnjih prometnega davka od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 41/70) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
•Od plačilnega prenosa lastninske pravice na ne-
premičnini stopnjah:	se plača prometni	davek po naslednjih
Ce znaša od	davčna osnova do	stopnja
	1.000 din	5 °/o
1.000	3.000 din	e«/»
3.000	5.000 din	7 °/o
5.000	7.000 din	8 »/o
7.000	10.000 din	9 °/o
10.000	13.000 din	10 “/o
13.000	16.000 din	11°/»
16.000	20.000 din	12 %
20.000	25.000 din	14 »/o
25.000	2. člen	15%
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-
nem listu SRS.
St. 421-06/70
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Center
Anton Kolar 1. r.
)
52.
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Center na 20. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1971
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Center za leto 1971 za zavezance iz 4. in 6. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
2.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Center v letu 1971 plačuje po stopnji 0,45 % od sredstev, namenjenih za osebne dohodke in 0,40 %> od čistega mesečnega zneska pokojnin.
3.	člen
Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri Temeljni Izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma pri izplačilu pokpjnin in invalidskih prejemkov pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 420-08/70
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik
skupščine .občine Ljubljana Center
Anton Kolar 1. r.
53.
Na podlagi 26., 27. In 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št, 16/67, št. 5/68, št. 27/68 in št. 40/68i in 92. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina občine Ljubljana Cen-tgr na 20. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 2'7. Januarja 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in Izobraževanja
1.	člen
S tem odlokom se določajo stalni in obvezni viri sredstev, ki jih občina Ljubljana Center zagotavlja Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za flnan* clranje vzgoje in izobraževanja po 40. členu zakona 0 izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje tn izobraževanja v SR Sloveniji.
2.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za financiranje vzgoje in izobraževanja znaša 2,79 “/o.
3.	člen	/
Poleg sredstev iz 2. člena se za financiranje vzgoje
in izobraževanja zagotavlja:
—	10 Vo prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno,
—	10 'Vc prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu,
—	22 'Vo prometnega davka od plačil za storitve,
—	22 "/o ostalega prometnega davka,
—	14 °/o prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
—	14 Vo prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
—	14 0/o prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in
—	14 °/o prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
i '	'	■	■	' ' ■
4.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja (Glasnik, št. 9/69 in št. 26/69).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 402-03/68
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Center Anton Kotar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠlSKA 54.
Na podlagi 14. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 13/70), na podlagi 9. in 20. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, št. 40/69, št. 26/70, št. 46/70), 32. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64. št. 28/66, št. 1/67, št. 34/67, št. 30/68, št. 56'69 in št. 32/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah prispevkov in davkov občanov
1.	člen
V 2. členu odloka o stopnjah prispevkov in davkov občanov (Glasnik, št. 7/68, št. 4/69, št. 16/69 in št. 26/69) se stopnja »1,55‘/o« nadomesti s stopnjo »1,71°/««.
V 14. členu se črtajo: v prvem odstavku besedi »najvišjo« in »ekonomske« in ves drugi odstavek.
29. člen se črta.
31.	člen se črta.
2.	člen
Statutarna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 6/1-020-2/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
Na podlagi 92. člena in drugega odstavka 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70), 1., 4. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 22/65 in št. 32/68) in 1. in 2a člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22/65, št. 40/68, št. 33/70 in št. 45/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana šiška
1.	člen
V odloku o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 45/70) se 2. člen spremeni v celoti in se glasi:
»Prometni davek od odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini se plača po naslednjih
davčnih stopnjah:	osnova	Stopnja
nad	do	•/.
	1.000	5
1.000	3.000	6
3.000	5.000	7
1	5.000	7.000	8
7.000	10.000	9
10.000	13.000	10
13.000	16.000	11
16.000	20.000	12
20.000	25.000	14
25.000		15
	2. člen	
Ta odlok začne veljati osmi dan		po objavi v Urad-
nem listu SRS.
Št. 6/1-020-2/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
Danilo Sbrizaj 1. r.
56.
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list'SRS, št. 46/70) in 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1971
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Šiška za leto 1971 za zavezance iz 4. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
2.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Šiška v letu 1971 plačuje po stopnji 0,45 Vo od sredstev, namenjenih za osebne dohodke, in 0,40 Vo od čistega mesečnega zneska pokojnin.
3.	člen
Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje za delavce, ki so pri njih zaposleni.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 2/2-020-2/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
57.
Na podlagi 5., 6., 26., 40. in 62. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, št. 5/68, št. 27/68 in št. 40/68) ter 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
1.	člen
S tem odlokom se oblikujejo stalni in obvezni viri sredstev, katera je skupščina občine Ljubljana Šiška dolžna zagotoviti , Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za financiranje vzgoje in izobraževanja.
2.	člen
Stopnja občinskega prispevka za financiranje vzgoje in izobraževanja iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 2,79 °/o.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se plačuje od tistih osnov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov.
3.	člen
Prispevek za financiranje vzgoje in izobraževanja iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 14 % zbranega občinskega prispevka.
4.	člen
Za financiranje vzgoje in izobraževanja se zagotavlja še:
—	10°/o prometnega davka od prometa industrijskega blaga v trgovini na drobno;
—	10 0/o prometnega davka od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu;
—	22 Vo prometnega davka od plačil za storitve;
—	22 %> ostalega prometnega davka na malo.
5.	člen
Odlok o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja (Glasnik, št. 26/69 z dne 30. XII. 1969) preneha veljati po uveljavitvi tega odloka.
6.	člen
-Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
$t. 6/1-020-2/71
Izubijana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik
* skupščine občine , Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r.
58.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 92. člena in drugega odstavka 155. člena statuta občine Ljubljana šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MeS 1 — Preska
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka MeS — Preska, ki ga je pod šifro projekta 1322 v septembru 1970 izdelal Urbanistični zavod »-Projektivni atelje« v Ljubljani in ki obsega programski in tehnični (jel v smislu določil drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Šiška, ki je pristojen za urbanizem.
3.. člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju' svet za urbanizem pri skupščini občine Ljubljana Šiška.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5/2-351-824/69
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška
.	Danilo Sbrizaj 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK
59.
Na podlagi 58. in 93 člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70), 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, št. 40/69. št. 26/70 in št. 46/70) ter 9. Člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zfeora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o prispevkih in davkih občanov
(Glasnik št. 5/68) ter izdaja prečiščeno besedilo odloka, ki se v celoti glasi:
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
•	■ .	1. člen	\
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja prispevkov in davkov občanov, ki so po zakonu njen dohodek.
, 2. člen
S prispevki in davki se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti občine, h katerim je dolžan prispevati vsak občan po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Prispevki se obračunavajo in plačujejo od dohodkov, ki jih dosežejo občani z osebnim delom, davki od dohodkov, ki jih imajo občani od premoženjskih pravic in od dopolnilnega dela drugih, kakor tudi od premoženja, ki ga občani imajo ali pridobijo.
II. PRISPEVKI .
4.	člen
Iz Osebnega dohodka se plačujejo prispevki:
1.	prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
„ 2..prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
1.	Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja
5.	člen
Pavšalne osnove za plačevanje prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se po 47. členu zakona o prispevkih in davkih občanov določajo v mesečnih kosmatih zneskih v naslednji višini:
1.	6d osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih pri zasebnih gospodinjstvih .... 300
2.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih ...............................600
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zapo-
slenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah............500
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev........................ . 300
5.	od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov
pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih .... 200
6.	člen
Stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 1,71 °/o od bruto osebnih dohodkov.
2.	Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
7.	člen
Območje občine se razdeli na štiri skupine katastrskih občin tako, da se le-te razvrstijo v ustrezne skupine:
prva skupina obsega katastrske občine:
— Gradiško predmestje (del), Krakovsko predmestje (del). Trnovsko predmestje, Vič in Podsmreka, druga skupina obsega katastrske občine:
— Glince, Karlovško predmestje (del). Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice) in Zg. Šiška, tretja skupina obsega katastrske občine:
— Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas. Iška Loka, Lanišče, Rudnik, Šujica, Tomišelj in Vrbljenje, • četrta skupina obsega katastrske občine:
a)	Babna gora,- Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnik, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec in Zaklanec,
b)	Butanj eva, črni vrh, Dvorska vas. Golo, Gradišče, Setnik, Žažar, Zelimlje, Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Ulaka. Rakitna, Selo I, Selo II, Šentjošt, Vino (del) in Zapotok.
8.	člen
Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) So proporcionalne in različne za posamezne skupine katastrskih občin in Znašajo:
•/»
—	prva skupina . . i . 30
—	druga skupina .... 17
—	tretja skupina .... 10
—	četrta skupina . . . .	3
Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti iz točke a) četrte skupine katastrskih občin (7. člen tega odloka), se občinski prispevek predpiše po stopnji 7%>.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti odmeri:
—	po stopnji, ki je predpisana za prvo skupino katastrskih občin zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje,
—	po stopnji, ki je predpisana za tretjo skupino katastrskih občin zavezancem iz krajev črna vas, Lipe in Orle.
9.	člen
Stopnja prispevka od kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, je proporcionalna in znaša 20 °/o.
10.	člen
Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni prispevni zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 4000 dinarjev, in sicer:
—	zavezanci točke b) četrte skupine katastrskih občin,
—	zavezanci iz krajev Osredek, Belo, Koreno, Sa-motorica, Gornji Ig, Planinica, Strmec pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Ločnik, Veliki Ločnik, Prazniki, Ščurki, Sloka Gora, Gradež, Laporje in Turjak.
11.	člen
Zavezancem prispevka £>d kmetijstva, ki vlagajo sredstva za namene iz tretjega odstavka 74. člena zakona o prispevkih in davkih občanov, se priznava posebna olajšava, ki znaša 80 %> vloženih sredstev, vendar ne sme presegati 3 letne odmere prispevka iz osebnega dohodka od kmetijskih dejavnosti. V primeru, da prispevni zavezanec vlaga sredstva v drugem in tretjem letu, ko mu je bila olajšava že priznana za vložena sredstva, se mu čas pri nadaljnjih olajšavah ustrezno skrajša, oziroma višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil maksimalno možno olajšavo.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ občine z odločbo.
12.	člen
Začasno so oproščeni prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let,
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi in sadovnjaki — za dobo 10 let.
Oprostitev po prejšnjem odstavku tega člena je mogoče priznati, če so dela bila opravljena po navodilih in nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
3.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
13.	člen
Stopnja amortizacije se predpiše v naslednji višini:
1.	za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtne dejavnosti, od njihove vrednosti 3 °/o, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb.
2.	za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtne dejavnosti, 10 %> od njihove vrednosti,
3.	za orodja in inventar, katerega trajanje je daljše kot eno leto in se uporablja pri izvrševanju obrtnih dejavnosti, 12 "/n od njihove vrednosti.
14.	člen
Pavšalna letna osnova zavezancem iz 82. člena zakona o prispevkih in davkih občanov sme dosegati največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost.
Naj večji letni znesek osebnega dohodka določi skupščina občine s posebno odločbo.
Letna pavšalna osnova iz 1. odstavka tega člena je lahko manjša od naj večjega letnega zneska osebnega dohodka, zlasti, kadar se ugotovi, da posamezni zavezanec zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne more doseči največjega letnega zneska osebnega dohodka.
15.	člen
Stopnje prispevka iz osebnega dohodka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti so progresivne in zna-
šajo:
če znaša osnova	stopnja
dinarjev	‘It
do 20.000	8
od 20.000	do	25.000	10
od 25.000	do	30.000	13
od 30.000	do	35.000	17
od 35.000	do	40.000	21
od 40.000	do	45.000	25
od 45.000	do	50.000	30
od 50.000	do	55.000	33
od 55.-000	do	60.000	36
nad 60.000	39
16.	člen
Prispevna osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po zavezančevem dejanskem osebnem dohodku, ne sme znašati manj, kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca iz prvega odstavka 91. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena sme prispevna osnova posameznih zavezancev iz prejš-. njega odstavkd znašati manj kot znaša poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe gospodarske organizacije, kadar zaradi zmanjšane delovne sposobnosti (starost, bolezen, invalidnost) ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu, ali kadar z nepolnim delovnim časom niso mogli doseči po občinski skupščini določenega poprečnega osebnega dohodka.
17.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje oh vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah:
•/.
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri
športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija......................15
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov . . . 20
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo
malih avtorskih pravic	.  ................20
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije 20
5.	od provizij poslovanja agentov in poverjeni-
kov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije . .	. 20
6.	od dohodkov transportnih in obalskih delav-
cev in drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne moči, za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku.....................20
7.	od dohodkov od prevozništva kot postranske
kmetijske dejavnosti.............................25
8.	od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega
materiala, od dohodkov pluženja snega in prevoza mleka za gospodarske organizacije ...	15
9.	od dohodkov delavcev, ki delajo za državne organe, delovne in druge organizacije na dijmu 25
10.	od dohodkov izdelovanja čipk......................10
11.	od dohodkov domače obrti..........................10
12.	od dohodkov izdelovanja lesene embalaže .	.	10
13.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 20
14.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti za državne organe in zavode, za gospodarske Organizacije ter hiše v družbeni upravi, če se po predpisu o delovnih razmerjih ne sklene delovnega razmerja in če se ne plačujejo prispevki v pavšalnem znesku ... 25 Občinski prispevek iz prejšnjega odstavka se ne
plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer od:
—	lesenih zobotrebcev in špil,
—	lesenih žlic,
—	lesenih kuhalnic,
—	lesene posode,
—	lesenih pletenih izdelkov,
—	brezovih metel,
—	nasadil za orbdja.
18.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku najprej plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v zmanjšanem obsegu, priložnostno, zlasti vaški obrtniki in gostilničarji, ki sč pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika, kot postranskim poklicem in osebe, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo.
Prispevek iz osebnega 'dohodka za zavezanci po prejšnjem odstavku ne sme presegati 3000 dinarjev letno.
4.	Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
19.	člen
Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se plačujejo po letnih osnovah, so progresivne in znašajo:
če znaša osnova	• stopnja
dinarjev	‘/o
do 20.000	2
od 20.000	do	25.000	5
od 25.000	do	30.000	11
od 30.000	do	35.600	17
od 35.000	do	40.000	22
od 40.000	do	45.000	26
od 45.000	do	50.000	30
od 50.000	do	55.000	33
od 55.000	do	60.000	36
nad 60.000	39
20.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem letnem znesku, po enotni proporcionalni stopnji, ki znaša 20 "/o.
21.	člen
Stopnja občinskega prispevka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je proporcionalna in znaša 3 n/o.
Izjemno od določbe prejšnjega odstavka tega člena se plačuje prispevek po stopnji 10 %> od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklam in slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, 'reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedbe glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača prispevek od avtorskih pravic, ki pripada občini, po stopnji 3 %.
22.	člen
V primeru, da nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči tričlanska komisija, ki jo imenuje svet za obrt v soglasju s svetom za kulturo in prosveto.
III.	DAVKI
23.	člen
Iz dohodka od premoženja in premoženjskih pravic ter iz dohodka dopolnilnega dela drugih se plačujejo davki:
1.	davek na dohodke od stavb,
2.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
3.	davek na dohodke, dosežene z uporabo dopolnilnega dela drugih,
4.	davek na dobitke od iger na srečo.
1. Davek na dohodke od stavb
24.	člen
Davka na dohodke od stavb so oproščene stavbe, ki so izven okoliša mesta Ljubljane, pogoj pa je, da se ne dajejo v najem.
Za mestni okoliš se šteje območje, ki ga označuje zakon o območjih občin v Socialistični republiki Sloveniji, razen naselij Lavrica, Babna gorica, Selo, Srednja vas, Črna vas, Lipe, Hauptmance in Orle.
25.	člen
Stroški upravljanja, vzdrževanja in letne amortizacije stavb znašajo 60 %> od stanarine ali najemnine oziroma od najemninske ali stanarinske vrednosti.
Stanarinsko oziroma najemninsko vrednost stavb ali stanovanj, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci, predstavlja stanarina oziroma najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba ali stanovanje v družbeni lastnini.
26.	člen
Stopnja davka na dohodek od stavb je proporcionalna in znaša 35 %>.
2.	Davek na dohodek od premoženja i in premoženjskih pravic
27.	člen
Stopnja prispevka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo: Davčna osnova
din nad	do 2.000		Obračunski davek dinarjev 20 »/o		
2000	4.000	400 + 25 °/o od presežka	2.000—	4.000
4000	6.000	900 4- 30 o/o od presežka	4.000—	6.000
6000	8.000	1500 + 35 °/o od presežka	6.000—	8.000
8000	10.000	2200 + 40 °/o od presežka 3000 + 50 "/o od presežka	8.000— 10.000	10.000
Dohodek od oddajanja opremljenih sob ni podvržen plačilu davka na 'dohddek od premoženja in premoženjskih pravic.
3. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih
28. člen
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka,
Ta odstotek za posamezne dejavnosti, od katerih
se plačuje prispevek po dejansko doseženem osebnem dohodku, se določa takole:	»/„
—	predelovanje nekovin...............20
—	predelovanje kovin.................35
—	izdelovanje električnih aparatov in
pribora.............................35
—	izdelovanje kemičnih izdelkov . . 35
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov . . 10
—	predelovanje lesa . ...............25
—	predelovanje papirja...............10
—	predelovanje usnja.................15
—	izdelovanje gumijastih izdelkov . . 20
—	izdelovanje živil..................10
—	tiskarne in knjigoveznice .... 15
—	izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov ..............20
—	stavbna obrtna dejavnost .... 20
—	osebne obrtne in druge storitve . . 10
—	avtoprevozništvo ..................20
—	zasebno gostinstvo ... i ... 30
29.	člen
Stopnja davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, je proporcionalna in znaša 30 »/o.
30.	člen
Za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih letnih osnov ali pavšalnih letnih zneskov, se za vsakega zaposlenega delavca določi pavšalni znesek davka na tujo delovno silo v naslednjih zneskih:
din
—	predelovanje	nekovin..........350
—	predelovanje	kovin ..............1000
—	izdelovanje elektro aparatov in
pribora.........................1000
—	izdelovanje kemičnih izdelkov .	850
—	predelovanje	lesa . ...	.	.	.	600
—	predelovanje	papirja	.	.	.	.	.	500
—	izdelovanje tekstilnih izdelkov .	250
—	predelovanje usnja................ 350
—	izdelovanje gumijastih izdelkov	350
'— predelovanje oz. izdelovanje živil	250
—	izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov.................... 350
—	tiskarne in knjigoveznice ....	250
—	stavbna obrtna dejavnost . . .	500
—	osebne in druge storitve . . . .	250
4. Davek na dobitke od iger na srečo
*	31. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni davčni stopnji, ki znaša 10%>.
IV.	KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Prispevni oziroma davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za odmero prispeVka oziroma davka, morajo le-to vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
33.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prispevkih ih davkih občanov (Glasnik, št. 5/68, št. 10/68, št. 21/68, št. 7/69 in št. 26/69).
34.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
Št. 422-96/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r.
60.
Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65 in št. 32/68) ter 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
28.	januarja 1971 sprejela
O D I. O K
o spremembi odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
1. člen
V odloku o prometnem davku od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 41/70) se 2. člen spremeni in v celoti glasi:
»Prometni davek od plačanega prenosa lasthinske pravice na nepremičnini se plača po naslednjih davčnih stopnjah:
če znaša osnova dinarjev
od
1.000
3.000
5.000
7.000 10.000
13.000
16.000 20.000
do
1.000
3.000
5.000 '7.000 10.000
13.000
16.000 20.000 25 000
stopnja
•/.
5
6
7
8 9
10
11
12
14
15«
nad 25.000
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-64/70
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r.
61.
Na podlagi 4. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67), 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradpi list SRS, št. 46/70) ter 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v letu 1971
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci za delavce, ki so pri njih zaposleni, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 420-1/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r.
62.
Na podlagi 26., 27. in 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67, št. 5/68, št. 27/68 in št, 40/68) ter 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik. na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja
1.	člen
V prvem odstavku 2. člena odloka o sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja (Glasnik, št. 7-56/ 69 in št. 26-208'69) se stopnja 2,95% nadomesti s stopnjo 2,79 %.
2.	člen
4. člen se sprenjeni in dopolni ter v celoti glasi:
»Poleg sredstev iz 2. in 3. člena odloka se za financiranje vzgoje in izobraževanja zagotavlja:
—	10 % občinskega davka od prometa blaga na drobno v trgovini in davka od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in gostinstvu,
—	22% ostalega občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno in prometnega davka od plačil zh storitve.«
3.	člen
1.	člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za dnevno varstvo otrok v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1971 za zavezance iz 4. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
2.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok se v občini Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1971 plačuje po stopnji:
—	0,45% od sredstev, namenjenih za osebne dohodke,	v
—	0,40% od čistega mesečnega zneska pokojnin.
3.	člen
Prispevki iz 2. člena tega odloka se odvajajo v sklad za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov oziroma ob izplačilu pokojnin in invalidskih prejemkov pri ustrezni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 402-11/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r.
63.
Na podlagi 93. in 163. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o oblikovanju sredstev za dejavnost občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik zagotavlja sredstva za financiranje dejavnosti občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Vič-Rudnik.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega^ člena izloča občina Ljubljana Vič-Rudnik vsako leto iz svojih proračunskih dohodkov v višini 0,02093 u/o od ustvarjenega družbenega bruto produkta, ki je bil dosežen v občini pred tremi leti, glede na leto, v katerem se sredstva izločajo.
Podlaga za izračun teh sredstev je podatek o doseženem družbenem bruto produktu, ki ga objavlja Zavod za statistiko SR Slovenije.
3.	člen
V primeru večjih odstopanj v gibanju družbenega bruto produkta, doseženega v občini oziroma sprememb v programu dejavnosti občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, lahko skupščina na predlog sveta za finance, stopnjo ustrezno spremeni.
4.	člen
Za izvrševanje tega odloka skrbi svet za finance skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 402-12/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine
občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r.
64.
Na podlagi 82. in 92. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, št. 40/69, št. 26/70 in št. 46/70) ter 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. januarja 1971 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev v občini Ljubljana Vič-Rudnik
I
Ugotavlja se, da letni kosmati dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska prispevna letna osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih, gospodarskih dejavnosti, znaša:
Letni kosmati osebni
Dejavnost	dohodek	delavcev v	din
poprečni	najvišji
1.	Predelovanje nekovine . 22.500	28.000
2.	Predelovanje kovine:
a)	kovinsko pasarstvo,
avtomehanika, avtokle-parstvo................ 29.000
b)	kotlarstvo, kovinostru-
garstvo, strojno ključavničarstvo, kovino-stiskarstvo............ 25.900
37.650
33.650
Letni kosmati osebni
Dejavnost	dohodek delavcev v din
poprečni	najvišji
c)	galvanizerstvo, orodjarstvo, precizna mehanika za pisalne stroje, livarstvo in kovinska
galanterija.............. 28.100	36.500
č) ostale kovinske dej av-
	nosti		20.200	26.300
3.	Elektrostroka		30.200	39.300
4.	Kemična stroka . . . .	24.400	31.950
5.	Predelovanje lesa: a) mizarstvo, lesno modelarstvo, kaluparstvo, tapetništvo in dekorater-stvo		24.800	32.200
	b) ostale dejavnosti . . .	19.100	24.850
6.	Papirna stroka		23.500	30.700
7.	Tekstilna stroka ....	19.100	24.850
8.	Usnjarska stroka . ...	20.200	26.300
9.	Izdelovanje gumijastih izdelkov		19.900	25.850
10.	Izdelovanje živil ....	19.900	25.850
11.	Tiskarne in knjigovezih-		
	štvo				31.950
12.	Izdelovanje in popravlja-		
	nje raznovrstnih izdelkov: a) umetno kovaštvo, gra-verstvo, pečatarstvo, zlatarstro, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov . . . .	30.200	39.300
	b) izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol , . . .	31.500	40.950
	c) ostale dejavnosti . . .	21.400	27.850
13.	Stavbna obrtna dejavnost	25.700	33.350
14.	Osebne obrtne in druge storitve: a) frizerstvo moško . . .	18.400	23.850
	b) žensko frizerstvo . .	.	22.500	28.000
	c) kozpnetika obraza in telesa		25.900	33.700
	č) aranžerstvo . < . . .	30.200	39.300
	d) optika		28.100	36.500
	e) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih .predmetov . . .	26.300	34.400
	f) ostale osebne storitve ..	21.400	27.850
15.	Gostinstvo		24.400	31.950
16.	Avtoprevozništvo: a) s tovornimi vozili do 3 ton		29.300	38.000
	b) s tovornimi vozili nad 3 tone 		33.800	43.900
17.	Avtotaksiji ......	19.100	24.850
li
Letni kosmati osebni dohodek delavca oziroma uslužbenca, na podlagi katerega se bo določila prispevna osnova za prispevek od intelektualnih storitev, znaša:
Vrsta storitve
Letni kosmati osebni dohodek delavca
1.	odvetniki, zdravniki, dentisti . . 43.000
2.	drugi poklici . .....................28.100
III
Letne osnove, določene s to odločbo, veljajo za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev za leto 1971.
IV
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-97/71
Ljubljana, dne 28. januarja 1971.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Slavko Korbar, dipl. ing. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
65.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 4. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335 67) in po 3. členu zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46-251/70) ter po 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št 20/64, št. 18/67 in št. 5/69) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. decembra 1970 sprejela
ODLOK
o stopnjah občinskih prispevkov za otroško varstvo v letu 1971
1. člen
Občinski prispevek za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljne izobraževalne skupnosti Šentjur pri Celju, ki opravlja posle skupnosti otroškega varstva na področju te občine, se plačuje po stopnji:
—	od sredstev, namenjenih za osebne dohodke .............................. . 0,45 0/o
—	od čistih mesečnih zneskov pokojnin in
invalidnin.........'...............0,40 °/o
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
66.
Na podlagi 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70), 12. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) in 111. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 27. januarja 1971 sprejela
ODLOK
o načinu oblikovanja sredstev za otroško varstvo v občini Vrhnika
1.	člen
Sredstva za otroško varstvo v občini Vrhnika se oblikujejo iz tehle virov:
—	iz dela prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
—	iz prispevka od pokojnin,
—	iz dela prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
—	iz dela prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
—	iz dela prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
2.	člen
Sredstva za 'otroško varstvo se zbirajo po naslednjih stopnjah:
a) iz osebnega dohodka iz delovnega
razmerja	.......................0,45 Vo
od s predpisi določenih osnov, b) od čistega mesečnega zneska
pokojnin	- . . .................0,40°/#
Med sredstva za otroško varstvo se
steka tudi.........................1,00 “/o
—	prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
—	prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
—	prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
2. člen
Prispevki iz 1. člena tega odloka se usmerjajo skladu za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Šentjur pri Celju.
. 3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971.
St. 420-888/70-3
Šentjur pri Celju, dne 29. decembra 1970.
Predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju Franc Svetina, dipl. iur. 1. r.
3.	člen
Pri potrošnji sredstev zbranih na podlagi tega odloka v letu 1971, je upoštevati določila zakona o izločitvi dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 53/70).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1971 dalje.
St. 272-420-012/70
Vrhnika, dne 27. januarja 1971.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Franci širok 1. r.
Pri primerjavi z izvirnikom se je ugotovilo, da js pri objavi odloka o občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 46-523/70) z dne 30. decembra 1970 prišlo do napake, za to se daje
popravek
odloka o občinskem prometnem davku
V	Tarifni številki 4/B Storitve, so napačno zapisane besede: »od razrezanega lesa«, ki pravilno glasijo: »od razreza lesa«.
Lenart, dne 22. januarja 1971.
Iz pisarne tajništva skupščine občine Lenart
POPRAVEK
V	sklepu o prevzemu ustanoviteljskih pravic do srednjih šol in domov učencev srednjih šol v Ljubljani, št. 010-0134/70 z dne 21. XII. 1970, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 45/70 z dne 28. XII. 1970, se naziv zavoda pod št. 19 pravilno glasi: TEHNIŠKA SOLA ZA KEMIJSKO, METALURŠKO, RUDARSKO LESNO IN PAPIRNO STROKO, Ljubljana, Aškerčeva 7.
Iz tajništva mestne skupščine
V S E Š I N A :
Stran
6. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o varstveni dobi ter o najmanjših dolžinah lovnih rib in rakov...............................................53
AKTI USTAVNEGA SODlSCA SRS:
7. Odločba, s katero se ugodi predlogu poslovne enote »Tobak«* Nova Gorica, da se izloči iz trgovskega podjetja »Tobak«* Ljubljana..................54
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
26.	Odlok o spremembi odloka o komunalnih delovnih or-
ganizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in imajo pomen za mesto Ljubljana (Ljubljana) ...........................55
27.	Odlok o odstotku sredstev, ki se Izločajo za subvencioniranje stanarin (Ljubljana).......................... 55
28.	Odlok o dopolnitvi odloka o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje
s stanovanjskimi hišami (Ljubljana).....................55
29.	Odlok o določitvi dela cen storitev, ki jih mora komu-
nalno podjetje Ljubljanski živilski trgi nameniti za razširjeno reprodukcijo (Ljubljana)....................56
30.	Sklep o potrditvi statuta sklada za financiranje enot
in služb teritorialne obrambe (Ljubljana) .....	56
31.	Sklep o prevzemu ustanoviteljskih pravic do dijaškega doma Otona Župančiča in doma učencev strokovnih
šol (Ljubljana).....................................*	56
32 Sklep o soglasju k razširitvi dejavnosti delavske univerze »Boris Kidrič«* v Ljubljani (Ljubljana) ....	57
33. Sklep o imenovanju žirije za podelitev nagrad mesta
Ljubljane (Ljubljana)....................................57
34	Sklep o razrešitvi sodnika občinskega sodišča I. Ljubljana (Ljubljana) .......................................57
35	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja proizvodne
enote — mestni potniški propiet podjetja Ljubljana — transport (Ljubljana) .............................  57
Stran
36.	Sklep o razrešitvi ravnatelja Poklicne šole kovinarske
stroke (Ljubljana) ........................................57
37.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Poklicne šole kovinarske stroke (Ljubljana).....................58
38.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svet šole za oblikovanje v Ljubljani (Ljubljana) . .	58
39.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v zbor delovne skupnosti Vzgojiteljske šole v Ljubljani (Ljubljana) ...................................58
40.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svetu Šolske delavnice tehniških šol (Ljubljana) . .	58
41.	Sklep o razrešitvi člana sveta za gospodarstvo* (Ljubljana) . . !.............................................58
42.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v mestni zbor
skupščine mesta Ljubljana..............................58
43.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za območje Tivoli - Rožnik (Ljubljana) 59
44 Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki v detajlu ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane glede dolgoročnega programa izgradnje bencinskih črpalk v Ljubljani (Ljubljana) ...	59
45.	Statut občine Celje............ ......................59
46.	Poslovnik občinske skupščine Celje....................76
47.	Odlok o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za
gostinske storitve (Celje) ....................... . . .	92
48.	Odlok o ustanovitvi urbanistične komisije (Celje) . .	92
49.	Odlok' o spremembi odloka o proračunu občine Litija
* za leto 1970	   93
50.	Odlok o spremembah odloka o stopnjah prispevkov in
davkov (Ljubljana Center)...........................  93
51.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi in stopnjah pro-
metnega davka od nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Center.........................  94
52.	Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok
v letu 1971 (Ljubljana Center)........................94
53.	Odlok o določitvi šredstev za financiranje vzgoje in
izobraževanja (Ljubljana Center)......................94
54.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah
prispevkov in davkov občanov (Ljubljana Šiška) . .	95
55.	Odlok o spremembah odloka o prometnem davku od
nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Šiška ..............................................95
56.	Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok
v letu 1971 (Ljubljana Šiška)...........................96
57.	Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in
izobraževanja (Ljubljana Šiška) ......................  96
58 Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zu^ zidalnega otoka MeS 1 — Preska (Ljubljana Šiška) 96
59.	Odlok o spremembah odloka o prispevkih in davkih
občanov (Ljubljana Vič-Rudnik)....................9*
60.	Odlok o spremembi odloka o prometnem davku od
nepremičnin in pravic na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik ...................................100
61 Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok v
letu 1971 (Ljubljana Vič-Rudnik).......................101
62.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sredstvih
za financiranje vzgoje in Izobraževanja (Ljubljana Vič-Rudnik) ......................................  101
63.	Odlok o oblikovanju sredstev za dejavnost občinske
organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva (Ljubljana Vič-Rudnik)	.........................I®1
64.	Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev v občini Ljubljana Vič-Rudnik . . . . l®2
65.	Odlok o stopnjah občinskih nrisnevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Šentjur	pri	Celju)...............I®3
66.	Odlok o načinu oblikovanja sredstev za otroško varstvo v občini Vrhnika	........................I®3
— Popravka ................................................l®4
Izdaja časopisni zavod »Uradni Ust SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-, vsi’ v Ljubljani — Naročnina za leto 1971 64 din — Reklamacije se upoštevaje le metcc dni' po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379'VIl - Telefon: direktor uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 601-3-60
Številka 2
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasni del z dne 30. januarja 1071
LETO XXVIH
Razglasi in objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
St. P 74/A-24/70	170
Z določbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani, št. P 74/A-24/70 z dne 8. I. 1971 je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za italijanski jezik za območje SR Slovenije Dušan Brezavšček, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 6.
Ta odločba se objavlja po 9. členu pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII. 1967, Uradni list SRS, št. 1/68.
Republiški sekretariat pravosodje in občo upravo
Register podjetij in obrtov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Termoelektrarna TrPov--lje, podjetje za proizvodnjo in prodajo električne energije, Trbovlje.
Poslovni predmet: proizvodnja in prodaja električne energije, proiz-Stodnja in prodaja zidakov iz elektro-Eiltrskega pepela, penzionske storitve (prenočišča in prehrana) za člane delovne skupnosti in točenje alkohola v počitniškem domu zaprtega tipa.
Začasni direktor je Kočar Anton, dipl. el. tehn.
Za podjetje podpisujejo:	Kočar
Anton, dipl. el. tehn., začasni direktor, Grošelj P'ranc, ekonomist, direktor gospodarsko-računskega sektorja, podpisuje samostojno v okviru, yseh finančnih in komercialnih vprašanj, Urankar Anton, dipl. str. ing., tehnični direktor, podpisuje v odsotnosti direktorja z istimi pooblastili, Vau-kan Franc, dipl. el. tehn., vodja vzdrževanja električnih naprav, podpisuje v odsotnosti direktorja in tehničnega direktorja z istimi pooblastili in Blatnik Edi. vodja interne kontrole, podpisuje v odsotnosti direktorja gospodarsko računskega sektorja z istimi pooblastili.
Podjetje je nastalo z izločitvijo in osamosvojitvijo dosedanje samostojne organizacije združenega dela F.lektro gospodarstvo Maribor-Ter-moelektrarna Trbovlje (Rg V 207/T) na podlagi sklepa' DS podjetja Elek-trogospodartvo Maribor z dne 18.
XII.	1970.
Ljubljana. 31. decembra 1970.
Rg V 217/1	42
KAZENSKI ZAKONIK
s pojasnili in sodno prakso
Profesorja dr. Peter Kobe in dr. Ljubo Bavcon sta pripravila novo izdajo, napisala obširna pojasnila, navedla sodno prakso, prečiščenemu besedilu zakonika pa je dodano tudi stvarno kazalo. — 72 din.
Spremembe
Okrožna gospodarska sodtšCa razglašajo
Besedilo: Trgovsko podjetje »Jelša«, Šmarje pri Jelšah.
Poslovni predmet se razširi še na prodaja plina butan v jeklenkah.
Vpišejo se nove organizacije združenega dela:
enota »Delikatesa«, Šmarje pri Jelšah, ki prodaja na drobno živila — delikatese, meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, zelenjavo, sadje in izdelke, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine; v bifeju, ki je del poslovalnice, prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače, hladne prigrizke, kavo, čaj. kranjske klobase, hrenovke in podobno. Poslovodkinja je Zinka Glagovšek.
enota »Souvenir«, Rogaška Slatina ki prodaja na drobno blago trgovskih strok: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, ure in izdelki iz plemenitih kovin, parfumerijsko in kozmetično blago, steklo, porcelan in keramika, izdelki domače in umetne obrti. Poslovodkinja je Julčka Varo-vič. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic;
enota »Mesnica Kozje« — z izločenim poslovnim mestom »Mesnica Lesično«, Kozje, prodaja na drobno mesa in mesnih izdelkov. Poslovodja je Anton Krofi. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Vse tri navedene nove organizacije združenega dela so bile ustanovljene po sklepu delavskega sveta podjetja na seji dne 28. VIL 1970.
Pri poslovalnici »Boč« v Rogaški Slatini se razširi predmet poslovanja še na prodajo plina butana v jeklenkah.
Pri poslovalnici »Lesično« v Lesičnem. se predmet poslovanja razširi in se glasi takole- prodaja na drobno blaga trgovskih strok: živila in gospodinjske potrebščine, tobačni iz-
delki, vžigalice in potrebščine, alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah, gradbeni material, mešano industrijsko blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, galanterija. bazarsko blago in igrače, železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, steklo, porcelan in keramika, meso in mesni izdelki; v bifeju, ki je sestavni del poslovalnice prodaja na drobno: alkoholne in brezalkoholne pijače, hladne prigrizke, kavo, čaj, kranjske klobase, hrenovke in podobno. Pri tej poslovalnici se izbriše Jože Kocman in vpiše Branko liegvat, novi poslovodja.
Pri poslovalnici »Kristan vrh« na Kristan vrhu, se predmet poslovanja razširi in se odslej glasi: prodaja na drobno blaga trgovskih strok: živila in gospodinjske potrebščine, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah, gradbeni material, mešano industrijsko blago, kratko in pleteno blago in konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, steklo, porcelan in keramika, meso in mesni izdelki; v bifeju, ki je sestavni del poslovalnice, prodaja na drobno: alkoholne in brezalkoholne pijače, hladne prigrizke, kava, čaj. kranjske klobase, hrenovke in podobno. Pri tej poslovalnici se izbriše poslovodkinja Marija Drofenik in vpiše Jože Drofenik, poslovodja.
Pri poslovalnici »Donat« v Rogatcu se izbriše Roman Avguštin in vpiše se Ludvik Mesareč, novi poslovodja.
Pri poslovalnici »Podplat« v Podplatu se izbriše poslovodja Ludvik Mesareč in vpiše Marica Kokol, poslovodkinja.
Izbriše se poslovalnica »Pilštanj« v Pilštanju zaradi ukinitve.
Celje, 17. decembra 1970.
Rg VI 113/29	1579

Besedilo:	Invalidske delavnice,
Brestanica.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na prodajo gramoza na
Bregah.
Celje, 30. decembra 1970.
Rg VII 87/4	1
Besedilo: Vinogradniško gospodarstvo Kapela — Radenci.
Vpiše se točilnica vina v Seščah, Sešče 70, ki prodaja stekleničeno in odprto vino lastne proizvodnje od litra naprej. Poslovodkinja je Marija Žagar. Za organizacijo združenega dela podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in za račun podjetja. Enoto je ustanovilo gospodarstvo s sklepom delavskega sveta z dne 16. V. 1970.
Rg VIII 79/1	69
Besedilo: Tovarna celuloze in papirja -Djuro Salaj", Krško.
Pri organizaciji združenega dela: enoti za gospodarjenje s stanovanj -škimi hišami se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na opravljanje servisnih poslov tekočega in investicijskega vzdrževanja stanovanjskega in poslovnega fonda.
Rg V 50/17	67
Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec.
Pri organizaciji združenega dela, poslovalnici »Polzela 2«, se vpiše, da ta odslej posluje na samopostrežen način in prodaja na drobno blago trgovskih strok: živila in gospodinjske potrebščine, mešano industrijsko blago, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, drva in premog, meso in mesne izdelke (delikatese), mleko in mlečne izdelke, kruh in pecivo, sadje, zelenjava in njihovi izdelki.
Rg VI 110/71	68
Celje, 11. januarja 1971.
besedilo: Podjetje za distribucijo električne energije »Elektro«, Celje.
Pri organizaciji združenega dela — poslovni enoti Celje, se izbriše vodja poslovne enote Edvard Randl. ki je bil pooblaščen tudi za podpisovanje pri tej enoti in vpiše ing. Milan Fišer. vodja poslovne enote, ki je pooblaščen tudi za podpisovanje za to enoto.
Rg IV 62/15	71
Besedilo: Obrtni center »Zarja«, Žalec.
Pri prodajalni, s sedežem v Žalcu, Savinjska 6, se vpišejo nove samostojne pravice: prodajalna je odslej samostojna organizacija združenega dela brez svojstva pravne osebe, ki ima pravico stopati v poslovna razmerja, z drugimi, nabaviti potrebno
blago in sklepati pogodbe s tem v zvezi ter voditi ločeno knjigovodstvo, in ima tudi svoj žiro račun pri banki. Pooblaščene osebe za podpisovanje pri tej samostojni organizaciji združenega dela brez svojstva pravne osebe so: Ivo Vozlič, direktor podjetja in Jože Srebre, računovodja podjetja.
Rg VI 111/22	70
Celje, 12'. januarja 1971.
Besedilo: »Slovenija vino«, Ljubljana.
Pri obratu Brežice se vpiše odkupna postaja Sela, Sela, p. Podčetrtek, ki odkupuje grozdje, vino, mošt in žganje v imenu in za račun ustanovitelja. Poslovodja je Srečko Likar, kmetijski inženir. Organizacija dela nima samostojnih pravic in je v sestavu podjetja, zanjo pa podpisujejo in jo zastopajo pooblaščene osebe za podpisovanje podjetja in obrata Brežice. Enoto ie ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 20. VIII. 1970.
Rg Vlil 80/1	74
Besedilo:	Združeno železniško
transportno podjetje Ljubljana, Tu-ristično-gostinska organizacija, Ljubljana.
Vpiše se Kolodvorska restavracija Zidani most, Zidani most, ki ima takle poslovni predmet: posredovanje ni opravljanje vseh vrst gostinskih storitev ter drugih dejavnosti, ki neposredno in posredno služijo gostinski dejavnosti, ali pa so običajne za gostinsko dejavnost. Poslovodja je Jože Štruc, vršilec dolžnosti šefa enote. Pooblaščenec za podpisovanje organizacije združenega dela je Jože Štruc, v. d. šefa enote samo za posle iz rednega poslovanja enote, vendar le v imenu in za račun ter v mejah pooblastil Turisttčno-gostinske organizacije Ljubljana. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Ustanovitev: gre za obrat »Kolodvorska restavracija Zidani most«, ki se je izločil iz podjetja »Kolodvorska restavracija Zidani most« in se kot organizacija združenega dela z istim nazivom pripojil k Turistično-gostinski organizaciji Ljubljana, ki je v sklopu Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana.
Rg VII 109/1	76
Celje, 13. januarja 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Teh-no — Mercator«, Celje.
Pri organizaciji združenega dela, prpdajplni »Zelezninar« v Celju, Stanetova 4 se izbriše Milan Zajc in vpiše Franc Kovačič, novi poslovodja.
Pri organizaciji združenega dela,. prodajalni »Labod«. Celje, Gubčeva
4 se izbriše Franc Kovačič in vpiše Oskar Rutar, novi poslovodja.
Celje, 15. januarja 1971.
Rg IV 39/34	78
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Idrija.
Pri prodajalni št. 9 »Špecerija«, Idrija. Tomšičeva 17 se vpiše sprememba imena ter sedeža tako, da se odslej glasita: »Samopostrežna z bifejem«, Idrija, Vojkova ul. bb. Poslovni predmet se razširi na prodajo na drobno mesa in mesnih izdelkov^ zelenjave, sadja in njihovih izdelkov, perutnine in jajc, tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin, parfumerij-skega in kozmetičnega blaga: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, priprava in kuhanje jedil.
Koper, 15. junija 1970.
Rg Ha 155/39, 40	787
Besedilo: Tovarna pohištva »Krn«, Klavže.
Izbriše se organizacija združenega dela — obrat »Cerkno« zaradi pripojitve k samostojni organizaciji — pravni osebi Slovenijales Ljubljana — Lesni in pohištveni industriji, Idrija.
Koper, 23. decembra 1970.
R^ II a 8/24	58
Besedilo: Trgovsko podjetje »Vino Gorica«, Nova Gorica.
Vpiše se točilnica št. 42, Crni vrh 42, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno vina in drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, odprto vino in 1/2 litra dalje, tobačnih izdelkov, vžigalic, sladoleda in sladolednih izdelkov, pakiranih bonbonov in keksov. Poslovodkinja je Korenč Ivanka. Točilnica nima samostojnih pravic.
Koper, 24. decembra 1970.
■ Rg I a 236/29	57
Besedilo: »Iskra« — Tovarna orodja, Ljubljana — v Združenem podjetju »Iskra«, Kranj.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Urh Jože in vpiše član začasne uprave Durjava Peter, ki podpisuje v odsotnosti predsednika odbora za začasno upravo.
Rg XI 1259/9	26
Besedilo:	Delovno združenje
»Agro-Makedonija«, export-import, Skopje.
Pri poslovalnici, Ljubljana, Titova 48/11 se zaradi spremembe statusa te organizacije v samostojno organizacijo združenega dela — pravno osebo vpiše sprememba naziva ki je odslej- Delovno združenje »Agro-Makedonija«, export-import, Skopje
— filiala Ljubljana pravna oseba. Dosedanji v. d. šefa poslovalnice ing. Culajevič Cedomir je odslej direktor filiale. Izbriše se dasedanje besedilo samostojnih pravic poslovalnice vpisano v register s sklepom Rg XIV 1306/1 z dne 25. XII. 1968.
Rg XIV 1306/2	28
Ljubljana, 24. decembra 1970.
Besedilo: Poljoprivredni kombinat ■'Beograd«, Beograd.
Vpiše se prodajalna Ljubljana, Tacenska 72. Vižmarje, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na malo vstekleničenega blaga — alkoholnih in brezalkoholnih pijač lastne proizvodnje ter prodaja na malo alkoholnih in brezalkoholnih pijač in piva drugih proizvajalcev zaradi dopolnitve izbire. Poslovodja je Jankovič Delija. Prodajalna nima samostojnih pravic. Uslanovil jo je DS kombinata dne 15. X. 1970.
Rg XIV 1394/1	30
Besedilo: Poljoprivredni kombinat •■Beograd«, Beograd.
Vpiše se prodajalna Črnuče 175 pri Ljubljani, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na malo vstekleničenega blaga — alkoholnih in brezalkoholnih pijač lastne proizvodnje ter prodaja na malo alkoholnih m brezalkoholnih pijač in piva drugih proizvajalcev zaradi dopolnitve izbire. Poslovodkinja je Roler Majda. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS kombinata dne 15. X. 1970.
Rg V 612/1	35
Besedilo: Poljoprivredni kombinal -Beograd«, Beograd.
Vpiše se prodajalna v Ratečah 49, Škofja Loka, ki prodaja na malo vstekleničenega blaga — alkoholnih ■n brezalkoholnih pijač lastne proizvodnje ter prodaja na malo alkoholnih in brezalkoholnih pijač in piva drugih proizvajalcev zaradi dopolnitve izbire.' Poslovodkinja je Sabo Marija. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS kombinata dne 15. X. 1970.
Rg IV 410/1	38
Besedilo:	Varaždinska tvornica
stolica -Florijan Bobič«, Varaždin.
Vpiše se prodajalna št. 12, Jesenice, Prešernova 29, ki prodaja pohištvo, električne aparate za gospodinj-stvo. linolej, tepihe in parkete. Poslovodja je Franc Celesnik. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustano-y" jo je delavski svet podjetja 25. tV. 1970.
Rg I 109/1	39
Ljubljana, 30. decembra 1970.
Besedilo:	Elcktro gospodarstvo.
Maribor — Termoelektrarna, Trbov-
Zaradi osamosvojitve te organizacije v samostojno .podjetje Termoelektrarna Trbovlje (Rg V 217/T) se ta organizacija izbriše iz registra podjetij j in obrtov.
Ljubljana, 31, decembra 1970.
Rg V 207/2	41
Besedilo: Trgovsko podjetje -Merkur«, Murska Sobota.
Vpiše se prodajalna -Velika Polana«, Velika Polana. Vaški dom, ki prodaja na drobno pp trgovskih strokah: mešano in dustrijsko blago; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; živila in gospodinjske potrebščine; semensko blago v zavitkih; zelenjava, sadje in njih izdelki: živina in krma, od tega samo živinska krma; gradbeni material; meso in mesni izdelki; drva in premog; pohištvo; cvotlicet železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine; odkup in prodaja jajc na drobno in veliko. Poslovodja Lutar Aleksander. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z drte
12.	XI 1970 Samostojne pravice: prodajalna nabavlja blago do vsakokratnega zneska 110.000 din. vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
Vpiše se prodajalna -čomilice«, Gomilice, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: mešano'industrijsko blago; živila in gospodinjske potrebščine; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; semensko blago v zavitkih: zelenjava, sadje in njih izdelki; živina in živinska krma. od tega samo živinska krma: gradbeni material; meso in mesni izdelki; drva in premog; pohištvo; cvetlice; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine: odkup in prodaja jajc na drobno in debelo; storitve bifeja — okrepčevalnice. Poslovodja je Ceh Ignac. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z. dne 12. XI. 1970. Samostojne pravice: prodajalna nabavlja blago bd vsakokratnega zneska 45.000 din. vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
Izbriše se prodajalna -Železnina«, v Murski Soboti, Titova 23 zaradi ukinitve/
Maribor, 18. decembra 1970.
Rg 41/1-218	8
Besedilo: Trgovsko podjetje -Zarja«, Maribor.
Pri prodajalni -Mavrica«, Maribor, Gosposka 10 se izbriše poslovodja Uršič Franc in vpiše Popovič Mara. poslovodkinja.
Pri prodajalni -Meteor«. Maribor Vodnikov trg 4 se izbriše Sef Franc
in vpiše Lorenčič Ivan, novi poslovodja.
Maribor, 25. decembra 1970.
Rg 251/1-122	11
Besedilo: Grosistično trgovsko podjetje -Ferromoto«, Maribor.
Vpiše se prodajalna Maribor. Maribor, Partizanska 42, ki prodaja na veliko in malo po trgovskih strokah: motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine za ta vozila; železnina in kovinski izdelki; elektrotehnični material; naftni derivati, mazila, olja in masti z omejitvijo le za trgovanje. Poslovodja je Božič Ladislav, strojni tehnik. Pooblaščenci za podpisovanje prodajalne: Božič Ladislav, poslovodja prodajalne; Studenčnik Oto, samostojni referent prodaje, kot pb-močnik poslovodje: imenovana podpisujeta v mejah 70. in 71. člena statuta podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom CDS dne 14. XII. 1970. Samostojne pravice: nabavlja blago v mejah danih obratnih sredstev, enkratna nabava pa je dovoljena za 300.000 din vse pa dela v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 29. decembra 1970.
Rg 350/1-184	16
Besedilo: -Hercegovina«, poljoprivredni kombinat, Mostar.
Pri prodajalni št. 55 v Kamnici, Cesta na Rošpoh 13 se vpiše razširitev poslovnega predmeta prodajalne še na prodajo na drobno čokolade, bonbonov in , konzerv ter rezanega cvetja.
Rg 553/1-5 V	97
Besedilo: -Hercegovina«, poljoprivredni kombinat, Mostar.
Izbriše se prodajalna št. 54 v Mariboru, Radvanjska 77 zaradi ukinitve.
Rg 552/1-5	95
Besedilo: -Hercegovina«, poljoprivredni kombinat, Mostar.
Izbriše se prodajalena št. 56 v Slovenski Bistrici zaradi ukinitve.
Rg 281/11-5	96
Maribor, 31. decembra 1970. .
Besedilo: Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, s.o.p.o. Železarna Kavne na Koroškem.
Izbriše se Terseglav Vasilij, direktor plansko-analitskega sektorja.
Rg 15/111-118	87
Besedilo:	Obrtno podjetje -Mi-
kroni«, galvanizacija, Maribor.
Izbriše se Kristan Feri, namestnik direktorja.
Rg 10/1-47	85
Besedilo: Tovarna lesovine in lepenke, Podvelka.
Izbrišeta se Znidarec Jože, vodja' finančno računovodskega sektorja in
Planinšič Lojze, sekretar podjetja ter vpiše Planinšič Lojze, kot v. d. vodje linančno-računovodskega sektorja, ki skupaj z direktorjem podpisuje vse finančne- listine.
Rg 41/11-19	86
Besedilo: Kombinat >Jugoplastika'-, Split.
Pri prodajalni v Ljutomeru se izbriše poslovodkinja-Marija Perger in vpiše poslovodja Potočnik Karl.
Rg 126/II-4	88
Maribor, 11. januarja 1971.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zarja«, Maribor.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na trgovanje na debelo in drobno po trgovski stroki: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače.
Pri prodajalni — blagovni hiši »Kvik«. Maribor. Gosposka 8—10 se: izbriše dosedanja firma in vpiše nova, ki glasi: Trgovsko podjetje »Zarja«, Maribor, prodajalna »Blagovnica Kvik«, Maribor ter vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na debelo in drobno po trgovski stroki: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače.
Pri poslovni enoti za oskrbo gostinstva in obrti na veliko Maribor, Slomškov trg 6 se poleg prodaje na veliko vpiše se prodaja na drobno.
Rg 251/1-127-	89
V
Besedilo: Tekstilna industrija, Oti-ški vrh.
Izbriše se Šušteršič Rado in vpiše Ledi Alenka, novi šef komerciale, kot namestnik direktorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z	enakimi
pooblastili.
Rg 40/III-42	90
Maribor, 12. januarja 1971.
Besedilo:	Proizvodno	podjetje
»Karoserist«, Maribor.
Izbriše se obrat v Framu 81 zaradi ukinitve.
Maribor. 14. januarja 1971.
Rg 322/1-41	94
Besedilo:	Industrijsko	podjetje
gradbenega materiala in gradbeništva »Imgrad«, Ljutomer.
Pri vpisanem Francu Ciganu, dipl. oec.. šefu gospodarsko računskega sektorja se izbriše dosedanji naziv in dosedanja pooblastila ter vpiše novi naziv in nova pooblastila: »v. d. šefa komercialnega sektorja«, ki podpisuje vse komercialne listine pod-jetja.
Pri vpisanem Zenkoviču Stefanu, oec., šefu komercialnega sektorja se izbriše dosedanji naziv in dosedanja pooblastila ter vpiše novi naziv in nova pooblastila: »v. d. šefa gospodarsko računskega sektorja«, ki bo skupaj z direktoriem ali njegovim namestnikom podpisoval vse finančne listine.
Izbriše se Tominc Franc, ekonomist, kot namestnik šefa gospodar-sko-računskega sektorja.
Pri vpisani Tomažič Mariji, uslužbenki, se izbriše dosedanji naziv in dosedanja pooblastila ter vpiše novi naziv in nova pooblastila: »vodja knjigovodskega odseka«, ki v odsotnosti šefa gospodarsko-računskega sektorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Maribor, 18. januarja 1971.
Rg 11/11-83	80
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Kmetijska zadruga, Laško.
Pri organizaciji združenega dela Predelava mesa v Laškem, se vpiše nova poslovalnica prodajalna mesa Laško II. Laško 123, ki ima takle poslovnivpredmet: prodaja mesa in mesnih izdelkov, konzervirane zelenjave in ribjih konzerv, mleka in mlečnih izdelkov, perutnine in jajc, na drobno. Poslovodja je Jože Kar-latec. Poslovalnica nima samostojnih pravic.
Pri organizaciji združenega dela Odkup in. trgovina, se vpišeta novi poslovalnici:
trgovska poslovalnica Jurklošter. Lahovgraben 3. ki prodaja na drobno blago trgovskih strok: živila in gospodinjske potrebščine, mešano industrijsko blago, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, naftni derivati, mazila, olja in masti. Poslovodja je Jurij Bricman. Poslovalnica nima samostojnih pravic, in '	,
trgovska poslovalnica Mrzlo polje 3 — Marof, Mrzlo polje 3. ki prodaja na drobno blago trgovskih strok; živila in gospodinjske potrebščine, mešano industrijsko blago, tqbačni izdelki, vžigalice in potrebščine. Poslovodja je Ivan Zalokar. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Vse navedene nove poslovalnice — organizacije združenega dela, je ustanovila zadruga z aktom o ustanovitvi, ki ga je sprejel zadružni svet na seji dne 5. VIII. 1970.
Celje, 25. decembra 1970.
Zadr I 88/40	1585
Besedilo: Knielljska zadruga Bizeljsko.
Poslovni predmet zadruge se razširi še na polnjenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter opravljanje prevozov z lastnim tovornim avtomobilom za sebe in za druge naročnike.
Vpiše se polnilnica alkoholnih in brezalkoholnih pijač v gradu Orešje. Orešje, ki ima takle poslovni predmet: polnjenje — stekleničenje alko-
holnih in brezalkoholnih pijač. Poslovodja je Bezjak Franc inž. Za organizacijo združenega dela podpisujejo že registrirani podpisniki za za-drijgo. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic ter posluje v imenu in za račun podjetja — zadruge. Enoto je ustanovila zadruga s sklepom zadružnega sveta z dne 4z-II. 1970.
Celje, 12. januarja 1971,
Zadr II 50/27	72
Besedilo: Kmetijska zadruga Podvelka.
Vpiše se hranilno-kreditna služba Kmetijske zadruge Podvelka, Brezno 62, ki ima takle poslovni predmet: zbiranje vlog in dajanje kreditov; opravljanje finančnih del v zvezi s kooperacijskimi pogodbami in drugih podobnih opravil po pooblastilu zadružnega sveta v imenu in na račun ustanovitelja; sklepanje pogodb o poslovnem sodelovanju z drugimi hranilno-kreditnimi službami in poslovnimi bankami; odločanje o organizaciji dela službe; opravljanje drugih zadev v skladu z določbami citiranega zakona ali pooblastil ustanovitelja. Vodja službe je Osvald Julčka. Službo je ustanovila zadruga z aktom z dne 19. XII. 1970. Za službo podpisujeta: Osvald Julčka. vodja službe, v mejah 24. člena pravilnika o poslovanju hranilno-kreditne službe skupaj s Smode Ernestom, direktorjem zadruge, katerega je odbor pooblastil za; podpisovanje. Samostojne pravice: služba posluje v mejah 33a člena statuta zadruge in 5. in 6. člena pravilnika o poslovanju hranilno-kreditne službe.
Maribor, 28. decembra 1970.
Zadr 5271-112	23
Besedilo:	Kmetijska	zadruga
»Prekmurec«, Gornji Lakoš.
Izbriše se Dominko Stefan, dipl. ing. kmetijstva, kot upravnik in vpiše Mikluš Drago, kmetijski tehnik, kot upravnik, ki za zadrugo podpisuje samostojno v mejah zakonitih določb ih statuta zadruge.
Maribor. 7. januarja 1971.
Zadr 293/1-12	104
Besedilo: Kmetijska zadruga Dravograd.
Izbriše se računovodkinja Korošec Marica in vpiše Irgl Janko, računovodja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisuje vse finančne listine.
Maribor, 11. januarja 1971.
Zadr 46/1-59	105
Besedilo: Poljoprivredna	zadruga
s o. j. Komiža.
Izbriše se točilnica v Ravnah na Koroškem, Trg svobode 3 zaradi ukinitve.
Maribor, 18. januarja 1971.
^adr 264/1-23	103

Register zavodov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo; Gimnazija Ajdovščina.
Besedilo odslej: Gimnazija »Veno Pilon«, Ajdovščina
Koper, 17. decembra 1970.
Rgz 212/9	1593
Besedilo: Šolski center za blagovni promet, Nova Gorica.
Vpiše se, da je dosedanji v. d. ravnatelja Prinčič Elizej odslej ravnatelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje po zak. doloSilih in statutu.
Vpiše se novi pooblaščenec za podpisovanje Vedernjak Marija, pomočnik ravnatelja.
Koper, 23. decembra 1970.
Rgz 201/5	63
Besedilo; Osnovna šola Dutovlje.
posedanji v. d. ravnatelja Uran Milan je odslej ravnatelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu zakonitih določil.
Koper, 29. decembra 1970.
Rgz 76/4	62
Besedilo:	Medicinska fakulteta,
1-jubljana.
Izbriše se dosedanji dekan prof. dr. Janez Fettich ih vpiše novi dekan Prof. dr. Franc Erjavec.
Izbrišeta se dosedanja prodekana Prof. dr. Bogomil Vargazon in prof. dr. Rajko Sedej ter ekonom Kalin Marjan in vpišeta prodekan prof. dr. Ivo Antolič ter prodekan prof. dr. Bojan Varl, ki podpisujeta v odsotnosti dekana.
Vpiše se nova pooblaščenka za Podpisovanje Fani Kreačič, knjigo-vodkinja.
Rgz II 145/4	45
Besedilo: V. Gimnazija Ljubljana Šentvid. %
Izbriše se dosedanji v. d. ravnatelja Kordič Jašo in vpiše ravnatelj Šifrer Jože.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Malnar Franc.
Rgz III 351/2	50
Besedilo:	Združeno železniško
“■ansportno podjetje. Ljubljana — jiavod za strokovno izobraževanje v Ljubljani.
Pri domu železniških šol v Ljubljani, Aljaževa 32 se izbriše dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Kuželj Stane in vpiše Mastnak Ka-rc>l, ekonom doma, ki podpisuje listine za SDK.
Rgz III 310/5	49
Besedilo:	Osnovna šola Stanka
Mlakarja, Šenčur.
Zaradi preimenovanja naselja oziroma prenumeracija hišnih številk po odloku skupščine Kranj se izbriše dosedanji sedež zavoda Šenčur 355 in vpiše novi sedež: Šenčur, Pipanova cesta 43.
v Rgz I 45/2'	52
Ljubljana, 24. decembra 1970.
Besedilo: I. Osnovna šola, Domžale.
Zavod se vpiše v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Milan Merhar in Franc Rogllč ter vpišeta Veselko Helena in Fabčič Ivica.
Ljubljana, 30. decembra 1970.
Rgz IV 486/1	54
Besedilo: Klinične bolnice, Ljubi Ijana.
Vpiše se razširitev poslovanja še na: izdelava, nakup in prodaja na debelo in drobno sredstev za *drav-Ijonje, medicinske opreme in drugih sredstev, ki jih potrebujejo zdravstveni zavodi, storitve pri programiranju in projektiranju objektov ter pri nabavi opreme zdravstvenih zavodov,
Ljubljana, 31. decembra 1970.
Rgz I 106/6	43
Besedilo: Klinične bolnice, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev zavoda: Bolnišnica »Dr. Petra Držaja«, Ljubljana, ki se je izvršila s j. |. 1971.
Ljubljana, 4. januarja 1971.
Rgz 1 106/7	44
Besedilo: Pokrajinski arhiv, Maribor.
Vpiše se uvedba prisilne uprave. Pri firmi se dostavi: »pod prisilno upravo«. Odbor za prisilno upravo: France Venturini, profesor Višje pravne šole v Mariboru, kot predsednik; dr. France Cwitter, redni profesor filozofske fakultete v Ljubljani, kot član in Milan Zevart, direktor Muzeja NOB v Mariboru, kot član,
Izbrišeta se Andrej Svaljek, v. d. ravnatelja in Vikt°r Vrbnjak, pooblaščenec za podpisovanje.
Maribor. 31. decembra 1970.
Rgz 374/1-17	99
Besedilo: Gimnazija »Tabor«, MR-ribor.
Besedilo odslej: Gimnazija »Miloša Zidanška«, Maribor.
! Maribor, ll, januarja 1971.
Rg 60/1-9	100
Besedilo: Splošna bolnica, Slovenj Gradec.
Izbriše se dr. Stane Strnad, direktor ter vpišeta prim, dr. Drago Ple-
šivčnik, direktor, ki za zavod podpisuje v mejah zakonitih določil in statuta zavoda in prim. dr. Stane Zupančič, pomočnik direktorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili.
Pri vpisanem Milanu Razdevšku, pomočniku direktorja se izbriše dosedanji naziv: »pomočnik direktorja« in dosedanja pooblastila ter vpiše novi naziv in nova pooblastila: »upravitelj bolnišnice«, ki bo podpisoval listine upravno-finančne narave. Pri vpisani Štefki Sečnjak, šefinji računovodstva se izbriše dosedanji priimek: »Sečnjak« in vsled omo-žitve vpiše nov priimek »Kašnik«, ki skupaj z direktorjem ah njegovim pomočnikom ali upraviteljem podpisuje vse finančne listine.
Maribor, 14. januarja 1971.
Rgz 18/1-9	98
Besedilo: Poklicna šola kovinarske, metalurške in lesne stčoke, Slovenska Bistrica.
Izbriše se CJodec Pavla, honorarna računovodkinja in vpiše Golob Ivanka, računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse finančne listine.
Maribor, 19. januarja 1971,
Rgz 269/118	101
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 35/70	515
Dne 25. II. 1971 bo ob 8. uri pri tem sodišču v sobi št. 9/II prisilna dražba nepremičnin, vi. št. 557 k. o. Vipava, kar predstavlja hišo in kmetijske površine v skupni cenilni vrednosti 15.000 dinarjev, najnižji ponudek je 7.552 dinarjev, varščina pa 1.500 dinarjev.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na razglasni deski sodišča.
Občinsko sodišče v Ajdovščini, dne 21. januarja 1971.
Oklici o skrbnikih in razpravah Postavljen) skrbniki bodo v tožbah zastopal) tožence, katerih bivališče ni znano, na njihovo nevarnost m stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne Imenujejo pooblaščence
P 156/70-4	468
Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Stopar Franca iz Lokve 36, zoper
toženo stranko Stopar Jožefa pok. Antona, sedaj neugotovljena oseba, zaradi ugotovitve lastninske pravice s priposestvovanjem (peto 200 din), na podlagi določila 4. točke 77. člena ZPP, postavilo toženi stranki Stopar Jožefu začasnega zastopnika Uršiča Jožefa, delavca tega sodišča, ki bo zastopal toženo stranko v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se tožena stranka ali njen pooblaščenec ne zglasi pri tem sodišču, oziroma dokler skrbstveni organ skupščine občine Sežana ne bo sporočil sodišču^ da je postavil toženi stranki začasnega zastopnika.
Občinsko sodišče v Sežani, dne 14. decembra 1970.
Oklici dedičem
O 274/70-9	340
Kolman Moric, sin Janeza, roj. 1888 v Trimlinih. osebni upokojenec iz Dolgovaških goric 79, umrl tam dne 2. X. 1970 in ni zapustil oporoke. Dedič je med drugimi tudi Mark Moric neznanega bivališča v Belgiji. Ta in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine se pozivajo, da se zglasijo v roku enega leta po objavi tega oklica temu sodišču, sicer se bo zapuščinsko obravnavo opravilo po podatkih, s katerimi bo sodišče razpolagalo in po izjavi skrbnika Štefana Vordša. st., poljedelca iz Mostja 131, p. Lendava.
Občinsko sodišče v Lendavi, dne 20. januarja 1971.
0	1194/69-6	61
V zapuščihski zadevi po dne 29. V. 1966 umrli Šeruga Rozaliji, rojeni Kumrič, delavki iz Maribora, Ptujska 205, se njen sin Šeruga Oto, šofer. rojen leta 1937. sedaj bivajoč nekje v Kanadi, poziva, da se v roku
1	leta po objavi tega oklica zglasi pri tem sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 24. decembra 1970.
O 92770	8613
Dne 2. III. 1970 je umrla Angela Mrak. roj, Petrič, gospodinja iz Lokovice 132. Vabimo njeno hčerko Danico Mrak, ki biva v tujini, da se priglasi sodišču za dedinjo, ali da si postavi pooblaščenca v SFRJ, ki bi jo zastopal v zap. postopku. Ce tega ne bo storila v enem letu po objavi tega oklica, bo sodišče nadaljevalo zapuščinski postopek in bo njene koristi zastopal začasni skrbnik.
Občinsko sodišče v Šoštanju dne 23. decembra 1970.
Amortizacije
vrednotnic, katerih Imetniki sc pozivajo naj v' danem roKu priglasijo sodi&ću svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
Rnp 565/70	90
Sindikalna podružnica SK »Semenarna«, Ljubljana, Gosposvetska 5 prosi za amortizacijo računske knjižice, št. 501-9-2322/1 s saldom 29.517,32 din, izdano od Službe, družbenega knjigovodstva, podružnice v Ljubljani. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 7. januarja 1971.
Razne objave
Razpisi
St. 110-172/70	556
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane na podlagi 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) v soglasju s skupščino občine Litija ter na podlagi poblastila skupščine mesta Ljubljane razpisuje prosto mesto
sodnika občinskega sodišča I v Ljubljani.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1, v 30 dneh po objavi razpisa.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
Št. 110-2/70	555
Razpisna komisija delovne skupnosti Republiškega sekretariata za urbanizem razpisuje prosto delovno mesto
samostojnega svetovalca za vprašanja prostorskega planiranja pri biroju za regionalno prostorsko planiranje.
Pogoji: dovršena druga stopnja arhitektonske fakultete z večletno prakso na prostorskem planiranju. Osebni dohodek se izplačuje po pravilniku o delitvi sredstev za delo v Republiškem sekretariatu za urbanizem. Razpis velja 15 dni'po objavi. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: Republiški sekretariat za urbanizem, Ljubljana, Vrtača št. 11.
Razpisna komisija
St. 3-9a/l-1971	339
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani razpisuje prosto delovno mesto
akademijskega učitelja za umetniško besedo (v naslovu redni profesor ali izredni profesor ali docent).
Pogoji: za naslov akademijski docent: visoka izobrazba, umetniške stvaritve s področja, za katero je razpisano delovno mesto, in sposobnosti za pouk: za naslov akademijski izredni profesor: visoka izobrazba, ustrezne umetniške stvaritve s področja, za katero je razpisano delovno mesto,'in dokazila o pedagoških uspehih: za naslov akademijski redni profesor:	visoka	izobrazba,
ustrezne umetniške stvaritve s področja, za katero je razpisano delovno mesto, in dokazila o pedagoški sistematiki. Kandidati naj pravilno kol-kovane prijave z dokumenti o izobrazbi, z življenjepisom, z opisom dosedanjega umetniškega dela in s seznamom umetniških stvaritev vložijo do 10. februarja 1971 na rektorat akademije, Ljubljana, Nazorjeva 3. Akademija
za gledališče, radio, film ' in televizijo Ljubljana
St. 131/1-71	471
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje
na odseku za kemijo:
a)	prosto delovno mesto rednega univerzitetnega učitelja za predmet analitska kemija,
b)	prosto delovno mesto rednega asistenta za analitsko kemijo.
Pogoji: Izpolnjevanje določb statuta univerze oziroma fakultete. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanj fakulteta nima. Prijave, kolkovane s kolekom za 2 din, z življenjepisom in bibliogfafijo ter odtisi del (separati) naj kandidati oddajo v tajništvu fakultete, Ljubljana. Aškerčeva 9a. Razpis velja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SR Slovenije.
Preklicujemo razpis delovnega rne-sta rednega univerzitetnega učitelja pri odseku za geologijo na oddelku za montanistiko, ki je bil objavljen v dnevnem časopisu Delo dne 10. XI. 1970 ter x Uradnem listu SRS, št. 37/70.
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Št. 112/71	288
Biotehniška fakulteta razpisuje na gozdarsko ,lesarskem oddelku
podiplomski študij — magisterij na področju izkoriščanje gozdov.
Pogoj za vpis je diploma ustrezne fakultete, znanje vsaj enega svetovnega jezika in najmanj enoletna strokovna praksa. Ostale informacije dobijo kandidati v pisarni gozdarsko
lesarskega oddelka, Ljubljana, Večna pot 49. Pričetek študija bo v poletnem semestru študijskega leta 1970/ 71, Prijave sprejema tajništvo biotehniške fakultete, Ljubljana, Krekov trg 1, 10 dni po objavi razpisa.
Biotehniška fakulteta
, St. 2350/21-70	514
Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani razpisuje
dve asistentski mesti na katedri za dermatovenerologijo.
Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon o visokem šolstvu, statut univerze ter fakultetni statut. Podrobnejša pojasnila dobijo kandidati lahko v tajništvu fakultete' Prijave, kolkovane s fi din (drž. takse) je treba vložiti v tajništvu fakultete. Ljubljana. Vrazov trg 2/1, najpozneje v 30 dneh po objavi tega razpisa. Prijavi je treba priložiti bio-in bibliografske podatke ter v bibliografiji navedena dela.
Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani
St. 110-9/67-3/6	553
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Maribor razpisuje po 13. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) mesto
sodnika pri občinskem sodišču v Mariboru.
Kandidati morajo razen splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še pogoje, da so jugoslovanski državljani in da so diplomirani pravniki z opravljenim pravosodnim izpitom. Prošnje, kolkovane z 1,00 din in priloženimi dokazili vložijo kandidati pri komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Maribor v 30 dneh po objavi tega razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine
Maribor
Objava
Št. 2/Ti	292
Obvestilo poslovnega združenja »Emona Merkur«, Ljubljana.
Obveščamo vse gospodarske organizacije, privatnike in vse pravne osebe, da je z dnem 15. I 1971 razveljavila vsa pooblastila in naročila za sklepanje kakršnihkoli poslov in podpisovanje v imenu združenja. Od tega dne dalje PZ Emona Merkur ne prevzame nobenih pravic in obveznosti iz takih poslov. Novi sodelavci združenja se bodo izkazali s posebnim registriranim pooblastilom.
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
Št. V/l	554
Avto-moto zveza Slovenije, Ljubljana, Titova 138 razpisuje na podlagi temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
I. javno licitacijo
za izgradnjo investicijskih objektov »Avto-baze AMSJ« tipa »B« v Kopru, v Novi Gorici in v Mariboru. Objekti so tipski, njihova koristna površina pa znaša ca. 154 m8. Pod izgradnjo investicijskih (del) objektov se razumejo vsa gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, zunanja ureditev ter izročitev objekta v obratovanje (brez notranje opreme). Ponudbe je možno predložiti za vse objekte, ali samo za enega ali več. Orientacijska vrednost del za posamezno bazo znaša 480.000 din. Rok izvršitve vseh del je 15. VII. 1971. Točnejši podatki o pogojih za izgradnjo i?o dani v natečajnem elaboratu, ki ga interesenti dobijo v prostorih AMZ Slovenije po vplačilu 300 din na račun AMZS. Tam lahko dvignejo tudi dokumentacijo v zvezi z oddajo del in dobijo vsa pojasnila, vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure. Po nudbe je potrebno dostaviti Avto-moto zvezi Slovenije, najkasneje do 28. II. 1971 do 12. ure, ko bo licitacija. Ponudniki so dolžni ponudbi priložiti potrdilo o vplačani garanciji, v znesku 5.000 din na račun AMZ Slovenije. Kot najugodnejša se bo smatrala tista ponudba, ki bo zagotavljala najnižjo ceno, najkrajši rok izvedbe in ki bo po svojih referencah oziroma dokazih, navedenih v ponudbi dala najboljšo garancijo za kvaliteto del in spdštovanje roka dokončanja del, ter ponudba, ki bo nudila izgradnjo vseh objektov v Sloveniji.
Avto-moto zveza Slovenije
557
»Iskra« — Tovarna električnih aparatov Ljubljana, Savska c. 3 v ZP »Iskra - Kranj« razpisuje na podlagi 60. člena temeljnega zakona o gradnji investicijskih objektov (Urad. ni list SFRJ, št. 20/67) in 25. člena pravilnika o načinu in postopku za
oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
javni natečaj
o sposobnosti izvajalcev za dograditev proizvodne hale, garderob in tehničnih pisarn v Ljubljani, Savska 3. Obseg del za navedeno dograditev znaša: 1.587,25 m2 dograditev proizvodne hale, 316,31 m2 dograditev garderob in tehničnih pisarn (pritličje), od tega 57,54 m2 adaptacij, 568,15 m2 dograditev garderob in tehničnih pisarn (nadstropje), od tega je 57,54 m2 adaptacij. Pričetek del 15. III. 1971. Zaključek del in predaja objekta 1. XII. 1971. Orientacijska vrednost vseh del znaša 8.000.000 din.
Ponudniki morajo predložiti podatke o razpoložljivih strokovnih ka_ drih, tehničnih sredstvih, kapaciteti in izkušnjah, ki jih imajo pri graditvi podobnih objektov. Rok za priglasitev je 15 dni' po objavi tega razpisa na naš naslov. O tem, katero izvajalsko organizacijo smo spoznali zh sposobno, bomo obvestili ponudnike v roku 10 dni po izteku natečaja.
»Iskra«, Tovarna električnih
aparatov v ZP »Iskra Kranj«
St. IV-47	472
Na podlagi določb temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67) razpisuje Mesokombinat »Perutnina«, Ptuj
javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del na I. in II. izola cijski skupini Farme kokoši nesnic v Gerečji vasi pri Kidričevem. Skupini obsegata: 12 kokošnjakov, sanitarni objekt, steljnik, zunanji vodovod s črpalno postajo in vodnjakom, zunanji razvod elektroinstalacije s trafo postajo, ceste in platoji z zunanjo ograjo, zunanjo kanalizacijo in gnojišče. Okvirni predračunski znesek za. gornji objekt je 10,500.000 din. Začetek del bo takoj po podpisu pogodbe. Dovršitev I. izolacijske skupine s pomožnimi objekti je rok do 15. IX. 1971, II. izolacijske skupine pa 1. XI. 1972. Odpiranje ponudb bo enaintrideseti dan po objavi natečaja v sindikalni dvorani na upravi podjetja v Ptuju, Cesta Dr. Jožeta Potrča 4—5, ob 8. uri. Ce bo ta dan sobota ali nedelja, bo licitacija naslednji ponedeljek ob isti uri. Vsa potrebna investicijsko tehnična dokumentacija bo na razpolago na upravi podjetja — investicijski oddelek, vsak dan od 7. do 10. ure.
Mesokombinat »Perutnina*1, Ptuj
Izgubljene listine
preklicujejo
Adamović Mitar, Ljubljana, Pod-vozna pot 13a, zdravstveno izkaznico.	207
Agraria Koper, dva žiga z besedilom: Agraria Koper kmetijsko predelovalni zadružni kombinat Skladišče Šmarje in Agraria Koper Skladišče Bertoki.	4188
Aleksandrovič Dragoslav, Sostro, Pot v Pogorje 29, zdravstveno izkaznico.	322
Aleš Marija. Ljubljana, Jadranska 2, zdravstveno izkaznico, številka A 297016.	406
Anderjon Ivan, Desnička gora, Desnič, delovno knjižico, številka 242687/14662.	349
Angel Roža, Ruše, Seliška 12, zdravstveno izkaznico, številka 192633.	237
Avramovič Jovan. Bertoki 161, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 325507.	289
Bajramovič Hazim, Bosanska Krupa, zdravstveno izkaznico.	483
Baša Nevenka, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. spričevalo 2. razreda gimnazije v Ljubljani.	407
Baša Wanda, Nova Gorica, Vojkova 21, prepustnico VS, številka 21718.	149
Berce Mira, Koper. II. prekomorske brigade 34 a, zdravstveno izkaznico, št. 715535.	550
Bergant Anica, Ljubljana, Kosan-čeva 5, zdravstveno izkaznico, 474
Bičanin Zivorad. Ljubljana-Šent-vid, Cesta za šolo T8 zdravstveno izkaznico; št. E-126685!	408
Bitenc Anton, Kleče 21, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 249386.	400
Bizjak Jožica, Ljubljana,' Riharjeva 18, zdravstveno izkaznico.	434
Blaž Julka. Zg. Brnjki 80, p. Cerklje prj Kranju, zdravstveno izkaznico, št. 211774.	17 i
i Bogdanovič Paraskeva, Ljubljana, Cesta v Mestni log, zdravstveno izkaznico.	410
Bohor Milivoj. Kočevje, Kolodvorska 10. zdravstveno izkaznico, številka 657096.	318
Bonač Marjan. Ljubljana, Jamova 10. zdravstveno izkaznico, številka 112542.	411
Božič Katarina, Celje, Ulica 29. nov. 13, zdravstveno izkaznico, štev. 432370.	350
Bradeško Hermina, Ljubljana. Obirska 44, spričevalo o zaključnem
izpitu vajenske šole za trgovinsko Stroko.	484
Bratuša Jože, Vinski vrh 92, p, Miklavž, zdravstveno izkaznico, štev. 371162.	8637
Breskvar Igor, Ljubljana, Tovarr niška 9, zdravstveno izkaznico. 435
Brezovšek Sonja, Ljubljana, Zave-tiška 2, dijaško avista vozovnico, št, 2731 za relacijo Dolgi most-Stadion, izdano od podjetja -Ljubljana-transport«, Ljubljana.	260
Brovč Sonja, Koritnica 09, p. Grahovo ob Bači, zdravstveno izkaznico, št. 188926.	290
Bručič Dragotin, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 323
Brus Antonija, Idrija, St. Bloudka 1, zdravstveno izkaznico, številka 725479.	516
Bujič Radivoje, Šmarje Sap 6, zdravstveno izkaznico.	551
-Central« Kranj, Sindikalna organizacija. štampiljko z besedilom: -Central« Kranj Sindikalna organizacija.	252
Cepuš Zvonimir, Celje, Galusova 1, zdravstveno izkaznico, številka 845889.	351
Cerle Peter, Ljubljana, Masaryko-va 4, zdravstveno izkaznico. 480
Civha Janez, Polje, Rjava cesta 24, spričevalo 6. razreda osnovne šole.	528
Crnčec Zlatko, Ljubljana, Mokr-ška 62, delovno knjižico.	233
Cvek Mira, Bukovo 9, Grahovo ob Bači. zdravstveno izkaznico, številka 315018.	253
Čampa Veronika, Slatnik 5, p. Ribnica na Dolenjskem, zdravstveno izkaznico, št. 661531.	18
Čečelič Slavko, Novo mesto, Jedin-ščjca 7, delovno knjižico, številka 12411.	259
Čerenak Mihael, Zavrli 16, Dobrna, zdravstveno izkaznico, številka 631289.	352
Česen Marija, Ljubljana, Smartip-ska 222, zdravstveno izkaznico. 298
Ciček Valentin, Paušenci, zdravstveno izkaznico.	333
Cop Metod, Kranjska gora 140, zdravstveno izkaznico, številka 324283.	341
Cufer Silvo, Bovec 201, zdravstveno izkaznico, št. 273483 na ime Cufer Eda.	518
Derganc Matejka, Ljubljana, Pot na Fužine 11, zdravstveno izkaznico.	230
Dinulovič Draginja, Ljubljana, Cesta v Mestni log 64, zdravstveno izkaznico, št. 502043 in zdravstveni izkaznici, št. 496493 na ime Dinulovič
Zagorka in št, 615275 na ime Dinulovič Vesna.	412
Dolenc Božidara, Borovnica 34, spričevalo 4. razreda nižje gimnazije.	299
Domajnko Jože, Ptuj, Vičava 4, zdravstveno izkaznico, številka 659-U.	475
Draganič Drago, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 60095.	413
Drausnik Josef, Brde 21, Sl. Gradec, vojaško knjižico.	8709
Drnovšek Stanko, Zagorje ob Savi, Cesta 20 junija 16, zdravstveno izkaznico, št. 292229,	234
Dulmin Jože, Ljubljana, Lepo-dvorska 2, zdravstveno izkaznico, št. 114630.	486
Eckert Jerica, Ljubljana, Bežigrad 19, zdravstveno izkaznico.	240
Ferderber Frančiška, Mlaka 18, p. Stara cerkev, zdravstveno izkaznico, št. 653584.	483
Filidžanovič Roksada, Ljubljana, Cesta v Mestnj log 94, zdravstveno izkaznico, št 294664.	414
Fister Janez, Brest 24, Ig pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, številka 259085.	300
Fišer Anicif, Ljubljana, Ulica bratov Rozmanov 10, zdravstveno izkaznico.	301
Florjančič Matjaž. Ljubljana, Kristanova 8. dijaško avista vozovnico, št. 16116 za relacijo splošna bolnica-Stan in dom. izdano od podjetja -Ljubljana-transport«, Ljubljana. 436
Fiirlan Ivo, Ljubljana, Hubadova 13, zdravstveno izkaznico, številka 199730.	241
Gaberšek Breda, Celje, Ostrožno 107. zdravstveno izkaznico.	354
Gaberšek Darinka, Celje, Ostrožno 107, zdravstveno izkaznico. , 335
Gaberšek Jelka, Celje, Cesta na Ostrožno 182, zdravstveno izkaznico.	356
Gašperšič Marija, Ljubljana, Cesta II. grupe odredov 69, zdravstveno izkaznico.	529
Gavič Marija, Split, Sutraičin put 8, zdravstveno izkaznico.	437
Gerčar Ciril, Dupcljne 3, zdravstveno izkaznico.	438
Glavič Bogdan, Jesenice 3, Svetine 23, zdravstveno izkaznico, št. 338785.	.	464i
Glavina Sandra, Seča 181, Portorož, zdravstveno izkaznico, številka 746578.	94
Gliha Emil-Jože, Žužemberk 50, zdravstveno izkaznico.	439
Gnidica Nikolaj, Ljubljena, Cesta v Mestni log 47, zdravstveno izkaznico.	324
Gombač Franc, Skakovci 38, p. Cankova, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 295133.	519
Goričanec Draga, Ljubljana, Crto-mirova E 24, zdravstveno izkaznico.	2G1
Gorjanc Rajko, Postojna, Prešernova 2, delovno knjižico, reg. štev. 3147, ser. št. 772671.	8631
Gostinsko podjetje »Astoria«, Maribor, žig pravokotne oblike z besedilom: G. P. “-Astoria-" Maribor obrat »Kerenčič« Pesnica.	254
Grah Robert, Bukovica 44, zdravstveno izkaznico.	415
Gregorš Janez. Dom družbenih organizacij, Srednje Gameljne, spričevalo o končani osemletk^.	416
Grižon Ana, Nova vas 46, p. Sečovlje, prepustnico VS, št. 1354.	465
Grogi Borut, Ljubljana, Gospodinjska 23, zdravstveno izkaznico.	262
Gutman Anton, Bogojina 2, zdravstveno izkaznico, št. 402969.	293
Halič Jože, Ljubljana. Smartinska 18, zdravstveno izkaznico.	242
Harbaš Hasan, Škofja Loka, Frankovo naselje 151, zdravstveno izkaznico, št. 187135.	360
Janšek Jožefa, Novo polje, Cesta VII/3, zdravstveno izkaznico. 487
Jarc Dušan, Polje, Cesta XXII/4, dijaško avista vozovnico, št. 778 za relacijo Polje-Magistrat, izdano od podjetja	»Ljubljana-transport«,
Ljubljana.	530
Jelen Marija, Ločica 17, Polzela, zdravstveno izkaznico.	360
Jeras Bojana, Škofja Loka, Groharjevo naselje 55, indeks prave fakultete Univerze v Ljubljani. 264
Jeretina Pavla, Domžale, Trdinova 22, zdravstveno izkaznico.	488
Jesenko Nuška, Ledine 2, p. Spodnja Idrija, zdravstveno izkaznico, št. 799503.	8710
Jež Vanda, Ljubljana, Vošnjakova 5, zdravstveno izkaznico.	41-3
Joksič Milena, Lesce, Poljska pot 1, spričevalo 8. razreda gimnazije za šolsko leto 1945/46.	444
Jovanovič Božidar, Ljubljana, Dja-kovičeva 57, zdravstveno izkaznico.	419
Jurak Mitja, Celje, Medlog, 15, zdravstveno izkaznico, številka 606383.	361
Kačar Boriš, Ljubljana, Ane Zi-herleve 10, zdravstveno izkaznico na ime Kačar Tomaž.	420
Knez Rozalija, Trobni dol 14, Breze, zdravstveno izkaznico, številka 313646.	363
Koman Jana, Ljubljana, Plemljeva 11, dijaško avista vozovnico, št. 13566 za relacijo Vižmarjč-Stan in dom izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	265
Komel Slavko, Nova Gorica, Miloševa 2, vojaško knjižico.	97
Komljanec Vinko, Osrečje 2, Šmarješke Toplice, delovno knjižico, štev. 9796.	507
Komočar Dragica, Ljubljana, Zelena pot 19. dijaško avista vozovnico, št. 2972 za relacijo Prulski most-Aj-dovščina, izdano od podjetja »Ljub-1 jan a-transport«, Ljubljana.	244
Končan Alojz, Ljubljana, Miklošičeva 4, zdravstveno izkaznico. 325
Končar Milenko, Ljubljana, Vojkova ulica, zdravstveno izkaznico.	245
Korat Jožica, Ponikva 18, zdravstveno izkaznico.	364
Korenjak Anton, Nova vas pri Ptuju 21, zdravstveno izkaznico, št. 822041.	336
Kostanjšek Alfonz, Ljubljana, Resljeva 20, zdravstveno izkaznico. j	491
Košak Karmen, Družinska vas 3, Šmarješke Toplice, zdravstveno izkaznico, št. 65614/573327.	500
Košir Mirko, Ljubljana, Poklukar-jeva 22, zdravstveno izkaznico. 492
Kotnik prečko, Bezovje 9, Zreče, zdravstveno izkaznico.	365
Kovač Anton, Jesenice, Tavčarjeva 13, zdravstveno izkaznico, štev. 457914 na ime Kovač Mihael. 522
Kovačevič Slobodanka, Surčin, Bratstva jedinstva 36, zdravstveno izkaznico.	302
Kovačič Fanika, Ljubljana, Pugljeva 9, dijaško avista vozovnico, štev. 13746 za relacijo. Moste-Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-
port«, Ljubljana.	303
Kovačič Marjana, Celje, Ronkova 13, zdravstveno izkaznico.	360
Kovačič Nikolaj, Bled, Obrne 17, zdravstveno izkaznico, številka 343131.	532
*
Krajevna organizacija SZDL Bela, p. Preddvor, Štampiljko z besedilom: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije — Krajevna organizacija Bela.	255
Kramberger glatko. Tolsti vrh 55, p. Ravne na Koroškem, delovno knjižico, reg. št. 3270, ser. številka 876393.	203
Kranjc Vinko, Ribnica, Partizanska 10, zdravstveno izkaznico, štev. 665070,	98
Helič Anica, Ljubljana, Grablovi-čeva 22, zdravstveno izkaznico. 441
Hercog Franc, Šentjur, Vodruž 14, zdravstveno izkaznico, številka 488802.	357
Hliš Jakob, Latkova vas 117, Prebold, delovno knjižico, številka 662145/631. .	358
Horvat Angela, Čermožiše 96, p. Žetale, zdravstveno izkaznico, štev.
12237.	473
Hribar Frančiška, Praproče 2, p. Šmartno v Tuhinju, zdravstveno izkaznico, št. 201723.	552
Hrvačanin Dragica, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico, številka 31397.	417
Hunski Julijana, Dobležiče 23, zdravstveno izkaznico.	359
Ilibašič Savo, Kukulje, SO Srbac. zdravstveno izkaznico.	442
Indžič Tomiča, Ptuj, Muzejski trg 1, zdravstvene izkaznice na ime Indžič Tomiča, Indžič Inge in Indžič Suzana.	8725
Irt Jože, Ljubljana, Poljanska 26, zdravstveno izkaznico.	243
Ivančič Lovrenc. Slivice 29, zdravstveno izkaznico, št. 239932.	263
Izvozno podjetje »Slovenija sadje«, Ljubljana, barirani ček, št. 242606 na 2.357,50 din.	418
•laklin Martin, Gornja Bistrica 190, P. Crenšovci, delovno knjižico, reg. št. 5533, ser. št. 841785.	8538
Kapič Marija, Kamni vrh 3, Primskovo na Dolenjskem, zaključno spričevalo osnovne šole Primskovo.	7711
Kastelic Amalija, Lavrica 28, zdravstveno izkaznico, številka E-300229.	531
Kastelic Edvard, Javorje 13, Šmartno pri Litiji, zdravstveno izkaznico.	489
Kastelic Rudi, Cerovca 9, Litija, zdravstveno izkaznico,	445
Kenk Peter, Stara Vrhnika, n. h. zdravstveno izkaznico, številka 033938.	421
Keržič Jelka roj. Borko, Kranj, Stara cesta 11, delovno knjižico, reg. št. 8761, ser. št. 869.	200
Klemenc Jožica, Kamnik, Neveljska pot 10, spričevalo 7. razreda, izdano na osnovni šoli Tunjice pri Kamniku na ime Laniček Jožefa leta 1955.	43
Klemenc Zvone, Ljubljana, Pot čez gmajno 74, zdravstveno izkazni. co.	490
Kmetič Cvetka, Ljubljana, Jarška 14, dijaško avista vozovnico, za relacijo Nove Jarše-Mestni log, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	446
Knez Frane, Murska Sobota, Tala-mijeva 7, zdravstveno izkaznico. 512
Knez Marija, Trobni dol 14, Breze, zdravstveno izkaznico, številka 313647.	362

Kremenšek Matilda, Ljubljana, Avsečeva 29, zdravstveno izkaznico, št. 145044.	493
Krivec Ana, Sitež 36, Majšperk, delovno knjižico, št. 801388/12961. 524
Krivec Anica, Zidani most 13, zdravstveno izkaznico, številka 547127.	367
Križaj Ciril. Visoko 1, p. Šenčur, spričevalo osemletke, izdano od osnovne šole Šenčur pri Kranju. 525
Kuhar Jože, Zgornje Pirniče 90e, zdravstveno izkaznico.	417
Kurtušič Katlo, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 585232.	533
Kužel Magdalena, Ljubljana, Peruzzijeva, spričevalo pripravljalnega tečaja oblačilne stroke.	448
Kuzmijak Cirila, Ljubljana, Celovška 68, zdravstveno izkaznico. 266
Kužnik Igor, Ljubljana, Matjaževa 15, zdravstveno izkaznico.	287
Labanac Milan, Zrenjanin, Valjev-ska 45, zdravstveno izkaznico. 304
Lapanja Ivana, Ljubljana, Zupanova 4. indeks ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.	450
Leban Zvonka. Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 5, zdravstveno izkaznico.	263
Lebar Anton, Gornja Bistrica 3, zdravstveno izkaznico.	449
Lesjak Kaja, Ljubljana, Tržaška 55, zdravstveno izkaznico, številka 143876.	305
Letonja Adolf, Vareja 23, p. Videm pri' Ptuju, vojaško knjižico. 1
Lipovšek Anton, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 4745.	368
Lorenčak Ivan, Zabukovica. 73. zdravstveno izkaznico, številka 255498.	369
Lubšina Franc. Gaberje 39, Dobova, delovno knjižico, št. 543.	204
Lupše Karolina, Drensko rebro 35, Lesično, zdravstveno izkaznico, štev. Ć07234.	370
Majer Silvo, Koper, IJ. prekomorske brigade, zdravstveno izkaznico, št. 749342.	233
Mandekič Tomo, Ljubljana, Viška 58. zdravstveno izkaznico.	326
Matijašič Milka, Ljubljana, Koseskega 29, zdravstveno izkaznico, št. 055801 na ime Matijašič Marija in zdravstveno izkaznico, št. 005860 na ime Matijašič Ariana.	269
Maver Hinko, Gabrovka 4, p. Zagradec, indeks biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.	270
Medved Marjana, Cirkovce 34, zdravstveno izkaznico, št. 9361.	466
Merlak Ignac, Dolenji Logatec 32, zdravstveno izkaznico.	240
Meško Aleksander, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico.	371
Mihalinec Adolf, Ljubljana, Vr-hovčeva 8a, delovno knjižico. 534
Mihevc Mojca, Spodnji Rudnik IV/8, Ljubljana, spričevalo He razreda gimnazije Šubičeva, št. 22 šolsko leto 1964/65 in spričevalo IVa razreda gimnazije Poljane, št. 18 šolsko leto 1966/67.	271
Mikše Rok, Ljubljana, Pod hrasti 21, zdravstveno izkaznico.	306
Milanič Željaka, Ljubljana, Celovška 506, zdravstveno izkaznico, štev. 023524.	422
Mišič Dane, Ljubljana, Bavdkova 14, zdravstveno izkaznico, številka 531974.	272
Močnik Matilda, Lipoglav, zaključno spričevalo osemletke, izdano v Ločah.	372
Mohor Vladimir, Prebold, zapiski šole za trgovce, izdani v Celju leta 1969.	373
Motal n Vida, Zg. Bistrica 90, p. Slov. Bistrica, delovno knjižico, reg. št. 5226, ser. št. 793103.	7409
Motoh Vinko. Šmartno v Rož dolini, Gorica 8. delovno knjižico, štev. 13379/830151.	374
Muhič Marija, Mali Korinj, p. Zagradec, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	342
Mujakič Mazifg. Sumatac 13, zdravstveno izkaznico, številka 407310.	494
Muren Heda, Ljubljana, Svetosav-ska 8, zdravstveno izkaznico, številka 397093	327
Murko Jože, Gorca 57, p. Podlehnik, zdravstveno izkaznico, številka 421993.	233
Naglič Anton, Mozirje 99, zdravstveno izkaznico, št. 162453.	375
Napast Marjeta, Ptuj, Rogaška 4. zdravstveno izkaznico, številka 326172.	337
Napotnik Viktor, Velenje, Koroška 25a, spričevalo drugega letnika vajenske šole »Borisa Kidriča« v Celju.	256
Naprudnik Irena, Gotovlje, zapiski šole SCBP Celje, leta 1969.	376
Negrojević Dragoljub, Ljubljana, Robbova 30, zdravstveno izkaznico.	451
Novak Julijana, Prevrat 29, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, štev. 172042.	377
Novak Marica, Ilirska Bistrica, Ulica IV. armije 1. diplomo šole za zdravstvene delavce za ginekološko porodniško smer.	535
Novak Rado, Ljubljana. Mestni trg 7, spričevali I. in II. letnika poklicne šole izolaterski oddelek.	273
Oblak Peter, Hrpelje 28, zdravstveno izkaznico, št. 123831 na ime Oblak Anita.	433
Obstetar Janez, Ljubljana, Vodovodna 192, zdravstveno izkaznico, št. 19327.	536
Ocvirk Franc, Zg. Vir, Zrinjskega 7, spričevalo II. letnika Obrtne šole v Domžalah.	274
Oset Frida, Ljubljana, Flandrova 9, zdravstveno izkaznico, številka 989074.	537
Ošep Franc, Celje, Sefranova, zdravstveno izkaznico, številka 415208.	378
Paliska Bruno, Izola, Prečna 9. zdravstveno izkaznico, številka 743C27.	,	206
Pančur Anton, Mekinje, Cesta 3. talcev 2, Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. E-445143.	495
Pangerl Cvetka, Zepina 15, Škofja vas, zdravstveno izkaznico, 379
Papež Pavla, Šentjanž na Dolenjskem, zdravstveno izkaznico, številka 274195.	380
Pavec Vencelj, Cerkljanska Dobrava 10. spričevalo o zaključnem izpitu avtomehanske šole.	275
Pečnik Vinko, Celje, Opekarniška 1, zdravstveno izkaznico, številka 640793.	33f
Pejnovič Tuga, Murska Sobota, Cankarjevo naselje, indeks FNT, izdan leta 1965.	70
Perčič Antonija, Ljubljana, Tržaška 34, zdravstveno izkaznico. 476
Perčič Marija, Lapšina 111, p. Martin na Muri, zdravstveno izkaznico.	307
Pesjak Jože, Loka 1, p. Križe, zdravstveno izkaznico, številka 283187.	467
Peško Franc, Žalska Gorica, vojaško knjižico, izdano v Bitolju. 382
Petek Bogdan, Brezje 19, Ponikva pri Grobelnem, zaključno spričevalo strojnega ključavničarja, izdano leta 1968 od Šolskega centra Borisa Kidriča.	383
Petek Milan, Ljubljana, Vodovodna 62, spričevalo II. letnika poklicne kovinarske šole.	276
Petelin Marjetka, Prevalje 12, zdravstveno izkaznico, številka 227496.	423
Pezdirnik Alojz, Dovje 41, p. Mojstrana, zdravstveno izkaznico, števil C-086797.	480
Piltaver Rajko, Ljubljana, Ul. Majde Vrhovnikove 16, zdravstveno izkaznico.	452
Pintar Stanko. Lenart 9. p. Selca nad Škofjo Loko, vojaško knjižico, izdano v Ljubljani.	453
Pisačić Dragutin, Ključ 126, zdravstveno izkaznico.	538
Planina Boštjan, Ljubljana, Tržaška 39. zdravstveno izkaznico, številka 101141.	328
Pocajt Franc Radivoj, Celje, Čufarjeva 3, zdravstveno izkaznico. 334
Podgrajšek Ivan, Vitanje 35, zdravstveno izkaznico.	385
Podobnik Branimir, Ljubljana, Ga-Ijevica 228, spričevalo 7. razreda osnovne šole.	424
Podpečan Erna, Ljubljana, Kogojeva 6. dijaško avista vozovnico, št. 10598 za relacijo Stegne-Stan in dom. iždano od podjetja "Ljubljana-trans-po.t«, Ljubljana.	247
Pogačnik Florjan, Kranj, Zasavska 27b. vojaško knjižico izdano v Gospiću leta 1960.	344
Pogačnik Milena, Ljubljana, Knezova 37, zdravstveno izkaznico, štev. 080076.	329
Pogelšek Ana, Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico.	386
Pograjc Franc, Ivančna gorica, zdravstveno izkaznico.	345
Polc Tone, Novo mesto, Trdinova 47, spričevalo nižje gozdarske šole. izdano v Krombergu pri Novi Gorici leta 1350.	509
Potočnik Jožef, Dobovec pri Rogatcu 48, p. Rogatec, spričevalo 8. razreda osnovne šole. mat. št. 67955-56 z dne 26. 6. 1963 izdano od osnov: ne šole Dobovec pri Rogatcu. 8726
Požek Katica. Gradac 22 v Bel. Krajini, zdravstveno izkaznico, štev. 18988,	51(>
Potrbin Alojz, Dom »Luke« Koper, Ulica 15. mkja 25, zdravstveno izkaznico,	284
Predovič Pepca, Jugorje 14, p. Suhor. zdravstveno izkaznico, številka 435994.	511
Prepeluh Izidor, Polje 1, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne kovinarske šole.	454
Preskar Vilma, Ljubljana, Zakot-nikova 1, zdravstveno izkazrtico, št. E-17587.	425
Purčelanovič Jovan, Zgornji Kašelj, 119, zdravstveno izkaznico, in zdravstveno izkaznico na ime Pur-čelanovič Stana.	497
Rajh Jožef, Agroobnova Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 537151/11.	539
, Rakovič Anton, Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 673519.	481
Ramšak Mirko. Ljubljana, Hubadova 8, zdravstveno izkaznico. 455
Režen Anton, Ljubljana, Cesta v Mestni log 64, zdravstveno izkaznico.	498
Ristič Aleš, Ljubljana, Jamova 6C, dijaško avista vozovnico, št. 4580 za relacijo Dolgi most-Kajuhova, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	426
Rizman Janko, Ljubljana, Zapu-ška 43. dijaško avista vozovnico, št. 3528 za relacijo Trata-Dolgi most, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	248
Ropdtar Danica, Ljubljana, Stegne 16, zdravstveno izkaznico.	499
Rossi Pavel. Ljubljana, Celjska 4, delovno knjižico.	427
Rot Igor, Rakitna 108, p. Preserje, zdravstveno izkaznico.	303
Rozman Tomaž, Slov, Javornik. Pot Otmarja Novaka 1, zdravstveno izkaznico, št. 252523.	285
Rus Anton, Vrzdenec 18, zdravstveno izkaznico.	277
Salkič Muhamed, Krakača 03, zdravstveno izkaznico.	540
Sami Saban. Medvode 35, zdravstveno izkaznico.	456
Savič Petronje, Trzin 116, delovno knjižico.	309
Sedelšek Franc, Vologa 8, Vransko, zdravstveno izkaznico, številka 208381.	387
Sekereš Boris, Podgora 64, Ljubljana, dijaško avista vozovnico, št. 1585 za relacijo Sentvid-Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«; Ljubljana.	330
Serini Vid. -Slovenija ceste«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 541
Simič Milivoje, Nadzorništvo proge Kranj, Kolodvorska 9, zdravstveno izkaznico, št. 087950.	320
Simič Zvonko, Ljubljana, Gorkičeva 18. dijaško avista 'vozovnico, štev. 4144 za relacijo Stan in dom-Tri-glavska, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 428
Simon Stanislava, Ljubljana, Moše Pijadejeva 31. zdravstveno izkaznico na ime Simon Damijan.	457
Sinko Ivan, Rajnkovec 15, Rogaška Slatina, delovno knjižico, številka 678/57.	99
Skupščina občine Domžale, pečat normalne velikosti (premer 33 mm) z besedilom:	Socialistična republika
Slovenija. Skupščina občine Domžale, Oddelek za splošne zadeve in družbene službe. Odsek za splošne zadeve št. 1 in manjši pečat (premer 20 mm) z istim besedilom ip številko.	182
Smrekar Mitja, Ljubljana, Draga 43, delovno knjižico.	500
Somrak Brane, Ljubljana, Gosposka 3, zdravstveno izkaznico. 542
Starc Marija, Črmošnjice 25. p. Semič, delovno knjižico, št. 3134.	512
Starc Milan, Ljubljana, Lipičeva 2, zdravstveno jzkaznico na ime Starc Andrejka.	453
Stiplovšek Vida, Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico, številka 671658.	388
Strojko Rudi, Spodnje Gameljne 17, p. Ljubljana-Sentvid, zdravstveno izkaznico.	'	543
Suholežnik Marjan, Celje, Ulica Frankolovskih žrtev 34, zdravstveno izkaznico, št. 605260.	389
Šabanov Serov, Medvode 35, zdravstveno izkaznico.	459
Šikovec Lučka, Ljubljana, Janežičeva 1, dijaško avista vozovnico, št. 944 za relacijo Privoz-Ajdovščina, izdano od podjetja »Ljubljana-Trans-pbrt«, Ljubljana.	501
Šircelj Rezka, Ljubljana, Litijska cesta 280, zdravstvstveno izkaznico, št. 300784.	331
Šivic Andreja, Ljubljana, Vipavska 24, indeks pravne fakultete. Univerze v Ljubljani.	545
Škarica Štefan, Gornja Voča 154. zdravstveno izkaznico.	332
Škrubej Ivan, Leskovec 7, Škofja vas, zdravstveno izkaznico, štev. 606276.	390
Škrubej Ivan, Celje, Trnovlje 60, zdravstveno izkaznico, številka 540011.	391
Šlibar Emilija, Ljubljana, Celovška 420, zdravstveno izkaznico. 249
Starki Marija, Svetli dol, zdravstveno izkaznico, št. 10214.	392
Starki Stanko, Svetli dol, zdravstveno izkaznico, št. 10375.	392
Stiftar Drago, Pri Ihanu 5, spričevalo o končani osnovni šoli. 310
Štrbac Todor, Elerji 17, p. Škofije, zdravstveno izkaznico, številka E-338794.	295
Štrukelj Angela, Preserje 73, p. Radomlje, zdravstveno izkaznico. 544
Šujak Halim, Ljubljana, Tomačevska 13a, zdravstveno izkaznico, št. 367625 na ime Šujak Hasniha in zdravstveno izkaznico, št. E-425374 na ime Šujak Edin.	278
Super Alenka, Celje, Lesničarjeva 8, indeks Šole za blagovni promet, Celje, leto 1969/70.	394
Tadina Pavla, Bled, Trubarjeva 7, zdravstveno Izkaznico, št. E-161517 na ime Primožič Dušanka.	100
Tamše Fanika, Škofja vas 24, zdravstveno izkaznico^	395
Tavčar Karel, Zagrajec 8, zaključno spričevalo EGŠ Cerkno. 311
Telban Božidara-Marija. Borovnica 34, delovno knjižico EB 075690' 5620.	546
\
Tomažin Vera, Celje, Trg svobode 3, zdravstveno izkaznico, številka 093199.	390
Treven Matevž, Vrh nad Rovtami 13, zdravstveno izkaznico, številka 086398.	333
Troha Miroslav, Dolnje Lozine 6. p. Stara cerkev, zdravstveno izkaznico, št. 1917 na ime Troha Milka. 340
Trojanšek Fani, Ljubljana, Mestni trg 10, zdravstveno izkaznico, štev. 341379.	313
Turk Irena, Ljubljana, Majde Sil-čeve( Ib, zdravstveno izkaznico. 547
Ugovšek Anka, Ljubljana, Cesta 25. talcev 4, dijaško avista vozovnico, št. 1384 za relacijo Vižmarje-splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana. 502
Urh Marjan, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico.	429
Utranker Marjan, Doberteša vas 5 Šempeter, zdravstveno izkaznico.	397
Vajt Srečko, Cerani 115, p. Osinja Drvenda, zdravstveno izkaznico. 334
Velič Marija, Šared 29, Izola, zdravstveno izkaznico, številka 753628.	296
Velič Smajil, Ljubjana, Letališka cesta bb, zdravstveno izkaznico, št. 406419 na ime Velič DžaVit. 314
Velkavrh Marinka, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta IV/56, zdravstveno izkaznico, št. 045567.	430
Veršič Viktor, Nova vas, Markovci pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 1430 na ime Veršič Vlado. 8635
Veselič Ivan. Ljubljana, Jenkova 9, zdravstveno izkaznico.	460
Vidovič Hinko, Šentjur 17, zdravstveno izkaznico vojnega invalida, št. 93200.	393
Vintar Jože, Male Lipljenje 25, zdravstveno izkaznico.	461
Vodeb Vinko, ■ Tratna 20, zdravstveno izkaznico, št. 615728.	399
Vodnik Irena. Ljubljana, Grintov-ška 2, dijaško avista vozovnico, št. 3609 za relacijo Zupanova-Ajdovšči-na, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	335
Vojinovič Milan, Ljubljana, Na peči 4, zdravstveno Izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Vojinovič Željko.	503
Volk Inge. Kreditna banka. Koper, Indeks višje pravne šole v Mariboru na ime Murko Inge.	338
Vrabl Alojz, Pacinje 29, p. Mo-škanjci, zdravstveno izkaznico, štev. 892873.	527
Vrečko Rozalija, Celje, Teharska 120, zdravstveno izkaznico, štev. 426404.	400
Vrstovšek Franc, Blatno 22, p. Pi-šece, zdravstveno izkaznico, številka 286184.'	7920
Zavratnik Peter, Mežica, Partizanska 7, knjižico za vožnjo vojaških vojnih invalidov, št. 011691.	102
Vrtačnik Janez, Ljubljana, Smar-tinska, blok J-7, zdravstveno izkaznico, št. 551694 na ime Vrtačnik Aleksander.	504
Vukmirovič Vera, Ljubljana, Na jami 3, maturitetno spričevalo izdano leta 1966/67, št. 95 na Gimnaziji v Šentvidu.	250
Zadnik Majda, Ljubljana, Soška 19, zdravstveno izkaznico.	315
Zajc Rafko, Breze, Laško, delovno knjižico, št. 455356/140/56.	401
Zalokar Vilko, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 428421.	402
Zamida Ernest, Ljubljana, Triglav, ska 20, spričevalo III. letnika poklicne kovinarske šole v Ljubljani. 316
Zavodnik Martina, Ljubljana, Pipanova pot 5, dijaško avista vozovnico, št. 3005 za relacijo Vižmarje-Stadion, izdano od podjetja »Ljub-ijana-transport". Ljubljana. 462
Zemljarič Tatjana, Hrastovec 122, p. Lenart, spričevalo končane osnovne šole v Lenartu, izdano 20. VI. 1970.	72
Zlatic Petar, SGP Pionir, Novo mesto, zdravstveno izkaznico, štev. 430045.	513
Zlobec Zdravko, Koper, Soška 5, zdravstveno	izkaznico,	številka
744894.	347
Zor Ivica, Ljubljana, Saveljska 99, zdravstveno izkaznico, kmetijskega zavarovanja,	št. 260988.	515
Zorko Ivanka, Celje, Ulica 14. divizije 8, spričevalo III. letnika gimnazije Celje, izdano leta 1970.	403
Zrilič Ana, Kamnik, Tomšičeva 4, zdravstveno	izkaznico,	številka
368725.	286
Zrnec Franci, Zdenska vas 55, p. Videm-Dobrepolje, spričevalo 3. letnika industrijske kovinarske šole Ljubljana-Vič.	506
Zupan Jože, Lesce, Dacerjeva 12, štampiljko z besedilom: Zupan Jože, kovinska galanterija strugarstvo Lesce 179.	279
Žele Alojz, Koblarji 41, p. Stara cerkev, zdravstveno izkaznico, štev. 662412.	287
Železnik Bojan, Litija, Siterška 25, zdravstveno izkaznico.	543
Železnik Marija, Ljubljana, Ob Ljubljanici 50, zdravstveno izkaznico.	280
Žitnik Janko, Pišemberg 66, p. Globoko, zdravstveno izkaznico. 431
Zmuc Brane, Ljubljana, Vaupoti-čeva 7, vojaško knjižico, izdano v Samoboru.	549
Žnidar Stanislav, Šmartno v Rož dolini, zdravstveno izkaznico, štev. 606392.	404
Žurman Kristina, Kristan vrh 32, spričevalo I. letnika frizerske šole v Celju, 1968/69.	405
V tisku je knjiga
Predpisi o izvajanju kazenskih sankcij
Poleg drugih predpisov bo v knjigi tudi zakon o organizaciji izvrševanja kazenskih sankcij, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39.
Sprejemamo prednaročila.
Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11
Izdaja »Uradni list SRS* — Direktor in odgovorni urednik: Jože JuraČ — Tiska tiskarna »Toneta TomSlća« v Ljubljani